JULIJA 1973 — ŠTEVILKA 28 — LETO XXVII — CENA 1 DIN SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KOROŠKI OTROCI NAŠI GOSTIE Na pobudo slavističnega dru- štva v C;elju, ki je že pred letom dni začel z zbiranjem prispevkov za koroške otroke, ki naj bi pri nas preživeli ne- kaj »slovenskih dni«, je društ- vo prijateljev mladine v Celju organiziralo obisk 15 otrok ko- roških Slovencev, ki so te dni gostje celjskUi pionirjev. Skupaj z njimi so si ogle- dali mestne znamenitosti in življenje naših pionirjev (bili so gostje Pionirskega doma), obiskali so tudi taborišče ta- bornikov v Kokarjih, odšli pa bodo še v kolonijo celj.skih pionirjev v Baško. Tu bodo skupaj s celjskimi otroki pre- živeli 15 dni sončnega morja in se utrdili v prepričanju, da je slovenski jezik živ jezik in ne le jezik kmetov, hlapcev In dehtel. Z. S. NOVA HALA Prireditve in proslave v po- častitev praznika celjske ob- čine je lepo dopolnil tudi ko- lektiv Avto Celje, ki je svoj srebrni jubilej povezal z otvo- ritvijo nove servisne hale, to- krat za tovorne avtomobile. Na proslavi, ki je bHa hkra- ti zbor kolektiva, sta o rasti in delu kolektiva govorila di- rektor Stanko Klemene in predsednik delavskega sveta Franc Albreht. Nov objekt, ki lepo zaključu,)e dosedanje, pa je ob čestitki kolektivu in že- lji, da bi tako delal tudi v prihodnje in da bi tudi v bo- doče tako zelo skrbel za vzgo- jo članov, izročil namenu predsednik oljčinske skupščine inž. I>ušan Rurnik. Na slavnosti so počastili tu- di tiste člane, ki so v podje- tju več kot deset let. I^epe di- plome pa so izročili še sedmim članom za dolgoletno delo pri rasti podjetja. Delovno zm.tgo so počastili še z eno, kultur- no. Na proslavi je namreč prvič zapel tudi pevski zbor kolektiva, ki šteje okoli tride- set članov in ki ga vodi prof. Ciril Vrtačnlk. MB Vfl predvečer praznika občine Celje 20. julija je bila lokarjih v 7.gornji Savinjski dolini svečana otvoritev ora bratstva, in prijateljstva »Kokarje 1973«. Poleg ta. TOkov so se je udeležili nekateri družbeno-politični de- ci celjski občinski odborniki ter podpredsednik repub- K konference zveze tabornikov Slovenije Franjo Klojč- Organizator te otvöritve je bil taborniški odred II. gru- oireiov Celje, pokroviteljstvo nad tem pa je prevzela iimka konferenca ZMS Celje. Uvodoma je spregovoril starešina II. grupe odredov if Krebs nato pa je besedo prepustil predsedniku Ob- lie konference ZMS Celje Metodu Trebičniku. Ta je v ]em govoru poudaril predvsem osnovni namen tabora itstvj in prijateljstva: da se mladi čimbolj spoznajo in 'jiialjiiiejo s tradicionalnimi oblikami krepitve bratstva enotnosti. Maj so v taboru štirje odredi: Lazar Bibič ŠID, Toza ioiič Stajičevo, heroj Pinki Novi Beograd ter taborniki trupe odredov. Vsi ti nameravajo v teh dneh obiskati u kraje v tem delu Slovenije in se seznaniti z njihovo mino bogato zgodovino, še posebej iz NOB. f okviru tabora dela tudi go'zdna šola. V njo so vklju- iotroci od 12—14 let. Po končani šoli bodo dobili na\ziv toy taborniških enot. Mimo, da bi se taborniki v tem delu S^x)venije dobro ■J-'ö ter da bi se vrnili domov polni lepih vtvmv. Darja GLAN ČNIK Koliko spominov in želja na prvem srečanju aktivistov OF za celjsko in savinjsko okrožje, v soboto, 21. julija, v Šmartnem v Rožni dolini. »Danes, zbrani na tem zborovanju, vsi več ali manj osivelih las in z gubami na obrazih, želimo samo to: da «bi naša mladina nadaljevala to delo, da bi varovala in razvijala pridobitve NOB, ohranjala in utrjevala bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter se dosledno borila za mir Qa svetu in za napredek vsega človeštva,« je med drugim dejal Albin Vipotnik- Strgar. (Foto: MB) l^ilfo sonca, v srcih pa do- volje, sreče, veselja, je bilo sobotno prvo '^^je aktivistov Osvobodil- '[onte za celjsko in sa- okrožje, ki je dalo ^iJi osrednji proslavi ob- ^ praznika Celja več ^'avnostno obeležje. Spo- ustanovitev Prve ^ (5ete so se povezali z političnih aktivistov, ^■^^Paj pa so obdajali so jih delovni Iju- jj^ljski občini dosegli v obdobju in ne na- zadnje pridobitve, ki so po- vzdignile kraj proslave, Šmartno v Rožni dolini, v urejena naselja. Srečevali so se stari in znani prijatelji, bojni tovari- ši, srečevale pa tudi oči, ki so v globini iskale odgovor na vprašanje: od kod te že po- znam, kje sva delala sku- paj? Da, za mnoge so mini- la tudi tri desetletja od zad- njega srečanja. V tem času so se ljudje spremenili. Po- stali so starejši, osiveli, na li- cih so se začrtale močnejše gube. In potem stiski rok, ob- jemi in poljubi in kdo ve ko- liko solz. Lepo urejen prireditveni prostor v šmartnem v Rožni dolini je sprejel okoli tisoč nekdanjih političnih delavcev in nekaj tisoč drugih, ki so prišli, da bi vsi skupaj poča- stili velik praznik. Srečanje je bilo veličastno. ASFALT NA CESTI Začelo se je pri otvoritvi asfaltirane ceste, ki povezuje Šmartno v Rožni dolini s Ce- ljem. Skoraj enajst kilome- trov je novega asfalta. MARJAN AŠIČ, podpred- sednik občinske skupščine: Cesta v celotni trasi je stala več kot 450 milijonov starih dinarjev. Ni takšna kot bi si želel. Na novi trasi bi bila trikrat dražja. Sicer pa bo bržčas že v kratkem potop- ljena zaradi novega rekreacij- skega jezera Celja v dolžini 600 metrov. JOŽE DIMEC, predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno v Rožmii dolini: Za- hvaljujem se občinski skup- ščini in vsem šmartničanom, ki so rade volje prispevali sredstva za graditev. KULTURNI DOM Ne samo cesto in javno raiz- svetljavo, Šmartno je dobilo tudi obnovljeni kulturni dom in spominsko ploščo padlim domačinom v borbi za svobo- do na njem. JAKA KUGLER, predsednik krajevne organizacije Zveize boircev: Opravičujem se svoj- cem padlih, da šele danes od- krivamo to obeležje. Plošča je sicer skromna, ima pa enaik pomen kot spomenik. Ujema se s temi, ki jim je namenjena. Tudi ti so bili skromni: delavci in kmetje. TINE LORGER, ravnatelj podružnične šole: Z ureditvi- jo doma smo rešili problem družbenih prostorov, dodat- nega izobraževanja v zimskih mesecih, knjižnice, šolske te- lovadnice itd. Tudi oder bo dobil vzgojno funkcijo. (nadaljevanje na 3. strani) Na torkovi seji redakcije smo se pogovarjali o letošnjem naj- pomembnejšem atletskem srečanju v Jugoslaviji — o atletskem pokalu Evrope, ki bo 4. in 5. avgusta v Celju. Tudi uredništvo NT in RC bo sodelovalo v organizaciji prireditve. Pripravili bomo pikni- ško srečanje z novinarji. Pokal najuspešnejšemu celjskemu tekmo- valcu in še kaj. Seveda — najvažnejše pa je to, da bo naše športno uredništvo s Tonetom Vrablom na čelu poskrbelo za informacije v NT in RC. že danes pa izrečem povabilo — vsi na AEP na Kladi- varju. V današnjem NT pojdite z nami v mozirsko občino. Na potep v Šmartno in v Laško. V Loče na kmečki praznik in še kam. še nekaj. Za štirinajst dni me bo nadomeščal Jure Krašovec. Moram malo dopustovati. Sem utrujen. UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK iLBlriilJuiii,, Hm, k kaj je zadaj? Tako se radi vprašamo, ko kdo koga pokritizira. Ce je kdo na tapeti na seji delav- skega sveta, na kolegiju ali na partijskem sestanku. Le kaj je zadaj — se še vpraša- mo, če na primer časnik za- beleži kritično notico ali oce- no o posamezniku. Ali pa, kar se je zgodilo našemu uredništvu, če zastavimo mal. ce bolj odprto, jasno javno vprašanje. In nasploh ob vsa- ki, že drobni opazki o posa- mezniku, zlasti če sodi med »vidnejše«, kaj radi pošepne- mo — le kaj je zadaj? Kakor je pravzaprav ta po- jav »političnega občevanja« razumljiv, mu vendar preveč popuščamo in mu ne striže- mo peruti. Vsaj ne dovolj od. ločno. Dokazuje namreč, da je v naših medsebojnih odno- sih premalo iskrenosti. Pre- malo odprtosti. Boječnosti, da bi vrgli karte na mizo, ko gre za povsem preproste, vsakdanje težave in problemč- ke. Ali pa ko gre za resnej- še politične odločitve, kadrov- ske rešitve in načrte. In če se v medsebojnih odnosih včasih zadovoljimo z ljudsko modrostjo, da je bolje reči sosedu, kako je njegov sin vljuden, pa čeprav na cesti ne pozdravi (a to obdržimo zase), bi morali v političnem delu, v kadrovski politiki po- sebej, ponovno uveljaviti vrednost celovitih, iskrenih, tovariških ocen. Kritičnih in objektivnih. Doslej se je rado dogajalo, da smo komu naprtili tako ali drugačno etiketo — od oportunista, karierista in ma- terialista, do samoupravnega slabiča in tehnokrata, a je zanjo zvedel povsem nenado- ma, naenkrat. Najpogosteje takrat, ko je šlo morda za resnejše razprave o kakšni predvideni kadrovski rešitvi. Ali ko je izbruhnilo v kolek- tivu negodovanje. In podob- no. Zanimivo, a ne nerazum- ljivo je, da so pod to kritično lupo pogledov okolice pred- vsem tisti posamezniki, ki no- sijo na svojih plečih koš ta- ke ali drugačne odgovornosti. In čeprav stalno poudarjamo, kako velika vrednota je ta naš človek, puščamo narašča- nje dovolj velikih čeri tam, kjer bi jih najmanj smeli — v kadrovski politiki. Ko gre za ljudi. Za človeka. Za dra- gocenega človeka. Prav zaradi te naše nedo- slednosti v stalni človeški in politični kontroli posamezni- kovega ravnanja (ne pozab- ljamo seveda na samokontro- lo) je ključ do snetja napisa — hm, le kaj je zdaj. Nič ni tako hudo občutljivo, kot ne- komu reči, da dela slabo. A drugače bo izzvenelo, če bo- mo znali reči najprej a in potem tudi b. Torej — če bo- mo znali podati objektivno oceno. Korak dalje bomo tu- di stopili, če bomo pred raz- ličnimi rešitvami določili pri- merna kadrovska merila. Do- ber primer takega pristopa kaže iskanje kadrovske rešit- ve v Zdravstvenem domu v Celju. Vse take nianse, ki so nadvse pomembne, bodo po- magale, da bomo v tem na- šem vsakodnevnem samoup- ravnem vrtincu bolj samoup- ravno človeški. In da bo manj nepotrebnih neznank. In včasih tudi krivic. J. V. 25 let KZ Konjic MNOGO STORILI Letos praznuje kmetijska 2?adruga iz Slovenskih Konjic svoj petindvajsetletni jubilej. V samih začetkih je bila glav- na naloga zadruge skrb za člane, ki so jih oskrbovali z vsem, za življenje potrebnima dobrinami. Že od samih za- četkov so strokovno delo vo- dili posebni odbori za posar m'3zne kmetijske panoge. Po letu 1955 So se pričele dotedaj majhne in razdroblje- ne z^adruge zdr^uževati. H kme- tijski zadrugi Slovenske Ko- njice so pristopile še zadru- ge Spitalič, Tepanje, v letu 1961 pa je na konjiškem po- dročju prišlo do večjega pre- mika v združevanju, saj so se zadrugi pridružile tudi KZ Vi- tanje, Zreče in Loče. Nasled- nje leto se je priključilo še Kmetijsko gosipodarstvo Slo- venske Konjice. Od leta 1962 posluje KZ Slovenske Konji- ce v takem obsegu. Poslovat nje zadruge se je na posamez- nih področjih precej razliko- valo. V ravninskem delu oko- li Loč in Konjic je bila ži- vahnejša kmetijska proizvod- nja, v Zrečah in Vitanju pa so se odlikovali z gozdarst- vom. Z odvzemom le-tega je delo obeh zadrug skoraj po- vsem prenehalo. Kmetijska zadruga je v 25 letih dela delila s kmeti do- bro in slabo. Kljub vsem te- žavam je razširila svoje po- slovanje in povečala zadruž- no imovino. Naj omenimo ne- katere od doseženih uspehov. V dobrih enajstih letih so za- družniki zgradili 120 ha no» vih sadovnjakov in jüi prila- godili uporabi sodobne tehno- logije. Leta 1972, ki je bilo za sadjarje najplodnejše, so pri- delali kar 830 ton jabolk. So- delovali so tudi pri izgradnji hladilnice v Celju. Vzgojili so odlično trto na tridesetih hek- tarih površine, uredili vinsko klet in nakupili primerne stroje za obdelavo vinogra- dov. Zadruga se je specializirala v sadjarsko proizvodnjo, pri- delovanje vina, hmelja, reja 110 pitancev pa je dodatna de- javnost zadruge. Tudi v pri- hodnje bodo vlagali predvsem v izgradnjo novih, še sodob- nejše urejenih sadovnjakov. Tudi na področju živinore- je je zadruga dosegla ix>- membne uspehe. Leta 1972 so vzredili 920 ton živine, v pr- vih šestih mesecih letošnjega leta pa okoli 500 ton. V letu 1972 so prodali blizu milijo- na litrov mleka, za letos pa predvidevajo, da bodo to šte- vilko presegli za 20 odstotkov. Zadruga bdi tudi nad ureja- njem kmetij in opremljanjem s stroji. Na konjiškem po- dročju je urejenih nad sto kmetij. Kmetje imajo okoli 700 kosilnic, 200 traktorjev, 40 pobiralnih prikolic in še veliko" drugih kmetijskih strojev. Vsako leto gre v kmetijske šole 15 mladih kmetovalcev. Vsa razmerja med člani in zadrugo so da- nes zakonsko urejena. Tudi na vasi se razvija samouprav- ljanje in skupno upravljanje, ki ga po delegatska siste- mu predstavlja zbor zadru- ge. Ker so se tudd odnosi na vasi že precej uredili, se iz- boljšalo starostno zavarova- nje in uredilo zdravstveno za- varovanje kmetov, so torej postavljene solidne osnove za nadaljnji razvoj. Kmetijska zadruga iz Slovenskih Konjic j'e z dosedaj doseženim nam- reč zadovoljna. Nikakor pa ne misli na tem ostati. Cilj ji je napredek in večja proizvod- nja za trg ob hitrejšem iz- boljševanju osebnega stan- darda slehernega kmeta. DAMJANA STAMEJČIC Za praznik celjske občine tudi asfaltirana cesta od Celja do šmartna v Rožni dolini. Za okoli 11 km asfaltne pre- vleke so odšteli nekaj nad 400 milijonov starih dinarjev. Lep delež pri tem so imeli domačini, sicer pa je pretežni del financirala celjska občinska skupščina. (Foto: D. Medved) Laško naj bo V Laškem dobiva v zadnjih letih turist dejavnost vse večji pomen, prav zato morajQ sebno pozornost nameniti urejenosti rnestj okolice, vzgajanju in varovanju zaščitnih zek pasov, boju proti onesnaženju zraka in vodej^ marsičemu. Prav temu vprašanju so odborni|o- membnejši od predpisov. Takšna stališča seveda niso v prid niti inšpekcijskim služ- bam, še manj pa seveda druž- bi kot celoti. Ena prvih nalog, ki čaka na rešitev, je nedvomno iz- delava potrebne urbanistične dokumentacije, saj mora me- sto s svojimi urbo — centri rasti po vnaprej predvidenih načrtih in bi vsako stihijsko načrtovanje imelo številne ne- zaželene posledice. Ogromno nalog je tudi pred vodnogo- spodarsko inšpekcijo. Potreb- no je namreč dosledno izva- janje predpisov o čistilnih nauravah, ki jih morajo' imeti industrijska podjetja, onemo- gočiti nadaljnje odlaganje od- padnega materiala na brežino Savinje, in ne nazadnje, p>o- trebna je skupna akcija za očiščenje Savinje, kjer je naj- pomembnejše sodelovanje z republiško vodnogospodarsko inšpekcijo in s celjsko obči- no. Savinjo v največji meri onesnažijo že v Celju z odpla- kami iz Cinkarne in štorske železarne. Kakšna je reka, ki teče ob zdravilišču, pa I.ašča- nom ni in ne more biti vse- eno- Zato so sklenili, da sto- rijo vse potrebno, da bi se ta problem čim hitreje rešil. Po- dobne poti so sklenili » tudi glede onesnaževanja ka zaradi trboveljske c^ tame. Trbovlje ležijo 4 blizu Laškega, da oneg]. zrak resno ogroža v^ tudi na področju zašfttjM lenih pasov okoli zdravj Da bi lahko čimbolje. vali vse te in mnoge (j naloge, je skupščina po^, vrsto predpisov. Predp; varovalnih gozdovih za močje in zavarovanje 25 lišč v Laškem in v R^ toplicah in predpis o i; nju, vzdrževanju in va zelenih površin v občin mor seveda sodi tudi 1 nje okolice stanova zgradb. Na območju oi je potrebno pričeti s s matičnim urejanjem kan cije in čistilnih naprav, komunalnem urejanju Ijišč in izdelovanju zazid načrtov pa je potrebno; videti in zagotoviti tudif njo hidrantske mreže, vseh področjih je potreti večji meri in dosledneje štovati zakone. Vsa razprava skupšči odbornikov je tekla v s prizadevanja, da bi laški čina dobila in obdržala lepši videz, večjo turisi atraktivnost, vodilni ton p bil v resnični zavzetosti cilje, ki so si jih zadali, 1 sničijo. ZLATKA KRAŠOl Čeprav poletni meseci ne bodo pobudili večjega števila javnih razprav o osnutkih republiške in zvezne ustave (je pač čas dopustov), je vseeno prav, da se lahko že sedaj po- globljeno seznanjamo z ustavnim gradivom. Tako bomo septembra bolje pri- pravljeni. 2e v tem času pa v posameznih občinah celjskega območja usta- navljajo skupine družbeno- političnih delavcev, ki bo- do v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela vodili raz- govore o -predlaganih us- tavnih določilih. Največ razmišljanj po. buja že sedaj delegatski si- stem, oblikovanje in delo delegacij, ki postajajo bi- stven element skupščin, skega sistema. Po domače bi lahko rekli, da z dele. gacijami začenjamo gradi- ti oblast povsem »od spo- daj«. Delegacije v temelj- nih organizacijah združe- nega dela, delovnih skup. nostih, delegacije delavcev, ki delajo z zasebnimi de- lovnimi sredstvi in dele- gacije krajevnih skupno- sti bodo v bistvu tvorile skupščino in samoupravne interesne skupnosti, njiho- ve organe in telesa. Iz de- legacij bo klila in rasla naša oblast. Ali kot je Ser- gej Kraigher povedal ob sprejemu osnutka sloven, ske ustave — z delegat- skim sistemom uresniču- jemo izvrševanje politične oblasti kot funkcijo samo. upravno organiziranega združenega dela. Prepro- steje izrazimo lahko to misel še drugače — niti nastajanje niti izvajanje politike ne sme biti delav- cu več odtujeno. Preko delegacij bo združeno delo izvrševalec oblasti. Izpeljava začrtanega vzorca novega skupščin- skega sistema ne bo lah- ka naloga. Dogovoriti se bomo morali namreč cel kup reči. V ustavni javni razpravi. Navedli bomo samo nekaj misli, ki jih velja razdeliti in domisli- ti ob tehtanju ustavnih do- ločil. Tam, kjer so delovni kolektivi številni, pri ob- likovanju delegacij najbrž ne bo težav. Ne ko bo šlo za število, sestavo ali na- čin izvolitve in odpoklica delegacij. Nekaj reči ho določil tudi zakon. Jasno pa se bomo morali do. govoriti za združevanje in. teresa in delegacij manj- ših delovnih skupnosti oziroma temeljnih organi- zacij združenega dela. že v dosedanji skupščinski praksi se je dogajalo, da so majhni kolektivi osta- jali, vsaj formalno gleda- no, brez besed, brez vpli- va. Živeli so svoje življe- nje. In nemalokrat tudi dokaj nesamoupravno. Ko bomo nadrobneje do- ločevali možnost združeva. nja delegacij dveh ali več temeljnih organizacij zdru- ženega dela, samouprav- nih organizacij ali skup- nosti, zato ne smemo pri- stati na formulo — češ, majhni smo, en delegat bo dovolj. Tudi v naj- manjši skupnosti bi mora- li izbrati v združeno dele- gacijo vsaj tri delegate — iz vsebinskih, kadrovskih tn navsezadnje tudi for- malnih razlogov, če govo- rimo o »kolektivnem po- slancu« ali delegatu, po- tem naj bo tudi na nesa- mostojni del združene de- legacije »kolektivni dele- gat«. Ne smemo pozabiti, da pri nas vendarle pre- vladujejo številčno manjše delovne skupnosti in je zato zelo pomembno, ka- ko bomo snovali delegaci- jo v teh samoupravnih sredinah. V poglavju temelji skupščinskega sistema je predvideno, da bodo iz- vrševali v nekaterih skup- nostih pravice in dolžnosti delegacij vsi delovni ljud- je. To določilo velja seve- da za tiste kolektive, kjer niso imeli delavskega sve- ta, ampak je že Holektiv sam opravljal funkcijo de. lavskega sveta, čeprav je to navidezno jasno, bo praksa seveda zahtevala predvsem združevanje de- legacij, ko bo šlo za bi- stveno odločitev — za de- legiranje delegata v skup- ščino ali v samoupravno interesno skupnost. In ka- ko nato doseči, da taka delegacija resnično ne bo samo »poštar«, ki delega- ta izvoli in nekam pošlje, temveč ki tudi živi dele- gatsko življenje. Se pogo- varja, združuje, sporazu- meva, izraža interese i" podobno. Tako razmišljanje prive- de do ugotovitve, da se bomo najbrž lahko spo- razumeli o združitvi dele- gacij — ker pač ne bo ^ voljo več delegatskih mesi v skupščinah in drug^ organih. Toda v statutif^ bomo morali zelo pozorno spregovoriti tudi o samo- upravnem življenju dele- gacije in delegata. In čeprav smo šele n^ začetku javne razprave, se vprašajmo, ali že razmišljamo o konkretnih ljudeh — delegatih. O ka^ rovskih merilih za nji^or vo izvolitev. O njihovi posobljenosti. Temelf^^ del priprav na skupščii^' ske volitve bodo P^'j^ kadrovske priprave. ^^ bomo tu zatajili, bot^o imeli pri uveljavljanju legatskega sistema O nujnosti evidentiran] kandidatov sicer že časa pišemo in govorico — a kaže, kot da se ^ nikogar ne tiče. Ali se nfi^. bo to vendar »tikalo« ^ mesece pred volitvami? J. VOLFAJ^^ Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- je, št. 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. ^ 26. julij 1973 A--- NOVI TEDNIK — stran 19 celjske občine in srečanje aktivistov OF v ri zbor aktivistov za celjsko in savinjsko okrožje je celjska občinska skupščina izko- iSl za podelitev domicilnc listine nekdanjim političnim delavcem. Na posnetku: pred- jiifl[ pripravljalnega odbora zbora aktivistov Peter šprajc se zahvaljuje za prevzem Bidla. Za njim na levi: predsednik celjske občinske skupščine inž. Dušan Hurnik, listi- na drži v rokah aktivistka in borka Ulrih-Atena. Spomin na prvo srečanje aktivistov OF v Šmartnem v Rožni dolini. Od leve proti desni: Cveto Pelko, Sergej Kraigher, Stane Kokalj, Lidija Sent^rc, ŠLANDROVE NAGRADE maj odprti kulturni je že sprejel prve go. udeležence slavnostne se- Kinske skupščine- Med t so bili Sergej Kraigher, ednik republiške skup- I Lidija Šentjurc, člani- ireta federacije. Zvone in, podpredsednik izvrš- «•eta, predstavniki po- askih občin Cuprije, Do- in Siska itd. 2. DUŠAN BURNIK, lednik občinske skupšči- felimo sprejeti ustavna bila o takšni vsebini de- ki jo bo moral Čutiti sle- delovni človek z nepo- hejsim odločanjem o ' pomembnejših vpraša^ ilnižbenega in ekonom- ih dogajanja v organizaci- "dj^enega dela kot pri 8^'iu pogojev in življenj- iT>rašanj v krajevnih »ostih. KRAMER, član komi- ® podelitev Šlandrovih Občinska skupščina pet nagrad, in to ^ 2a transfuzijo krvi pri '^bolnišenici v Celju, Mi- Ji^nik-štiftarjevi, Tugo- Stanetu širci in •^Potočniku. DOMICIL AKTIVISTOM Ob zaključku sobotnega srečanja v šmartnem v Rož- ni dolini je bilo še množično zborovanje s prvim zborom aktivistov in podelitvijo do- micihie listine. JANKO 2EVART, predsed- pik občinske konference SZDL: Ko vam izrekam do- brodošlico, vam zagotavljam, da ne samo mi starejši, am- pak da tudi večina mladih ve, kako zahtevno in odgovorno delo ste opravili v času NOB in kakšen je bil vaš prispe- vek pri organiziranju in vo- denju ljudske vstaje. Albin Vipotnik-Strgar med govorom na proslavi ALBIN VIPOTNIK - STR- GAR, nekdanji član pokrajin- skega komiteja KP in odbora OF za štajersko: Naše parti- zanske in aktivistične poti je trava že zdavnaj prerasla- čas je zbrisal sledove naših stopinj. Nikoli in nihče pa ne more izbrisati in razvredno- titi tistega ogromnega dela, političnega in organizacijske- ga, ki smo ga aktivisti oprar vili pred revolucijo, med njo in po njej. INŽ. DUŠAN BURNIK: Skupščina občine Celje pode- ljuje aktivistom OF za celj- sko in savinjsiko okrožje do- micilno listino kot priznanje za veliko revolucionarno in politično delo z namenom, da se širijo, utrjujejo in ohrani- jo tradicije NOB in da osta- ne lik aktivista OF vedno prisoten. PETER ŠPRAJC, v imenu odbora aktivistov: Ta podeli- tev je priznanje za vse napo- re in žrtve ter za delo, ki smo ga opravili med NOB. Tak je bil zaključek slav- nostnega dela. In potem so znova zaživeli spomini... M. BOŽIČ ^ rt**!, ^'^tivistov za celjsko in savinjsko okrožje, v soboto, 21. julija v Šmartnem t ^^^lini — koliko objemov, poljubov in stiskov rok. Veseli obrazi. Tako sta se srečala ^ Ori^^''^ Oračeva mama iz Lokrovca pri Celju in Ljubljančan I^on Civic-Tomaž, O J. 1943. leta kot aktivist delal na cel^kem območju. Poleg njega še en nasmeh — res,inger.2arko. (Foto; 3IB) Zunanja politika »Pozitivna vloga in prispe- vek neuvrščenih držav t re- ševanju kriznih svetovnih problemov sta nesporna, zla- sti pa je konstruktivna vloga, ki jo imajo te države v okvi- rih ZN. Neuvrščenost, ki jo inspirira boj za neodvisnost in družbeni napredek in ki se opira na vse revolucionar- ne spremembe in stremlje- nja, se pojavlja kot politika, ki prerašča blokovsko razde- litev sveta« (izhodišča so pri- prava stališč in sklepov de- setega kongresa ZKJ). Če je ta misel pomembna prav v tem času, ko se velik del sveta pripravlja na alžirsko konferenco neuvrščenih na vrhu, pa ne gre zanemariti odmeva o opredelitvi naše zunanje pohtike v predkon- gresni razpravi. Najbrž zato, ker smo velikokrat prepri- čani, da o dogodkih po sve- tu dovolj zvemo iz informa- tivnih medijev. Zakaj bi mo- rali predvsem v oddelkih ZK več spregovoriti o poteh ju- goslovanske zunanje politike? O tem smo se pogovarjali z Janezom Terčkom, predsed- nikom komisije za vprašanja mednarodnih odnosov pri ko- miteju občinske konference ZKS Celje. Cemu bi morali dati v raz- pravah pred obema kongre- soma prednost, ko bomo raz- členjali izhodišča naše zuna- njepolitične usmeritve? Janez TERČEK: Izhajam iz ocene, da med komunisti ni vedno enotnega pristopa pri spremljanju aktualnih med- narodnih dogodkov. Pred- vsem zato, ker naše znanje o vzrokih določenih korakov na mednarodni sceni ni ena- ko in dovolj poglobljeno. Pri obveščanju na mednarodni sceni ni enako in dovolj po- globljeno. Pri obveščanju in izobraževanju smo preveč parcialni, površni. Ne daje- mo celovitih prikazov in smo zadovoljni z delnimi, frag- mentalnimi informacijami te- levizije in časopisov. V pred- kongresni razpravi se mora- mo zavzeti za boljše, celovi- tejše predstavljanje medna- rodnih odnosov. Ni dovolj dela s posamezniki in sekre- tarji, ki naj bi ix)tem »zau- pno« vsebino prinesli članom v oddelkih. Vemo, da je za zunanje dogodke veliko za- nimanje. A premalo Ijudd imamo, ki stvari dobro po- znajo in bi lahko vsaj obča- sno sprožili v organizacijah odprte kakovostne razprave. ' Zato bo naša komisija v jeseni pripravila enodnevni seminar za sekretarje in za posamezne člane ZK, ki jih mednarodna politika zanima, želimo ustanoviti stalni ak- tiv komunistov za proučeva- nje in spremljanje mednaro- dnih odnosov. Odločili smo se tudi, da bomo izdali zani- miv metodološki priročnik. V njem bodo dobili člani zveze komunistov napotilo za obra- vnavanje in pojasnjevanje zunanjepolitičnih dogodkov. Podan bo tudi zgodovinski pregled neposredne preteklo- sti, kar naj bi komimistu omogočilo celoviteje pretre- sti sedanjo blokovsko razde- litev in izvore neuvrščanja. Usmeritev članov ZK v i>o- globljeno spremljanje dogod- kov v svetu je nujna. Ali pa se vam ne zdi, da zahtevajo fašistični pokoli v Vietnamu, Kambodži, Angoli, Rodeziji, Mozambiku in drugod, kjer vladata nasil,je in zatiranje, še nekaj več? Janez TERCEK: Res smo postali neobčutljivi, ko sliši- mo o grozodejstvih in poko- lih nedolžnih ljudi. In to ni prav. Vsi druž.beni dejavni- ki bi morali ob teh dogod- kih še odločneje izraziti ne- strinjanje, protesti in neza- dovoljstvo. Res so ti kraji od nas geografsko oddaljeni. Ne- varnost za mir pa je tudi ne- varnost za nas. In tu gre za človeško solidarnost. Vsi or- gani, ki smo odgovorni za spremljanje mednardne p>oli- tike, bi morali spodbujati ra- zne solidarnostne in protest- ne manifestaciie, pisanje protestnih pisem, pripravlja- nje razstav o resnicd doga- janj v svetu in podobno. Tu so še filmi, razgovori, dele- gacije, fotomaterial. Neikateri menijo, da taka podpora nič ne velja. A to ni res. Gre za dokaz naše človečnosti, soli- darnosti, prizadevanj za dru- gačno poditiko med naroda. Ta drugačna politika je po- litika neuvrščanja, miroljub- nega aktivnega sožitja. Na kaj bi morali pred konfe- renco neuvrščenih posebej opozoriti v ZK, med član- stvom? Janez TERČEK: Svet je še vedno razdeljen na majhne in velike, na močne in slabo- tne. Velike sile še vedno po- skušajo samo obvladovati svet. Rezultat politike neuvr- ščenih dežel pa je postopno spreminjanje odnosov med velikimi in majhnimi. Neuvr- ščeni so že danes povezani v močno politično akcijsko celoto. In največji njihov glas mnogo bolj upošte- vajo. Neuvrščeni so na- pravili inventuro interesov in sedaj so njihove ak- cije zelo jasno zasnovane. Pred konferenco neuvrščenih in po njej bomo moraJi o tem izrednem dogodku v mednarodni areni več spre- govoriti predvsem t organi- zacijah ZK. -nd 4. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 26 i — Ämarskc obrtne de- lovne organizacije Rosla, Mizarstvo ter Pekarna in slaščičarna Rogaška Slati- na so v letu 1972 imele 111 zaposlenih. Ustvarile so 12.146 tisoč din celot- nega dohodka. Celotni do- hodek je porasel v obrti za 35 odst., v sklade pa so namenili za 50 odst. več sredstev. Najuspešne- je sta poslovala Mizarstvo in Pekama in slaščičarna Rogaška Slatina, Rosla pa je dosegla nekoliko slab- še resjultate. — Delovne organizacije v šmarski občini so v letu 1972 dosegle 319.404 tisoč din celotnega dohodka, kar je za 26 odst. več kot pred- lani, in tudi nekaj nad republiškim poprečjem. Iz- redno pomembno je, da je ugodno porasla amorti- zacija in ostanek dohodka za sklade. Najpomembnej- še rezultate k tem kazal- cem uspešnosti gospodar- jeixja v šmarski občini so dali: Steklarna, KORS, Zdravilišče Rogaška Slati- na, Pekarna in slaščičarna ter Obrtno komunalno po- djetje. — Tudi lani je več de- lovnih organizacij na celj- skem območju napravilo več nepravilnosti pri ustva- rjanju in porabi družbe- nih sredstev ter pri obra- čunu in izvrševanju obvez- nosti do skupnosti. Tako je na primer stanovanjsko komunalno i>odjetje v Slo- venskih Konjicah pri sta- novanjski enoti med reali- zacijo zajelo tudi inkaso krojaške delavnice, vodo- voda in odvoza fekalij, če- prav je šlo za dohodek obrtno-komunalne dejavno- sti, ki je organizirana kot samostojna enota. Gorenje je del stroškov adaptacij doma počitka v gostinsko- turistični objekt knjižilo kot stroške investicijskega vzdrževanja. Na ta način je znižalo dohodek za 1,282.642 dinarjev. Velenj- ski zdravstveni dom je skušal v breme jxxslovnih stroškov nakazati prispe- vek za negospodarske in- vestiolje v znesku 42.680 dinarjev. Ljubljanska ban- ka, podružnica Celje, je bremenila materialne stro- ške s 66.997 dinarji, za kar bi morali biti obremenjeni stroški investicijskih vla- ganj. Uporabno dovoljenje za novo tovarno ivemih plošč pri podjetju Glin v Nazarjih je bdlo iizjdano 17. 12. 1971. S tem datu- mom je organizacija zdru- ženega dela tudi pričela z redno proizvodnjo. Kljub temu pa še v letu 1972 ni aktivirala vrenosti zgrad- be in opreme v znesku 72,153.375,99 dinarjev, niti ni od teh osnoTOih sred- stev obračunavala amorti- zacije. Zanimivo je, da so de- lovne organizacije obraču- navale premalo ali preveč prispevkov iz osebnih do- hodkov. Premalo prispev- kov je obračunalo 166 de- lovnih organizacij (Celje 36, Laško 50, Mozirje 5, Solv. Konjice O, Šentjur O, Šmarje 5, Velenje 19, 2alec 51) v vrednosti 103.174 din. Preveč pri- spevkov pa je obračunalo 53 delovnih organizacij, in sioer v zaiesk« 98.758 dan. Rogaška Slatina DOLGOROČNOST VIZV02 PRIMER STEKLARNE «BORIS KIDRIČ« V ROGAŠKI SLATINI »s poslovanjem in rezulta- ti v prvem polletju letos smo zadovoljni. V primerjavi z lanskim polletjem smo imeli v rogaški steklarni realizacijo višjo za 35 %. Ker je bil spo- mladi letos na domačem trzii- šču delen zastoj v prodaji naših izdelkov, smo večji del proizvodnje prodali na tuja težišča. Tako je samo izvoz v prvem polletju letos napram istemu obdobju lanskega leta porasel za 63 o/b,« je povedal direktor steklarne »Boris Ki- drič«, dipl. ing. Vojo Djinov- ski. »To je en vidik, kaj pa skladi in osebni dohodki?« »Moram reči, da so skladi tudi porasli, vendar le za okoli 14 %. Na to gibanje so imeli preveilik vpUv visoki ma- terialni stroški, zlasti za re- produkcijski material. Osebni dohodki so se povečali za 18 o/o, v i>ovprečju pa znašajo 2.200 dinarjev.« »Izvozni rezultati so izred- ni. Zakaj?« »Ne gre samo za kvaliteto izdelkov, merveč tudi za našo politiko do izvoza. Zadnja le- ta poslujemo s tujino samo na podlagi dolgoročnih tri in petletnih pogodb. Tako ima- mo že zdaj skoraj ves izvoz za prihodnje leto prodan. V maju letos smo sklenili peitletno kupoprodajno pogod- bo z največjim svojim kup- cem v zvezni republiki Nem- čiji, v Geislingenu, v mini- malnem znesku 10 milijonov mark in v maksimalnem 20 milijonov mark letno. Podob- ne pogodbe imamo tudi z Italijani in drugimi. Torej, dolgoročnost, to je naša pot v izvozu.« »Kaj ste dosegli pri ures- ničevanju ustavnih dopolnil?« »Razprava o formiranju temeljnih organizacij zdru- ženega dela teče že celo vr- sto let. Osnutek sporazuma je v razpravi. Po tem pred- logu bomo imen naslednje temeljne organizacije združe- nega dela: obrat v Slovenski Bistrici, zatem trgovino v Bfsogradu, delavska restavra- cija, brusilnica v Kozjem, ki je v izgradnji ter tovarna v Rogaški Slatini. Sporazum o ustanovitvi temeljnih organi- zacij zfdruženega dela bomo podpisali na začetku jesen- skega obdobja.« »Kako se v praksi kaže vaš delež pri reševanju krajev- nih in občinskih problemov?« »Smo največja gospodarska organizacija v šmarski obči- ni, zato je tudi naš delež v te namene največji. Poleg samoprispevka za zdravstvo in šolstvo, imamo samo na ob- močju Rogaške Slatine pet- letni sporazum med gospo- darskimi organizacijami, jx) katerem dajemo 1 % od svo- jega za komunalne namene. Tako smo lani odšteli za de- la 45 starih milijonov. So pa še drugi dogovori, med dru- gim tudi tisti, po katerem dajemo 0,51 % od osebnih dohodkov za komunalno ure- ditev drugih krajev v občini, če vse to seštejemo, pridemo do kar lepe vsote.« »Kako rešujete stanovanj- sko vprašanje?«« »Graditev stanovanj načrt- no pospešujemo že dobrih deset let. V tem času smo zgradili okoli sto stanovanj v blokih in dali približno 130 zaposlenim kredit za gradnjo individualnih hišic. Pri nas lahko dobi vsak zaposleni do 10 milijonov starih dinarjev posojila za graditev stanova- njske hišice in to za dobo 20 let. Letos odvajamo sred- stva v občinski solidarnost- ni sklad (30 % od obveznega prispevka) in 25 "/o od istega prispevka za usmerjeno blo- kovsko graditev. Pri tem je škoda le ta, da ta sredstva v občini še niso aktivirana. Sicer pa smo letos dali še trinajstim članom našega ko- lektiva posojilo v skupni vi- šini 54 milijonov starih dinar- jev. Ta denar so dobili ti- sti, ki bodo že letos zgradili lastne hišice in tako svoja stanovanja v steklarskem blo- ku odstopili tistim, ki nanje težko čakajo.« »In razvojna pot, zalsti gle- de na kredite, ki ste jih do- bili?« »Razvoj.no pot (i^. smo si začrtali že . imamo vse načrte"^ sredstva. Z nekatejj^ smo tudi pričeli, st ložba v tem času bo jarde starih dinarjev 3,2 lastnih sredstev ^ jarde posojil Ljubij^ ke. V ta okvir soü». nja brusilnice v Koji ve kapacitete v ^ Bistrici ter brusilni matska polimica in"^ v Rogaški Slatini, bomo končali do ij nato pa je že priprav namski elaborat za i ložbe.« M Tratna Sonce je pripekalo kot za stavo, ko sem i>ešačila po as- faltirani cesti proti Tratni. Po dolgem iskanju sem vsa prepotena le dospela do no- vega objekta »PREGRADA TRATNA«. Na gradbišču je bilo živo. Bmenje strojev, klici delav- cev, šumenje Voglajne. Delo- vodju Sohna Francu sem za- stavila nekaj vprašanj o no- vem akumulacijskem jezeru. Kdaj ste začeli z gradnjo objekta PREGRADA TRAT- NA? — S pripravljalnimi deli smo začeh že 10. dec. 1971. Zaradi pomanjkanja sredstev so dela izredno počasi napre- dovala. No, pred mesecem dni pa nam je uspelo vsaj delno urediti dotekanje fi- nančnih sredstev. Finančna sredstva so torej za nekaj časa zagotovljena, tako da ste v tem času z de- lom že precej napredovali. Kako daleč ste že — Po načrtu imamo kon- čanega dela že približno 70 odst. Med 10. in 20. julijem pa bomo začeli z gradnjo na- sipa pregrade. Naše delo bo odvisno od vremena Delali bomo v dveh izmenah, in si- cer vse strojno. Lani smo zgradili tudi 106 metrov dolg betonski predor, ki bo pre- prečeval, da bi do maksimu- ma napolnjeno jezero začelo rušiti nasip. Tako bo voda odtekala o odtočni jarek, ki ima globino 2—2,60 m. Že prej sva govorila o fi- načnih zadevah. Koliko de- narja boste predvidoma po- trebovali za igradnjo PRE- GRADE TRATNA? — Predvidevamo, da bomo za pregrado potrebovali 6 milijonov 200.000 ND. Kdo je investitor in katero podjetje je prevzelo vsa de- la? — Investitorja »PREGRA- DE TRATNA« sta Železarna STORE In VODNI SKLAD SRS. Dela je prevzela VOD- NA SKUPNOT CELJE. Koliko delavcev je zaposle- nih na gradbišču? — Pri nas dela 12—14 de- lavcev, so pa to predvsem Zagorci in Bosanci. Kolikor vem, bo to akumu- lacijsko jezero služilo ŽELE- ZARNI ŠTORE za dovajanje večjih količin vode, ki jo ra- bijo v industriji. Ali boste za dovajanje vode zgradili cevo- vod ali pa bo voda dotekala v Štore po strugi Voglajne? — Voda bo dotekala v Što- re po strugi; v ta namen jo bo treba tudi reg-ulirati. Ka- dar bo vode primanjkovalo, bodo iz akumulacije spustili večjo količino vode, tako da bo kljub morebitni suši za vodo v štorski železarni do- bro poskrbljeno. Kolikšna bo velikost aku- mulacijskega jezera? — Umetno jezero bo zaje- malo približno 8 ha zemlje ali v m' — od 2 milij. 600 — 2 milij. 800. Pa še tole: glo- bina vode pri pregradi — pri zajetju bo med 14 in 15 m. Zvedela sem, da bo del je- zera namenjen rekreaciji. Kaj boste storili v ta namen? — Okoli jezera bodo pred- vidoma 1.1974 začeli z grad- njo ceste; v prijetnem zatišju gozdov so namenjeni zgradi- ti dve hišici, tako da bo za rekreacijo zelo dobro poskr- bljeno. Ce bo za rekreacijo res ta- ko dobro poskrbljeno kot imajo v načrtu, bo ta delček kozjanskega privabil v svo- je okrilje številne turiste. Upajmo, da bo tako! LENKA VRABIC Obnova Tudi v celjskem gradbeno obrtnem podjetju Obnova se pripravljajo na uresničevanje ustavnih sprememb. Analiza o možnostih ustanovitve te- meljnih organizacij združene- ga dela je pokazala, da bi v Obnovi lahko ustanovili eno ali štiri temeljne organizaci- je. O tem bodo v teh dneh razpravljali na zborih delov- nih ljudi. V septembru pa na- meravajo ustanoviti temelj- ne organizacije. Zanimivo je, da so se tudi v Obnovi v pri- zadevanjih za poglobitev sa- mouprave odločili za uvedbo delovnih skupin. Računajo, da bi v obratih imeli okrog 40 informativnih skupin. Te naj bi zagotovile kar najpopolnej- še obveščanje in samouprav- no izražanje interesov delav- cev. V Obnovi so prav tako sprejeli že pravilnik o delav- ski kontroli. Predvidevajo, da bo štela komisija samouprav- ne delavske kontrole pet čla- nov, izvoliU pa jo bodo na zborih delovnih ljudi v avgu- stu. Poleg teh rešitev za boljše samoupravno organiziranje kolektiva pa so za značilna tudi snovanja spodarskem področju bodo izoblikovali i program delovne orga do leta 1978. Na noi* določili razvojno potj meznih obratov. V | menijo, da se morajo! goditi novostim v fl industriji. Zato se bode rili predvsem v ponuiJ jih uslug za finalizaci,« del na »grob«, »ind® način postavljenih oi V tem vidijo prihod sami ne bodo pr® gradnjo različnih saj na primer v stanu izgradnji dosegajo so5 zultate. Nedavno so mesec dni pred rokoü Ii ključe stanovalcem' ga stolpiča (28 stenC Novi vasi. Razprodal imajo že stanovanja' stolpič, ki ga bo^" graditi pozimi. Vse to kaže, da intenzivno razmišljaj« daljnjem razvoju. Ke^ da je razvojna politÜ® šem gospodarstvu še F uveljavljena, so vsi f meri spc>dbudni Ali se bomo tod kmalu kopali in sončili ob čudovitem jezeru? ^ ^ 26. juHi 1973 ^-- NOVI TEDNIK ~ strm 5 pAZ GVIDO. ZVONE .,,]jot 1000 ljudi Iz Slov. iic ter bližnje in daljnje se je prav na dan vsta- %losletl»j'® poslovilo od borca In aktivista Irtter požrtvovalnega in pri. neg» družbeno-politične- •"Ljavca Gvida Mraza-Zvo- f Kruta smrt ga je nena- utrgala prav v času, ko V'z-.i tako nujno potreben I svoji družini kot tudi rini skupnosti, v kateri je foposlen več kot 11 let na Jauern mestu direktorja, in r* v konjiškem gostinskem ij^tju »JELEN«, ^ojni Mraz Gvido je bil ^ v rudarskih revirjih, in v Trbovljah dne 13. de- alira 1921. Kot sin iz de- J^e družine se je izučil za •^ja, v svojem rojstnem pa ga je dohitela tudi SLija v letu 1941. Kar ^ je bil v vrstah tamkaj- Ja aktivistov OF, že v dru- ^ letu po vdoru sovražni- ^ Čet na naše ozemlje pa ,adšel v partizane. Bil je v ^ enotah, osvoboditev pa iljČakal v III. bataljonu jV brigade. Že v času NOV jobil oficirski čin, nazad- u pj je bil rezervni kapetan ^ Kmalu po končani vojni , je službena premestitev pri- jjdj v Slov. Konjice, kjer , siekel vojaško suknjo in f stalno naselil v središču ,nije dravinske doline. Tu si (jstvaril lastno družino, pred fg leti pa si Je začel graditi istao hišo, v katero se žal ne „mogel vseliti. Težko je naštevati vse funk- Qt, naloge in dolžnosti, ki I je v Slov. Konjicah in de- tudi na nekdanjem polj- askem okraju opravljal z ijavornostjo nekdanji parti- M Zvone. Bil je več let pred- (dnik konjiške krajevne or- aiiacije SZDL, dalj časa pa ! bil tudi predsednik občin- k(f3 odbora SZDL. Na nek- itjem poljčanskem okraju je iravljal dalj časa odgovorno iktijo kadrovika, uspešno je deloval tudi v ostalih in forumih Zveze ko- laUtov, Zveze borcev in re- mih oficirjev. Povsod tam, B je bilo potrebno,, je rad ii2?al in v vseh povojnih le- IV Slov. Konjicah in okoll- ä kraj'h ni bilo veJje poli- le, gospodarske ali družbe- »kcije, v kateri pokojni IB ne bi sodeloval. Wem, ko Je par let uspeš- I vodil podružnico komunal- 0 zavoda za socialno zava- hnje Celje v Slov. Konji- t. je pred kakimi 11 leti od- 1 a direktorja v gosfnski Ol »JELEN«, ki ga je us- vodil vse do svoje pre- « smrti. Ob koncu letošnje- ' jnnija se Je tej gosnodar- ' orsanizaciii prikUučilo še Winsko podjetje »JELKA« iz Veliko skrbi je prav zad- * mesece posvečal neposred- i?vajanju in konkretne- "Mikovanju usta-"'h d-i- V svoji deio' ■ •"JI rsto let je bil aktiven jčinskega s^ t..'-^ . • in prav veLko število Mi na njegovem pogrebu je kako je bil priljub- P aied občani Slav. Konjic. »Jihovem imenu so se od poslovili predstavniki de- ^ skupnosti »JELEN«, zve- ' "jaških rezervnih sarešin, ^^Ije ZB, ZKS in sindi- ^ ter njegov nekdanji sobo- in. bataljonu brigade k ^."anuša Milan — Venci "Plotnice. VINKO LANGERHOLC RŠC Velenje Kljub končanemu šolskemu letu so v Velenju pred dnevi odprli novo šolsko poslopje tehnične šole, ki bo odprla nove razvojne možnosti šol- stva v Velenju in sploh šale- ški dolini. V novem šolskem poslopju, ki so ga zgradili v rekordnem času enega leta, bodo šole tehnične smeri in to na srednji in višji šolski stopnji (smeri rudarstva, strojništva, elektro in odde- lek za organizacijo dela. Sled- nji bo zaenkrat v sklopu Kra- nja, kasneje pa naj bi postal samostojen!). Tu bodo tudi enote za odrasle vseh rednih šol in še rudarsko — nadzor- niška, v starem šolskem po- slopju pa bodo še naprej po- klicne šole. O pomenu novega šolskega poslopja smo se pogovarjali z vodjem pedagoške službe pri RŠC Jožetom Miklavcem. »Novo šolsko poslopje smo začeli graditi lani 6. septem- bra, svojemu namenu pa smo ga izročili ob letošnjem ru- darskem prazniku. V šoli je 4000 kvadratnih metrov pro- stora za učilnice in kabinete ter 2000 kvadratnih metrov za tri (!) telovadnice. Nova stav- ba je stala milijardo sedem- sto milijonov starih din in ni presegla vsote v predračunu. Gradili in opremili so jo Ve- grad Velenje. RŠC in Stol Kamnik (notranja oprema). Republika je prispevala 500 milijonov starih din, ostalo smo zbrali v občini. Za novo šolsko leto imamo v prvi let- nik vpisanih 800 učencev, ce- lotno šolo pa jih bo s sta- re i šimi letniki obiskovalo 1500. Kaj želimo doseči z no- vim objektom? Prvič: da bomo vsej mladi- ni sreckiješolske starosti za- gotovili možnost dobiti ustrezno izobrazbo na srednji ali kasneje tudi višji šoli. . Drugič: vsem zaposlenim (letos se jih bo vpisalo v ve- černe in dislocirane oddelke višjih šol, ki so pri nas iz Maribora in Kranja, 259 de- lavcev) nuditi možnost prido- biti dodatno izobrazbo. Tretjič: uresničevanje cilja, ki je danes zelo aktualen v svetu, da začne izobraževalni sistem prehitevati gospodar- ski in družbeni razvoj in ga s tem spodbujati. Četrtič: oblikovanje samo- upravne osebnosti. Kako zagotovite potrebno število učencev za obiskova- nje vaše šole? »V poklicne šole vpisujemo predvsem učence, ki imajo sklenjene učne pogodbe z drugimi delovnimi organizaci- jami in seveda preko razpisa. Sodelujemo z zavodom za za- poslovanje in preko sredstev javnega obveščanja. Vsako leto gremo na osnovne šole v velenjski, mozirski, slovenj- graški in deloma žalski obči- ni. Letos smo praktično zaje- li vso širšo celjsko regijo, ra- zen Celja, kjer sodelujemo samo z zavodom za za- poslovanje in osnovnima šo- lama na Hudinji in na Polulah. Smo šola za mla- dino iz pretežno delavskih družin. V letošnjem šol- skem letu so našo šolo obi- skovali učenci iz 86. občin in iz vseh republik. Imeli smo celo enega Makedonca, ene- ga Črnogorca in enega Ro- ma. Slednji je bil med najV boljšimi učenci « Veliko učencev imate iz drugih občin. Kje stanujejo? »Imamo dva domova s ka- paciteto petsto i>ostelj. Ima- mo že pripravljene načrte za nov dijaški dom, prihodnje leto pa bomo začeli graditi tudi Mlo za praktični pouk tn proizvodnjo v njem.« Kakšno je sodelovanje med Celjem in Velenjem na po- dročju šolstva? »Mi smo za to, da se v Ce- lju razvija visoko šolstvo družboslovnih smeri, pri nas pa visoko šolstvo tehničnih smeri. Smo za sodelovanje, ki ga pa zaenkrat ni oziroma je slabo razvito. Kje so pravi vzroki za takšno stanje, ne vem, verjetno pa gre za del- ček ljubosumja tako z ene, kot z druge strani. Jasno pa je, da takšno stanje ne vodi k ustvarjalnosti, od katere' bi imela korist celotna regija. Mislim, da bi se morali bolj strpno in ustvarjalno pogo- varjati. Ne gre za jemanje ali prevzemanje primata. Trudi- ti se moramo za to, da bi z razvijanjem visokega šolstva v naši regiji imelo največ ko- risti gospodarstvo in ostale panoge- To mora biti vodilni moment.« TONE VRABL REZULTATI OB PRAZNIKU Mnogi celjski športniki so se aktivno vključili v šporlna tekmo- vanja ob ol>činskem prazniku Celja. Čeprav ni sedaj najbolj prime- ren čas za tekmovanje in vrhunske rezultate, smo videii na celjsldh športnih objektih zanimive borbe: KEGLJ.^ČI KK CELJA SO NA CETVEROBOJU dosegli rekord Ce- lja v borbenih igrah. V konkurenci celjske reprezentance, Ža ca in Siska so podrli 1089 (516 in 573) kegljev. Sledijo reprezentanca Celja 961, Žalca 935 in Siska 844 kegljev. NA TURNIRJU DESETIH NAJBOLJŠIH brzopoteznih ekip vzhod- ne Slovenije smo videli ogorčene borbe. Vse do zadnjega kola so bili najboljši Celjani. Tu pa so zaigrali slabše in zaostali za zmagovalci za pol točke. Končni vrstni red: Branik 24; Kovinar 5J3,5; Domžale 23,5; Celje 23,5; Maribor 23,8; ŠemiHjter 15,9; mladinci C;lja 9,10; Ve- lenje 5 točk. Za celjsko moštvo so osvojili točke: Pešec .5, Streiher 7, Brvar 5,5 in Ojsterž 6. STRELCI CEUA SO NASTOPILI za pokal Občinske zveze. Poča- stili so praznik Celja in Laškega. V Celju so nastopili strelci z zrač- no puško. Najboljši so bili predstavniki Tempa, ki so zmagali s 66> krogi. Sledijo Celje 628, Metka 598, Vojnik 519, Ingrad 142 itd. Naj- boljši posamezniki so bili: Petrič 179, Streiher (oba Tempo) 173, Go- renšek (Metka) 171, Lazar (Celje) 171, M. Dobovičnlk (Celje) 166, Vrečar (Metka) 166, Korošec (Tempo) 162, Heda Dobovičnik (Celje) 161 itd. Istočasno so strelci telnnovali tudi na Rečici pri Laškem. Tu so se v odločilni organizaciji SD Dušan Požene! pomerili z vojaško pu- ško. Zmagovalec Marjan Dobovičnik iz Celja je postavil nov rekord strelišča s 183 krogi. Sledijo: Jager 176, Tržan 175, Jerman (vsi Ce- lje) s 172 krogi, Lavrinc (Rečica) 158 krogov Itd. Med ekipsmi je zmagala vrsta Celja pred Rečico in Rudnikom Hrastnik. TeJunovalo je 9 ekip z več kot 40 tekmovalci. J. Kuana EMIL ZUPANC 1 ® malokrat sem sreča- . jj^ človeka, ki bi tako ra- (jg^®^ potrebe in želje po- nJ^^^^Qa in kmečkega jJJpefca, kot je Emil Zu. Ne mislim, na pri- človeške potrebe, ^^eč na duhovne, kul. turne potrebe, M jih veli- kokrat podcenjujemo in zanemarjamo. Emil se je rodu in rastel v podeželski sredini. Tako je lahko ze- lo zgodaj spoznal, da je kmečki človek dovzeten za vse tiste oblike kulture, ki so mu blizu in ki jih lah- ko razume. Odločil se je, da bo tem ljudem pomagal in jim omogočil videti ti- sto, kar so malokrat ali pa nikoli doživeli. Dal jim je loške prireditve, ki so trenutno v središču pozor- nosti prebivalcev konjiške občine. Ideja o loških priredit- vah je v Zupancu dozore- la že zelo zgodaj. Na gra- du Pogled je leta 1953 re- žiserka Pastirkova uprizo- rila ljudsko igro Mlirmrjev Janez, ki je na Emila Zupanca naredila velik vtis. Ljudje so bili navdu- šeni nad predstavo in Emil se je že takrat odločil, da bo storil vse, da bo nje- govim ljudem dal še veliko takšnih predstav in s tem odstranil kulturno mrtvilo, ki je vladalo na vasi. Le- ta 1971 je Zupane organi- ziral v mesecu marcu in aprilu Mesec kulture na vasi. Pri organizaciji so mu pomagala kulturno- prosvetna društva iz Loč in okoliških vasi. Program je zajemal predvsem dram- ska dela s kmečko in zgo- dovinsko tematiko, ki je najbolj privlačna in pri- stopna za podeželskega človeka. Prireditve so lju- di zelo navdušile in ved- no več je bilo takih, ki so bili pripravljeni Zupancu pomagati pri aranžmaju še obsežnejših in kvalitet- nejših predstav. Kmalu pa je Emil spo- znal, da je največja ovira pri organiziranju večjih prireditev pomanjkanje fi- nančnih sredstev. Potrebno je bilo urediti grad Po- gled, kjer bi se odvijala večina predstav. Ker pa je grad zelo zapuščen, bi bilo potrebno veliko sredstev za zasilno ureditev. Teh sredstev pa kulturna skup- nost iz Loč ni mxygla za. gotoviti. Zupane je prosil v delovnih organizacijah na celjskem območju za fi- nančno pomoč, vendar je nemalokrat naletel na glu- ha ušesa. Kljub temu pa je Emilu Zupancu skupaj s prizadevnimi loškimi ljud- mi uspelo letos organizira- ti že tretje kulturne pri. reditve. Odziv ljudi na teh prireditvah je zelo velik, kar nazorno kaže željo podeželskega in kmečkega človeka po zabavi in kul- turnem razvedrilu. Nemogoče je izraziti vso pohvalo priazdevnosti in zagnanosti loških ljudi, predvsem pa njihovemu