PoStntaa oltčini v fotovini
Uto 1X11 itev. 152
V UAIliil.«pmfcUd l. JBlOa I9Z9.
Ceu om r
^^^B^BMaMH^H^BMBH«^B«i^NM^H^^—'                                               —^^—'^^^***^^m^mm*mmmmmm^^^*^^*^^^—* »^                                                                                                                        "-^——■™»^^^^——^—^——
IzaaJa ruk dao popottne, tarzemil oeđdje lo prmsnfke. — Inseratf do 30 pctH i Dio 2.—» do 100 vrit DIb 150. vttt tasmil ptttt vrsti Din 4.—. Popvst po dogovora* Inseratni djvek  posebej.   »Slovenski  Narod«
vtlia letno v Jugoslaviji 141- Din. » tootcmttvc 30O- Dio.   -   IfefcotftsJ at m rrifsfr    —   Nal* Hlilinti Isrrflk« •»: 3122. 1123. 3124. 312S ta 3124.
Sneg, mraz in dež po vsei Evropi
Silno neur je nad Varšavo in Budirapesto - Na Kavkazu je zapadel sneg, zaradi nalivov pa so nastale poplave - V Nemaj majo nena-
vadno hladno vreme
—  Varšava, 8. jutoja. Včeraj popodne je <iiv>ala nad Varšavo in   okolico silna neviihta. Ulice so se spremenile v potoke ter je voda vdrla v šlevilne tr-uovitic in povzročila mnogo Škode. Dva otroka sta v nekem klernem stanovanju utorrila, ker je pom-oč prišla prepomo. Med nati.vom Je bil i-zvršen viom v sa-mostansko cerkev usmiljenih sester, pri čemur so vlomilcj izropali (hfa cltarja in odmesli mn-c^o dragocenosti.
—  Budimpešta, 8. julija. Silno neurje je dwjalo v m nuli noči nad mestom in vso srednio  Madžarsko.   Po đnevu je vladala silna sobarica, proti večeru pa se je neho sterrmilo, tenfr^eratura ;e naglo pa dl a za  15 stopfrri. nakar je sledi! naKv, kakrŠTKjrn Ijud'je skoraj ne pom-nijo. Lik> je kakor iz škafa.    Orf<aTi *e odkrival  strehe.  lo-m-fi sipe    izk>žbcn\h
oken in podiral telefonske r^»l;3ve. Voda je vdrla v lokale m kleti ter ek>-vzročila obilo škode. Najhurše ;e priza-deta neka vinska trgovina. Voda je vdrla v taki irnožirr, da so sodje pla-vali po vodi, s-e razbili m je nrnogo vina iztekk), vef'ke zaloge pa so se pokvarile, ker se je vinu prinešalo prcveč vod<e. Na mirw:fi krajih so moral: intervenirati gasile:, na pomoč pa je bi!o pozvano tuđi vojaštvo. Po dosedanjih vesteh je neurte zahtevalo tuđi več člo-veSkih Žrtev. Dve osebi sta bili ubit: od opeke, ki jo je veter metal s streh. več Irudi on je bilo teiye ranjenih.
— Berlin, 8. jul:<!a. Po vesteh iz Moskve ie nastal v kavkaškem ozemlju nenavaden vremenski preokret. Včeraj je na Kavkazu in v sosednih dol nah zapadel debel sneg, Česar v tem letnem
času se spleh ne pomnijo- PonoČi i« sledil strašen naliv, zaradi česar so vse reke močno narasle, prestopile bre«. gove in poplavile gromna polja. Mnogo ljudi in živine je utopilo. Vlada ie od-poslala v przadete pokrajine vojaško poiroČ. Škcda je ogromna, ker so u niče ni v*i posevki.
— Berlin, 8. jul i ja. Zaradi nepresta-ne&a deževja in neviht zadnjih đni je zavladalo v vsej Nemčiji nenavadno hladno vreme. KopalšČa ob severnem morju so skoraj docela prazna, ker so vsi gostje pobegn-li. Le v ncfcaterh zdravili&Čih vlada nekoliko ugodne^še vreire, vendar pa tud; tam ni mnogo gestov. tako da bo Je*ošnja tujskoipro-metna sezona v Nemčiji zelo slabo odrezala.
Protisovjetska vzbodna
antanta
Trojna zveza merf Poljsko, ftumonijo in Madžarsko proti
sovjetski Rusiji
-^ Milan, 8. julija. »Corriere dela Scra« poroča iz Bukare-šte, da bo Pilsudfiki o priliki svojega prihod&iega poseia pri ru-munski vladi dovTŠil svojo akcijo zm, zaklpičitcv trojne zveze med Riununifo, Madžarsko in Polfsko, Ta zveza je naperjena
proti sovjetski Rusiji.
Kombiniran železniško-zracni promet vAmerilri
Po dnevi bodo Američani potovali z letali, ponoći pa v želez-
niSdh spalnih vagonih
— N©wyork, 8. julija. Včeraj je bil na svečan način otvorjen med Newyor-kom in Los Angelesom kombiniran že* Iezniški 2n zračni promet. Na ta način se ie doba potovanja skrajšala na 48 nr, Podnev) potujejo potnikl z letali, po-noči pa v spainih ždezniških vozovih. Otvorltev Je bila zelo svečana ter so
se je udeležilj najvišii predstavnik! američkih oblasti s predsednikom Hoo-verjein na čelu« ki je od dal znak za start letal. Ce se bo promet na tej prosi obnesel, bodo na ta način kombinirali promet na vseh važnejših progah, zlasti na vecje dal lave.
Sportne vesti z vseh strani
Tenisturnir t Wimbledonu — Letolske nesreće — Smrtonosna motociklistična dirka — Žrtev planin
London,   8.   julija.   Mednarodni   turnir   v tenisu, ki ee je vrSil v Wimbledonu, je konta 1 z zmago Cocheta  nad  Borotro  pri  igri go&podov-poeameznikov.   Pri   igri   goepodov v dvoje je zmagal    ameriSki    par Allison-Vanryu     nad    angleSkim   parom   Gregory-Collins-Hunter   nad   Collins-Fry. Wils-Hunter  nad  Collins  Fry. Prei^kara  letalske
Newyork, 8. julija. Preiskava letal-i'ke nesrefe, pri kateri so izdubili življenje pilot Stulz in dva potnika, je dognala, da je bi! pilot skoro do nezavesti pijan, ko se je z štalom dvigoil v zrak. Državni pravdnik, li i vodi preiskavo, je na podlagi te ugoto-vitve izjavil, da bo v svojem področju oaj-etrožje pazil na izvajaoje prohibicijskih do-locb, da bi vnrnost potujecih oseb ne bila ogrožena od pijanih  letalrev.
A n g u 1 e m t 3. julija Pri včerajšnjih italskih   tekmafa   se   je   smrtno   poneerečil
letateki kapetan Couduret. Padel je z leta-lom iz visine 1000 m ter ostal na inestu mrtev.
— Clian>oaix, 8. julija. Francoski kapetan Frar*chet in njegov   ordon-ančni oficir, ki sta poskuiala splezati na Mon?t blarcc, sfta zašla v neurje ter sta zmrz-mila. Pomoč je prisjela prepozno.
—  BruSelj, 8. julija.   Pri 24umi av-mobilski dirki v Sna a sta se   pripetili dve težki nesreći. Eden zmed dirtcačev se je smrtno ponsrečil, drug dirkah pa Ie povozil Štiri oro^nike, od katerih sta bila dva ubita, dočfrn je bil sam težko ranjen.
—  Berlin, 8. juKja. No«o»n*etna tek-ma Hertha : Niim'berg se je komcala z 0:0 kljub podaljšanfu tefcmovamega časa :n naporoan na obeh slrancfa. Ijgri je prisosfcvovalo nad 50.000 gtedakev.