mentorju in organizatorju Emilu Zupancu. želja nas vseh, ki spremljamo loške prireditve je, da bi jim uspelo še veliko prireditev in da bi še naprej z opti- mizmom dajali preprostim podeželskim ljudem veliko kulturnega razvedrila in zabave. Damjana Stamejčič Tudi odprt kopalni bazen v Rogaški Slatini, ki ga upravlja domače obrtno komunalno podjetje, je te dni poln obiskovalcev. Na dan jih pride do 300 pa celo 400. Zanimivo je, da bazen polnijo z navadno vodo iz vodovoda, čistilne naprave delujejo, vstopnina pa je 6 din za odrasle in 4 dinarje za otroke do desetega leta starosti. Povprečna temperatura vode je 22 stopinj Celzija, ob vročih dnevih pa tudi več. (Foto: MB) VSE O — Celjska turistična zveza bo tudi letos izvedla tek- movanje za najlepše urejen turistična kraj. Ocenjujejo splošno urejenost, čistočo pa tudi nasade, cvetice in po- dobno. Lani si je naziv najbolj urejenega turističnega kraja priborilo Mozirje, medtem ko so posebno prizna- nje dobili Velenjčani. Kako bo letos? Odločili bodo po- letni meseci! — V teku je še eno podrobno turistično tekmovanje — za najboljše društvo. Lani so zmagali šempetrčani. — V tretje gre rado. Zato tudi tretje tekmovanje pod olkriljem celjske turistične zveze — za najmarljivejšega turističnega delavca. Prvo lovoriko je dobil Franc Renier iz Podčetrbka. In kdo bo drugo? — Med prireditvami tega tedna vlada največje zani- manje za tradioionailnii rogaški ples, v soboto, 28. t. m. V teku pa so vse priprave za praznik hmeljarjev in za flosarsiki bal, 4. in 5. avgusta v Braslovčah oziroma na Ljubnem ob Savinji. — Ribolov: do 15. oktobra letos: na lipana v šempeitru v Savinjski dolini, na potočno postrv pa na Ljubnem, v Mozirju in v Šempetru. — Celjäko turistično območje je imelo v prvem pol- letju letos za 12% več nočitev kot v istem času lani. No- čitev domačih gostov je bilo več za 9 %, tujih pa za 19 %. Najboljše rezultate so imedi v Atomskih toplicah, na Do- brni in v Rogaški Slatini. PO KOZJANSKEM Polebje je fcu, čas dojnisbov, počitka in izletov v naravo. Marsika- tere^ dopustnika zanKikajo izleti v hribovite predele Kozjanskega, ki po STO^i naravni lepoiti, miru in svežem zraku ne zaostajajo za znanimi letovištoimi krajja v Sloveniji. Zato bi bilo pirav, če bi omenili nekaj najbolj dostopnih in osJcr- bavanib izletniških točk v šen^urski obö'.!m. O šentyuirskem bazenu smo že pisali. Izletniku pa, ki se rad izogne poletnemu vrvežu na kopališčih, bi svetovalli, da se napoti do partizanskega doma na Re- sevni. Ta je redno odprt ob sobotah .jn nedeljah, lahko pa skup-ne izletnikov obiščejo dom j» naročilu. To željo morajo sporočiti na ve- terinarski postaja v Šentjurju. Dostop do doma z avtomobilom ni mogoč, je pa do njega komaj uro hoda iz vseh smeri. Ce se boste napotili proti Planini pri Sevnici, se lahko spotoma oglasite na Kalobju v gostišču Erjavec aü v Dobju, v gostilni pri Urški, ki je zelo lepo urejena in lahko sprejme tudd večje družbe. Na Planini pri Sevnci pa nikar ne jxxzabite zaviti na grad, kjer vam bodo solidno postregli v kašti, ki v poletni vročim kar vabi med svoje debele in Uadne zidove. S terase se izletniku nudi prelep raz- gled na Planino in kribovito kozjansko potoajino. Ce vas privabljajo večje vzpetine, se lahko z avtom zapeljete na Bohor. Lovska koča sprejema goste po naročilu, na vrhu Boliorja pa je planinska koča, ki je stalno oskrbovana in omogoča obisko- valcem prijeten počitek in dober razgled. Zanimiiva izletniška točka je tudi grad nad Loko pri žusmu, odpoč^ete in osvežite pa se lahko v gostišču štancer v Loki. Ko vas pot zanese proti Dramljam, ne pozabite obiskati lovski dom na hribu Uršule, od koder imate čudovit razgiled po Obsotelju pa do Celja in daOJe po Savinjski dolini. Za posebne želje za oddh na Uršuli, se prej zglasdte pri predsedniku lovske družine v Dram- Ijah. Pred kratkim je lovska družina ia Ponikve odprla nov lovski dom na Tičevem. Podrobnejše informao je o rekreacija na tej izletni- ški točki boste dobili v gostišču Zdolšete na Ponikvi. Ko ste že tam, lahko še stopite do Slomškove rojstne hiše, kjer vam bodo domači postregli z jedjo in domačo kapljico, ne pozabite pa si ogledati tvidi spomenik kartografu Kocenu ter župnijsko in podružnično cer- kev, ki vas bosta presenetili s čudovitimi freskami. V Hotunjah pri Ponikvi vam kmet Franc Masten nudi usluge po nairočilu za piknike ob ribniku, za ribiče pa bodo zan'mivi tudi ribniki na Blagovni. Za tiste, ki se zanimajo za iizkopaimne, bo praiv gotovo privlačen lüfnik pri Šentjurju, kjer prav zdaj izkopavajo pomembne zgodovinske najdbe. Skratka ialetniških točk v šentjurskem delu Kozjanskega je kar precej. Za tiste, ki bi radi, utrujeni po izletu, tudi prenočili, je sicer malo manj možnosti. Prespijo lahko le v gostilni Bobo(rč v Šentjurju, kjer so na razpolago 4 dvoposteljne sobe s kopaLnioo. Za ostale pa, ki imaj prepldtev žep za letovanje na morju, so enodnevni izlett vet kot prijetnd, saj jim prav tako nudijo mnogo užitka in rekreacij«. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 28- 26. julij Krajevna skupnost ANDRAŽ nad Polzelo Prav gotovo ni malo takih (tudi sam sem bil žal med njimi), ki morajo povprašati, kod se prav- zaprav da priti v Andraž nad Polzelo. Čeprav je kraj oddaljen od Polzele le nekaj kilometrov in leži raz- tresen pod obronkih Gore oljke vse tja do velenjske občine, se je tod v zadnjih letih bore malo spremenilo. Pa še tisto, kar se je, so si ljudje v glavnem napravili sami. Kot je sklenila žalska skupščina, bo v tej krajevni skupnosti leta 1975 osrednje praznovanje občinskega praznika občine 2alec. Od tega si ondotni ljudje veliko obetajo. Ne zaman, kajti naj povemo že uvodoma, da je to edina krajevna skupnost žalske občine, kjer nimajo niti metra asfaltne ceste. To pa menda pove vse. Krajevno skupnost Andraž nad Polzelo tvorita pravza- prav dva večja zaselka, An- draž in Dobrič, in vse na- okoli veliko raztresenih pri- jaiznih in lepih domačij. Po cesti, ki iz Polzele teče proti Velenju (v bodoče bo tod menda šel priključek na hi- tro cesto — da bi le!) pri- dete na obronke pod Goro Oljko. Čudovit kraj, z lepi- mi domačijami in prijaznimi ter pridnimi ljudmi. Cerkev, šola in zadružni dom s trgo- vino, to je vse, kar pred- stavlja središče Andraža, kra- jevne skupnosti, kjer ne živi več kot nekaj nad 800 ljudi. KLENI LJUDJE V minulih letih se je tod praktično zelo malo spreme- nilo. O, pač, spremenilo se je marsikaj, toda to so na- pravili ljudje sami. Lotili so se obnove kmetij, jih speci- alizirali, napeljali so si vodo- vod in k dvorani v zadruž- nem domu prizidali oder in gardeirobe. Ni je kulturne in kakršnekoli prireditve, da dvorana v Andražu ne bi bila nabito polna. Lo'udje so pri- spevali denar, dielali so udar- niško, da so si usposobili svoj mali kulturni hram, v katerega tako radi zahajajo. Celo celjski gledališčniki so že bili med njimi in tega se ljudje tod še danes radi spo- minjajo. Veliko doživetje je bilo to! živinoreja, sadjarstvo, skrat- ka kmetijstvo je osrednja dejavnost, s katero se ukvar- jajo ljudje v Andražu. Ob- navljajo svoje domove, kupu- jejo traktorje in druge stro- je, vsi p» z velikim hrepene- njem pričakujejo dan, ko bo- dlo z dolino doživeli boljšo ce- stno povezavo. Ta je vseka- kor osrednji problem ... PREMALO RAZUMEVANJA Kljub temu, da tod živi sorazmerno malo ljudi, pa se jih je v zadnjih letih kar precej zaposlilo. Mnogi so našli delo v žalski občini, še več pa jih je zap>osleno v občini Velenje, predvsem v Gorenju in Rudniku. Kar preko 150 ljudi odhaja iz Andraža, Dobriča in drugih zaselkov na delo v doMno, bodisi na to, bodisi na ono stran. Tu p>a se začenjajo tu- di njihove težave. Cesta je slaba in to jih najbolj žuli. Za ureditev prenekaterega svojega komunalnega proble- ma so se doslej obračali za pomoč na to in ono podje- tje, kjer so zaposleni njihovi ljudje. Tovarna nogavic Pol- zela in Garant sta prisluh- nila njihovim težavam in jim v okviru svojih možnosti tu- di pyomagala. Z velenjske strani pa doslej niso bili de- ležni nikakršne pomoči. Na zadnjo konferenco krajevne organizacije SZDL so pova- bili tudi predstavnike Gore- nja in Rudnika iz Velenja, pa se še opravičil ni nihče, kaj da bi šele prišel. Tako neraziimevanje ljudi v Andra- žu boli, na koncu koncev pa njihovi ljudje tudi v teh po- djetjih pomagajo ustvarjati dohodek, s katerim se dru- gim. ustvarjajo boljši pogoji družbenega standarda, ki pa ga sami niso deležni. V tem odnosu bo v bodoče treba vsekakor nekaj spremeniti. Bodi že tako ali drugače, tudi dosledno uveljavljanje ustavnih dopolnil nalaga po- djetjem naloge, da skrbe za pc^oje, v katerih živijo nji- hovi delavci. Na sploh imajo ljudje v Andražu občutek, da so büi visa ta dolga leta precej za- postavljeni. še zlasti se jim to zdi zamalo, kajti med voj- no je ni bilo hiše, ki nd po- magala našim borcem, koli- kor je le mogla. Danes pa so ostali prepuščeni več ali manj le samemu sebi. No, s praznovanjem občinskega praznika se bo marsikaj spremenilo, v to smo prepri- čani mi in v to upajo ljudje v Andražu. TEMNI EKRANI Niso pa ceste edini pro- blem, ki tare ljudi. Edini transfoirmator, ki stoji v kra- ju, daje zaradi oddaljenosti tako slabo elektriko, da so ekrani številnih televizorjev čestokrat čisto brez slike, da se pr&lni stroji ustavijo in da se marsikateremu mo- škemu še eleiktrični brivnik ustavi sredi britja! Moledo- vali so in prosili, pa vse prošnje niso nič zalegle. V zanjem času, izgleda, da so se odgovorni sicer lotili tudi reševanja tega problema, to- da kaj pK>maga, ko pa vse tako počasi teče, dnevi in meseci, pa tudi leta tako hitro bežijo ... Sicer pa v kraju ne držijo križem rok. Imajo aktivno prosvetno društvo, gasilsko društvo, pevski zbor (po zborovodjo pošljejo vsak če- trtek osebni avto v Šentilj!), nadvse aktivni pa so tudi mladi in njihov smučarski klub. Ni jih boljših smučar- skih skakalcev daleč naoko- li, kot so v Andražu, in tudi skakalnice so si postavili, na katerih vsako zimo prirejajo številne tekme. • V Andražu pa si nad^ lijo tudi ustreznega za nega načrta, kajti pr« ni so, da bi lepvote kr^ njegova bližina večjim trom kmalu pritegnila i ge ljudi, ki bi Si tod p vili svoj dom, s tem p se povečale možnosti, d kraj še bolj zaživel k« slej. Mnogo je problemov! dražu. Mnogo so jih 1 rešili sami že doslej. & tudi taki, ki jih brez ii ne družbene pomoči v prečudovitem kraju v 1 če ne bo mogoče urediti dje tod nočejo zaostajat' čejo v korak z drugim to bodo tudi kmalu da kajti že samo dejstvc ljudje radi pomagajo skupinskih akcijah, o prizadevajo za skupe: predek, je porok, da le-tega tudi kmalu dos« Tekst in slike: BERNI STRMČS UMBREH RAFKO, kmet, predsednik KO SZDL: Tri- krat bomo obogatili sleherni dinar, ki ga bomo dobili za ureditev naših problemov!« PIŽORN SREČKO, kmet, l>redsednik krajevne skupno- sti: »I>oslej smo bili vse pre- več zapostavljeni. Od občin- skega praznika pa si veliko obetamo ... « Pogled na Andraž nad Polzelo. Idiličen in prečudovit ki bi mu težko našli enakega ... Prvak krvodajalcev Južno od Prevorij proti Kozjem leže na dveh precej strmih hribüi domačije Stra- ške gorce. Ljudje te vasi so v glavnem mali kmetje. Nekaj je tudi delavcev, to je v veči- ni mladina, ki ne vidi nobe- ne perspektive kmetijstva v tem hribovitem področju. Končno pa imajo tudi nekaj prav, saj brez denarja ne mo- rejo živeti niti od zemlje. Za- to jih vsako leto več odide v tujino, potem pa po svojih močeh pomagajo staršem, bratom in sestram, !d so "sta- li doma. V tem revnem kraju sem poiskala Vinka Romiha, lone- ta z 2 ha zemlje v hribodtem delu, kjer ni možno vsega ob- delati. K n^emu sem se napo- tila zato, ker sem v Šentjur- ju na RK izvedela, da je mo^ žakar daroval kri že 74-krat. Precej strmo v breg se vije steza, po kateri sem se vzipe- njala v petek p>opoldne. Ma- lo pod vrhom hriba se v breg naslanja Romihova do- mačija. Vrajta domačije so bi- la zaklenjena, z divjim laja- njem me Je pozdravil velik čm pes. Domače sem našla na njivi, želi so oves. Prav neza- upljivo so me gledali, ko sem prišla na njivo in vprašala, če sem prišla prav k Romi- hovim. Povedala sem jim, po loaj sem prišla in nezauplji- rost je kmalu prešla. Ssdli smo v senco pod jablano in p>okramljali o tem j? onem. »Vinko, kako je prišlo do tega, da ste pričeli dajati kri?« »Tega je že zelo dolgo. Veš, najprej so tudi pri nas pla- čali, če si dal kri. No, in ker sem bil zdrav, sem večkrat dal kri. Ko pa so prenehali plačevati, je krvodajalcev ostalo precej manj. Sam sem ostal vsa ta leta, še včeraj sem bil v Šentjurju, ko so imeU krvodajalsko akcijo. Pa mi niso vzali Krvi, češ da imam premalo železa v njej. Dobil sem neke tablete.« »Prejšnjo soboto so v Šent- jurju praznovali dvajseto ob- letnico prostovoljnega krvo- dajalstva. Vi ste bili tudd tam.« Zdaj je namesto njega od- govorila žena Gelca: »Ja, v Šentjurju je bilo pa lepo, sem bila tudi zraven. Naš oče je dobil poleg značke še lep>o obleko. Po izbiri smo jo lah- ko kupili. Vendar se bi nas lahko spomnili tudi čez leto, ne le ob takih priložnostih. Dvakrat smo že dali prošnjo za denarno pomoč, pa ni bilo nič. V Šentjurju na RK so nam rekli, da ne dajejo nobe- nih denarnih ix>dpor. Vidite pa lahko, da se v teh »rov- tah« ne da živeti od zemlje. iGnmt« nam ne nese, z me- hanizacijo tudi ni nič, vide- li ste, da niti elektrike še ni- mamo. Saj imamo otroke, vendar eden je v Nemčiji, že ima sam družino, dva sta pa doma. Punčka gre v jeseni v sedmi razred. Radi bi, da bi prišla vsaj do poklicu, saj je v šoli pridna, da se ji ne bo potrebno tako mučiti kot nam.« Vinko je prikimaval ženi- nim besedam, nato pa dodal: »Tolikokrat sem že dal kri, da bi mi lahko dali vsaj ne- kaj podpore, pa so za vse gluhi.« Poslovila sem se z občut- kom krivde. Kajti človeku, ki je rešil s svojo krvjo že pre- cej življenj, bi naša družba lahko premagala S. M. Šmarje pri Jelšah Zgornje geslo prav gotovo velja v celoti in najbrž je ni občine, ki ne bi skrbela za varstvo svojcih najmlaj- ših kar se le da. Res je tu- di, da je do pred nedavna bilo vzgojno varstvo obrav- navano do'kaj mačehovsko skupaj s šolstvom. Priznati je treba — roko na srce — da smo se vse preveč ukvarjali s stvarmi, ki so nas zaposlo- vale, kot pa otroško varstvo in da smo le tega zapostav- ljali. Zadnja leta je na tem področju viden precejšen pre- mik ne samo v osrednjih slo- venskih občinah, pač pa tudi v občinah, ki imajo statiis nerazvitih. Ko govorimo o nerazvitih občinah, je skoraj nujno, da se dotaknemo tudi šmarske. Ker je občina v zadnjih letih naredila precej na vseh pod- ročjih gospodarskega življe- nja, je seveda popolnoma ra- zumljivo, da se je močneje kot kdaj kol i prej postavil pred občinsko skupščino tu- di problem otroškega varstva. Otroško varstvo v občini je v obdobju od leta 1969— 1971 temeljilo na programu razvoja, ki ga je sprejela Skupščina temeljne izobra- ževalne skupnosti Šmarje pri Jelšah. Takrat je program zajel naslednje oblike otro- škega varstva: — dnevno varstvo predšol- skih otrok v vzgojno varstve- nih zavodih, - — varstvene oddelke za učence osnovnih šol, — varstvo dojenčkov do 2 let starosti, —. šolske mahoe in kosila, — letovanje otrok, — družbraia pomoč otro- kom. V tem obdobju so bili zgraje- ni otroški vrtec v Rogaški Sla- tini, Rogatcu, Šmarju pri Jelšah in manjši oddelek (dvajset otrok) v Podčetrt- ku. V predšolsko varstvo je torej zajetih okoli 139 otrok ali 3,8 % vseh otrok ustrezne starosti. Z drugimi besedaroi: kaplja v morje. Iz dneva v dan bolj rastejo potrebe za storitev novih otroških vrt- cev. Malo boilje je z malo šo- lo. V preteklem letu in da- nes je položaj isti — v ma- lo šolo so bili vključeni vsi otroci. Podaljšano bivanje se je doslej izvajalo le v Rogaš- ki Slatini in morda še kje. Šola ima organiziran oddelek z 32 otroki. Zelo dobro je urejena pre- hrana otrok. Skorajda je ni šole, kjer otroci ne bi dobi- vali malic in kosil. Mlečne kuhinje so na vseh osnovnih šolah v občini. Prehrana ot- rok se financira iz prispev- kov staršev, ponekod ? spevajo občani tudi ži" ne samo denar. Občina daje tudi pomoči socialno šib® duševno motenim V preteklem letu je ^ te pKJtrebe izdanü, 400.000 dinarjev, kar .i« da precejšnje breme ^ mašno občino. Sre^dnjeročni prog^ roškega varstva v —1975) pa ima še di« Ije. Predvsem bo tie^j širiti in razvejati ^ vzgojno varstvenih "^j Prioriteto bodo ii^^'^ vsem kraja z večjim^ zaposlenih, torej tai^ bodo v skladu s pro^ gospodarskega ritzvoJ^^ ne ustanovljeni obrati. Vsekakor ^ šmarski občini zago^"". nemoteno in sist^ ^ zdravstveno varstvo» bilo doslej tu in t^j urejeno. Tudi podateK'^. biva malico 80 '/c ^ nih otrok, pove ljudi, ki se s temi P^ ukvarjajo, ne more ^^ ti. Vsem socialno o«^ otrokom bodo v te^ ^ omogočili brezplačo® ( posebno skrb pa ^^ tih otrokom — naprej bodo urejev'® stveno varstvo. 26. iuHi 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 Pfišli sc iz Španije. Še prej so nastopili na ljubljanskem Festivalu v Križankah in precejšnjo mero uspeha in s svojim temperamentom osvojili ljubljanskio publiko, vljivi, predvsem pa iznajdljivi loški organizatorji pa so izkoristili njihovo prisotnost Ijubljani in jih povabili še v Slovenske Konjice. Radi so se odzvali njihovemu pom- I, ieprav so s časom bili zelo na tesnem. Folklorna skupina Agilar je na redni turneji lugoslaviji, kjer imajo v načrtu deset nastopov. To je že njihovo drugo gostovanje KŠi državi. Prvič so bili pri nas leta 1971. Po nastopu v Slovenskih Konjicah so se rmlJ v Bosno in Hercegovino, od tam v Novi Sad in v Beograd. Ko bodo zaipustili pslavijo, jih čaka še turneja po Italiji, tako da bodo prišli domov šele meseca sep- m. [Slovenskih Konjicah so v dveurnem programu tako navdušili občinstvo, da so mo- iKč točk sporeda ponavljati. Sploh pa so nad Jugoslavijo in našimi ljudmi izredno ['jiišeni. Tako nam je povedal njihov vodja, predstavnik Jugokoncerta iz Beograda, ki meji tudi organiziral (tudi prvo leta 1971), Djordje Krivokapič. In še to: polovica joi' skupine ima klasič no baletno izobrazbo. Foto: DRAGO MEDVED Vzgoja režiserjev Pred dnevi so se vrnili z režiserskih tečajev v Kopru tudi udeleženci s celjskega območja. Ta tradicionalna ob. lika izpopolnjevanja želi v ok- viru Združenja gledaliških skupin Slovenije nadomestiti pomanjkljivo znanje že delu- jočih ali persp>ektivnih mladih amaterskih režiserjev. Z ve- seljem smo ugotovili, da je bilo največ (glede na število delujočih skupin) udeležencev prav s celjskega območja — skupaj enajst! Seminarja sta bila razpore- jena v dva dela: v režisersko- mentorskega in nadaljevalne- ga. Medtem ko so se mentor- ji spoprijemali v glavnem s temo, ki je obravnavala prak- tično pomoč pri režiji, so se mladi režiserji izpopolnjevali (na praktičnih primerih) v dramaturgiji, razčlembi tek- sta, pristopu k režiji, reperto- ami politiki in drugem. Vred. nost seminarjev je bila tudi v tem, da so trditve in ugoto- vitve postavile vrednost so- dobnega amaterizma popolno- ma na nova tla. Osnova vsega delovanja amaterskih gleda- liških skupin je kakovost! Bo- jevati se moramo, da bodo dosežki vrednoteni. Razliko med profesionalnim in ama- terskim gledališčem moramo zmanjšati na minimum, če ta v izpovedi gledaliških pred- stav sploh še obstaja. Razli- ka v glavnem obstaja v po- gojih dela. Veliko so govorili tudi o takoimenovanem eks- perimentiranju na gledaliških deskah. Gledališki eksperi- ment — ta sodoben spremlje. valeč oderskih deska — si je nedvomno priboril precejšnje mesto, vendar ga ne moremo priznavati, če je namenjen zgolj razbijanju tradicije in konvencionalnosti. Analizira- li so tudi celotno problema- tiko slovenskih poklicnih gle- daliških hiš, predvsem pa je tekla burna razprava o pro- fesionalnih gledaliških dosež- kih zadnjih sezon. Seminaristi so zapuščali Ko- per z občutki resnične velike odgovornosti! Časi, ko so se gledališki ljubitelji sestajali zgolj zavoljo tega, da plasira- jo svoja nagnjenja, so že dav. no minili. Napraviti bo treba korak naprej! Delujoče reži- serje so razvrstili v štiri sku- pine: take, ki imajo izrazit poustvarjajni dostop do re- žije (takih'je v naših amater, skih vrstah največ!); nekaj manj je režiserjev — aranžer- jev; skromno število je tistih režiserjev, ki iščejo sporočil- ni moment; na prste ene roke pa lahko naštejemo take reži- serje, ki s svojim avtorskim pristopom k režiji prispevajo svoj delež k gledališkemu sporočilu. Znanje, ki so ga tudi celjski seminaristi pridobili, bodo prav gotovo s pridom ko- ristili ob nastajanju uprizori- tev v prihoönji sezoni. STEFAN ŽVI2EJ wan je s Friderikom Mlinaričem Izložba je prvi prodajalec Menda bo res. Toda izložba nI samo razstav- no in ponujeno blago. Je tudi del likovno estet- ^Sa videza prodajalne. Še več, je tudi sestavni 'podobe mesta, je tudi del mentalitete ljudi, izoblikujejo, in odraz mentalitete ljudi, ki jo fijemajo, vsak dan hodijo mimo nje. Če pomi- to. koliko izložbenih oken ima naše mesto in urejene, potem nam res ne sme biti vse- ''M bomo v njih tudi videli. Tisto »kaj« pa je 'tesno povezano s tistim »kako«. Zato ni na- ^ie. če sem se spustil v pogovor s Friderikom "^nčem, aranžerjem v celjski Tkanini. Ta nam- ^'ovi po lepo urejenih izložbah. ^ftlo pelje v tretje nad- Tkanine, kjer kralju- ^^anžerji v svojem ate- je bolj podobno skla- . mogočih predme- j^terih se da narediti j^a. številne police se lepenko, papirjem, v katerih so barve, ^stiropor, plastika, us- jj^Pet papir in neznan- ca na veliki mizi. Cez- j Razprostira širok trak ^^^Jamenjen celjskemu bo gotov, ga bo- ^ kot velik bel tran- jg^ rdečimi črkami. V sem našel .^^linariča, mlade- kji ^ja, o- manj kanje časa. — Kako pa je z materiali? — V glavnem še vedno de- lamo največ s papirjem, le- penko, stiroporjem in umet- nimi masami. Vse si moramo narediti sami, dočim se dajo zunaj nekatere stvari kupiti že gotove. — In kakšno je vaše izpo- polnjevanje? — Vsako drugo leto gremo v Nemčijo na Euroshop. Ima- mo tudi seminarje in preda- vanja, sodelujemo s kolegi iz Maribora in Ljubljana. Si- cer pa mi vedno živimo z na- šim delom. Naš delavnik ni sedem ur, ampak štiriindvaj- set. Vedno ti rojijo po glavi ideje, hočeš narediti dobro, pa razmišljaš, glodaš ... Opa- zovalca, mimoidočega, potroš- nika moraš peljati skozi iz- ložbo. Ta mora meti svojo poanto, kontinuirano vse- bino, ne sme biti skladišče ar- tiklov. — Kakšne pa so perspekti- ve vašega poklica? — Dobre. Vedno težje bo prodajati, torej, aranžerji bo- do imeli še dovolj dela in vedno več nas bo. Besedilo in slika: DRAGO MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 26.junj^ CELJE M. Rožic na obisku Danes dopoldne bo obiskal Celje Marjan Rožič, sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije. Kot gost celjskih sindikatov se bo s člani občinskega sindikalnega aktiva, direktorji in predstavniki občinskega političnega aktiva v Celju pogovarjal o izvajanju stabilizacijskih uk- repov, politiki cen, razbremenjevanju gospodarstva in sistemu pla- niranja. Govorili bodo tudi o nadaljnjem delu jugoslovanskih sindi- katov. Marjana Rožiča bodo peljali na ogled tovarne Aero. Do obi- ska sekretarja Zveze sindikatov Jugoslavije je prišlo tudi zaradi tega, ker je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Celju ponudilo živahne odmeve s protestom o nerazumljivem administriranju v ju- goslovanskem gospodarstvu MOZIRJE K viz znanja v počastitev 22. julija, dneva vstaje slovenskega ljudstva, je OK ZMS Mozirje organizirala kviz znanja. Tekmovalo je šest ekip, t. j. predstavnikov šestih mladinskih aktivov, in sicer: MA Mozirje, Re- čica ob Savinji, Gornji Grad, Kokarje, Luče in Solčava. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja iz NOB v Gornjesavinjski dolini, iz lite- rature in športa. Rečica, Luče in Kokarje so izpadli iz tekmovanja v predtekmovanju, v finale pa so vse z osmimi točkami prišle ekipe Gornjega Grada, Solčave in Mozirja. Prvo mesto so osvojili mladinci Iz Solčave, drugo mesto mladinci iz Morzirja in tretje mladinci iz Gornjega Grada. Vsi tekmovalci so prejeli za sodelovanje knjižne nagrade, prvo- uvrščene tri ekipe pa so za svoje MA osvojile lepe denarne nagrade. Po tekmovalnem delu je bila zabava s plesom. Z lepim izvaja- njem so TIGRI zaključili predpraznični večer. PEPI MIKLAVC SLOVENSKE KONJICE Živahno za vikend Toliko delovnih in drugih ljudi, kot se jih je zbralo v soboto in nedeljo, to je 21. in 22. julija 1973 v raznih krajih konjiške občine, gotovo že dolgo ni bilo zbranih v tako kratkem času. Zato bo prav, če jih na kratko opišemo in povemo glavne značilnosti posameznih srečanj. Člani delovne skupnosti industrijskega kombinata »KONUS« so se tokrat pr\ič sestali, za kraj srečanja pa so si izbrali vzhodni del Konjiške gore pri lovski koči. Ta predel je dobro znan mnogim bor. cem in aktivistom iz NOB, ki so se tu zadrževali ter opravljali raz- lične akcije in borbe. O njihovem pomenu je okoli 2000 udeležencem govoril nekdanji borec slavne 14. divizije in sedanji predsednik ob- činskega združenja zveze borcev Jakob Štefančič iz Slov. Konjic. Or- ganizatorji so poskrbeli tudi za primeren kulturni spored, s katerim so ves popoldan do večernih ur popestrili svoje enodnevno bivanje. Na Roglo na Pohorje pa so se v soboto dopoldan odpeljali člani delovnega kolektiva konjiškega lesno-industrijskega obrata. Dva av- tobusa in kar cela vrsta osebnih avtomobilov je prevažalo več sto udeležencev, ki so si za kraj srečanja izbrali tisti del Pohorja, ki je dostikrat omenjen v številnih zapiskih o NOB od leta 1941 dalje. Pri- pravili so več športnih srečanj ter so tako poskrbeli za res prijetno počutje zaposlenih delavcev. ŠENTJUR Premalo krvodajalcev v Šentjurju pri Celju so pred dnevi zaključili s krvodajalsko ak- cijo, ki jo je dalj časa pripravljal odbor Rdečega križa skupno z družbeno političnimi organizacijami In krajevnimi skupnostmi. Prav zaradi teh skrbnih priprav pa so v Šentjurju tudi pričakovali mno- go večji odziv med občani, kot je bil v resnici. V dvodnevni krvo- dajalski akciji je namesto 300 občanov dalo kri 235 ljudi, kar je za šentjursko občino malo glede na to, da bi morali zbrati 600 krvo- dajalcev. Izmed krajevnih organizacij Rdeč^a križa so bile najboljše kra- jevna organizacija RK Kalobje, sledijo pa Loka pri 2musmu, Gorica pri Slivnici, Ponikva in Dramlje. Izmed delovnih organizacij je bil naj.slabši odziv iz trgovskega podjetja Merx Šentjur in kolektiva prosvetnih delavcev osnovne šole Šentjur. Mislim, da bo treba v bodoče še mnogo več sodelovanja med or- ganizacijami na terenu za prepričevanje ljudi, da se udeležijo takšne humane akcije. Vsem darovalcem pa hvala za darovano kri. IVAN KOLMAN CELJE Vabilo iz tujine Sestdesetčlanski moški pevski zbor »Mozart« iz mesteca Nieder- dresselndorfa, okoli 100 km severno od Frankfurta, je te dni sporo- čil komornemu moškemu zboru v Celju željo po izmenjalnem kon- certu. Podrobnejši razgovori med predstavniki obeh zborov bodo sep- tembra v Celju, izmenjalna koncerta pa bi bila prihodnje leto, ko bo komorni moški zbor slavil 2.5-letmco svojega obstoja. Vabilo znova kaže, kako daleč čez meje seže poznanstvo celjskega Iiomornega moškega zbora. Ni dvoma, da je pri tem iskati vzrok v njegovi kakovosti. KUMROVEC Mladi brigadirji Pred tednom dni je prišla v Kumrovec mladinska delovna briga- da, ki šteje okoli tristo mladih iz vseh krajev Jugoslavije. V njej so tudi mladinci iz naše republike. V Kumrovcu, Titovem rojstnem kraju, bodo mladi opravljali zemeljska dela skupaj z jugoslovansko ljudsko armado, delali pa bodo prva dela pri spominskem domu borcev in mladine. To je hkrati tudi prva izmena mladih, ki bodo * " Kumrovcu okoli dva meseca. In ta izum ima tudi svojega izumitelja. To je mladi Marjan Drnovšek iz Rečice pri Laškem. V službi je v celjskem Avtomotor- ju, kjer dela v skladišču v Kocbekovi ulici. Njegov izum je vsaj za naša laična pojmo- vanja avtomobilske tehnike in delovanja motorjev, predvsem pa izgorevanja goriva, izrednega pomena. Izrednega zaradi tega, ko človeštvo le počasi, toda vztrajno spo- znava, da mu teče voda v grlo. Onesnaže- vanje človekovega okolja je že tako pereč problem, da ko bo potrkal na naša vrata, bo verjetno že prepozno. O tem razmišlja tudi Marjan Drnovšek in to ga je tudi vo- dilo, da se je lotil izdelave turbo kompre- sorja na električni pogon. Zelo mlad je še. Vezan je na službo, ki jo redno konča vsak delavnik ob dveh pojxDldne. Zato sva se tudi zmenila za pogo- vor ob tej uri, da ne bi popoldan še enkrat hodil v Celje iz Rečice nad La- škim. — Onesnaženje človeko- vega okolja ... mislite, da je to tudi že pri nas eden težjih problemov? — Je, je. In to vsak dan večji. Z razvojem indu- strije je okolje vedno bolj onesnaženo, čistilnih na- prav in podobnih ukrepov pa ni toliko, da bi to one- snaženje nevtralizirali. — Ste prizadeti? — Počutim se tako. Ve- liko razmišljam o tem, be- rem, zasledujem ustrezno strokovno in poljudno znanstveno literaturo. Mi- slim si, nekega dne bo prišla katastrofa nad nas. — Kakšna na primer? — Nad sabo bomo ustva- rili plast umazanije, ki nam bo zakrila sonce. — Torej bomo ustvarili neko novo atmosfero? — Nekaj takega. — Vi pa ste izumili ne- kaj takšnega, kar bo prav gotovo dober prispevek v zaščiti človekovega okolja? — Izumil in naredil sem torboelektrični kompre- — Kaj je to turboelek- trični kompresor? — To je naprava, ki pri nas že obstaja. Podobna moji, seveda, le da ni ta- ko izpopolnjena, oziroma, moja je na električni po- gon, druge pa niso. — Kakšna je razlika? — V tem, da moj turbo- električni kompresor delu- je tudi takrat, kadar je avtomobilski motor v te- ku, vozilo pa stoji na me- stu. — Ali je montiran pred izpušno cevjo? — Sploh ne. To ni no- ben filter, da bi morali izpušni plini skozi njega. Lahko ga montiramo pov- sod v motorju, ker do nje- ga vodi prožna in gibljiva cev. — Kakšna pa je potem naloga tega turboelektrič- nega kompresorja? — Njegova naloga je, da pritiska zrak v uplinjač. S tem pa se avtomatično opveča kompresija, kar poveča moč motorja, kar pa je najvažnejše: bistve- no se izboljša izgorevanje. To pa pomeni, da je v izpušnem phnu veliko manj ogljikovega dioksida in svinca kot pa brez mon- tiranega kompresorja. — Ste že opravili kakš- ne meritve? — Nismo še. Testiranje je problem, ki je zelo po- vezan z materialnim in fi- nančnim vprašanjem. Ra- bil bi pKxijetje, tovarno, ki bi mi pomagala. — Ste že imeli kakšne razgovore v tej smeri? — Že, vendar zaenkrat še brez uspeha. Nekako ni zanimanja za takšne stvari pri nas. Pisal sem Crveni zastavi in drugam, pa nič. — Kdaj pa ste se pri- čeli ukvarjati z idejo, da bi naredil nekaj takega? — Osnovna ideja je bi- la v meni že pred leti. In- tenzivno pa sem se kom- presorja lotil pred letom dni. Vse sem sam finan- ciral, do materiala pa sem prišel preko vez, prijate- ljev. Ohišje sem kupil in ga malce predelal, turbi- no pa sem naredil čisto sam. — In ste to prijavili? — Ja, v Zvezni patentni urad v Beogradu. Zdaj ča- kam, kaj bo. Če bo osvo- jeno ... — Koliko časa pa ste ga delali? — Ce bi ves porabljen čas strnil, bi bilo več kot trideset ur. In če bi ga serijsko izdelovah, tudi ne bi bil drag. ž — Kaj pa če ne uspete doma? — Bom pa zunaj poru- šil. — A ni škoda, da bi drugi imeli to, mi pa ne, doma? — Ja, škoda. — Mnogo berete? — Precej. -— Verjetno tehnično ii teraturo? , — Ja. Tehnično. Elektro, tehniko, strojništvo. ~ Leposlovja pa ne? — Leposlovja pa ne. — Veliko razmišljate? — Ja. Razmišljam o ^ ši prihodnosti. O tehniki nih dosežkih in izboljša, vah. O svojem delu. pj.j, več surovo posegamo y našo naravo. To se bo moralo enkrat nekajjo končati. Tudi to s Ginkar. no. — Kaj pa? — To, da . onesnažuje zrak. No, tega zdaj manj (res, da ne sama v Celju!) zdaj bolj vodo. Pa plaču! je kmetom odškodnino. Prvič je vprašanje, kakšna je tista odškodnina, dru- gič pa sama troši sredst- va, ker mora plačevati lju. dem odškodnino, kmetje pa kljub temu ne morejo oživiti zamrle vegetacije, To so stvari in posegi, lu jih nobena odškodnina ne more poravnati, oziroma opravičiti ali celo omiliti, zbrisati. — Kakšna pa je potem vaša končna vizija prihod, nosti? — Industrija bo morala sama, tehnika, sama zač^ iskati nove tehnologije, ki ne bodo onesnaževale zra- ka. — Kako pa potem gleda- te na vaš izum. Opimisti& no? Glede na našo menta- liteto do izumov. Boste uspeli? — Nič ne vem. Res je težko pri nas. Bomo vi- deli. Skrbi me. Besedilo in slika: DRAGO MEDVia) ^ 26. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 Ijjhovo Življenje je materinstvo -ta v Breze se od La- ^ počasi vije v breg. Jnami se vse lepše bo- okoliški hribčki in se pred nami raz- ^ mozaik zelenih in zla- ^polj- S® naprej •^jtezici in ustavimo se leseno, s slamo po- ^jß hiško. Gotovo živi tu- aj Amalija Krajnc? Tere- njena hčerka, nam da smo prišli prav. potern pokliče mater in se srečamo s triin- i^esetletno ženico, ki l^v v teh hribih pre- bijala z možem Francem jclga leta svojega življe- galija Robič se je 1505, leta poročila na kme- jjijopod šentrupertom. Tu jso prihajali kar po vrsti "y svet otroci. Prvi se je fodil 1906. leta Franci, po- ■jfz Terezija, naslednji j;Tje — Angela, Marija, ijiaam in Jožek — so kma- jti po rojstvu pomrli. Za njimi pa so privekali še jinalija, Poldek, Genove- ij, in leta 1922 še najmlaj- ši Anton. V Breze so pri- iii 1932. leta. Življenje je postalo tu za Terezijo bolj ido. Doma je z velikega p-jnta, imela je več bra- lOT, ki so opravljali vsa •^žja dela. V Brezjah pa -zemlja je lepa, a težka a obdelavo, ni ravnin. No, pridno so delali, pa je šlo. Najhuje je bilo med voj- 2, Podnevi so prihajali Sanci, ponoči partizani. Spminja se — zvečer so asih skuhali skledo žgan- •er in hči Terezija jih je odnesla v gozd partizanom. Včasih so prinesli slamo v hišo in jim postlali za nekaj ur, preden so se spet odpravili naprej. Zdaj se jih nihče ne spomni. Ja, med vojno so se nau- žili veliko strahu. Najbolj so se bali takrat, ko je |x>noči zažarelo nebo nad Planino. Vedeli so, da Pla- nina gori. Opazovali so vse s hriba. Bili so priprav- ljeni, da bodo tudi sami morali bežati. Bilo je še več takih noči, ko zaradi strahu niso spali. Po vojni pa — življenje je teklo naprej, z možem sta spet obdelovala gričev- nato zemljo, tako kot sta bila zmeraj navajena. Pred osemnajstimi leti ji je v sedeminsedemdesetem le- tu starosti umrl mož Franc. Od takrat dalje je živela skupaj s hčerko Te- rezijo. Terezija pravi, da je bilo včasih hudo, vendar ni ni- koli pomislila, da bi za mater prosili podp>orq. štirje otroci še živijo. »Jo bomo že preživeli,« so si rekli. Zdaj prejema mati Amalija kmečko pokojni- no, 250 novih dinarjev. Ni veliko, bolje pa je kot ne- koč. Tako živita mati in nje- na hči sami na odmaknje- ni kmetiji, čas jima meri stara porcelanasta ura, ki pK) malem prehiteva, ven- dar jo ima Amalija rada, saj jo je dobila od brata že tako davno nazaj. Vča- sih, takrat ko ima Amalija praznik, se pri njiju zbe- ro tudi drugi otroci, pa vnuki, ki jih ima Amalija dvanajst, in še pravnuki. Ob takih priložnostih, je v »hiši« veselo in mati jih vedno znova nestrpno pri- čakuje. ZLATKA KRAŠOVEC STANKO ^ Mustek s Stankom ^^^^ se počasi izteka. eno nadaljevanje pa , ffonec zgodbe o ne- kJo?®^"' fci je veliko dal ^.'^nskemu športu, zdaj J na fakulteti pridob- daje drugim, hin ^^ ^^ drugem, ne ^^ področju. Dijaki, s ii)o' ^^^ pogovarjal, • ia veliko ve, da je Vj o i« strog, vendar skrajnosti objekti- ^isZžm so tiste ^fiike, po katerih lah- IM ^''oi^o osebnost — v Primeru osebnost o — ocenimo ^ o tem še kasneje »te^, naza;. Bilo je v fiil; ^ianovanju, v blo- vsi. Strum- »ta ^^^a četa. Stanko, \ ^^ in dva otroka. Se ^^^^^ bolna, iild , kasneje le pri. 'h^^l^Petu. Stanko (in žena) ima že hčerko, da sem licy^o izpadel, ko sem Serli^^® ;e to njihova '^^ca. Mislil sem si. morda pa imajo na stanova- nju kakšno sorodnico ali dija- kinjo. »Ne,« je nasmejano odgo- vorila črnolasa Stankova že- na, »to je naša hči. Hodi že v gimnazijo.« No, pa sem se ponovno en- krat osmešil. Sicer je pa vse skupaj lahko za Stanko- vo družino kompliment, imeti v stanovanju takšnole vitko, prikupno dekle. Zanimalo nas je, če je Stan. ko hodil sam na številna po- tovanja po svetu. »Ne, skoraj vedno me je spremljala žena. Veste, samo takrat je bilo drugače za po- tovanja, kot je to danes. Ta- krat je bilo veliko težje. Ni bilo denarja, tudi ostale stva- ri so se težko uredile. Pa je vseeno šlo in tistih trenutkov, ko sva bila skupaj na tekmo- vanjih v inozemstvu se rad spominjam.« Tako Stanko. Zena pa: »Jaz tudi. Naši at- leti in vodje ekipe so mi na vse načine pomagali, da sem dobila hrano, prenočišča in ostalo. Velikokrat smo se »prešvercali«. Celo trenirko sem morala obleči, da sem prišla brezplačno na stadion. Kajne, da sem bila prav ču- den atlet? Kljub vsemu pa sem zaradi tega videla veliko dežel, veliko lepega in isto- časno s Stankom podoživlja- la njegove uspehe in razoča- ranja.« Tudi razočaranja? »Seveda, kje pa brez njih ne gre. Še toliko občutljivejše pa je to v športnikovem živ- ljenju.« »Saj res, v nekaj sekundah, ko niti ne uspeš dobro pri- nesti žlico k ustom, moraš priznati premoč nasprotnika. Leta in leta si treniral, se odpovedoval kinu, zabavi in celo študiju, potem pa v mi- nimalnem času doživiš poraz. Ni toliko hudo, če ga doživiš na manjšem, nepomembnem tekmovanju, kot če ga doži- viš na velikem, pomembnem, za katerega gradiš upanja vr- sto let. In tudi pri Stanku so bila takšna razočaranja. Ko je zamudil osvojitev ev- ropskega prvaka, se je do naslednjega evropskega pr- venstva že pojavil hitrejši tekmovalec. Vse je bilo za- mujeno. Izgubljeno. Kljub temu pa na to ne smemo gledati tako tragično, saj je kompletna kariera us- pešna. Več, kot samo uspeš- na. To pa je tudi veliko. Stanko ima samo nekaj let službe. Zakaj? Stalna potovanja in tekmo- vanja mi pri najboljši volji niso dovoljevala, da bi uspel istočasno tudi študirati in do. študirati. To sem moral kas- neje, po končani atletski ka. rieri, opraviti. In sem opra- vil. Samo poglejte zdaj iro. nijo: zaradi ukvarjanja s športom sem zanemaril štu- dij in danes imam samo ne- kaj let službe. Mislim, da bi status vrhunskega športnika pri nas marali drugače ure- diti, ker navsezadnje le ne živiš celo življenje od športa, ampak od poklica. Za pokoj, nino pa moraš imeti določe- no število let službe. Kdaj bom sam šel v pokoj ne vem, ker si ne upam pomis. liti, da bom uspel nabrati tistih štirideset let.«. Ko sem brskal med pokali in fotografijami pa ostalimi priznanji ni bilo nobenega reda. »Ničesar nimam urejenega, 'veliko pokalov sem razdelil za razna tekmovanja, pred- vsem v mojem šmarskem koncu, ostalo, kar je še os- talo pa leži po kovčkih in predalih. Zdaj bo bolje, ko se bomo preselili v svojo hi- šo in kjer so mi družinski člani obljubili, da si bom lahko uredil svojo sobo z mo- jimi priznanji in spomini na bogato športno kariero.« Stanko z družino na nekem tekmovanju v Velenju. Danes so že vsi starejši in tudi sin ni več z »dudo«. Foto: M. Božič DARJA GLANČNIK Končala je Ekonomsko srednjo šolo v Celju, te po- čitniške dni pa se udinja kot počitniški praktikant v redak- ciji Novega tednika- Po kon- čanih počitnicah se bo vpisa- la na Fakulteto za sociologi- jo, politične vede in novinar- stvo. Vse kaže, da želi posta- ti dober novüiar. Želimo ji, da bi v tem stremljenju uspe- la, saj že sedaj poizkuša »vse slabosti« in »svetle strani« tega zahtevnega poklica! KDAJ SI ZAČELA S PISA- NJEM? To je bilo pred tremi leti. Bila sem društvena delavka, poznala sem zlasti probleme pri TVD »Partizan« Gaber je, namočila pero in napisala prvi prispevek. Objavili so mi ga. To me je opogumilo in sem pošiljala različne pri- spevke tudi za Delo, Večer, zlasti pa za NT in radio Ce- lje, kateremu sem ostala zve- sta. Tu sem našla prave pri- jatelje, ki cenijo to, kar na- pišeš. KAJ MENIŠ O NOVEM TEDNIKU? Zdi se mi, pa ne zgolj za- voljo tega, ker tu delam, da je NT resnično dober dru- žinski prijatelj, pravi infor- mator o dogodkih s celjske- ga območja. Ne bi smelo biti družine, ki si ne bi privoščila to »ugodje«! List se je pri- bližal ljudem, piše o njih in taka politika redakcije mi je izredno pri srcu. Menim tu- di, da se premalo piše o mladih. Prav gotovo NE pa- da krivda na uredništvo, po mojem je tu vmes tudi pre- majhna zainteresiranost mla- dih. Taka in podobna pasiv- nost se kaže tudi drugod. Svoj čas smo si v Celju že- leli Mladinski klub. Iz manj- ših prostorov se je selil v druge, večje; vsebina pa je ostala ista. Res je, da glas- ba druži mlade ljudi, hkrati pa je tudi res, da to ne sme postati skoraj edina dejav- nost, s katero se mladi uk- varjajo. KAJ V NJEM POGREŠAŠ? Rekla sem že, da se pre- malo piše o mladih, zlasti društvenih delavcih. Tu mi- slim na prizadevna športna društva. DOGOVORILI SMO SE, DA BOMO USTANOVILI KLUB DOPISNIKOV? KAJ MENIŠ O TEM? To je pametna stvar. Zuna- nji sodelavci vsekakor lahko pozitivno vplivajo na vsebin- sko obogatitev lista. Organi- zirati bi morali več debatnih večerov s starejšimi novi- narji. Darjo poznam že več let, tudi z odrskih desk. Ko se pogovarjaš imaš občutek res- nosti, občutek čuta odgovor- nosti. Njen smeh je samo ilu- stracija vedre, optimistične narave. Z njo bi se lahko po- govarjal v nedogled, ne zmanjka ji besed, še manj pa pride kdaj v zadrego. Vsaka beseda sogovornika najde primeren odmev. ŠTEFAN ZVIZEJ NA KOPA- ■v v LISCU Poletje, ča.s dopustov, počit- ka in oddiha. Nekateri gredo na morje ali v hribe, drugi ostanejo doma. No, in prav o teh slednjih bi se rada da- nes malo razpisala, če smo čisto odkriti — vsakdo si ne more privoščiti prijetnih dni na morju ali v hribih. Bodisi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa je tu kakšen drug razlog. No, in ti »reveži«, ki ostanejo doma, si mislijo: »Se bomo pa hodili kopat v bazen.« In pri tem ostane. Gredo lepo na bazen, ležejo na blazino ter se predajo soncu. Verjemite mi, da ne leže v miru niti 10 minut, ko naen- krat iznad njihovih glav »pri- frči« žoga. In že smo pri pr- vem problemu; žoganje ali bo- lje rečeno nogometne tekme sredi kopališča. Kaj vse si še ne bodo izmislili! že tako ni- ma človek nikjer miru, da ga pa ne bi smel imeti na kopa- lišču oz. bazenu, ki je name- njen predvsem kopalcem, ne pa nogometašem, pa tudi ni res. Mislim, da bi morali ta problem, če ga lahko tako imenujem, čimprej rešiti, saj je takšnih in podobnih prime- rov iz dneva v dan več. Drugi problem je suvanje kopalcev v vodo. Ne vem, za- kaj današnja mladina pri tem tako uživa? Radovedna sem, kako bi se oni počutili, če bi njih kdo sunil. Bili bi bes- ni in bi se hoteli takoj ma- ščevati. V to sem prepričana. Kaj pa vi? Tudi, kajne? Spominjam se nekega pri- mera, ki se je zgodil pred kratkim. Majhen deček, star približno pet let, je stal ob robu bazena ter klical stare,fšo sestro iz vode. Mimo je prišla gruča objestnih fantov ter su- nila dečka v vodo. Ta je za- čel na ves glas vpiti, kajti plavati še «i znal. K sreči mu je priskočila na pomoč neka plavalka v bazenu. Torej, kaj pravite k temu? DARJA GLANČNIK t«, stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 26. VSI SMO ENAKI Mnogokrat zasledim v NT graje sprevodnikov in šoferjev. K temu bi rada pripomnila naslednje. Večkrat pozabljamo, da smo vsi ljudje in vsi enaki. Radi se vznemir- jamo, v naglici izrekamo nepremišljene besede in še in še. Nekatere ljudi hočemo imeti za manj- vredne. Oe si delavec, navajen trdo delati, pa ti lahko reče, kar komu pri- de v glavo. To ni prav. Tudi take moramo spo- štovati, saj se tudi oni trudijo za boljše življe- nje. Premalo uf>orabljamo besede: prosim, hvala, oprostite. Vsak dan se vozim z avtobusom in še nisem nikoli doživela podobne- ga. Ce je prišlo do napa- ke, sem vljudno opozo- rila in vse je bilo v re- du. Mogoče se tovarišica Majda Z. ne zaveda, da po mojem mnenju ni prav ravnala, da bi ga lahko na drug način opomnila in ne v polnem avtobusu vpila za njim. Saj ni spre- vodnik zato, da se bomo nad njim znašali in ga opravljali. 2e njen sta- vek, da piše iz principa, se zdi zares posmehljiv. Pa še nekaj glede ix)d- jetja Izletnik. Na podjetju res niso gluhi za take stvari in ve- do, kaj je treba narediti, da bo vse prav in v redu. Najprej pa se naj tak potnik vpraša, če je nje- govo ravnanje bilo res pravilno. Ce je človek nervozen in slabe volje in ga nekdo lepo ogovori, mu ne more grdo odgo- voriti. Saj že pregovor pravi: »Kakor se zadereš v goro, takšen odmev do- biš.« Ko bom sama do- živela pKxioben primer, bom verjela, prej pa ne. MARTA GOLEŽ ŠE O NEPOŠTENEM ODNOSU DO LOŠKIH PIONIRJEV V obširnem odgovoru na članek z navedenim naslo- vom je tovarišica Nančka Ravnjak, predsednica Ob- činske pionirske komisije v občini Slov. Konjice, pre- zrla naslednje: — Do zapletov zaradi avtobusa, ki ga ima os- novna šola Loče, je prišlo zaradi spremembe datuma za zbor slovenskih pionir- jev na Osankarici, ne pa zaradi ravnatelj eve pozab- ljivosti. — Na seji občinske pio- nirske komisije, ki je bila 5. maja 1973, je tovarišica Nančka Ravnjak že gro- zila, da bodo loški pionirji ostali doma, če šola ne bo dala na razpolago avtobu- sa. Na seji so bili prisotni tudi predstavniki ZZB NOV. V odgovoru je to drugače zapisano. — Kaj mpre ravnatelj in česa so krivi učenci neke šole, če avtobusno podjet- je ne da na razpolago ob- ljubljenega avtobusa? — Zakaj je tov. Nančka Ravnjak šla sklepat o uso- di loških pionirjev na os- novno šolo »Ehišana Jere- ba« v Slov. Konjice; na šolo v Loče pa je le spo- ročila, da naši pionirji ne bodo šli na Osankarico, ker smo jih izigrali z av- tobusom? — Tov. Nančka Ravnjak bi morala pri svojem delu in odločanju upoštevati osnovne pedagoške norme. Nihče nima pravice za- vestno kaznovati učencev za napake, ki jih napravi- jo odrasli. Še najmanj pa bi učenci smeli biti kazno- vani za napake, ki bi jih zagrešil ravnatelj. — Sklep, da so edino pionirji osnovne šole Loče ne morejo udeležiti zbora slovenskih pionirjev na Osankarici, je bil zanje krivičen, nepremišljen in tako enostranski, da je za- služil javno kritiko. Ravnatelj: Filip BESKOVNIK O ZASTAVAH Med letom imamo kar precej praznikov — zve- znih, republiških in ob- činskih. Te praznike sla- vimo, ker so pač povezani z našo težko zgodovino. Zunanja manifestacija ta. kega slavja so zastave, ki iih razobešamo. In prav to je povod te- ga zapisa. Mnoge teh za- stav so tako zaprane, umazane, da bi bilo bolje, če bi jih ne kazali na take dni. Nekateri državljani tudi ne vedo in ne ločijo posa- meznih zastav — tako zvezne ne ločijo od hrva- ške, pa tudi razpored polj ni vsem jasen. To pa je mik) rečeno ne samo žalostno, temveč se tudi precej malomarnosti od- raža v tem. Ce se spominjamo na- še zgodovine, da so ljud- je čuvali zastave, dosti- krat tvegali življenja za- nje, saj so jim bile sim- bol svobode, pričakovanja, hrepenenja, potem mora- mo reči, da smo precej pozabljivi. Ob tem pa sem se spomnil napisa na ne- kem spomeniku padlim. ... ali bodo naša poko- lenja toliko pela o svobo- di, kakor so o njej peli sužnji? In zato je prav, da bi pred vsakim praznikom zastave uredili, oprali oz. nadomestili z novimi. Tudi to je prispevek k le{>šemu izgledu mesta. Do naše preteklosti, do- volj krvave, da je ne bi smeli nikdar pozabiti, pa smo tudi dolžni to storiti. Gorazd Klevišar SAMO . . . Zelo resno vprašanje v sedanjem času: ali bi že morali imeti poleg samo- upravljanja in vsesplošne ljudske obrambe tudi kra- jevno samoobrambo pred huligani? Z nemajhnim trudom in z mnogo dobre volje so si nekje na Otoku ljudje sami postavili nekaj na- prav za svoje otroke. Sa- mi mesečno zbirajo de- nar, sami nabavljajo, sa- mi organizirajo in delajo. Tri tedne stoje nova gu- gala za najmlajše in tri tedne stoji mali pionirski koš za privanje metov na koš za res najmlajše, sta- re nekako do 12 let. Cez dan je bilo vse polno drobiža okrog omenjenih dveh naprav. Ponoči pa . .. Najprej so se začele pri- toževati stranke, da se v nočnih urah, z velikim hrupom seveda, tam gu- gajo veliki opiti mladi ljudje, ki motijo sosesko pri počitku. Tudi koš ni imel miru pred njimi. Menda so imeli ti dolgo- lasi nadebudniki ob nje- govi majhnosti občutek, da so »veliki« preko dva metra. In kako »fantastič- no« je kar z roko poriniti žogo v koš in se pri tem še malo obesiti nanj. A pri tem ni ostalo. Ob 10. zvečer seje zgodilo: uniči, li so koš, razbili desko, vdrli so za nameček še v kolesarnico in polomili nekaj delov koles, se loti- li enega mopeda, skratka: huligansko obnašanje in maščevanje. Jeza naših ljudi je zelo velika in ne bi jim bilo treba dvakrat reči, da bi se jih, starejši lotili s trš- jo rečjo v roki in ne pre- več nežno. A to ni bilo prvič — in ne zg,dnjič! V četrtek, 12. julija, popoldne so objest- neži vozili z avtomobilom po sprehajalni poti ob Sa- vinji pri belem dnevu. V soboto okrog pol enajstih ponoči zopet in to s hu- ronskim vpitjem zraven menda devetih vandalov (kaže, da jih je bilo'' vsaj pet v avtomobilu, medtem ko se je dalo prešteti one zunaj na avtomobilu). Po- tem so zavili v Čopovo, kjer bi mogli povzročiti tudi hujšo prometno ne- srečo. Naslednji dan zju- traj smo lahko videli ob Savinji novo zlomljeno brezovo drevesce. Zopet: ni prvo in tudi ne zadnje. Vožnja in divjanje s ko- lesi in mopedi brez duš- nikov po parku in ob Sa- vinji po sprehajalni poti je pa tako čisto VSAK- DANJA zadeva ob vsa- kem času. Slalom okrog otroških vozičkov in ok- rog tekajočih otročičev, da človeku neštetokrat srce zastane, ko vidi nič koli- ko nevarnih situacij. Za razliko pa tu vidite med mladimi objestneži tudi precej starih, tudi ribi- čev. Neverjetno! Popolno ignoriranje vseh znakov brez vsake srčne kulture (brez dušnikov so po par- ku vozili z mopedi tudi v času, ko je bil v parku koncert pihalnega orke- stra iz Ljubljane v poča- stitev občinskega prazni- ka). Tu sedaj sploh ne bi pisal o trganju okrasnega grmičevja in o podobnem. Omenil bi le še, da mladi ne poznajo meja, zlasti kar se poznih ur tiče, ko se spravijo tudi drugod na Otoku karkoli hrupno igrati med bloki tudi ob eni uri zjutraj.