M»ua likvidacija konflikta med - 6SR in Madžarsko "
- Prata. 8. julija. Po prvotni nervoz-nosti se je vznemirjenis zaradi incidenta povodom aretadje uradjiika Pecne v Hi-daš Nernetiiu sedaj že poletio in v političnih in diplomatskih krogih mirneiie preso-jaio položaj. V uradnih kros:ih se razprav-Ija o zopetni obnovi v znak protesta uk'-ni-enega prrmrefa z Madžarsko in bo najbrže že danes izdano naredilo, da se promet v pofriem obsegu obnovi, ne di b; se I« na<J»lje čakalo na pravno re^itev  ćele
zadeve. Konflikt, ki je grozil. da zavzame velike dimenzije, bo najbrže likvidiran diplomatskim potom.
Obsedno stanje v Neworieansu
— New Orleans. 8. juliia. Stavka uslužbencev cestne železnice je rodila ponovne izgrede in cestne boje, pri katerih sta morala ogrožena policija in milica na-stopiti z bombami plina, ki povzroča sol-zenje. Da bi popolnoma zatrle izgrede $o oblasti   proglasile   cbsedno   sj^nie.
Vročfna ob Jadrana
S#i*»k iuiia n. nerv:« ;e t>:M na r>ro«<cin 4fi ?"-vrj C. mcffje pa ic inido t«aperi<afo 22 siopinj.
ZBleda
Sled, 8. julija. Kraljica Marija si je že popolnoma opornog 1 a ter je danes po nasvetu dvornega zdravnika zapustila posteljo. Kraljica izgleda izredno dobro ter se ročuti najbolje. Novoro'enega kraljevića, čigar zdravje je odlično, so v zadnjih solnčnih dneh nosili na vrt. Kraljica se čuti najsrečnejšo, kadar tretjega kraljevića posetita njegova star^iša bratca Peter in Tomislav, ki se tuđi mnogo sprehajata po lepl biejski okolici.
Vrčeraj je došel na Bleđ madžarski poslanik na našem dvoru Forster z družino, ki bc os ta I tu dalje časa. Napovedan je tuđi prihod turškega in aihansfcega poslanika na daš<_ ni dvoru in tako bo v kratkem zbran na Bledu skoro ves diplomatski zbor iz Beograda. Za jutri zvečer je napovedan tuđi   prihod   italijansKega   poslanika   Gal Ha.
Zagreb, 8. julija. Včeraj je dospel v Zasreb itaiijanski poslanik Galli s soprogo, ki si je tekom dneva ogledal mesto, popol-dae pa sprejel v hotel Esplarade zastopni-ke italijanske kolonije. Danes si je ogiedal etnografski muzej, Strossmayerjevo galerijo in druge zanimivosti. Popoldnc bo brf-kone odpotoval na Plitvička jezera.
—   Bled. 8.  julija. Za  jutri  se priČakuje prihod   zunan.iega   ministra   dr.   Marinkovi-ća. Na Bled ima priti te dni tuđi ministrski predsednik  general  Pera  Zivković.
letalska nesreća pri Brežicah
Brezice, 8. julija. V bliiini Brežic je včeraj došlo do maajse letateke ne«reče. Vsled defekta na motorju in nastopajoče teme je padlo letalo Breguet XIX., ki se je vračalo ii Zagreba v Mostar na zemljo po-Iejsr Save. Ob tej priliki so ee na letalu zlo-mila krila ter ee je motor zaril v zemljo, po srečnem naklju^ju pa sta pilot, poročnik Edvard Smid in narednik Vekoslav Nakič ostala brez poškodbe. Po odredbi letateke komisije ki je došla iz Zagreba na mesto neereče so letalo naložili na vlak in odpre-mili v Novi Sad, dočim sta letalca od po to val a v Mostar z vlakom.
Patrijarh Dimitrije aa pota okreranja
—  Beotrađ, 8. julija. Patrijarh Dimitri-Jc si je od svoje tcžke bolezni že toliko opomogel, da zapušča vsak dan za nefcaj ur   posteljo   ter   sodeluje   pri   najvažnejSih poslih   Potriiarhiie.  Zdravniki   $o  z   zdravstvenim stanjem sivolasesa cerkvenejra dostojanstvenika  prfrneroma   zelo  zadovoljni.
Za aoTo jadransko Uko
Split julija. n. V gospodarskih krogih Dalmacije, Bosne in Hercegovine «e £e dalje ča«a obravnava vprašanje zgraditve luke Loče ob ustju Neretve. Zgraditev te luke ss ilaeti forsira v sarajevski zbornici, ker bi služila Inka ▼ relild meri izvoza bosanskoga lesa, predveem v Jiđno Ameriko. Sedaj bodo ear&jevska, splitska in dubromi^ki ibor-oiea sapočele skupno akcijo sca zgraditev oroenjene luke.
Zahvala za zdrarfe an&eSkećm kraa
—   London, 8.  julija.    Zahvalne  službe božje za ozdravljenje kralja so se včeraj vrSile po vsej  državi. Kralj  sam ie priso-s'voval s!užb: božji v Westministrski Opatiji, kier so  ga  pozdravljah  desettisoči.  V Novi   Zelandiji   v   Wellins:tonu   ie   jno<tvo nemlke    križa rke    »Enden«    !>risostvovaio zahvalni   službi   bolji  sa  ozdravljenje  an-STleŠkcsa kralja.
Amerika in Vatikan
Poset vatikamkega zasfopnika pri pretteedniku Hooveru - Ane-rika roče nič siišati o Imenovanju svojega zastoppjka pri
Vatikanu
VVashington. 8. julija. VčeraJ ie posetU predsednika ttoovcrm vatikanski zastopaik ter mu izročil kopijo lateranske pogodbe. S tem ie hotel Vatikan indirektno načeti vprašanje priznanja vatikanske države s strani Amerike in vprašanje vzpostavitve diplomatskih odno&ajev z imenovanjem ameriškesa poslanika pri Vatikanu* Predsednik Hoover pa je to tendenco Vatikana docela ignoriral ter se zadovolji! s tem, da ie enostavno vzel na znanje ustanovitev samostojne  vatikanske države.
Kakor se zatrjuje v viadnih krogih, Amerika ne misli imenovati svojega zas topnika pri Vatikanu. Iz ročite v prcpisa lateranske pogodbe ne bo imela na odločitev američke vlade nikakega vpliva. Amerika sto« ji sJej ko prej na stališču, da so vse cerkve enakopravne in ne more pri« znati posebnih cerkvenih držan
Konferenca v Parizu ali Londonu
Težama pogajanja za sUicanje politične   reparacijske   konle reace — An^lija rziraja na tem, da se rrši koskrenca t  Loo
donu
— Pariz, 8. julija. Konf erenca vlad vele-sil se bo vršila med 5. in 9. avptstom. Aneleži še vedno zahtevajo, na i se konfe-renca vrši v Londonu, dočim Francori na to še nišo pristati. AngleSica vlada je predlagala flede na proceduro nai se konfe-rend vlad in pravnih strokovniakov vrfita istočasno. Nasprotno pa želi FranciJa naj bi se konference vriile v tren etapah in sicer naj bi se najprei vršila konferenca, na fcateri bi se določila podlaca za sporazum, ra tem konferenca strokovn]»kov in konČno meseca oktobra definitivna plentr-na konferenca Nemslca vlada se strinja t angleško vlado, naj bi se posvetovanji izvršila naenkrat. Sedaj se nadaljujejo poia-janja o proceduri na konferenci.
—  N«wyork, 8. Juliji. »Herald Tnbunec trđi, da predsednik Hoower «• teli, da W na konferenci o uporabi Younct>vefi nacrta  sodeloval  ameriškj    motrilec.    Am«r:ka noće     i meti      s    konfereaco      nobenffi opravka.
—  Portz. H. juhja. Dimi )• patiti ••-ftoikl  iMMlMlk   twm*m\m*  alatotra   Bnmrn-da t*r om lzročfl »ovo »©to amtoifc» vlt-d«,    v katari Aa^lUa iporoCa. 4m vitraja pri tmmt da •• *Mt potti&m koafvMca. kl naj odobd roparacijskf ■■Cft ttrokovaja« kor  v  Lottdomm.  K«r  %•  %  tmm  pr»dlopw strlnjalo tudJ B«lctR S%mčH» ta ItalJ«. H verj#t»o. da bo prodrlo aacfotto staJfić^ Obsedno staajiu
TrockiievrnevPuiiio?