*In iz tega sledijo čisto napačne za- hteve okoliških stanoval- cev, da bi PODRLI igri- šča. Tak problem je re- ševala krajevna skupnost lani, prav v tem mesecu pa je znova izbruhnilo na drugem koncu. Nekdo je organiziral pobiranje pvod- pisov, da se odpravi igri- šče. In nekateri se men- da sklicujejo na SZDL pri tej akciji. Težki denarji so bili vlo- ženi v naprave in igrala za mlade. Res imamo op- ravka z nesramneži in res izgleda, da smo brez mo- ji. Toda vseeno ne bi bilo prav, da bi rušili, ko istoča- sno govorimo, da smo za otroke premalo storili in to je tudi res. Malo večji nespametnež bi morda re- kel: »Pustimo otroke in podrimo okrog igrišč, da bodo moteni pri počitku, ki ga nujj' trebujejo in imajo pravico do njega . ^ In prav v tem te,, ko se je zgodilo ^^ nepravilnosti (seved? za oči pisca), sem ov tudi dva miličnika na žbenem obhodu po Verjetno so bih preje taki obhodi, I5 jih nisem videl. dujejo mi, da so tud^ noči že videli mili^' s psom. Zanimajo ' učinki teh pohodov. ^ da jih ni. Par sto ine^ sem hodil počasi ta" den za obema. Videl n da sta imela lep en^ meren korak, da sta včasih malo ustavila, del sem pa tudi, da, mimo njih peljala dva; peda brez dušnikov z potom, ki se ga ne preslišati — in nič! ^ tem sem ju prehitel. 5 dil sem pred njima. Križišču Prežihove inl; barjeve je fičko grobe siljeval prednost na ; hodu za pešce, pred : ter j o z otrokom v voc (zavijal je z desne t sno ix> levi strani kü 30 m pred miličnik« Nič se ni zgodilo, r/ materjo in otrokom » fičkom in ne z mii:-! kom . .. Kaj bo, če si bomosi začeli krojiti pravico tudi po svoje počasi včasih? Zadnjič sera i šal: »Enkrat ponoči ; bomo požagali živo ib ki jo je zasadil na tuje To niti ne bi bilo ns; je. Ali: »Uničil mu ; avto, ki ga vsako a zaganja pod oknom, 1 meni avto ni bog, ic pa dojenčka.« Ali res ni več p:- družnega življenja? S; res moral vsak sam i« pravico po principu o ne j šega? Kot v džungi to v asfaltni, ne oni pr> ki ni tako huda. Pa' vidimo ogromno kart skih filmov v kinu in leviziji: ali se ne bi t da organizirali kot na^ jem zahodu, s šerif:^ pomočniki? Zopet ^ slišali: vlada ni k' imamo samoupravI.iJ in interesne skupnos'- DELOVANJE POLITIČNIH AKTIVISTOV V LETIH 1941—45 NA CELJSKEM IN SAVINJSKEM OBMOČJU Ustanovitev Pokrajinskega odbora OF za Šta- jersko Pokrajinski komite za štajersko je takoj v prvih tedriih okupacije strnil svoje vrste in pričel z živahno dejavnostjo. Pogoji dela so bili izredno težki. Na na- šem območju na Koj?:ici nad šmarjeto pri Rimskih Toplicah, je bil urdanovljen 22. viaja 1941 Pokrajinski odbor OF za štajersko. Kako presunljivo: od pri- sotnih je bilo kar 5 članov partije, 5 članov — preka- ljenih in predanih borcev — a vsi so padli v prvem ali drugem letu vojne s poslednjim strelom na okupa- torja v borbi ali pa z izrazom prezira na licu in juna- štva v gestapovskih ječah. To so bili: Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Leon Novak, Angel Besednjak in Tone Grčar. Ustreljena sta bila tudi krščanska socialista Ce- ljan Metod Hočevar in Mariborčan Martin Kores. Ilegalno delo je zavzemalo na našem območju velik razmah, doživljalo je uspehe in poraze Pokrajinski komite KPS za štajersko je v prvih mesecih svojega delovanja v letu 1941 menjaval svoj sedež na relaciji Maribor—Celje. Na našem območju velja to za škof jo vas in. sam center Celja. V mesto so prihajali razen šlandra, Zidanška in Novaka še in- štruktorji CK kot n. pr. Aleš Bebler, Miha Marinko, Mira Svetinova-Vlasta, nadalje inštruktor PK: Tončka čeč-Roza, Anton Po.čnik, a občasno tudi partizanski komandanti in komisarji: Franc Rozman-Stane, Dušan Kveder-Tomaž, Rudi Janhuba in številni junaški ku- rirji In kurirke CK in okrožnih komitejev za Celje in Savinjsko dolino. Sestajali so se tudi s posarnei'^ člani komitejev in akt:vi komunistov v Migojni<^^\ škof ji vasi in drugod. V prvi polovici 1942. leta Iz- hajal v Celje tudi Sergej Kraigher kot takratni tar PK KPS za severno Slovenijo. , Ze koncem julija 1941 se formira nov Mestni KP za Celje in kasneje Okrajni komite s sekret<^ Tonetom Grčar jem, dotedanja člana Franjo Vrv^ sekretar komiteja in Peter Stante pa sta bila na za formiranje Celjske čete. V to četo so stop'^'^ mnogi prekaljeni člani KP iz Celja in Savinjske ^ med njimi sta bili tudi dve partizanki, CeljanJcc^. 7n:na Senear in Savinjčanka Jožica Hribar. ^ „ času organizira partija tudi okrožni odbor OsV ne fronte za Celje s področjem od Laškega do ^^ , Da bi se delo za ilegalno in oboroženo ^^^ .a širilo, je prišlo do reorganizacije partijskih Ilegala v volčjem žrelu j, 6. julija 1941 je prišlo do ustanovitve prvega o OF za mesto Celje, ki je deloval v istem sest" konca oktobra 1941. Do sprememb je prišlo sfl'"® tacij, a že v sredini novembra se formira dru0 ^ OF, ki je deloval do aprila—maja 1942. Partija ta se kljub jjogosiim aretacijam, ki so iz ^^ mesec krnile njeno članstvo in simpatizerje, ^ propagandne akcije, zbirala je orožje, obleko, ^^^^ zdravila za ilegalce ter dajala pomoč Celjski i^ ski četi. Okupatorjev aparat je ob vsaki vidnep besnel. Borba je bila brezkompromisna. Nadaljevanje P^^' Spomini, koliko lepih spominov na tista.. . lepa in težka leta. Nada Primožič na levi in Danica Frecetova na prvem zboru aktivistov OF za celjsko in savinjsko območje v Šmartnem v Rožni dolini. Nada Primožičeva je bila v tistih vojnih letih, vse do aretacije, kurirka Pokrajinskega komiteja KP na celjskem območju. (Foto: MB) ^ 26. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 jje pa so množično t^rjeni zaradi teh raz- ^ zaradi nesramnosti ne morejo pomagati. ^ ndA nam ostane le nov ^Lendum, nov davek na tn (pravijo, da to ni in iz dohodkov pla- jjrajevno stražo, ki pa ^Ina, nobene zakonske os- in tako je (edina?) J^tev nemogoča, ^ed nekaj meseci sem ^ videl, da je možakar ^ čednih let lastnoročno ^ Otoka premlatil (bo- l^preboksal) dolgolas- f ki je potem zelo Jeplašen in je jadmo po- pred srditim pet- ^etletnikom. Nisem zve- del za kaj je šlo, a zdi " 'mi, da se priletni mo- sakar ne bi kar tako za p-e lotil mladeniča. A vsd ne znamo boksati. Res pa je tudi, da huligani nare- dijo največ škode skrivaj gl ponoči, čez dan pa le v klapah- Uničili so nam slaščičarno, ne da bi zve- deli za eno samo ime. Ali jnio že kdaj pisali o tem, da tudi v Celju (v parku, delo na mostu in še kje) prodajajo kamenje« in če tega ne »kupiš«, je otrok b^v... V Beogradu je pred leti to pripeljalo do uboja otroka! Torej imam dve osnov- ni vprašanji: prvo, kako doseči minimalni red ci- rilizirane in kultivirane družbe na določenem pro- storu po večinskem inte- resu in drugo, kako pre- prečiti, da omenjena ve- öia ne bo sama začela obračunavati z najbolj ne- sramnimi pK>samezn^'ki na tisto preprost fizičen na- kar zagotovo ni dru- žbeno pravilno. Hvaležni bomo za pametne nasvete, I še bolj pa za pametne re- ' Itve! gop ŠE O ŠENTJURSKIH HULIGANIH Na tem mestu vašega li- sta sem prebrala oba spi- sa o »šentjurskih huliga- IÜ«, ki sta ga napisala Jože Dobnik in tovariš Leskovšek. Ta »dvogovor« j« napravil name poseben rtis, ki ga ne bom opi- soval. Naj omenim, da piscev ne poznam. Prav ^'to tudi šentjurčanov Tov. Dobnik opisuje ne- časten napad na mirnega mladeniča, ki gre svoji izvoljenki nasproti. Ta mladenič razumljivo beži proti peronu, kjer. se ka- sneje pridružijo še drugi »košarkaši« in vname se lep boj. Na kraju mla- denič zmaga. Pisec to tudi graja in še doda, da to ni edini primer in da je med ostalim huldgan- stvom bilo tudi neko pre- ganjanje deklet itd. Tov.. Leskovšek pa pi- še, da se je tov. Dobnik prenaglil nad Šentjurčani in da verjetno tudi ne ve, kaj pomeni huligan- stvo. Omenja nekaj, kar omadežuje košarkarski klub tn sam trg. Ko sem prebral stolpec tov. Laskovška, sem do- bil vtis, da se debata »vžiga« zaradi celjskih, ljubljanskih ali celo mor- da zaradi zagrebških hu- liganov.' Pa sem se pre- klemano zmotil. Prišel sem do zaključka, že ko sem zahajal v osemletko, da obstajajo kraji in mesta, kjer je tudi dO; volj razgibano kulturno in družbeno življenje (Olimipija je v prvi hgl in je iz Ljubljane), ven- dar se še nikjer ni zgodi- lo, da bi naprimer zago- varjali fante, ki se bavijo s tepežem in preganjanjem deklet. Pa da je to upra- "vičeno ali ne, temu pra- vimo htiliganstvo. In če se takšno huliganstvo (več vrst) odigrava v do- ločenem kraju, potem se govori o njihovem huLi- ganstvu; posebno, če so to »izvrševali« njihovi sta- novalci. Tako se govori o celjskem huliganstvu, beo- grajskem, šentjurskem itd. V primeru, da huligan- stvo preseže nekaj svojih stopenj, takrat nastaja podzemlje. In kaj potem? Naj omenim, da sem izpustil v narekovaj dani košarkarski klub, ker sem mnenja, da je pisec š tem hotel imenovati to grupo pobalinov in nič več. Končno pa bi lahko-to na- pako popravili. Te fante preimenujmo v boksarje, veslače, tekače ipd. Pa kaj toUko prahu? Vsaj vsi vemo, zakaj ima noj tako dolg vrat. EmU Pukmaister Praznik celjske občine so v šmartnem v Kožni dolini počastili tudi z otvoritvijo obnovljenega kulturnega doma ter z odkritjem spominske plošče domačinom, padlim v borbi za svobodo. Ob tej priložnosti je spre- govoril predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Jaka Kugler, ki je spominsko ploščo tudi odkril. (Foto: Drago Medved) Do 1. avgusta 1973 bo v prostorih Doma JLA v Celju razstava »Vstaja narodov Jugo- slavije 1041«, Id je odprta vsak dan od 8. do 20. ure. Razstavo sta pripravila Vojni muzej in Muzej revolucije narodov Jugoslavije iz Beograda. Razstava v desetih po- glavjih prikazuje zlom stare Jugoslavije, priprave na vstajo in potek revolucije. Gre za eno najzanimivejših tovrstnih razstav, ki je obiskala že vsa večja jugoslovanska mesta, zato ogled toplo priporočamo. Damjana Stamejčič Spomin na prvi zbor aktivistov OF za celjsko in savinjsko območje, v soboto, 21. ju. lija, v Smartncm v Rožni dolini — lep dogodek tudi za pionirje, ki so se tudi tako seznanili z delom in bojem svojih staršev. Druga od leve Marta Pograjčeva, zraven nje Kristl Ulriii. Tisto leto se je Marko Breza potikal daleč od do- V stalnem strahu za življenje so mu minevali me- ^ in tedni, ki jih je jprebil med grmenjem topov pokanjem pušk. Kljub vsemu pa Marko Breza le ^ bil strahopetec; puška mu je visela na rami v breme tistemu, ki jo je nosil. Veliko bolj ko- ^^ je bil telečnjak, dokler je bil poln, se razume, ^ko Breza je bü vojak. Nekega dne, i>omlad je ravno zadihala s polnimi pi, pa bi se Marko kmalu moral posloviti od pre- ^J^a življenja. Zgodilo se je pač, kar se mnogokrat v Markovo bližino je s peklenskim truščem ne- Priletelo in potem še in še. In vsakokrat, ko je strahovito zabobnelo, je Marko zakopal obraz j^^ljo, stisnil roke pod trebuh in si mislil; »Vsaj gla • ^ na varnem,« nato pa izvlekel roko, ki je bila ^ najbližja in nametal po zraku par križev ter s ^ naredil konec svojemu nadzemskemu bivanju, ij^^vno ko je najhuje bobnelo, je v bližnji vasi za- zvon in se s svojimi milimi glasovi vtihotapil v fiju^ ^^^ srce. Marko Breza je vstal ter se kljub og- /^potekel po travniku. V bližini je bil gozd in v si ni mogel kaj, da ne bi ipostavil svoje lelo 2^"Jegovo varstvo. Nato je bežal, bežal, kot še nikoli, p^jim je grmelo, a Marko ni sUšal. Spotikal ee je, ko^' v glavi mu je zvonilo in samo zvonilo, in Mar- ni slišal okoli sebe nič drugega kot samo Voj^''^®- To zvonenje je naredilo konec Markovemu '^0'vanju. Zanj prve svetovne vojne ni bilo več. tjirt^^^^eni so hodili vojaki po travniku in obračali ill .j Med njimi je stal mož s papirjem in črnilom zapisoval. '^«la Kasteie, mrtev. Janez Pete, mrtev...« Voja- kov glas je tiho klical imena. Izgubili so življenje, z»- kaj, ni razmišljal nihče. »Marko Breea! Ga nd. Najbrž usftreljen.« Vojak je nekaj časa okleval, nato pa z okomiml črkami na- pisal: »Marko Breza, mrtev.« Marko je taval po svetu, ne vedoč, da potuje za njim pismo o njegovi smrti. Sicer pa, vojska je tako končana, enkrat bi tako in tako šel domov. Vedno znova mu je prihajala pred oči bitka na travniku. »Tisto zvonenje, pa grom, oh, saj ni mogoče, da bd jaz. Marko Breza, bU živ. Kako lepo je zvonilo, kako milo je klerikal zvon. Nekaj sem videl takrat, pa kaj bi bilo, šmenta? Tako lepo, tako veličastno, vidiš Marko, to je bil op>omtn, pjosloviti se boš moral. Voj- ska ti je prizanesla, nisi umrl, a 2xlaj Marko?« Ni si vedel odgovoriti in z zamaznim vojaškim rokavom si je šel čez obraz. Dolga blatna lisa mu je ostala na licih dn na oči so mu stopile solze in si utirale pot čez lica. In ko je prva pritekla v kotiček ust in je občutil slanost, si je znova pomel oči in pogumno stopil naprej. »Ni ti še sojeno. Marko! Ne obupuj, vse bo dobro.« Glas v dušd je bdi močnješi od Mar- kovega tarnanja. II. Pomlad se je nagibala h koncu, ko je Marko Breza pritaval domov. In takoj je vedel, kam mu gre pot. Stopil je do cerkve in stisnil kljuko na župnišču. Votlo so doneli Markovi koraki med stenami. Mar- ko je premišljeval: »Aha, takole porečem: gospod župriik, prišel sem. Ne, ne bo držalo. Raje tako: gospod župnik, vračam se... da, da tako bom rekel, vračam se, doma sem. Da, zdaj sem doma. Vidite, bal sem na fronti, se pravi v vojski sem bil No, rad bi bil... Hm, nekam nero- den sem, vse skupaj ni ndč. Tako ne bo šlo. Pa bo že šlo, je do sedaj šlo, pa bo še naprej.« Tako je modrovali in potrkal. Stari župnik se je prijel za glavo in stopil proti steni. »Dob^ dan, go- spod župnik. IMšel sem, se pravi, vračam se ...« ».. o usmili se me. Marko Breza, dober faran si, bil, vedno pripravljen deliti dobro delo. Bodi blago- slovljen.« Po Marku so padle kapljice blagoslovljene vode in ves se je razveselil. »Dobri so gospod župnik in dobro mi želijo. Poprosim naprej!« si je mislil in je bil ves vesel uspeha. Marko se je znova pripravil na prošnjo, župnik pa se je kar vidno manjšal. »Čudno vedenje,« si je mislid Marko in znova spre- govoril. »Gospod župnik, prošnjo iniam do vas.« »2e prav, že prav, Marko, jutri bom dal za mašo, samo pojdd, prosim te, pojdi.« župniku so se tresle roke. Marko ga je presenečen poslušal. »Ja, gospod, podajte no, poslušajte!« StopU je bliže gospodu in ta je sunkoma vstal in ^e pomaknil na sredo izbe. »Pusti me,« je zakričal, »nočem imeti opravka s teboj! Saj to je grozno, grozno.« »Zdaj pa res ne vem, kaj je to: ah je on nor, aH sem pa jaz. Ne, ne drži. Marko Breza ni nor. Torej je on. Vseeno, poskusim še enkrat.« Tako si je dejal Marko in se pomaknil še bliže. (Nadaljevanje pritiodnjič) Na Kozjanskem, blizu Le- sičnega, skoraj tik ob poto- ku Bistrici, kamor hodijo pit srne in druge živali in tako gasit svojo žejo, so nekega dne slišali jok neke živali. Otroci so odšli za glasom in našli živalco, vso zmedeno in bolano, z rahlo poškodovano nožico, obupno jokajočo za materjo. Odnesli so jo k bliž- nji družini, k Andrejčkovim, da bi našla varen in topel dom. Tam so ji dali vse, kar je takšni živalci, komaj kak- šen teden dni stari, treba: do- bila je mleko, vlekla ga je iz stekleničke, na kateri se je šo- pirila dudka, dobila prijatelja, bernardinca Biserja, s kate- rim sta se hitro sporazumela, da ni razloga, da bi si skočila v lase in končno, mlada srni- ca je dobila širok krog obo- ževalcev. Svoje je povedal tu. di živinozdravnik in srnica in njeni prijatelji so zaživeli pri- jetno življenje. Najbrž bi tako ostalo kar precej časa, če se ne bi ljubka živalca, nekega dne, kar naenkrat, v veliko žalost vseh, ki so jo poznali, poslo- vila. živalca je poginila in pu. stila v prijateljih sled in vpra- šanja, očitanja in sumi so začeli deževati, ko srnice že ni bilo več. Nisem vam zgodbe razgrnil pred vas, da hi žalovali za ubogo živalco, niti ne zato, da bi se zabavali. Rad bi vam povedal, da so med nami še ljudje, ki so njega dni slo- veli kot divji lovci in ki jih je danes še nekaj. Vem, da se na to pisanje ne bodo ozi- rali, ker jim je prav malo mar, kaj je z zarodom živa- li, ki jo uničijo, da zadostijo svoji divji in pogubni strasti, ki živi le zaradi tega, da ubi- ja, da sprošča nagone, ki so vse prej kot dobri. Nikjer ni absolutno rečeno, da je srnica bila mladič ma- tere, ki jo je počakal divji lovec. Morda je mati padla v prepad, morda se je zgo- dilo kaj drugega, dejstvo pa je, da se takšne stvari doga- jajo in zato ta zgodbica ni iz trte zvita Ni bilo prvič, da so_ otro- ci našli takšno živalco in tu- di ni bilo prvič, da se je po- slovila od življenja. Mnogo nege je treba, da se žival, va- jena drugačnega okolja, prila- godi. In še nekaj bi vam rad položil na srce: če slučajno najdete nebogljenega mladi- ča, posvetujte se z najbliž- njim veterinarjem, najbliž- 'jim lovcem. Onadva bosta najbolje vedela, kaj storiti. Varujmo naravo, kolikor se le da in dokler jo imamo še takšno, kakršna je. Res je si- cer, da bo nekaj neodgovor- nežev še vedno šarilo po na- ših gozdovih, preostaja pa nam dobro upanje, da bo tu- di te slej ko prej srečala pa- met. Bodite prepričani, da tu- di žival rada živi! MILENKO S. Na sliki: Mali Bambi v Miši- nem naročju OBNOVLJENA CESTA NA ROGLJO Planinsko kočo na Rogli so v prvi polovici letošnjega leta preuredili in deloma po- večali, pri čemer je denar prispevala zreška kovaška industrija. Zdaj pa se bodo lotili še del na cesti, ki vodi iz Zreč preko Resniika na Roglo. Čeprav je- bila cesta urejena že pred leeti, jo je potrebno popraviti in pone- kod razširiti, saj pričakuje- jo, da bo Rogla v naslednjih letih postala turistični in re- fcreacajski center. V času, ko bodo obnavljali cesto pre- ko Resnika, bodo motorizi- rani planinci prišli na Ro- glo, po cesti, ki vodi preko Skomerja. MRTVAŠNICA PA TAKA Središče šmartnega ob Pa- ki se zadnje čase lepša, po- sebno še sedaj, ko bo v šmartnem zgrajena samopo- strežna trgovina. Ta se sedaj, ko je Ingrad dostavil p>otreb- no mehanizacijo, hitro dviga.' Pa tudi Tehnomercator na- merava na nasprotni strani zgraditi lep trgovinski lokal. Vse pa kvari naša mrtvašni- ca, ki je še vedno taka, kot je bila pred sto leti. In rav- no to je krivo, da vas nima lepš^a izgleda- Res je po- trebna temeljite obnove ali pa prestavitve na drugo me- sto. Kaj si le mislijo tujci, ki vidijo tako strašilo, ki pre- cej spominja na stavbe v ta- boriščih smrti? Pa tudi bivša kaplanija vpije po novi pre- obleki. Ni veliko tistih zakoncev, ki slavijo SO-letnico svojega zakona — zlato poroko. Minulo nedeljo pa so se v Solčavi v Zgornji Savinjski dolini zbrali kar trije takšni pari, ki so v težkem življenju vztrajali v ljubezni m medsebojnem ra- zumevanju celih 50 let. Petdeset let zakona pomeni kopico otrok, mnogo, mnogo skrbi zanje —za njiliov vsakdanji kruh. Pomeni ljubezen do zemlje, da, pomeni celo ljubezen do trpljenja, do samozatajevanja, do žrtev. Pomeni pa tudi mnogo poguma, ki so ga imeli ti danes že sivolasi starčki, ki pa imajo še vedno ix>lno zaupanje v prihodnost. Jože in mizabeta Poličnik sta doma iz Solčave, medtem ko so Kristjan in Lucija Praprotnik ter Jože in Mihaela Dešman doma iz Robanovega kota. V vseh treh zakonih je bilo po več otrok, največ jih je bilo pn Dešmanovih, in sicer kar devet. Danes se še vsi dobro počutijo in z optiniizom pričakujejo še več tako častitljivih jubilejev. T. Tavčar Jubilanti zlate poroke od leve proti desni: Jože Poličnik (80 let), žena Elizabeta (73), Praprotnik Kristjan (75), žena Lucija (78), Mihaela Dešman (76) in mož Janez (74). Foto: T. Tavčar Še pred nedavnim je bilo mogoče priti na Križan vrh pri Bistrici ob Sptli le ob lepem vremenu. Cesta je bi- la namreč le trasirana, ne pa usposobljena za vsak pro- met. V teh dneh pa so kme- tje, združeni iz več vasi, ce- sto končno le končali, tako da je možno v slehernih oko- liščinah priti prav do same- ga Križan vrha, ki je bil do- slej sploh odrezan od sveta. Pri gradnji ceste jim je po- magalo Gozdno gospodarstvo. Nedavno je bila v Kozjem krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo 58 občanov in brigadirjev mladinske delov- ne brigade Kozje 73. Kozjanci so zelo zadovolj- ni s svojo zdravnico, dr. Ru- žo Vregovo, ta pa z njimi. V letih, odkar je v Kozjem, je uredila marsikaj, kar je v prid pokrajini in i>a, jas- no, ljudem. Tako sedaj ni treba za vsako stvar v Ce- lje, saj ima precej dobro za- loženo miniaturno lekarno za prvo potrebo. Ker se je promet močno povečal, ne- dvonmo zaradi prizadevnosti zdravnice, bo slej ko prej treba misliti na dodatne me- dicinske kadre, predvsem na saj še dve medicinski sestri. Ne brez razloga: Kozje po- staja čedalje bolj središče Kozjanskega v najčistejšem pomenu besede. Da bo jx) trebno širiti tudi Zdravstve- ni dom, menda ni potrebno govoriti. xxx Po dolgem zavlačevanju so končno le očistili okolje ste- brov, ki že leta propadajo v Lesičnem. Stebri, ki so bi- li namenjeni odprtim hle- vom, ki nikoli niso bili do- grajeni, so bili čez in čez zaraščeni z drevjem in raz- nim grmovjem. Po izjavah krajanov bodo na tem mestu gradili kulturni dom, zraven pa še stanovanja za učitelje. Oboje Lesično zelo potre- buje. -mst- SREČAH Prvo povojno 5 nem v Rožni dolj^^,' nekaj svojskega. j, so se številni alctj. močja, ki so deioyv enotnem prostoru ^ težje čase naše ref^ Imeli pa so J poudarili vlogo d^ ampak tudi njihovj- j ill nekaj, da naju, stega sobotnega očeh ix>trdila prij^ IVAN RAMŠAK j »Ko sem bil star sa let, sem bil že akti^ ko je bilo? Težko, i so to bili. Za mla%, še posebej. Deloval Savinjski dolini, v času vojne pa tudi čem kraju, v šnm Rožni dolini. Veste, tukaj rojen in sem'i je preselil v Celje, kar težko predstavljj je bilo takrat težko nje srečanje pa je redno lepega, tako I ko še večkrat sestali, LOJZE J.'iCI n Rimskih toplicah: ' noosvobodilno gi^ od vsega začetka moj dolgoletni znaJ variš Lojze Lešnii. bil ustanovljen od!* je že omenil Lojze- - na Ko j žicah pri Bi® licah. Od teh dvai« nov odbora smo samo še trije. Kal^ mini? Čeprav iz težjih časov, a so nes, ko smo tukaj j vsi vračamo v tiste' pravzaprav stega, kar se s^^ mali anketi la^^^, lahko veliko P" 4 prizadeto prisU^ (TOV OF ' soboto v šmart- [1 prazniku je bilo Sega je bilo. ko r savinjskega ob- 'Jis. lef.a, zbrali na spomine na naj- ^erein so še enkrat v minuli vojni, povprašali smo "J delu in vtisih ti- ^gUjero in solza v J srečanja. LEŠNIK iz Laške. sem bil aktivist med SI imel okrog štiri- : Najprej sem bil I (krožnega odbora itoat je bil sekre- 'ftiar, blagajnik pa Kukovec- Pozneje I pod revirje. Delo fto, saj poznate iz 'Skrivanje pred so- J in pa izredno tež- liela. Naše območje lotako majhno, pre- sno imeh, pa nevar- no. To je bilo naj- £ ÖELAK iz Arcli- Jej^^ sem bil star ok- let. Deloval sem ^^j.Lešja, Runtul in idj Pozneje sem Jvjj'^bvesöevalec za li^j^i dolini. To so Ch'^^ j® V •'.Oznanjena s 1, d^ i^^^še zgodovine? tHaiQ^®' ^ ponekod je rti ^ : Veste, to je td ^kiii krajih, kjer 1 ni bilo kaj '■'no narodno- ^ ^banje.« ^ vS^^^®" delček ti- ^ i>i v naši zavzeto in D. Medved TOŽBA RANČIGAJEVE MICKE »Stara sem sedeminšestde- set let, Martin, ki je pri hi ši že celih petnajst let, pa gre v enainsedemdeseto, pri- poveduje in toži Rančigajeva Micka, i>ogleduje v breg, ka- mor se pne prileten Martin, da s koso odreže nekaj re- di dozorele trave. Lepo vre- me je treba do kraja izkori- stiti. Z Micko sediva pod mogoč- no hruško, gledava razpokano hišo, ki kliče popravila, gle- dava, kako je pred leti po- tegnil velik plaz in odnesel hlev, trta, slive in orehi bodo dobro obrodili če ... Da, če ne bo toče. Za dva ostarela človeka je na težavnem in brežnem po- sestvu mnogo preveč dela. Pa ju tisti, ki bodo vse dedovali, nočejo razumeti in nihče ne pride pomagat, čakajo, da ju bo pobralo, potem se bodo hitro pomujali in prodali. »Jaz sem prebrala v časo- pisu: Zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Vzela sem vdovca in mu bila četrta žena. V pr- vih dveh zakonih je imel po enega otroka. Tedva sta zanj zakonita dediča. Jaz, neumni- ca, sem petdesetega leta — ko pa so mi tako lepo govo- rili in obljubljali! — na so- dišču podpisala, da sem last nik do smrti. Zdaj mi je pre- sneto žal. Vidite, pa bi dala vse skupaj mladim ljudem, mlademu paru, ki bi zemljo tudi naprej obdeloval, popra- vil poslopje in za naju skrbel. Tako pa praviva z Martinom: Kaj bi v poslopje vtepala za. dnje dinarje in se mučila, po- tem pa bi prišli in prodali. Tako se bojim, ko bo še Mar- tin ope.šal .,. Veste, čez osem- deset jih ima. Koso skleplje brez očal. Večji del sam po- kosi. In vsa druga dela op- ravlja. Tudi tisto kravo v hle- vu je kupil. Cez štiri mesece bi morala povreči. Za pridno delo ne dobiva nikakršnega plačila, pa bi moral. Kdo mu bo plačal. Jaz ne morem. Ti- sti bodo morali, ki bodo vse to pobrali, midva pa sva se toliko let mučila ... Eh, kje je pravica. Saj imam sorodni, ke — sestra Gelca mi rada pomaga — pa še drugi so, ki pravijo: Mi bi že pomagali, ko bi bilo tvoje ... Pa ko bi bil človek mlad in zdrav. Do prve trgovine v Gotovljah je dobra ura, do zdravnika v Žalec pa uro in pol. Elektri- ke tudi nimava. Tranzistor in časopisi naju še razveselijo. Jaz naročujem Kmečki glas, Martin pa Novi tednik. Eh, rada bi, da se to enkrat do kraja uredi. Ce ne bo pač tre- ba na Gomilsko, pa se kaj ta- kega ne bi smelo zgoditi, res ne...