Pogajanja med Stalinom in Trockim   Trocki bo dofati visoko
mesto v rdeci armadi
- London, 8. julija. V«li, da sa vrše m#d StaUaom in Troc-kim po^a{an|a za povratek r sovjetsko Rusifo, m potrfnfefo. Trockemn je bilo ponuđeno Tisoko mesto t rdeći armadi. V zadniem času se je že mnogo tvojecasno izfnmnih poHtikor rr-nilo t Rusijo in tako se bo tuđi Trocki pobotal s rrofimi na-sprotnflri ter se Trnil r Rusifoy da zopet aktrfno sodelu^e na uresničenfu komunističnega programa. Po rerteh iz Carigrada se pričakuie, da bo Trocki ze koncem tega meseca odpotoral v Moskro«
Krvave stavke
New Y*rt ^ ."ulija. Tukaj je došlo do krvavih spopadov med stavkujočimi konr^k-cijeldmi delavkami in policijo. Delavke tr-dijo, da to «pop*d nalaijf izsvali polieijaki vobuni z nAmenom, da bi v na prej dokazali neupravie«oost stavke. VeMke polieijtke Čete «o varovale dela voljne, kljub temu pa •o jim stavkujote delavke branile vstop v tvornico. Prišlo je do dejanskega spopada in konino do dirj©ga boja, v katerem je bilo 20 delavk tHEko ranjenih.
X«w*rl«aat. i. julija. Porodom ie itiri dni trajajoče ielezniianke «Uvke je priMo tinoći do krvavoga spopada med stavkujo-čimi in policijo. Nad 100 oseb je bilo pri pouličnih spopadih ranjenih, 2 »tavkujoča pa »ta bila ubi ta. Tuđi policija je imela mnofpo irtev in je morala sahtevati roja-ška ojac>nja.
MacdonaM o pomorskem  spo-
—   Loadoa. 8.  julija.  V  soboto Ie  imel Macdonald na  nekem zborovaniu govor, v katerem je  dejal  med drurim:   »Mi  se  ne po ta i amo  z  Zedinjenimi  državami  za   po* seben    sporazum  o  pomorski  nzorožitvi, temveč bodo na kotiferenco za pod morsko razorožitev     povabljene    polez    Amerike tuđi Francija. Italija in Japonska. ker mora biti  sporazum srloSen.«
Nesreća v rudniku
—  Gfadsbeck.    . juli ja. Včerai se je pri-petila   v   Stinnesovem   premojtokopu   težja nesreča. Nenadoma se je sesede? rov in «a-iuI 10 ntdarjev. Dva su bila obita* itirj«
tefko ranjeni, ostali pa so ostali nepotkovani Med rudarji je zavladala zaradi tt nesreće velika panika in se branik) nada-ljevari delo v tem rovu, ker rroz« Ie nov« nevarnosti. Pod;etje proučuje. kako bi te dala povečati sirurnost rndarjev pred slić* nimi neirodami, kar bi ob esem o^iofo-£ik> nadaljno eksploatacijo tega sicer s^lo beoateca rova.                      #
Borzna poročila.
I4«bljsjMka b«na,
D«Tis*: Amsterdam 22^775, Berlin 13.535—13.586 (13.57). Bnwelj 7-9112, Ru-dimpeJta 9 9653. Curih KXM410O74 (1005.0) Dunaj 7.996—8.026 (8.011), London 27590^ 276.70 (276.30), Newyork 56^55, Pirii 222.85, Praga 168.30-160 (168.60). Tral 297-299 (298). Efekti: Celjska 170 d. Ljubljanska kreditna 123 <t Praitediona M50 d. Kreditni 170 đ, VerČe 125—130, Rui« 27*— 285, SUvbna 50 d,  ftežir  105 d.
ZAGREBSKA  BOR2A. Deviie: London 275.90—276.7<ll New. york 56.76—5696, Psriz 221 85-22385.  Mi. lan 296.96»—298 9629, Curih  1094 4—1097 4, Amsterdam 22.8775 bi.. Rerlm 13J55—13.5«5. Dunaj    799 60—801.60.    Praga    168.30-169. Efekti: Vojna ikoda 407—407.5.
la«/«msk« b«n«
tvrik: London 25.21125. Hewyork M9 9H, Pariz 30.3425. Milan 27105. Madrid 7505, Berlin 123.05. Dunaj 73.10. Be^frad 9.1JB75. Praga 158875. Bukarrtta 3.0825, Budimp^-iU   9060,   Sofija   &7S.
....................IIMiNOtM»■■■■■■■ i
PHstapite k „Moteli dražbi"
Stran 2
•SLOVFNSKl   NAROD«, dne 8. juliia 1929.
>tfv    15?
V atelje ju pri slikarjn £ A, Kosa
Pripravija se na kokkthmo rasstavo svojih del v Ljdbl£aai Kiko »odi Kos o skrvemkem povofnem aUkarstru
Ljubljana, 8. julija.
Slikar Gojmir Aston Kos je docela svo jcvrsten pojav med našimi sli ka rj i. ObšiT* nejša poročti* o njem so izila le perkrat. Večinoma so ga naši kritik i obdelali bolj na kratko, kmkor bi ne vedcli, kam bi prav zaprav z njim; morda zato, ker si ie ni na* del ene izmed uniform, ki so danes v modi, temveč si upa to sam krojiti po svojem okusu fti srcu.
Kos je bil rojen 1. 1896. v Gorici. Po dovršeni gimnaziji je odšel ob izbruhu itali* janske vojne na Dunaj, kjer je studira! ne* moteno na tamošnji akademiji. Imel je sre* čo, da ga nišo vzeli k vojakom, tako da se je lahko popomoma posvetil svojemu po« klicu. Po absoiviranju akademije 1. 1918. je odšel za kratko dobo v Zagreb, kjer je položil profesorski  izpit.  L.   1923. je  odšel
stavi, da se bo bolje pokazala moja pot. Kajti v razvoju sem, to ćutim danes bolj kot kdaj poptej. V meni se vrti nekaka no« t ran ja osvoboditev. V moje delo, polno spoštovanja đo naTave, je prišla v zadnjem času neposredno in naravno svobodnejša nota. Vsaj slutim je m gojil jo bom.
— Kaj bi imel povedati k svojim »li* kam?
Ono najintimnejše naj ohranim zase, ono moje skrito hotenje, uresničeno in ne* uresničeno. V ostalem pa vidiš, to so po« maranče z vrčem, to dva akta in to je vrt v solneu. To je kombinacija rdeče in n*» mene barve, kompozicija figur gre diago* nalno. Tu so lanske slike, delane z lopatico. Tu sem se hotel barvno kar najbolj pribli« žati naravi, a v teh katnejJHh še posebno iščem globino prostora; barve in kompozi*
v svrho izpopolnitve svojega studija za delj Časa v Berlin, kjer je delal v ateljcju Karla Kremerja, znanega arhitekta za notranjo opremo. Že pred tem je vstopil v državno službo in bil najprvo profesor risanja na II. državni gimnaziji in nato na realki. Se* dej službuje na tehnični srednji soli.
Kos je nastopil prvič javno v Ljubljani 1. 1919. Veliko pozornost je na takratni raz* stavi v JakopiČevem paviljonu vzbudila nje* gova »Voda«, ki jo je kupila deželna vlada. Razs tavi jal je pot em skoro vsako leto. Iz* ven Slovenije je razstavil 1. 1922. v Zagrebu in Beogradu, 1. 1926. v Sarajevu, Pragi in Berlinu, 1. 1927. v Novem Sadu, ponovno v Pragi ter na Domaju.
V kratkem namerava Kos prirediti ko» lektivno razstavo svojih del. Obiskal sem ga v njegovem ateljeju, radoveden na nje* gov nađaljni razvoj. Dobil sem ga pred vc* liko sliko ge. dr. G., katere portret s sin= čkom pravkar izdeluje. Portret je krepak akord umazano bele, modre in rdeče-rjave barve. Kompozicija je diagonalna, plastika moćna. Portret j© skoro v nadnaravni veli* kosti.