« Taka je tožba in zaskrblje- nost Rančigajeve Micke z Je- drti nad 2alcem. Življenje je lala brežnemu gruntu, zdaj pa, ko bodo njej in Martinu do kraja p>ošle moči, bosta šla ... KAM?! ... Tega tudi Micka in Martin ne vesta. Celjska mladina že dolgo pogreša prostor, ki bi ji slu- žil za zabavo, rekreacijo pa tudi kulturno in idejno izob- raževanje. Mladinski klub na šlandrovem trgu ni zadovo- ljeval potreb mladih iz dveh razlogov: postavljen je bil v drugo nadstropje stanovanjske hiše, prostori pa so bili maj- hni in neprimerni za zabavo. Tako se je vodstvo kluba sku- paj z Občinsko konferenco ZMS odločilo, da bo obnovilo kletne in pritlične prostore v hiši na Cankarjevi cesti. Prob- lemi pa so nastali že takoj na začetku, ko je Stanovanjsko- komunalno podjetje zavlače- valo s podpisom pogodbe. Ta- ko so začeli z obnovo prosto- rov šele sredi marca. ■ Največji pa je problem de- narnih sredstev. Skupščina občine Celje je namenila ada- ptaciji kluba 50 000 novih di- narjev. Vendar je znesek od- ločno premajhen za obnovo enajstih prostorov novega mladinskega kluba. Vodstvo kluba in Občinska konferen- ca ZMS se trudita, da bi za- gotovila predvsem finančno pomoč pri mladinskih aktivih v delovnih organizacijah. V veliko pomoč jim je tudi so- delovanje z gradbenim podje- tjem Ingrad in Obnovo. Obe podjetji bosta namreč poma- gali pri prenovitvi prostorov in zidov. Tudi mladinski ak- tiv v Cinkarni je klubu veliko pomagal s tem, ko je zagoto- vil 150 kilogramov barve za pleskanje zidov. S tem so že uredili dva prostora, ki so sedaj na razpolago študent- skemu servisu. Ureditev prostorov novega mladinskega kluba je velikega pomena za aktivnost mladih v celjski občini. Ko bo mla- dinski klub urejen in obnov- ljen, bo nastal v njem nekak center celotne mladinske ak- tivnosti. Center bo vključeval Marksistični klub, klub OZN, Studentski servis. Potapljaški .klub itd. Velik poudarek bo tudi na rekreaciji mladih, pa naj bo to šahiranje, namizni tenis ali ples. Načrt za iz- gradnjo centra v mladinskem klubu so na Občinski konfe- renci ZMS sprejeli že leta 1971, vendar ga do sedaj niso mogli realizirati, ker niso do- bili ustreznih prostorov. Lah. ko pa verjamemo, da bo ob dodatni podpori mladinskih aktivov v delovnih organizaci- jah in Skupščine občine Ce- lje res zaživel in razvil dejav- nost v centru, ki bo vključe- val vse tisto, kar mladi danes zelo pogrešajo — zabavo, ak- tivnost in rekreacijo. DAMJANA STAMEJCIC Mnogi vroče poletne popoldneve izkoristijo za namakanje v bolj ali manj čisti, sladki ali slani vodi, spet drugi hodijo v planine, nekateri pa, in teh je manj, te dni hodijo po go- zdovih in nabirajo borovnice ali gobe, da bi kaj zaslužili. Mojo pozornost so pritegnili veliki plakati, ki že dober mesec visijo po hišah v Savinjski dolini: »Velik stran- ski zaslužek za nabiralce borovnic, li- sičk ...« Radovednost me je gnala na odkupno postajo tovrstnih sadežev v Taboru. Povedali so mi le, da je »re- korderka« 45-letna gospodinja Tončka Lukman iz Ojstriške vasi pri Taboru. Poiskal sem jo na njenem domu, ko je kuhala kosilo. »Ja, prejšnje leto sem natrgala od 18 do 20 kg borovnic na dan, letos, ko jih je bilo malo, pa po 12 kg. Moram pa povedati, da me zelo jezi, ker so bile borovnice lani po 10 din, letos pa v začetku komaj po 8.« »Koliko časa pa porabite, da jih naberete 12 kg?« »Navadno jih grem nabirat ob os- mih. Potem pridem ob 12. uri kuhat kosilo, popoldne pa jih trgam od pol treh do pol sedmih. Ob tej uri jih namreč odkupujejo. Pa še to napiši, da gre vsaka borovnica preko mojih rok! Jaz jih ne nabiram z grabljicami, kot mi nekateri očitajo.« »Kako pa kaj icriž? Boli?« »Boli, boli! Pa ne samo križ. Tudi noge, posebno še kolena. Po kolenih se namreč plazim za njimi, pri tem pa se opiram še na laket. Tako pri- dem domov vsa vijoličasta.« »Kam pa boste s toliko denarja?». »Danes ga res ni težko zapraviti. Vendar ta denar, ki ga zaslužim, ne porabim zase. Mož nima velike plačq za otroke pa je treba skrbeti. Starejši sin je pri vojakih, hčerka se uči, naj- mlajši pa hodi še v osnovno šolo. Vsa- kemu pa je treba nekaj dati. Tako meni ostane le bore malo.« »Pa se kaj bojite, da bi žalska dav- karija izvedela za vas?« »Tista mi pa nič ne more, pa če bi jih nabirala od zore do mraka!« Lepo se je bilo pogovarjati. Ko sem že liotel oditi, sem opazil, da bi Tončka rada še nekaj povedala, pa ne ve, ali bi ali ne. Zaupala mi je: »Majhne količine bi morali tehtati na manjši tehtnici, tukaj pri nas pa tehtajo vse na veliki. Zadnjič sem na- brala 8,5 litrov borovnic in ko sem jih doma stehtala, jih je bilo 5,25 kg. Zadružna tehtnica pa je pokazala — 4 kg! Veš, to ti pa vzame veselje!« Ko sem šel od Lukmanovih, sem pozdravil: »Naj rastejo borovnice.« »Naj rastejo!« DAMJAN KRIŽNIK „NELJUD- SKE" CENE Hotel Celeia je prevzel or- ganizacijo gostinskih uslug na sobotnem srečanju aktivi- stov NOB v Šmartnem v Rožni dolini. Na prireditvi je bilo precej ljudi in je hotel Celeia prav gotovo dosegel določen ekonomski učinek. Vendar pa se- je tudi v Šmartnem ponovila stara praksa — zvišali so cene sendvičem, pivu in oranžadi. Za sendviče je moral kupec odšteti celih pet dinarjev. Ampak to so bili sendiviči z oznako — nič posebnega- Čeprav je bilo menda do- govorjeno, da ljudsko zboro- vanje ne prenese hotelskih cen, se je ponovila nap^ika, ki je ne moremo spregledati. Le zakaj se ne da doseči, da na takih prireditvah, ki niso veselice in katerih namen ni nekomu omogočiti poleg obi- čainega dohodka še kai več, ne bi ostali — zmerni. In po- nujali v.se po »ljudskih ce- nah«. Vprašuje: Majda Starlekar Odgovarja: Zlatko Bobinac Ne, to ni Franjo, ki ga poznate kot uspešnega pevca. Je pa njegov brat. Zlatko je mlad fant osemnajstih let, ki vas že drugo leto pozdravlja, skupaj z Darjo Glančnik, ki je bila predstavljena v prejšnji številki, v mladinski oddaji na radiu Celje. Zlatko gre v jeseni v tretji letnik trgov- ske šole. »Kako si prišel k radiu?« »Lani marca je Franjo sne- mal za radio. Bil sem zraven njega v studiu in tehnik Mar- jan mi je povedal, da se lah- ko prijavim na poskusno sne. manje. Ravno takrat so iz- birali napovedovalca za mla- dinsko oddajo. Uspešno sem prestal avdicijo in tako že od aprila lani napovedujem.« »Je bila trema na začetku velika?« »Na prvi oddaji, bila je 6 aprila lani, sem imel kar po- šteno tremo, ki je kmilu pre- šla in zdaj po letu in pol ne občutim nobenega strahu več, kadar sedem pred mikrofon.« »Se udejstvuješ v kakšnih drugih organizacijah?« »V preteklem šolskem letu sem bil predsednik mladin- ske organizacije na šoli, tako sem obiskoval različne semi. narje in predavanja in se ta- ko spoznal s problemi mla- dih, kar mi je seveda tudi pomagalo pri oddaji.« »Darja gre v jeseni v Ljub- ljano, ti boš pa verjetno še ostal na radiu?« »Da, Darja nas v jeseni za- pušča, jaz pa bom v oddaji ostal še Tiaprej. Drugo leto, ko bom končal trgovsko šolo, bom nadaljeval šolanje rw. Višji ekonomsko.komercialni šoli v Celju.« »Kakšno mnenje imaš o mladinski oddaji?« »Prvič, da je dvajset minut premalo, vsaj pol ure bi mo- rala biti dolga. Mislim tudi. da je preveč teksta in prema, lo glasbe. Vesti bi lahko bile krajše in bolj zanimive, o tem smo se že pogovarjali z Milenkom, ki pa sam odda- je ne more popestriti, saj mu mladi dopisovalci sploh ne pošiljajo nobene kri. tike. Upajo, da se bo počasi le obrnilo na bolje.« »Ti je kakšna oddaja bila posebno lahka, si jo napove- doval s posebnim veseljem?« »Da, v eni izmed oddaj je nastopil tudi Franjo, ki je med mojim tekstom pel. Ta- krat sem napovedoval s po- sebnim veseljem.« »Kaj pa prosti čas in ko- njički?« »Sem član celjskega Aero- kluba. Kot večina mladih se tudi jaz zanimam za beat glasbo. Pa še namizni tenis in smučanje sta moj hobi«. Tako mu prostega časa ne ostaja nič, vendar je v šoli še vedno odličnjak kot vča- sih. Doma pa so se že na- vadili, da ni veliko doma. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 26. julij 197^ Fogied na Matkov kot z ledetiikom iz Mrzle gore v ozadju. Puščica označuje vrh lede- nika in mesto, kjer je »Matkov škaf«. Na samem robu škafa se je zbrala pisana druščina in občudovala ta hadvse nevs^ danji pojav, ki mu menda na svetu ni enakega. NOVINAR JE OBISKAL MATKOV ŠKAF Težke, sive megle so se spuščale preko ositoo začrtanih grebenov na nebu, skoz in skoz pokritem s temnimi oblaki. Kaj prida vreme se tiste j um j ske nedelje res- nično ni obetalo. Toda, kaj hočemo, ni pomoči. Solčavani so poslali v naše uredništvo ljubeznivo vabilo, da naj se jim pridružimo, ko bo njihovo planinsko društvo orga- niziralo izlet v Matkov kot in še dlje, do Matkovega škafa. Kot rečeno, vreme je bilo ravno pravšnje za nedeljsko lenarjenje, toda z Roikom, celjskim gimnazijcem, ki se mi je pridružil, sva kljub temu krenila na pot. Ves Mat- kov kot je bil obdan s sivino in vsak trenute'k. je bilo pričakovati prve kaplje. Na dogovorjenem mestu sva se z Rokom pridružila Solčavanom, bilo jih je okoli trideset m največ je bilo med njimi mladine. Kar prijetna družba, na čeiu pa planinski veteran Ikovic, ki menda pozna vsak kamen, vsak macesen in ve za vse skrite gamsove stečine, ki se prepletajo nad stenami tega deviškega sveta. Pri skromni, toda zato mč manj prijetni planinski koči smo se malo okrepčali, nato pa zavili po hudourniški strugi pod oste- nje Mrzle gore, ki v svoji veličastni pojavi zapira zahodni del Matkovega kota. Po belem produ smo hitro napre- dovali, tempo pa je popustil, ko smo lezli preiko skal in kamenja večnemu snegu naproti. Kljub temu, da je letoš- nja zima sikoparila s snegom, je bil ledenik pod Mrzlo goro v Matkovem kotu dolg še preko kilometra in člo- veku je nehote prišlo na miseJ, kako čudovito bi bilo pravzaprav smučati v tem svetu tišme in neskaljenega miru. S snegom pa so se začele težave. Najprej so nas pozdravile prve dežne kaplje, ki so kmalu prešle v naliv. Smučarska kapa, ki sem jo dioma še zadnji trenutek vtaknil v žep, je posebno prav prišla Raku, kajti njegov smučarski anorak je bil brez kapuce. Oklevali pa nisjno! Tudi dež nas ni mogel odvrniti od namer?, da se povzpne« mo na vrh stožčastega ledenika in si ogledamo nevsak- danji pojav, ki mu menda daleč naokoli ni enakega, če sploh kje je. Vsaj jaz še nisem slišal zanj, drugi pa menda tudi ne. Kolona se je po ledeniku, ki se v zad- njem dedu kar precej strmo dviga proti steni Mrzle gore, raztegnila kot jara kača. Medtem, ko so prvi že dosegli vrh, sem krepko zaostali. Na veliko sem si dajal opravka s fotografiranjem (to mi je kasneje tudi prav prišlo, ker sem se lahko izgovarjal), v resnici pa me je pošteno zdelovala sapa. še preden smo tisti z začelja kolone prispeli na vrh, je dež ponehal in dobra volja se je takoj vselila v nas. Matkov škaf! Kdor tega naravnega pojava še ni videl, je veliko za- mudil. Spomladi, ko z vrhov divjajo v dolino plazovi, se na tem mestu pod Mrzlo goro nakopiči snega tudi po več deset metrov na debelo. S toplejšimi pomladanskimi sapami pa pride odjuga in dež. Po žlebu, po katerem so se prej usipaU snežni plazovi, sedaj poM voda, ki ne- umorno, dan za dnem, dolbe luknjo v snežna stožec. TaJko nastane v snežnem stožcu velika luknja, katere premer je okoli deset metrov, globina škafa pa je odvisna od količine nagrmadenega snega. Tonček, izkušen solčavski planinec pa je s seboj pri- nesel tudi s svincem obteženo tanjšo vrv in se pripravil na merjenje globine škafa. Ko smo kasneje v planinskem domu zmerili dolžino vrvi, ki je bila potrebna, da je dosegla dno škafa, smo ugotoviii, da je bü tega dne škaf globok nič več in nič manj kot sedemnajst metrov in sedemindvajset centimetrov! Letos pa povrhu vsega še niti ni bil najgloblji in v zaidnijem tednu pred naš: obiskom ga je pobralo za dobrih pet meffcrov, je ved! povedati Ikovic ... Ta nenavadni in nevsakdanji pojav je resnično neß; posebnega. In kar škoda je, da ga vsako leto (najlxij primeren čas za obisk je v sredini junija) obišče raza roma malo ljudi. Kasneje poleti, ko se več ljudi {w v planine, pa pojav seveda izgine, kajti sneg se si» s tem pa izgine tudi Matkov škaf. Tako letos tega pjjs ne bo moč več videti, zato pa ne zamudite priJožnosJ v prihodnjem letu. Veseli m zadovoljni smo se spuščali najzruj po sneg; To je bila prava smaika po čevljih in kar tekmovali siß koga -bo bolj neslo. Hitrostni rekord je vsakakor po5ta- Ro>k, kaj'tä njegove »adidasike« z gumijastimi podp» so bile kot nalašč za smuko, pa čeprav je bü kraž: skoz in skoz moker in so mu rezervne nogavice, ki .'■ je imel v avtomobilu, še kako prav prišle... Za zaključek pa morda le še to. če boste vzeli v r«i pred meseci izdan vodič po Savinjskih planinah (doto in koristna knjiga!) ne bodite presenečeni, če boste tai kaj našli nekoUko drugačen opis nenavadnega pojä« v Matkovem kotu. Iz besedüa te knjige je sklepati, da, Matkov škaf izdolben v skalo (... svoje pa sta oprar- čas in voda!!! — piše v knjigi), čeprav temu le ni čis- tako, kajti škaf vsako leto nastaja in izginja, njego" razsežnost pa je odvisna od količine zapadlega sne? Lep izlet je bü to, veliko doživetje in prihodnje ga nikar ne zamudite. Mogoče pa se odločimo v na^ uredništvu ter družno z gostoljubnimi Solčavani orga^ ziiramo sikupen izlet. Se nam boste pridiružili? Ne bo vam žal! Tekst in si® BERNI STRMCN" poči je bilo kar lepo videti koiono, ki se je vzpenjala v strmi breg. Snega je Üio še resnično precej na debelo. Tonček je imel s seboj s svincem obteženo vrvico in koj se je lotrl merjenja globine Matkovega škafa. Pogled v notranjost »Matkovega škafa«. Slika De noore prikazati vsega, kar je moč videti na licu jtjSj- 26. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 KARL HRIBERŠEK kmetuje onstran reke, v hlevu ima 1? glav živine. Dnevno pomolze 40 litrov mleka. Kako priti čez vodo? To je resno vprašanje za Karla Hriberška, ki kmetuje onstran Savinje na lepi zem- Le to je škoda, ker se ta ^nilja preveč razprostira v ^'■nnine Rifengozda. V hlevu ^ dvanajst glav živine, dnevno pa pomolze okoli šti- •■itleset litrov mleka. In ka- voda naraste, ne more drugo stran in tako nasta- škoda, ki je ne more na- P'titi nikomur drugemu kot " Zrasli vodi in pa seveda dej- da ni mostu čez Savi- i SREČANJE I OB VODI '■• Vroč in soparen poletni dan . .'^'■JPovedoval popoldandkr ^ihto. Kopasti oblaki so na nebu, od zemlje je sa ^^ bregu Savinje so ® zbrali otroci. Z obeh bre- posedli so v travo in ?e J°>nenkovali. Od ceste je sko. Visoko travo mimo koru- ^^ njive prišla Cvetka. Po sgj"^čenih tleh je težko ob J, ^ rinila kolo, a je le pri- do brega. Tam ga je *02aia v čoln in poiskala ključ. Pri stebru je odkleni- la veliko in težko ključavni- co in veriga se je sprostila. Urno in spretno je skočila v čoln. Kako se je prevrni- lo, čoln se je zazibal in ne- varno poplesaval na vodi. Toda to je bilo zanjo nekaj pow>em vsakdanjega. Z vaje- no in sigurno kretnjo je urav. nala čoln, ki gi je naredil njen oče, Adolf šanca, ki smo ga spoznali v prejšnji številki. 2e je bila na sredi reke in njeni sovrstniki so ji mahali z obale, še nekaj trenutkov in že je pristala v senci bujnih krošenj na dru- gi strani, ki so se utrujeno sklanjale nad temno in po Voglajni smrdečo gladino Sa- vinje. Moj prijatelj, ki je vse to zvedavo opazoval, je vpra- šal, če še sploh kakšna riba plava v tej vodi. In kot na- ročeno je pritekel neki fjn- tič ob vodi navzgor do nas Ln v roki držal rilx). LEJTE JO, KO JE CRKNILA S temi besedami je prite- kel. Trdno je držal niti ne tako majhno ribo, da mu ne bi zdrsnila v travo. Našel sem jo ob bregu, priplavala je, obrnjena na hrbet. Pozne- je, ko je prišel še Kari Hri- beršek, je povedal, da je on- dan našel eno pri Čolnu, či- sto pri obali. Tudi tista je že p>oginila in ko jo je nesel domov, da bi jo snedel nje- gov pes, je ni hotel, je preveč smrdela. Moral jo je vreči na gnoj ... Sonce je tako prijetno gre- lo, da bi z največjim veseljem siekel srajco in hlače ter se pognal v vodo, ki je bila pred nosom. Toda v nosu je bil tudi neprijeten vonj, na bre- gu v mivki pa črni madež' od katrana, življenje je tu- kaj utihnilo, le glasovi doma- činov, ki si doklicujejo z bre- ga na breg, odmevajo tja pro- ti rifengoškim gozdovom. In priznati moram, kar težko je bilo doklicati Karla Hri- berška, kajti njegova doma- čija je malce oddaljena od »pristanišča« za čolne. Šele po vztrajnem hupanju avto- mobila in žvižganju se je pri hiši nekaj zganilo, toda Kari ni bil doma. Bil je si>odaj niže ob vodi, kjer je obračaj seno. Komaj sva se sp>ora- zumela, kdo da sem in končno me je spoznal, saj sva se že videla pri Rozmanu, tistega sivega deževnega dne. Prišel je na breg in naj- prej pričel s široko . lopato odmetavati vodo iz čolna. Potem je pograbil dolg kol, ki je obenem veslo in krmi- lo in že je bil na naši stra- ni. Ogorel od sonca, še mlad obraz, ki pa je izdajal gara- ško delo na kmetiji, ki bi mu prinesla še več, če bi imel po- goje, da bi jo širil in moder- niziral. Zemlja bi mu to še dopustila, le prometnih zvez nima. še tisto mleko, ki ga dnevno pomolze, ne more spraviti čez, če voda nara- ste. Ne preostane mu drugo kot posoda na kolo, peš krep- ko uro v hrib in nato še eno uro peš v Celje. Skupaj dve uri hoje do mesta, kjer spra- vi mleko v denar. VSAJ ŽICO BI RAD IMEL Da, takšno, ki bi jo speljal nad reko in kadar bi bila voda previsoka in prederoča ali pa v zimskih mesecih pre- več zaledenela, bi p>o žičnici spravil na drugo stran vode vsaj tovor. Mleko, živila iz trgovine in podobno. Zaen- krat mu še ni uspelo dobiti kredita v Laškem, ne na ob- čini, ne v kmetijski zadrugi, s katero sodeluje in mu tud: odkupuje mleko. Rekli so mu, naj se še modernizira, da ima vse pogoje za takšno de- lo. In kaj jih ne bi imel, saj je še mlad. Posestvo je pre- vzel po očetu Francu in ma- teri Alojziji. Zdaj gospodarita z ženo Marijo, imata pa tudi sedem let starega Pavleta. Kari ni izgubil zaupanja v zadrugo in ne v občino. Upa v tisti dan, ko bodo le našli sredstva za kreditiranje, tudi žičnice. Seveda pa bi bil naj- boljši most. Otroka ne moreš poslati p>o žičnici preko vode, če mora v šolo, voda pa je pregloboka in prederoča. Na tem koncu naše sloven- ske zemlje so dlani otrok kmalu žuljave. Prekmalu po- primejo za dolge drogove in krmarijo po Savinji. Otroška razigranost ne zaživi ob bi- stri reki sredi zelenja, liste vožnje s čolni so resno vsak- danje opravilo, ki terja od malih »odrasležev« že kar le- po mero znanja in poguma. Ko sem opazoval malo Cvet- ko, kako je krmarila na dru- go stran, sem se nehote vpra- šal, kaj bi bilo, če jd kdaj le ne bi uspelo uravnati čol- na in bi padla v vodo. Kjer je globoka tudi do štiri me- tre. Ali i>a takrat, ko pogum premaga naraslo vodo, ki ne- zadržno dere proti Laškem? Rešitve verjetno ne bi bilo ... Z JUNCEM NA GLAVO V SAVINJO če se kaj takega primeri izkušenemu in krepkemu Karlu, še to ni tako hudo. če pa čofneš v vodo z junč- kom in povrhu tega še pade nate in te z rogovi oplazi po rebrih, je to potem že kaj hujšega kot samo nepro- stovoljno kopanje. To se mu je zgodilo pred dvema letoma, ko je peljal dva junčka preko reke. Prvi je bil kar miren in sta lepo prišla čez, drugi pa je kar zakoračil v čoln in še dalje, kar naprej v vodo. Kari ga je skušal zadržati, a ga je vrgel v vodo tn za nameček še padel nanj. še dolgo po tistem je Kari čutil na hrbtu ob neprijetnih bolečinah to kopanje, ki se je na vso srečo končalo samo z buškami. Po- tem seveda ni junčka več spravil v čoln. Premeril je vodo, ki je bila na srečo ti- ste dni precej upadla m uspelo jima je, da sta Savi- njo kar prebredla. Junček je moral kdaj pa kdaj tudi mal- ce zaplavati, ker je imel pač prekratke noge, da bi hodil pK) rečnem dnu. Vseh doživljajev pa se Kari niti ne spominja. Preveč je bilo vsega in za nas še tako nenavadne prigode na vodi za ljudi iz Rifengozda ne predstavljajo nobene senzaci- je, ampak ■ zagrizen boj za kruh in napredek kmetij. Ker živijo Hriberškovi samo od zemlje, resnično upajo, da bodo posestvo lahko še raz- širili, ga posodobili in še več proizvajali. To pa je tudi in- teres občine in kmetijske za- druge, s katero Kari dobro sodeluje. Toda le če bi imeli m . .. Besedilo in slike: DRAGO MEDVED To je pa šancova Cvetka, ki se večkrat na dan prepelje čez Savinjo. Pa ni edina. Mnogo otrok je, ki se takole prevažajo čez reko. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 26. juljMg.^^ »Najlepša na razstavi živine. y rekreacijskem centru Velenje ISf^JPHICjE Edo Jučina, vodja rekreacijskega centra v Velenju: »Poleg treh plavalnih bazenov (zimskega in dveh letnih) ter otroškega igrišča smo v našem re- kreacijskem centru zdaj pridobili še dve asfaltirani igrišči za tenis, igrišče za odbojko in manjše igrišče za trening tenisa. Rekreacijski center pa s tem še ni končan. V Šaleku za gradom gradijo vlečnico, ki bo do zimske sezone končana. Na prostoru med že obstoječim rekreacijskim centrom in bencin- sko črpalko pa je predviden prostor za nova igrišča. Nad bazeni v gozd pa bomo speljali trim stezo.« Na lepem prostoru med glavno cesto in vilo Herber- stein se razvija nov rekrea- cijski center v Velenju. Do- sedanjemu zaprtemu zimske- mu bazenu in dvema letnima ter otroškemu igrišču so se v ponedeljek pridružila nova igrišča: dve asfaltirani igriš- či za tenis, asfaltirano igriš- če" za odbojko in manjše ig- rišče za treniranje tenisa ali kakor ga popularno imenuje- jo v rekreacijskem centru — igrišče za otroški tenis. S tem je rekreacijski center še pridobil na veljavi, vsekakor pa bo tudi na pyopulamosti in obisku. Edo Vučini, ki je vodja re- kreacijskega centra, je ob našem obisku povedali toliko zanimivih p>odatkov, da si ni- smo mogh kaj, da temu ob- jektu ne p>osvetimo nekaj več prostora. »Pri nas se je začela letna ko- palna sezona 15. Junija, obisk pa je odvisen od vremena, ki pa je samo malo boljše kot lani. Doslej smo zabeležili rekordni obisk in to v nedeljo 850 kopalcev. Tudi pri nas je og^revana voda, vendar jo ogrevamo samo do 24 stopinj, ker mislimo, da je to za poletno kopanje najbolj primerna tempe- ratura. Imamo odlične filtrirne naprave, tako da vode skozi vso sezono ni treba menjavati. Cene so pa takšne: za otroke do štirih let dinar, do petnajstih let tri in za starejše pet din. Omarica za obleko je dinar. Imamo posebno ugodnost: odrasli lahko kupijo de- set vstopnic za 40 din in jih mo- rajo izicoristiti v tekočem mesecu. Za mladino je cena za deset ko- panj (skupnih) 25 din. Posojamo tudi ležalnike (dinar), kopalke (štiri din), brisače (dva din) in kopalne kape (dinar). Iz bazena je možen vstop na teraso, kjer lahko pojeste razne specialitete na žaru in popijete razne pijače, vse po konkurenčnih cenah. Bazen je odprt vsak dan od osme do de- vetnajste ure, ob petkih, sobotah in nedeljah imamo tudi ples in to od 19. do 24. ure. Do zdaj je Igral ansambel Jožeta Šalcja, od 1. avgusta dalje pa bo ansambel Ave, prav tako iz Velenja.« Kaj pa zimski bazen? »Odprli ga bomo 1. sep- tembra, novost pa bo savna, ki bo začela takrat obrato- vati. Tudi pri zimskem baze- nu pripravljamo še druge novosti. Blagajno bomo pre- stavili v spodnje prostore, na mestu, kjer je bila do sedaj, pa bomo namestili mize. Poskušali bomo tudi uvesti, da bi z novo sezono imeli vsak večer glasbo.« V ponedeljek so razširili rekreacijski center z novimi igrišči. Do 1. avgusta je na vsa igrišča prost vstop, med- tem ko bo vstop na otroško igrišče vedno brezplačen. »v uorenju ze pr.piavijajo u- stanovitev teniškega kiuba, vse pa DO odvisno od začetne volje po- samezniKov. V Šoštanju iniajo tu- en teniško igrišče, ki je veuiio ze- lo uouro oüiSKano iu zaKaj po- tem ne Di oiio se pri nas. lisu, ki bo plačal za igranje tenisa, bo iinei prost vstop v oami, letni au zinLski. rri nas Doste laiiKo uoDili vse reKvizite: izposojevalni- ca za copate bo Uva Uin, za lo- par štin dil, štiri žogice dva Ulli, ura Igranja pa Xä um za pre- noune, meutern ko bouo kiuosKi Igralci m tisti z auonmajsKiim Kariami imeii neke olajšave, lu- Oi za oubojko bomo pusojaii žo- ge (izposoje vainina 10 uin) vstop- nina pa uva din ne gieoe na čas Igranja. Celoten oDjeki je stai šti- nueset starin milijonov, dela pa Je izveuel Kuaarsiu soiski center. V jeseni bomo okoa celotnega centra zasadili živo mejo, na ce- lotni povrsiiu nau bazenom pa urevje zaradi sence.« Je res, da je vsaka vstop- mca za fcaz&n zavarovana? »Kes, in to pra manborski zavai-ovamici.« Kaico pa je a otroškim ig- riščem? »iS a otroškem igrišču je vse zastonj razen »miniKarta« (di- nar) in vožnje v čolnih (tudi dunar). Zraven je še bdfe s siaaKarijami.