—   Sin ček  je  že  skoro gotov,  z gospo bom pa imel še precej dela.
Ogledal sem si portret natančneje in ob* ču-doval njegovo tehniko, ki pomeni ne* dvomno velik korak naprej v slikarjevem razvoju. Slikar Kos je znan kot eden naših najboljših portretistom. Zelo je znan njegov portret ge. Novakove, ki je bil razstavljen v Jakopičervem paviljonu in je vzfcujal tako pri gledalcih, kakor pri kritikih veliko za* nimanje.
—  Jeseni bom razstavil slike zadnjih let, morda  tuđi katero, ki je že visela  na  raz*
čije figur ga tvorijo. Ako niha med ospred« jem  in  ozadjem, mu želim  čutnega  u god ja.
—   Kakšno   je   tvoje   mnenje   o   sloven* skem povojnem slikarstvu?
__ Ti misliš mojo generacijo in ono za
menoj? Mojo je čas že precej prerešetal. Marsikatera namišljena vrednota je že pad* la in kar vidim, kako bore malo bo ostalo Še čez leta. Vse, kar je ustvarila manira, modna senzacija, postaja čedalje bolj smeš* no, nemogoče. A v mlajši generaciji je, bo* jim se, preveč samodopadljivosti, premalo lastne moči in kritike. Upam le na eno ose* bo, dve.
—  O kritiki se tuđi vi slikarji zelo pesi* mistično izražate.  Kaj  bi  ti rekel o njej? Katera kritika se ti zdi najboljša?
—   Tista,  ki je najstvarnejša  ,  a  takih imamo bore  malo, kajti  stvarna  kritika je zelo   težka   stvar   in   zahteva   mnogo   duha. In res je, da rabim tuje besede:  Naše raz* mere vpijejo po kritiku, ki bo kongenialno tolmačil in presojal umetniško sodobnost in tega danes nedvomno nimamo.
—  Kako sodiš o hrvatski m srbski umet«
nosti?
—  Po pravici povedano, premalo jo po* znam.   A   imajo   nekaj   dobrih   osebnosti.   v splošnem pa malo iskrenosti m samoniklega ustvarjanja.
—  Kateri sedanji  evropski  umetniki so ti najbolj pri srcu?
—  Na splošno cenim franeosko čutnost visoko   nad   nemškim    skonstruiranim    ču* stvom. Med Nemci cenim precej Carla Ho» ferja. Drag mi je Italijan Chirico.
—  Kakor vidim, je vse tvoje delo ostc* dotočeno na kolektivno razstavo tvojih đel
—  Da, tako je!

V
Nameslo (firefctnega odgovora malo življenjske modrosti — Celibat bi bilo treba odpraviti — Misli fanta, ki se mu je deUe
.             izneverflo
.... :.   ,...,        w ,!iVr..?v ,■
Stalno zasledujem anketo >Zakaj se ne ienite, možitec? Kot naročnik >Slovenakega Narodac ei dovoljujem tuđi jax povedati svoje miSljenje. Mnogo odgovorov je re« •tvarnih, ali mnogo je med njimi skoro emešnih.
Nekatere gospodične se skoroda brutalno izraza jo o ubogi moaki pari. Rm je, da so nekateri moški preveč vroe>krvni, pa takih tuđi med nežnim spolom ne manjka, toda vsi nišo enaki. Po mojem mnenju eo vzrokl, zakaj se ne Ženimo odnosno zakaj •e ne može, naalednji.
Ker ni dovolj denarnih sredstev.
Ker imajo bogatini preved na izbiro in te ne morejo odlomiti.
Ker  vsak  misli, da bo dobil ie  boijio.
Ker dandanes nežni spol preveč potroši za obleko in sploh ta garderobo.
Ker so dektota samo ie za kioo, gledali-K« in m aafeaTO, ta poiUno goapoftinfeko delo pa 1« malokaten.
Ker bi vsak rad lepo, bogato in pridno, da se bi po modi nosila, pa nii denarea trošila.