« Imate dovolj parkirnega prostora? »Dovolj lastnega, da pa se parkirati tudi v neposredni bližini.« Do letos je v tem rekreacij- skem centru vladalo mrtvi- lo, novo vodstvo pa je zasta- vilo širok program dela, ki ga vsaj zdaj v začetku tudi izvaja. V sezoni je zaposlenih 26 ljudi, v »mrtvi« sezoni pa osem. želijo, da bi uspeU in da bi zadovoljili obisko- valcem, ki prihajajo k njim TONE VRABI V LOČAH SO PRAZNOVALI v Ločah pri Poljčanah je bilo v soboto in nedeljo nad- vse živahno. Organizatorji le- tošnjih poletnih prireditev so ob dnevu vstaje tn 25-letnici dela Kmetijske zadruge iz Slovenskih Konjic pripravili pisan in zanimiv spored. Za kakih 4000 ali še več obisko- valcev v dveh dneh res ni manjkalo ne zabave in ne pa- še za oči. Organizatorjem lo- ških prireditev je v kratkem času uspelo pritegniti k so- delovanju vrsto znanih imen in uveljaviti ime svojega kraja v slovenskem kultur- nem prostoru. Ločani lahko s svojim aktivnim delom služijo za vzgled tudi množi- ci velikih slovenskih mest, kjer v p>oletnih mesecih vla- da preveliko kulturno mrt- vilo. NA POGLEDU ŽIVAHNO Na Pogledu, slikovitem gra- du nad Ločami, je bilo v so- boto vse živo. Množica ljudi se je zbrala, da bi skupaj z domačini proslavila slovenski praznik. Ločani so namreč na Pogled povabili vse svoje nekdanje sovaščane, ki si da- nes služijo kruh onstran na- ših meja. Za to, da je bilo še lepše, še zabavnejše in še bolj prisrčno, sta poskrbela Stane Mancini s svojim Ma- lim ljubljanskim ansamblom in znana zagrebška humorist- ka Nela Eržišnik, ki je s svo- jim pristnim in preprostim humorjem razvedrila tudi najbolj čemerne obraze- Zal pa ni utegnila s svojo neraz- družljivo prijateljico — met- lo — počediti greznice, ki ž-p več let greni življenje stano- valcem Pogleda, obiskovalce loških prireditev pa omamlja s svojim »vonjem«. NEDELJSKE PLOHE Nedeljski Kmečki praznik se je pričel klavrno, saj je že zjutraj neusmiljeno deže- valo. Okrog osmih pa se je malce razvedrilo in skrbi or- ganizatorjev so bile proč. Do desete ure se je na prostoru, kjer so rejci razstavljali svo- jo živino, zbralo že kakih 3000 ljudi. Obiskovalci, pove- čini kmetje, so si z zanima- njem ogledovali razstavljeno živino, last kooperantov Kme- tijske zadruge iz Slovenskih Konjic. Predstavniki zadruge so podelili nagrado za najlep- šo živino Jožetu Arbeitru, dvajsetletnemu sinu rejca iz Loč, drugim rejcem pa so iz- rekli zaslužene pohvale. Lepo in zanimivo presene- čenje so organizatorji Kmeč- kega praznika pripravili obi- skovalcem s povorko kmečkih strojev in s prizori iz kmeč- ,kega življenja. Videli smo vi- nogradnike, mlatiče žita, dr- varje, mesarje, ki pripravlja- jo prašiča za 25akol in še ve- liko drugih. Res slikovit pri- kaz življenja, ki je del kmeč- ke vsakdanjosti. Za prijeten zaključek tek- movalnega dela Kmečkega praznika so poskrbeli kosci, ki so na travniku ob loškem bazenu navdušili obiskovalce s svojo veščino v tem kmeč- kem opravilu- Najhitreje in najbolje je svoj del travnika pokosil Jože Jamnikar, ki nam je zaupal, da mu je koš- nja bolj v zabavo kot p, vsakdadnje opravilo. ŽELEZNE PTICE NA OBZORJU Popoldan se je množica Iju. di začela zbirati na veliki ra?. nini ob cesti, ki pelje iz Ko- njic v Loče že uro pred nj. povedanim letalskim mitin. gom. Ljudje so nestrpno po- gledovah v nebo, kdaj se bo- do na obzorju prikazala let», la. In res je hrup letalski motorjev kmalu zmotil mji okoliških vasic. Letalo je za- krožilo nad ljudmi, nato pa pristalo. Na obzorju se je pri- kazalo drugo letalo, v zraku sta se odprli pisani kupoli, »Padalci!« je zakričala vaška mladež. Manever dveh padal- cev, članov Aerokluba iz Ija, je popolnoma uspel, saj sta pristala le dober meUt od cilja, označenega s križei Nekaj trenutkov za tem ps je gledalcem že zastajal- dä ob pogledu na akrobacije je-' driličarjev istega kluba. Prevzel me je pogled na ljudi, ki so nemo strmeli t nebo- Za večino njih je bik to enkratno doživetje, pred- vsem za stare kmečke gri«. Stara ženica mi je rekla, da še nikoli ni videla takih ču- des, kot jih p>očnejo »ti tam zgoraj«. In v tistem trenutku sem vedela, da so loške pri- reditve, čeprav so se šele za- čele, res dosegle svoj nameo, saj So dale kmečkemu člove- ku tisto, kar ga zabava, pri- vlači in izobražuje. Bilo j« res živahno, zabavno in zani- mivo. Vse čestitke organiza- torjem. DAMJANA STAMEJCIfi Loški kmetje in delavci, zaposleni v Kmetijski zadrugi v Slovnskih Konjicah, so pripra^' gledalcem prijetno presenečenje s povorko, v kateri so prikazali kmetijske stroje od p'!^ ga do kombajna Predvsem pa so gledalce navdušili slikoviti prizori kmečkega življCJ" in dela v vinogradih in skednjih. ^ 26. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 ^fŠKO PIVO IN CVETJE .(inuli teden je bilo v ^lem vse, res prav vse %^amenju cvetja. Mesto ' ie odelo v pisane tra- cvetočih gredic in v nedeljski para- 'f^^ ljubka dekleta „rodnih nošah zasipala ! cvetjem iz košaric in z vozov s cvetličnimi aranž- maji, dečki v paradi so vozili polne samokolnice cvetic... In še nekaj, kdo bi si mislil, da znajo mali, v pastirčke oblečeni pobi- či, s klobučki iz listja, še vedno zapiskati na rogove. Pa znajo! Veste, v tako veselih dneh prične celo pivo v vrčkih z belo peno in zla- to sredico spominjati na barvo marjetic. Laščani in njihovi gostje pa imajo ra- di cvetice in tudi »marjeti- ce«. V soboto je bilo mesto živahno in razigrano kot malokdaj, ljudi pa toliko, da ni bilo praznega kotič- ka. Rajali so povsod, po zabaviščih, na gradu, na igriščih, pa f>o, ulicah in parkih. Pesem se je preli- vala, tu je igral ansambel, tam godba in drugje spet je razigrana družba prepe- vala po svoje. Ko se je zmra- čilo, se je vse strnilo ob nabrežju Savinje. Pogasili so luči po mestu in nebo je zažarelo v mavričnih barvah ognjemeta. Z obeh bregov so švigale v zrak rakete in se razcvetale v ogromne lučke, z mostu pa je zašumel svetli slap luči. Tako je cvetela laška noč na predvečer prazni- ka. Vsi, ki so se po dolgi in »naporni noči« dovolj zgodaj prebudili v nedelj- sko jutro, so zaskrbljeno pomislili, kako se bo od- vijal zadnji dan prireditve, kaj bo s parado, kaj bo z ohcetjo. Deževalo je ne- usmiljeno in nikjer ni bi- lo niti koščka modrine. Pa se je do devetih zjas- nilo in zdelo se je, da je imelo jutranje umivanje edino nalogo oprati ulice in osvežiti zrak svatovske- ga mesta. Sonce je razsu- lo poln pehar cekinastih žarkov in igriva sprošče- nost otroških rok polnih cvetja je prižgala prvo isk- ro vesele parade. S vat je v narodnih nošah so po- spremili na vozovih pol- nih zelenja tri mlade pare na njihovi poti pred ma- tičarja. Laščani pa ne bi bili to, kar so, če bi dovolili ne- veste odpeljati kar tako. Fantje so se zbrali in jw starem običaju postavili »šrango«. Ženicam in sta- rešini so zastavili pot ter jim jasno in glasno po- vedali, da je treba neveste, »najlepše cvetice« laških gredic, odkupiti. Ženini, mladi in nevešči takih pri- petljajev, so mencali tako dolgo, da so jim neveste pokradli. Kakšne so lahko posledice ugrabitev, seve- da veste, vendar tokrat ni bilo časa, da bi čakali na zapleteno akcijo kakšnega detektiva, saj se je mudi- lo na poroko. Novci so za- žvenketali in mladim pa- rom ni nihče več branil, da bi pohiteli pred mati- čarja dahnit tisti znameni- ti »da«. »Zdaj šele je büa gosti- ja, kaikor je ni bilo nikoli enake.« Tekst: ZLATKA KRAŠOVEC Foto: SREČKO ŠROT Kaj se zgodi, če teden dni dihaš z mestom, ki se razcveta, ki se pripravlja za svoj praznik, za veliko rajanje »PIVO IN CVETJE«? Zgodi se vse mogoče. Ogledaš si razstavo cvetic tu, razstavo gospodarstva tam, pa spet drugje posvetiš nekaj trenutkov ogledu intarzij. Na športnih tekmova- njih, ki se drugo za drugim vrstijo, pričneš nehote navijati za domačine. V dolgem potepanju se za hip ustaviš pri stojnici, ki te čaka za prvim voga- lom, potem pa greš na koncert ali predstavo na prostem ... Zjutraj te kar naenkrat preseneti god- ba na pihala, ki koraka po mestnih ulicah, pa god- beniki ne igrajo, ampak požvižgavajo veselo melo- dijo. Potem, ko izginejo za vogalom, pa se naen- krat oglasi značilen zvok njihovih instrumentov. In rečeš si »zares so zdravih pljuč, tile muzikant- je, ko žvižgajo celo med odmori.« Pa greš spet dalje in na vsakem koraku te čaka novo presene- čenje, novo doživetje. In ko je teden naokoli, imaš polne žepe vtisov, kakšen žulj na prstu desne noge, če pa se greš poleg tega še novinarja, se- deš za pisalni stroj in skušaš s tipkanjem poče- sati svoje vtise, da bi bili manj skuštrani in bolj urejeni za vse, ki bodo tole brali. DVE GOSTINSKI Medtem, ko je vse La- praznovalo, so gostin- ci seveda delali kot nikoli (joslej. Kdor pa dela, se- veda tudi greši. Zato jim ai zameriti, da so ob po- poldanskih urah, ko ni ■jilo posebno veliko go- stov (kar pa ne pomeni, (ia jih je bilo malo) stre- gli bolj počasi. Da bi vse- eno prišla do svoje kavi- ce, sem prisedla kar , k direktorju hotela Savinja. Kavice pa še zmeraj od nikoder. »Veste, če bi hoteli hi- uo postrežbo«, me je po- tolažil, »bi morala dekle- ta pohiteti«. Navsezadnje mi je kar prav. Kdo pa je še vi- del, da bomo celo kavo piM preko vez. In dekleta so morala tudi hraniti I svoje moči za večemje jogodke. V domu Dušana Pože- lela so ob gospodarski razstavi točili tudi pivo za degustacijo. Bilo je pre- cej takih, ki kljub velike- mu renomeju laške Pivo- varne, niso zaupali kvali- teti njihovih izdelkov. Ta- 'ro vsaj sodimo, zaradi te- ga, ker so nekateri znova in znova poiskušali ali je dobro, ali ni. Zgodilo se je celo, da je nekdo šele po šestem vrčku ugotovil, ^ niti ni slabo. Menda treba pvosebej opozar- jati, da se na degustacijah pije zastonj. »Vse bi še so rekli laški go- »ne razumemo pa, ^ je tudi precej takih, o ne zaupajo kvaliteti vrčkov in morajo zato poizkusiti, ali se razbije- jih vtaknejo v ž&o ali no „ 10 „NAJ" CVETK Najbolj duhovit — je bü napis »10 let piva in ovetia — v lepem in mokrem« zlasti v četrtek, k^- je lüo kot za stavo, pa je bilo vse v Laškem mokro zunaj, znotraj in v čevljih. Najbolj neduhoviti — so bili košarkarji Olimpije, ki se na sobotno tekmo niso prikazali, kaj šele da bi karkoli sporočili v vednost množici gledalcev, ki je več kot uro čakala na pričetek tekme. Najbolj zaljubljen — je bil Franci Dobršek, režiser L'bezni. V komediji in privatno. Najbolj nesrečen — Matjaž Arsenjuk, avtor Zgodbe o Sanji, ker mu je dež zmočil igralce, pa oder, pa predstavo, pa vse drugo. 2Jdaj računa na lepšo vremensko sliko v jeseni. Najbolj srečen — je bil Hinko Wimmer, pred- sednik turističnega društva, ampak šele, ko »je pri- šel dan slovesa ...«. Najbolj potreben — je bil Vlado Pipal, ki je na simultanki rešil čast laških šahistov z edino zmago proti Musilu. . Najbolj univerzalni — so bili laški športniki, saj so eni in isti fantje igrali košarko, šah, roko met, pa spet košarko, ob vrčkih pa so pokazali še dober posluh. Najbolj zdrav — je bil med na čebelarski raz- stavi, čeprav ga nihče ni posktisil, saj vendar ni šlo za praznik »Medu in cvetja«. Najbolj ljubeznivi — so bili vsi, ki so mi v teden dni trajajočem tavanju po Laškem dajali informa- cije, ki sem jih potrebovala za tale zapis. Najboljše — pa je bilo v Laškem vse po vrsti, tn pivo je bilo pri tem prvo med enakimi. n^ed njimi tudi kakšna nevestica, ki bo prišla na vrsto za ohcet čez nekaj let. Morda bodo svatje z dobro kapljico uspeli prepričati fante, naj vendar dvignejo »šrango«. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 28- 26. Iz novinarske beležnice — mozirski drobiž Tako muhastega poletja že doglo ne. Niti ni prave vro- čine, pa tudi pravega mraza ne. Tako človek res ne ve, kako naj se opremi, če se poda na nedeljski izlet ali krajšo pot. Sicer pa je res, da vremena zaenkrat še ne mo- remo urejati po lastnih že- ljah (le kaj bi bilo, če bi ga lahko), zato se moramo pač spoprijazniti s takšnim, kot je. Minuli petek, ko sem se po- dal na pot v Goj-njo Savinj- sko dolino, je bil lep dan. V soncu me je pozdravila na- pisna tabla z dobrodošlico v tem čudovitem koščku Sa- vinjske doline. Po ne preveč gladki cesti, vsaj taki ne, kot je bila pred leti, sem prispel v Mozirje. Prvi vtis, ki ga popotnik dobi, ko stopi v sre- dišče občine Mozirje, je lep in prijeten. Vse kaže, da je prizadevnim turističnim de- lavcem v celoti uspelo v na- porih za čimlepši videz kra- ja. Na oknih hiš veliko cvet- ja, lepo urejene fasade — skratka, tako kot se za turi- stični kraj spodobi. Utesnje- ni parkirni prostor so slej ko prej eden večjih proble- mov kraja. Še zlasti, ko se v kraj nabijejo avtobusi iz ras- nih mest, Zaman se človek ozira kam, bi lahko pritisnil svojega konjička, še strmi prostor pred slaščičarno je nabito poln. Verjetno zaradi številnih dobrot, ki jih lokal nudi obiskovalcem. • Nazai-ju se pozna, da posta- ja industrijsko središče doli- ne, kar pa ne pomeni, da je kraj zanemarjcii. Nasprotno, še kar lepo je urejen. Sicer pa so mimoidoče na sleher- nem koraku vabili zeleni pla- kati na nedeljsko otvoritev doma, ki so ga postavili čla- ni lovske družine »Dreta« skupaj z gozdarji nazarskega gozdnega obrata na Golih Vr- tačah nekje nad Creto. Mor- da bi se marsikdo udeležil njihovega slavja ob otvoritvi, če bi na plakatih tudi pisalo, kod se da priti do tistih (jO lih Vrtač. Ttijec tega prav go- tovo ne ve! Komaj so se dodobra po- legli veseli zvoki z nedavnega čebelarskega praznika v Gor- njem gradu, že so se v tem prelepem kraju nad Menino in Rogatcem pripravljali na novo slavje- Tamkajšnji ga- silci so namreč slavili 90-let- nico svojega obstoja. S čim lepšim, kot z novo motorno brizgalno in še novim gasil skim avtomobilom naj bi pro- slavili svoj častitljivi jubilej? Sioer p>a se mi je vozeč se skozi Gornji grad, utrnila mi- sel, da bi kraj moral v pri- hodnje v turističnem smislu dosti bolj zaživeti. Vsako leto je več gostov, ki radi priha- jajo sem na svoj letni oddih. Med njimi je zlasti veliko Re- čanov, ki so tod vsako leto številnejši. Pa sem si v mi- slih predstavljal takole en lep manjši hotel, v pravem gor- skem stilu, ki bi bil kraju v okras in korist, še zlasti, ker tudi zimski turizem zajema čedalje večji razmah. Morda pa bo z leti Gornji grad do- bil tudi tega... Na Ljubnem se že mrzlično pripravljajo na svojo tradici- onalno turistično prireditev »Flosarski bal«, ki bo prihod- njo nedeljo. Upajmo da bo prizadevnim organizatorjem tudi letos na voljo vreme, saj pritegne njihova prireditev iz ♦leta v leto več obiskovalcev od blizu in daleč. Sioer pa je tudi v teh dneh na Ljubnem p>olno letoviščarjev, ki priha- jajo sem uživat čudovit gor- ski zrak in mir. Verjetno bi Ljubencem naredili krivico, če ne bd ix>vedali, da je tudi njihov kraj lepo urejen, da je povsod obilo cvetja, skratka tako kot se za tako znan le- toviščarski kraj tudi sp>odobi. Kmetje — kooperanti iz Podvolovljeka so tudi letos pripravili svoj tradicionalni Mlekarski likof. Sicer pa vse kaže, da so se večjega nava- la gostov resnično bali, kajti nikjer ni bilo videti niti ene- ga plakata! Le transparent razpet na vrhu klanca, kjer se cesta cepi v idilično doli- no Podvolovljeka je vabil lju- di na to svojsko prireditev. Škoda, tistih nekaj plakatov pa res ne stane posebnega premoženja. Sicer pa je v Lu- čah več aü manj vse po sta- rem. Hiše rastejo kot gobe po dežju in na »Spodnji gasi« so pred dnevi pričeli podira- ti poslednjo leseno hišo v kra- ju. V zadnjem času je kraj v celoti menjal svojo p>odoix). Aha, še nekaj bi bil skoraj pozabil: le kam so vrh Luča- ni posadili tistih 30(X) vrtnic, o katerih je bilo toliko go- vora. .. Pri Igli je ob tamkajšnjem bifeju vedno polno avtomobi- lov. Ker že dlje časa poteka rekonstrukcija ceste proti Lo- garski dolini, so tod postavi- li cestno zapornico, ki jo spu- ščajo, kadaf je potrebno za- držati avtomobile, da ne bi ovirali dela. Zapornica je le- po obarvana in to kar z av- strijskimi državnimi barvami: rdeče in belo. Pa so se pred dnevi hudomušneži spomnili, da bi se malo pozabavali. Spustili so zap>omice in zau- stavili skupino avtomobilov z zagrebško registracijo. »Potne liste, prosim!« je nekdo ogovoril voznika. »Pa rekla sem ti, da jih uz- meš. Vidiš, kako sem bila v pravu...« je žena rekla mo- žu, ko je ta ljubeznivo po- molil skozi okno avtomobila potne liste. Malce je sicer po strani gledal, kot da mu ne- kaj ne gre v glavo. »Halo, druže. Pa Logarska dolina, ona je valjda u Jugo- slaviji?« je vprašal moža, ki mu je vrnil potne liste, v ka- tere niso pozabili celo žiga pritisniti. Tistega od Igle se- veda. »Logarska dolina, jasno, da je v Jugoslaviji!« »Pa zašto onda ovdje gra- nični blok?« je spraševal voz- nik, ki ga je med drugim za- vedla tudi državna zastava, ki jo Lulek redno izobeša pred bifejem planinskega društva iz Luč. »Kaj pa za carinit imate kaj?« je bilo naslednje vpra- šanje. No, in ko so popisali še fotoaparate, so dvignili za- pornico in kolona je krenila proti Solčavi. O, tem koliko je bilo smeha, ko se je sku- pina popoldne vrnila nazaj in so se spet ustavili na »mej- nem prehodu« pri Iglj^ ^^ je ne bi govorih... ' Solčavani bodo letos novali, da bo ve-selje, ifj'^ do njihovega kraja stekk * faltna cesta. Prah, ki jg ^ slej pestil ta biser v cw Savinjski dolini, bo tem in seveda z novo c^ se bo kraju odprla še perspektiva na področju^ rizma. Prav gotovo se bo? di število nočitev dvignju nad nivo, ki je bil dosežejJ^ v stari Jugoslaviji. ' Da je. bilo v Loganski M ni pred vojno šest, če ne « lo sedem gostinsko .turistg nih objektov, današnji mj^ rod pač ne ve. In morda ji to celo dobro, kajti sicer h vsi, ki se tlačijo okoli Pij ninskega doma, izrekli pre^^ katero kritiko... Sestre sie« svojega lokala niso zaprle, ta čijo še pijačo, kuhinja pen, dela in v gosteh imajo le nj kaj svojih stalnih gostov, j( pa zato v Planinskem doir» tem večja gneča in kot tsj kaže, bo tudi še nekaj čas ostala, kajti izgledov, da n tod kaj kmalu zrastel kakš« večji gostinski objekt, vsaj a enkrat še ni. Pred leti izdf lani urbanistični načrt ne ve- lja več, novega pa menda š naročili niso... Tako bo tod v naslednjih letih menda še vse tako, kot je danes... Dan se je pre^^ešal v noč, ko sem se po ovinkasti česa vračal iz Logarske doline. 2> vahno življenje teče v k» jih mozirske občine in hitro menjujejo svojo po4 bo. Marsikaj se je tod v 220 njih letih spremenilo, sp» menilo na bolje, veliko de'a pa ostaja tudi še za bodoče.,, BERNI STRMČNU ^ 26. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 TefcZe so minute. To, kar je govoril Grafič, je ležalo nama že odkar sva se z Rahelo začela ljubiti. Večni -pred prepadom, ki so si ga izkopali ljudje. , Rahele niso potrle Grajičeve besede. Bila je mirna, '^kor bi se nič ne zgodilo. »Moj oče rtu je prepovedal hoditi k sodnikovim,« je ß^k Rahela. Osupnil sem. »Pripelja'^ sem se z njim ^^^Knvaj.« .. >>Zakaj!« je dejala zamišljeno. »Ne vem pravzaprav, da zato, ker smo židje. Ne spodobi se, da bi židje zafiajali h katoličanom, mi je rekel oče.« Po 'Eikern molku me je vprašala: »Ali ni na svetu ogabno?« { , sem bil z mislimi drugje. V skrbeh sem jo vpra- »Doma kaj slutijo?« »Najhujšega, mislim, da ne. Vendar je mama, odkar si odšel iz Lendave takoj opazila, da se slabo počutim. Prej sta gotovo slutila, kaj se je zgodilo med nama.« »Takrat niste prenehali zahajati h Krampačevim. Za- kaj oče ni takoj prekinil?« »Sodnik mu je pomagal pri trgovskih poslih,« je mirno pripovedovala Rahela, kakor da se to nje ne bi tikalo. »Zdaj je vse prekinil. K sodnikovim ne zahajamo več. Kadar se naš pogovor doma dotakne njih, oče vedno hladno ugotovi, da se dober Žid, če le more, izogne druž- be katoličanov, čeprav potem ne govorimo več o Kram- pačevih, smo še dolgo pod neprijetnim vtisom.« Sedela sva, ne da bi kaj govorila. Kos žareče svetlo- be je še trepetal na tleh. Ob peči je puhtela toplota. Kaj bi dal prej, če bi imel Rahelo pri sebi. Smejal bi se ali jo- kal, vsa mogoča nasprotja bi bila v meni. Toda zdaj? Brez besede sediva. To je torej tista temna slutnja pred bo- dočnostjo, kateri se le ne moreva ogniti. »Ni prav, da se zaradi vere sovražimo. Bog je po-vsod isti,« je rekla in me poljubila na lase in se nagnila k meni. Nasmehnil sem se. »Bog? Ne bi smel s teboj govoriti o tem. Vendar, ko pomislim, da veruješ ti v drugo božanstvo kakor jaz, se mi zdi, da mora biti tudi tvoj Bog velik in vsemogočen, česar se dotaknejo tvoje misli, je dobro in lepo. Vendar je z menoj drugače. Drugega Boga molim kakor ti in moliti bi ga nioral drugače kakor navadni kristjani. Zato je med nairia prepad še globlji. Kako bi mogel kdaj sto- piti pred tvojega očeta?« Glas mi je zamrl. Mogoče je dojela najino usodo. »Kaj bo z mano, Arpad?« me je vprašaHa. Molčal sem- Odtrgal sem se od nje. Globoko sem zajel sapo. »Ena pot nama ostane odprta. Pot od tod. Hočeš z menoj?« Vstal sem. Rahela je dvignila glavo. Zažarela je, vsta- la in se priže^M k meni. »Hočem, Ai-pad.« Dihala je težko in srce ji je burno bilo. Opita oi sreče sva tako ostala. Kljub vsemu se nama je odpirala lena bodočnost Milijoni in milijoni so šli tako nebog- ljeno in slepo iskat srečo. Zakaj ne bi šla tudi midva? »Mater in očeta boš pustila.« Skušal sem jo spomniti na trpljenje, ki bi jo čakalo. »Bom.« Odločila se je naglo, da me je zazeblo pri srcu. »Tudi ti boš pustil mater.« »Pustil jo bom. čutim, da brez tebe ne bi mogel več živeti. Vsaka moja misel je povezana s teboj, vsaka kap- lja krvi. Tudi moj poklic me ne more zadržati. Dolž- nost do tebe je tako velika, da je vse drugo ničevo.« Gle- dal sem jo. Zdelo se mi je, kakor da si skuša vtisniti v srce moj obraz, zdaj, ko sva se oba odpovedala vsemu, kar sva imela. »Potem nama boš rodila dete, ki bo podobno tebi. Ne sme biti nesrečno, kakor sva midva.« Nenadoma si je položila roko na usta. »Srečna sva, Arpad.« Dva tedna je minilo od Rahelinega obiska. Ze nekaj dni čakam, da se vreme popravi. Blato je razlito po polj- skih poteh in cestah, po polju so še razpotegnjene uma. zane krpe snega. Sonca ni oi nikoder. Životarim v farofu, štejem korake po sobi, postajam pri oknu, hodim v kuhinjo, kjer posedam in gledam Ma- rico, kako hiti za delom. Nato poslušam Grafiča, ki se prepira s hlapcem. Pripravil sem se na pot. Oblekel sem toplo obleko in obul dobre čevlje. Pisal sem v Lendavo, da pridem. Voda škropi od motorja, ki se zaletava in bori z glo- bokim blatom. X' obraz mi udarjajo redke, umazane kap- lje. Spustim plin, kajti kos ceste je dober. Kakor da je. klena žival čuti spremembo, zabrenči, nese me naglo mi- mo telefonskih drogov med njive, ki so prepojene z vodo. Nimam več daleč do Lendave. Hiše že dobro razlo- čim. Tuii hribi se izmotavajo iz megle. Grad stoji nad mestom. Negiben gleda ravnine pod seboj- Pod njim je cerkev in hiše. Mnogo ljudi živi tu, vsak s svojo usodo, s težavami in srečo. Nad vsem tem bedi bela Sv. Troji- ca, ki je bila priča mojemu vstopu v življenje, ki je bila priča mojemu spoznanju toliko skrivnosti. Prebudila se mi je vest, toda naglica moje jeklene živali in bližina mojega dragega bitja me je prevzela. Zavil sem v mesto. Pred menoj se šitri tlakovana ce- sta. Hiše švigajo mimo mene. Na pločnikih je malo ljudi. Motor sem pustil na dvorišču pri KramPačevih. Blat- na voda je curlja^^ od njega. Sel sem po stopnicah, ki sem jih imel tako rad. Odpirat mi je prišel Janči. Pričakoval sem, da se bo na široko zasmejal. Pa se ni. »Berta je šla za otroke nakupovat obleko,« je rekel, ko sem se slačil. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 26. Do APE šeo sem dni Veliki aiicu^iii dogodek — okal Evrope »Bru- no Zauli« — polfinale — je pred vrati, še osem dnd nas loči od največje atletsKe pri- reditve v mestu ob Savinji, ki ga mnogi s ponosom ime- nujejo tudi mesto atletike. Na stadionu »Borisa Kidriča« bodo dva dni nastopali naj- boljši atleti Zvezne republike Nemčije, Finske, Poljske, Švi- ce, Španije in Jugoslavije. Da bodo nastopali resnično naj- boljši govori podatek, da vsa- ko ekipo v posamezni dis- ciplini zastopa samo en tek- movalec. Točkuje se tako, da zmagovalec dobi šest bočk, drugi pet, tretji štiri itd. Prvi dve uvrščeni ekipi bosta nastopili kasneje v evrop- skem finalu, tretja in četrta ekipa imata neposreden vstop naslednje leto v polfinale, medtem ko bosta zadnje uvr- ščeni ekipi ponovno posku- šali v kvalifikacijah. Torej sam način tekmovanja je do- volj spodbuden za vse ekipe, da se borijo do zadnje dis- cipline za najboljšo uvrstitev. Favoriti za prva tri mesta so ZRN, Finska in Poljska, medtem ko se bodo ostale ekipe razdelile od četrtega do šestega mesta- Jugoslovani So v kvalifikacijah v Lisboni izgubili s Švicarji, tudi Špan- ci so objektivno boljši — torej bo izredno izenačen boj za začelje, kjer pa vseeno up>amo v uspeh Jugoslovanov, saj p>osamezni atleti le pri- hajajo v formo. Organizacijski odbor AD Kladivar v pripravljalnem obdobju za tekmovanje, ki bo pomenilo najtežji izpit do se- daj za celjske atletske delav- ce, ni izpustil nobene ma- lenkosti. Skoraj študijsko so se zagrizli v priprave, ki po- tekajo normalno in po pred- videvanjih. štab zajema kar 178 ljudi (!), od tega 100 v raznih službah, pet zapisni- karjiav in 73 sodnikov! Sodni- kom bosta pomagali sodniški ekipi iz Kranja in Velenja, ki sta ponudili svojo pomoč, ka- tero je Kladivar razumljivo sprejel. Precej je tudi sprememb na stadionu, saj so ustrezno uredili pomožna igrišča, ob- novili zelenice in garderobe, nabavili specialno opremo in semaforje, Junghans pa jim je za tekmovanje zagotovil brezplačno elektronsko mer- jenje časov. Zgradili so tudi dodatne tribime, tako da se bo na stadionu lahko zbralo več kot tri tisoč gledalcev. Parkirne prostore so zagoto- vili na prostoru pri Avtomo- torju v Ipavčevi ulici, promet bo enosmeren, cesta ob sta- dionu pa bo samo za uradna vozila. Iredno veliko zanimanje vlada tudi za poročanje s pri- reditve, saj se je prijavilo okoli sto novinarjev, radij- Slih in televizijskih repor- terjev, snemalcev itd. Zdaj je prijavljenih 41 novinarjev, devet fotoreporterjev in dru- gih, zagotovlien'h ie dvanajst direktnih radijskih prenosov in dvanajst neposrednih tele- vizijskih prenosov (celo pre- ko Španije v Alžir!). Da bodo vsi prenosi in telefonski po- govori normalno in brez za- stojev p>otekali, je morala PTT služba potegniti sto (!) žilni kabel! Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil predsednik dru- štva Mitja Pipan, so omenili tudi izredno veliko p>omoč delovnih organizacij, brez ka- terih si ne moremo zamisliti te prireditve. Sodeluje preko 50 delovnih organizacij, ve- činoma iz Celja, nekaj pa tudi iz ostalih krajev Slove- nije. Nad celotno prireditvijo je prevzelo pokroviteljstvo AERO, patronate nad posa- meznimi ekipami pa bodo prevzeli EMO, Toper, LIK Savinja, Libela, Slovenija šport iz Ljubljane in drugi. Ob sami prireditvi bo tudi več ostalih sprejemov, raz- govorov in piknik. Sprejem za goste in vodje ekip pri- pravljata predsednik IS SR Slovenije Andrej ing. Marine (pokrovitelj prireditve) in predsednik Skupščine občine Celje Dušan ing. Bumik. Za goste bo slavnostna večerja v vili Herbenstein v Velenju, zaključna večerja za vse pa v nedeljo zvečer v hotelu C^e- leia. Za novinarje pripravila naša redakciia piknik z ogle- dom jame Pekel. Pri prireditvi so se zelo angažirali tudi ■ člani društva celiskih oblikovalcev, ki bodo tudi uredili Press center, kier bodo med ostalim prikazali svoje eksT>onate. Po njihovi zasiugi m ra^uiiievaJiju celj- skih trgovin pa so vsa iz- lozoena okna iziredno este- tsko opremljena z materiali o prireditvi in tako vsakega spomnijo, da bo 4- in 5. av- gusta v Clelju velika atletska prireditev, katere ne gre za- muditi videti. Po mestu in okolici se je že tudi pojavil plakat, delo Gregorja švaba, Jožeta Domjana in Ivana Pre- mzla. Glavni motiv na pla- katu, ki je izredno domiselno urejen (sestavljen je iz štirih delov, ki si jih lahko poljub- no razrežete in uporabite za dekoracijo), predstavlja Stan- ka Lorgerja, celjsko in jugo- slovansko atletsko legendo. Največ težav organizator- jem še vedno povzročajo prenočitvene kapacitete, saj jih je v Celju in okolici pre- malo ali pa so neustrezne. Tako bodo Švicarji in Po- ljaki stanovali v Velenju, Ju- goslovani na Golteh, ostali pa v Celju v vseh treh ho- telih in Uix>kojenskem domu. Kam pa bodo dali turiste, ki jih pričakujejo okoU petsto samo iz tujine, je pa vpra- šanje. Vse to kaže, kako bi v Celju potrebovali še en ho- tel višje kvalitetne kategorije, saj navsezadnje v Celju ni- mamo samo kvalitetnih med- narodnih atletskih tekmovanj, ampak tudi .mednarodni pev- ski festival, obrtni sejem z mednarodno udeležbo, vse bolj se uveljaA^ljajo smučar- ska tekmovanja na CJclteh itd. Torej še osem dni je do največje atletske prireditve v Celju. Mesto pod mogoö; Starim gradom in ob t> Savinji v srcu Slovenije jl likim spoštovanjem priCafe goste iz šestih evropskih ( žav. Vsi bodo sprejeti tai kot vedno — prisrčno, i atletiki v našem mestu ni nismo bili hladni, torej tj tokrat ne bomo skoparili priznanji in odobravanji aü tom, ki navdušujejo svet svojimi dosežki podobi^ današnji dobi — neverjetnij visokimi, močnimi, hitrii kot zvok! Zato vsi — od atletov, n dij reprezentanc, predsta« kov posameznih atletskih zu do novinarjev in ostalih Jj biteljev kraljice športov aS tike — pozdravljeni v C® TONE VEH Tudi tokrat bo delil pt^ na vseh startih tekov >, slavlejni starter Adolf UfL čič. L. Ojsteti PRIZNANJA ČASOPISNIH HIŠ V navadi je že, da na največjih tekmovanjih po- samezne časopisne hiše podeljujejo posebna pri- znanja najboljšim atletom. Tudi letos bo tako, ven- dar za Celje v nekoliko večjem obsegu, kot doslej. NOVI TEDNIK in RA- DIO CELJE bosta že petič zapored podelila velik kri- stalni pokal izdelan v ste- klarni v Rogaški Slatini najboljšemu celjskemu at- letu na prireditvi. Ta po- kal so doslej osvojili Miro Kocuvan, Nataša Urbančič, Roman Lešek in Danica Urankar, letos pa bodo imeli možnost verjetno trije, katerim bo zvezni kapetan Krešo Račič zau- pal dres z državnim gr- bom. To so Miro Kocu- van, Roman Lešek in Pe- ter Svet. »NAŠ CAS« iz Velenja, SPORTSKE NOVOSTI iz Zagreba in ANTENA iz Ljubljane so ostali, ki bo- do tudi prispevali lične po- kale tekmovalcem, ki bo- do najbolj izboljšali re- kord stadiona, ki bodo do- segli najboljši rezultat pri- reditve, najstarejšemu tek- movalcu itd. Vsekakor le- pa pozornost! Z največjim veseljem so pozdravili celjski nogometa- ši novega trenerja na prvem treningu v Celju. Videli smo vesele obraze celjske enajste- rice, ko je Viktor Medved po- novno prevzel mesto trenerja na Glaziji. Ljubitelji nogome- ta v Celju se trenerja Vik- torja Medveda še dobro spo- minjajo. Z njim so povezani lepi trenutki celjskega nogo- meta. Medved je namreč va- dil celjske nogometaše v le- tih 1952—1956 in od 1960. do 1962. leta. V teh letih so Ce- liand dosegli v takratni moč- ni republiški ligi vidne uspehe. Prvi trening in ix>zneje se- stanek je dal trdne temelje za bodoče delo. Celjskega moštva ni zapustil noben igralec, pač pa so se vrnili mladi celjski nogometaši, ki so v pretekli sezoni igrali za Kovinarja iz štor- To so Puhner, Rezec, Sivka, Hribemik, Ulaga, Ma- ričič .in Anton Motoh Nazaj se je vrnil tudi Janko Kuder iz Trbovelj. Mimo tega so celisko vrsto še okrepili Kon- rad Breznikar iz Trbovelj, Kasesnik iz Vojnika in Mi- hpilo Perič iz Požarevca. Tehnični vodja Ante Jerko- vič nam je predstavil kandi- date za prvo in drugo mošt- vo Kladi varja v bodoči sezo- ni. To so: Miodrag Andjelo- vič, Bojan Andjelovič, Bogi- čevič, Bojkovič, Bosina, Brez- nikar, Cigoj, Cemič, Dobrajc, Krajnc, Kuder, Kasesnik, La- kovič, Maričič, Motoh Tone in Branko, Petelinek, Priga- nica, Perič, Puhner, Ramšak, Rezec, špeglič, štancer, Siv- ka, Hribemik. Viktor, Uiaga, Vahparič, Žavski in Židan. Naše mišljenje pa je, da bo potrebno tudi od igralcev za- htevati več resnosti in pri- padnosti društvu. J. KUZMA Letošnje, 29. državno pr- venstvo v atletiki za po- sameznike, ki je bilo v Zagrebu, je celjskim atle- tom bilo naklonjeno. Do- segli so takšne uspehe, ki jih resnično lahko spoštu- jemo in cenimo. Slovenski atleti so osvojUi deset dr- žavnih naslovov, od tega CJeljani kar šest. Miro Kocuvan je bil dva- krat prvi in to v teku na 100 in 200 m, mnogo pa je pripomogel k tretjemu mestu štafete Kladivarja 4 X 100 m, ki je bila tretja. Veteran Roman Lešek je preskočil 470 cm, kar je letos največ in ponovno osvojil naslov državnega prvaka. Peter Svet, ki je občutil vse močnejšo konkurenco v tekih na 5 in 10 km, je tokrat poskušal srečo na 3000 m ovire in zmagal v odličnem času 8.40.6. Ko bo izpilil tudi tek čez ovi- re, bo vsekakor prav on nova jugoslovanska zvezda po španu na tej progi. Novop>ečeni Celjan Zdra- vko Pečar je zmagal v me- tu diska, vendar z zanj slabim rezultatom. Med nežnejšim spolom je edino prvo mesto os- vojila Nataša Urbančič v metu kopja. Pohvaliti pa moramo tu- di ostale, kot Urankarjevo za odlično drugo mesto na 800 m, Vivoda za deli- tev drugega do tretjega mesta v skoku v višino z njegovim letos najboljšim rezultatom 206 cm, Kuzma- novo za četrto mesto v teku na 3000 m, Mijača za tretje mesto v metu diska (kljub temu je malce raz- očaral) in Dermolovo, Pri- stovnika, Pečetovo, Kastel- čevo. Resnično so uspeli. Plavanje v soboto je bilo na ljud- skem kopališču Neptima pla- valno tekmovanje za pokal plavalne zveze Slovenije. To- krat je bilo na sporedu tretje kolo, medtem ko bo zaradi zamenjanega razporeda dru- go kolo na sporedu čez tri tedne. Letošnjega tekmovanja se iz nerazumljivih vzrokov udeležujejo le štiri ekipe. Razen Kranjčanov jne sodelu- jejo ravno tisti klubi, ki bi se s celjskim Neptunom sicer borili za uvirstitev v drugem delu lestvice. Tako so Oljani že vnaprej obsojeni na zad- nje, to pa je v tem primeru četrto mesto. Sicer pa je so- botno tekmovanje pokazalo, da Celjani, ki so v glavnem pionir j, rastejo v izenačeno in kvalitetno ekipo, ki bo zla- sti z UTejenimi možnostmi za zimsko vadbo lahko še bolj napredovala. Nekoliko moč- nejši je ženski del ekipe, v katerem izstopajo plavalke, ki dosegajo v glavnem naj- boljše klubske rezultate. To so predvsem Bobnova, Gaspa- rijeva, Lebanova in Seničar- jeva, poleg njih pa še lepa vrsta talentiranih kot so Al^- sičeva, Paničeva, Kosijeva, Petkova in še katera. Tudi v moškem delu ekiipe je nekaj otetajočah, posamezmikov, vendar so od slovenskega kvalitetnega vrha le nekoliko bolj odmaknjeni kot plavalke. Izjema je morda le Mimik v prsnem plavanju. Sicer pa tu- dd pri fantih ne manjka obe- tajočih imen, kot so Stopin- šek. Križaj, Kolar, Krofič in predvsem republiški rekor- derder med mlajšimi pionirji Peterlin. Vsekakor je celotna ekipa obetajoča. Trener Bru- no Toplak s svojimi i>amoč- niki pa bo moral sedaj zasta- viti vse sile, da bo to ekip>o pripeljal do slovenskega kva- litetnega vrha, kamor so Cle- Ijani nekoč že spadali. In če se še enkrat ozremo na so- botno tekmovanje, moramo ugotoviti, da so imeli tudi tokrat največ uspeha pla- valci Ljubljane pred Koprom, Ilirijo in Neptunom. Med mo- škimi je imel najiboljšo uvr- stitev med Celjani Mimdk na 100 m prsno, ko je bil drugi s časom 1 minuta 22 sekund in 7 desetink. Na 200 m del- fin je bil Križaj četrti. Pri dekletih je najboljšo caljsko uvrstitev dosegla Bobnova s petim mestom na 200 m hrbtno s časom 2:58,6, peta pa je bila tudi Lebanova na 100 m prsno s časom 1:32,2. Seničarjeva je bila na 100 m kravi šesta s časom 1:14,6. Helena Seničaj, članica Neptuna, je bila najboljša celjska plavalka na 100 m crawl v tretjem kolu pokal- nega tekmovanja Slovenije. Osvojila je peto do šesto me- sto z 1:14,6 in zbrala za svo- je društvo 582 točk. Nastopi- la je tudi na 400 m crawl, kjer je bila sedma s 6:10,8. član RK Celje, Miha Boje- vič, je enajsti celjski rokome- taš, ki je dobil zaupanje zveznega kapatana Ivana Sno- ja. Ta ga je imenoval v mla- do reprezentanco Jugoslavije, ki bo nastopila na turnirju mladih igralcev v Romuniji. To mesto si je Miha Bojevič pridobil z odlično igro na dr- žavnem prvenstvu v Titogra- du. Omeniti moramo, da je letošnja mlada reprezentanca Jugoslavije potencialni kan- didat za moštvo, ki bo nasto- pilo na olimpijskih igrah le- ta 1976 v Kanadi. V Mariboru se je končalo letošnje mladinsko prvenstvo Slovenije v šahu, kjer sta so- delovala tudi Celjana Agrež in Planine. Oba sta dosegla kot neizkušena tekmovalca solidno uvrstitev, saj sta id 38 tekmovalci delila štifii sto do dvaindvajseto mol Občinska zve«a za teles kulturo Celje je odlično p pravila turnir v malem no? metu na novem igrišču i Slcalni kleti. Sodelovalo je ekip. Najboljše mesto so pridobili zmagovalci v i® tekmovalnih skupinah — i zun, Aškerčeva, Celeia in G barje 50. V finalu so bild« boljši »Gaberje 50«, ki je p magalo vse nasprotnike, P C^leio, Aškerčevo iv Aa* Pavle Bukovac, znani << ski zvezni sodnik v nogo* in jTokometu, je bil te dnh novno imenovan na »A-V najboljših jugoslovanskih j kometnih sodnikov. Tako I skupaj s Štefanom Jugom' dil težke telane prve in * ge zvezne lige. Bukovac je I v predlanski sezoni zaradi | je-nja v zvezni nogometni' sporazumno razrešen z ■ rokometašev. Sedaj pa sO' šli rešitev in bo sodU san« rokometni zvezni ligi. VODiTA „TT" IN „SIP" Občinskega sindikalnega prvenstva 2alec v plavanj»^ je bilo na letnem bazenu v Preboldu, se je udeležilo P*^ 200 posameznikov iz 21 delovnih organizacij. Nastopila moški v ligi do 35 let, v množičnosti in posamezno. Liga do 3S let ekipno: 1. SIP 4:26,2, 2. TT Prebold 3. Savinjski magazin 4:31,6 itd. Skupno po osmih pai^"? vodi SIP Šempeter s 605 točkami pred TT Prebold ^^ Garantom s Polzele 425 točk" itd. Množičnost: 1. 5:31,8, 2. SIP II. 5:36,6, 3. TT III. 5:36,8 itd. ^ Ekipno vodi TT Prebold s 335 točkami pred TN P^^ 205, SIP Šempeter 195 točk itd. 4x100 m prosto: 1. ^^ 2:24,4, 2. Savinjski magazin 2:25,6, 3. SIP 2:31,3 itd- mezho 50 m crawl: 1. Kurent (Savinjski magazin) O- ' 2. Stroom (Juteks) 0:32,1, 3. Rojnik (Garant) 0:32,2 50 m prsno: 1. Hlade 0:41,5, 2. Kokalj 0:43,1 (oba 3. Kasazi (TT) 0:45,8. ^^^^ TR M TEAM PRVI ^ Na rokometnem turnirju v Laškem v okviru pr^^ »Pivo in cvetje« so se pomerije ekii>e Iraško, »Trini"^ trovče, Radeče, Griže in Žalec. V prvi skupini se v finale »Trim team«, v drugi pa Radeče. Finalna ^^ med »Trimom« in Radečami se je končala z rezul^^ 10:7 za ekipo Trima. Tako je drugo mesto pripadlo čam. Laško F>a je z boljšo razliko v zadetkih na ^^ mestu pred Grižami, ki so četrte. Stjl"- 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 POLETJE NA MESTNIH ULICAH Danes si oglejte dve po- letni obleki, primerni sko- raj za vsako priložnost. Obleki sta mladostnega kroja. Prva je pod prsmi pre- rezana, zgornji del je ne- koliko nabran, ima velik izrez V oblike. Poživljajo jo moderni zvonasti roka- vi. ^ Druga obleka je prereza- na v pasu. širok štirioglat izrez je vstavljen, prav ta- ko tudi pas. Rokavi so nabrani in na koncu stis- njeni. Takšno obleko boste z veseljem nosile tako ob morju kot tudi še potem, ko se boste vrnile domov. Modela sta sicer moderna, obenem pa povsem ne- upadljiva za mestne ulice in vsakdanje opravke. Staša Gorenšek V okolici Celja se zadr- žuje večkratni povratnik — vlomilec v stanovanja KOROŠEC Anton, star 36 let, s stalnim bivališčem v Lopati pri Celju. Osum- ljen je, da je v zadnjih dneh izvršil več vlomnih tatvin v stanovanja v oko- lici Celja. Ko dejanje izvr- ši, se klati iz kraja v kfaj in izogiba delavcev milice. Uprava javne var- »»osti prosi vsakogar, ki bi ga kjerkoli videl, da o |em takoj obvesti najbliž- jo postajo milice ali nepo- sredno upravo javne var- nosti Celje, Gregorčičeva 5, tel. 239-41. PRIPOR ZA POSILJEVALCA _ Preiskovalni sodnik okro- žnega sodišča Celje je od- redil pripor zoper Rafka žiliča, 26, stanujočega na delovišču gradbenega pK)d- jetja v Rogaški Slatini. Ži- liß je osumljen, da je v ^oči iz nedelje na ponede- ljek poskušal posiliti A. A., 18. Poskus posilstva so •^u drugi mimoidoči pre- prečili. 2ilič je istočasno '^^di osumljen, da je takš- '^ih dejanj v bližnji prete- •^losti storil že več. POD LIPO UMRLA v Dedni vasi na Bizelj- skem je prišlo do nevsak- danje nesreče. Zaradi ne- urja, ki je divjalo, je uda- rila strela v petnajst me- trov visoko lipo, pod ka- tero je vedrila Neža Osoj- nüc, 41, kmečka delavka. Ob tem je dobila tako tež- ke poškodbe, da je na kra- ju nesreče umrla. STRELA PRIZADELA KMETE Med zadnjim viharjem, ki je divjal nad našim po- dročjem, je trikrat uda- rila strela in močno pri- zadela tri kmečka gospo- darska poslopja. Martinu Gajšku iz Vrb- nega pri Šentjurju je zgo- rel kozolec tn v njem osem ton sena, pet ton pšenice, razni kmetijski stroji in več kubikov lesa — vse skupaj v vrednosti 20 milijonov starih din. . Strela je udarila tudi v gosopdarsko poslopje Av- gusta Pečnika v Pernovem pri 2alcu. Poslopje je zgo- relo do tal, v njem pa še štirje vozovi neomlatene pšenice, pet ton sena, dva bika, razno kmečko orod- je in drugo, škode je za petnajst milijonov starih din. Tretji požar, ki ga je med viharjem povzročila strela, je izbruhnil v Za- plani v okolici Vranske- ga. Gospodarsko poslopje Antona Učakarja je pogo- relo do tal, v njem pa 19 ton sena, razno kmečko orodje, mlin za žito, pu- halnik za žito — vse sku- paj v vrednosti osem mi- lijonov starih din. BREZ IZPITA ANTON ROSC, 17, iz Strmca pri Lučah, je v naselju Strmec z neregi- striranim mopedom in brez vozniškega dovolje- nja prehiteval pešca AN- TONA VRŠNIKA, 26, iz Konjskega vrha. Pri tem sta oba padla in mope- dist se je težje poškodo- val. SMRT NA PROGI ZLATKO VOZLIČ, 26, iz Kamenč pri Braslovčah, je pripeljal z osebnim avto- mobjlom iz bolnišnice v Novem Celju ter zavozil na nezavarovan železniški prehod v trenutku, ko je iz Celja pripeljal motorni vlak. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni av- tomobil prepolovil. Vozlič pa je padel iz avtomobila in mrtev obležal ob progi, škode je za 30.000 dinar- jev. TRČBNJE V KRIŽIŠČU ]VIATEVŽ VODONČNIK, 40, iz Velenja, je pripe- ljal v križišče Celje, Par- tizanske in Foitove ulice v Velenju v trenutku, ko je z njegove leve strani, z neprednostne ceste pripe- ljal z osebnim avtomobi- lom IVAN PRAZNIK, 29, iz Velenja. Motorist se je zaletel v zadnji del avto- mobila in padel s sopKJt- nico, 14-letno JOŽICO VO- DONČNIK po cesti, ter se pri tem lažje poškodoval. PRETESNO PREHITEVANJE ALOJZ JAKOB, 14, iz Dola pod Gojko, je šel peš po desni strani ceste od Vojnika proti šmartnemu v R. dolini. S kolesom s pomožnim motorjem je za njim pripeljal MIRKO AR- NICH, 18, iz Pepelna, in med prehitevanjem zadel pešca. Jakob se je težje poškodoval, kolesar pa ima le lažje poškodbe. NEPAZLJIVOST FRANC STOPAR, 24, iz Strtenika pri Konjicah, je pripeljal po Kersnikovi ulici do križišča s Tkal- sko cesto Ln nameraval za- viti v levo, zato se je po- stavil na sredo ceste. Za njim pa je pripeljal FRANC VOGELSLANG, 44, iz Ce- lja, ki ga je hotel prehi- teti po levi strani. Vozili sta se oplazili in Vogel- sanga je zaneslo v levo preko križišča v drevo. Te- lesnih poškodb ni bilo, škode pa je za 5.000 di- narjev. PEŠEC PRED AVTO MILAN KLINAR, 38, iz Radeč, je pripeljal v Ra- deče, ko je z dvorišča izza hiše številka 48 v Radečah nenadoma pritekel pred avtomobil JUSUF RED- ŽEP, 17, ki začasno živi v Radečah, katerega je voz- nik kljub zaviranju zbil po cesti. Redžep je bil ra- njen po desni nogi in roki in so ga prepeljali v celj- sko bolnišnico. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 26. iUij 26.1'ulij 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 Španija pleše, poje Poklicna folklorna skupina Agilar iz Španije je prišla v Slovenske Konjice pod okriljem in v organizaciji letošnjih tretjih loških poletnih kulturnih prireditev. Nabito polna dvorana (okrog 600) obiskovalcev je navdušeno pozdravila izvajalce. Štiriindvajset jih je, popeljali pa so nas v svet polnokrvne in temperamentne, za nas vedno nekoliko eksotične Španije. Posnetek prikazuje ples »flamenco«, njegova posebnost pa je v tem, da to ni ples nobene narodnostne skupine, ampak je last vseh. Izvajajo ga individualno ali v skupini, vendar ga vsak improvizira po svoje. V tem je ves čar tega resnično temperamentnega plesa. Foto: Drago Medved če bo pariška modna kreatorka Paula Martin s svojim modnim domislekom prodrla v svet, to je zaenkrat še vprašanje. Prepričana pa je, da si bodO' našla dekleta, ki bodo kje na plaži, oblekla to ma- lenkost. Paula Martin meni, da je skoraj nič, bolj seksi kot čisto nič. Zato si je izmislila takle figov list iz tekstila, pletenja, da celo iz steklenih kroglic za ogrlice je moč narediti kopalni kostim, ki nosi; tudi ime: Mikro-hlačke. Res Mikro! Pisec Florian je dal ti- skati nekaj svojih pesmi v prelepi izdaji, na finem papirju, z velikim belim' robom okrog in okrog, na \ vsaki strani. Rivarol je' gledal izdajo in rekel: »Polovica knjige je be- > la in to je boljša polovi- ca!« Rimski filozof je med drugim dejal: »Največji del življenja delamo zlo, velik del ne ' delamo ničesar, vse življe- nje pa sploh ne misli- / mo na to, kar smo delali.« , • Angleški plemič George ^ Selwyn je bil znan po iz virnosti. V Tyburnu sc obesili soimenjaka minist ra Foxa. Minister, ki je • vedel, da Selwyn navadno pride k usmrtitvam, ga je vprašal: ^ »Selwyn, ste bili pri us- mrtitvi mojega soimenja- ka?« Selwyn se je odrezal: »Ne! Nikoli ne hodim na i generalke!« AMERIŠKI NAČIN ŽIVUENJA Kako se znajo Američani sami sebi naro- gati, je živ dokaz ameriški znanstvenik R. Linton. Ta je v neki knjigi takole spregovoril o ameriški napihnjenosti in samovšečnosti ter o predstavah, kako je ves svet njihov: »Naš solidarni ameriški državljan se pre- budi v postelji, ki je izdelana po vzorcu, ka- terega poreklo je na Bližnjem vzhodu, ki pa so ga, preden je bil prenesen v Ameriko, spre- menili že v severni Evropi. Nato odrine ode- jo iz bombaža, ki so ga udomačili v Indiji, iz lanu, ki je bil udomačen na Bližnjem vzho- du, iz ovčje volne, ki so jo prav tako vzgoji- li in udomačili na Bližnjem vzhodu, ali ce- lo iz svile, katero uporabo so odkrili na Ki- tajskem. Fsž ti materiali so stkani ali sprede- ni po postopku, ki so ga izumili na bližnjem vzhodu Potem si obuje mokasine, ki so si jih izmJslili Indijanci iz gozdov vzhodne Ame- rike in gre v kopalnico, katere konstrukcija je mešanica evropskih in ameriških izumov no- vejšega datuma. Obleče se v pižamo, to je v obleko, ki so si jo izmislili v Indiji, in se umi- va z milom, ki so ga odkrili stari Galci. Po- tem se obrije. To je nekakšen mazohistični ritual, ki ima po vsej verjetnosti svoje pore- klo pri starih sumercih ali Egipčanih. Ko se vrne v spalnico, vzame s stola južno- evropskega tipa svojo obleko in se začne ob- lačiti. Obleče si hlače, katerih oblika izvira od usnjenega oblačila nomadov azijskih step, nato obuje čevlje is usnja, katerega strojenje so izumili stari Egipčani in katerih oblika je prevzeta iz klasične mediteranske civiliza- cije, okoli vratu pa si da pisan svilen trak iz tkanine, ki je ostanek šala, kakršnega so nosili prek ramen Hrvati v 17. stoletju. Pre- den gre zajtrkovat, pogleda še skozi okno, ka- terega steklo so izumili stari Egipčani, in če dežuje, si obuje galoše iz gumija, ki so ga od- krili Indijanci iz Centralne Amerike, in vzel dežnik, ki so ga izumili v Jugovzhodni Azi- ji. Na glavo bo dal klobuk iz klobučevine. to je iz materiala, ki so si ga prav tako izmislili v azijskih stepah. Na poti k zajtrku se ustavi, da bi ku- pil papir. Plača ga z denarjem, ki je star in- dijski izum. V restavraciji se sreča s celo vrsto izposojenih predmetov. Njegov krož- nik je izdelan iz določene vrste keramike, ki so jo odkrili na Kitajskem, nož je iz jek- la, ki so ga prvič proizvedli v Južni Indiji, vilice so srednjeveški italijanski izum^ žlica, ki jo uporablja, pa je izvedena oblika rim- skega originala. Zajtrk prične s pomarančo, ki izvira iz vzhodnega Mediterana, s ko- som melone, ki je po poreklu iz Perzije, aH s kosom lubenice, ki izvira iz Afrike. Po- tem vzame skodelico kave, ki je narejena n neke etiopske rastline in sladkor s no. Smetana je od udomačene krave. \ misel, da bi jo molzli, pa so prišli m ^ njem vzhodu. Sladkor so prvikrat izi^'^ v Indiji. Po sadju in kavi preide k piškoKf Te so si izmislili Skandinavci, ki so jih F iz žita oziroma iz pšenice, ki so jo vtgoß Mali Aziji. Preko piškotov preliva sadni' iz javorovine, ki so ga odkrili Indijci zdouih Vzohdne Amerike. Kot postrßi» jed vzame morda še jajca neke vrste ."j ki so jo ud07načili na 'Bližnjem Me^o je osoljeno in posušeno po poslof ki so si ga izmislili v Severni Evropi. Ko je naš prijatelj končal z jedjo, želel kaditi. To je običaj ameriških ^ jancev, ki so kadili v Braziliji vzgojeno stlino, in sicer tako, da so jo dali v piV>' izvira iz Mehike. Ce mu še to ni dovolj,' ko poskusi cigareto, ki so jo iz Antilov! nesli k nam Španci, če pri tem, ko bere časopis, tiskan s črkami, ki so izmislili v Nemčiji, in če bere še o nemirih po svetu, se bo kot dober ko^'. vativen državljan v indoevropskem j hvalil nekemu hebrejskemu božanstvi, je 100 "/o Amerikanec.« ^ Ali se vam ne zdi, da je svet silno . in kako Američani pravzaprav niso sebnega? NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konj^ Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma tn oglasi; ^ V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Boži^^ Edi Goršič. Jure Krašovec Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek. Bemi Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vs^ četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m klišeji: OGP »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne ^^^ Vilke 1 din - Celoletna naročnina 4« din, polletna 24 din Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Teie^ uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00,-_^__^^