Ker se boji, da bi ne prišlo do nealoge v zakonu po par letih-
Nekateri se pa ćelo otrok boje.
Zatorej fantje in dekleta, malo »krom-nejsi bodimo v svojih ithtevah, pa se ne borno bali zakonekega jarma. Jaz itejem komaj 22 let, pa eem se odlo^il, da a« ta-koj oženim, ie najdem simpatieno dekle, pa Čeprav nima niti pare, samo da je pridnih rok, erednje lepote, srednje postave in pa ▼ vfieh ozirib  skromna.
Zdaj pa še nekaj aforizmov, ki »icer ne «padajo strofo k stvari, ao pa poučni za dekleta in za fante.
Na zvestobo psa labko računaš do njegove emrti, na zvestobo iene pa aamo do prve priložnosti.
Ne eme se življenje hvaliti pred zakonom.
Žena postane svobodna, kadar te poroti, a mol i ienitvijo tvobodo izgubi.
Ljub«MB   napravi   is  modrega   neomA^-
ga, iz bogataia prosjaka* is starca mladica, iz ekopuha rszaipnika ia is «trahopelca junaka in ufaijaka.
Ni žene, ki bi nikoli ne mislila, da lab-ko dobi boljiega, nego Je njen mož.
Ako je iena lepa, je vieč drugim, ako je grda, je nihče ne pogleda, ako je bogata, je mož siromak, ako je airomaSna, jo je teiko braniti, ako je pametna, hoće vladati, ako je histerična, ne sna poslušati.
Kadar sene ljubijo, so nasilnioe, kadar rao^ki  ljubijo so  suinji.
Najboljia reiitev iensksga vpraianja bi bila, ce bi dali vsaki ieni moia.
Tri stvari so naravni grob ljubezni: nova Ijubesen, zakon   in  starost.
Porok, posebno pa srečnih zakonAv, bo od leta do leta ma nj. Z isto brzino, kakor se dviga kultura narodov, pada njih morala, kar je najvecja ovira za srečne zakone. In ker morala vedno bolj pada, beie moiki in ienske pred zakonom.
Znano je, da čim bolj se dviga kultura narodov, tem bolj pada njih morala. Ako ćemo iskati momente, ki bi mogli to pre-prečiti, tedaj moramo poseci nazaj v čaše, ko se je ustanavljala katoliška cerkev. Za kardinalno pogreško, da, ćelo za kardinalni greh je smatrati dolocne, po katerih je kat duhovniku prepovedano porobiti se in li-veti v srečni družini. Kdo danes v duhovniku vidi kaj nadnaravnega? Ako vidimo v njem samo cloveka, tedaj moramo priznati, da je pod kožo ravno tako rdeč, kakor smo vsi drugi greSniki, da je pod vršen istim slabostim in da je, ako opravlja svojo vzviieno službo strogo po svoji vesti, največji junak samozatajevanja. čemu so se odvzele duhovniku od boga dane pravice, ki so smisel in cilj vsakega, rudi naj-manj  razvitega  živega bit ja?
Duhovniki, ako bi bili poroceni in bi iiveb v srečnem zakonu, bi dajali svoji okolici z vzornim druiinskun in zakonskim življenjem najboljši zgled in bi imeli v svojih in izkusnjah drugih ljudi, s katerimi bi bili v tesnesih zvezah, nesčrpne zaklade dobrih naukov, ki bi jih uspeeno prenaSali na svoje vernike.
Druga velika pogreška je bila U, da je cerkev brez izjeme proglasila zakon za oe-razdružljiv. Cerkev bi si bila morala pri-driati pravico, da zakon v primerih preko-merne zapravljivosti in nezvestobe kaxen-sko razdruŽi in prizadeto osebo, ki je lo-2itev nakrivila, izobH iz cerkve in družbe. Ta dva primera eta upraviČen vzrok raz-družitve zakona. Tako oboroiena cerkev bi omogočala da bi se kultura človeštva lahko dvigala, ne da bi z isto brzino padala morala, kar bo v najvetje gorje vsega elove-žtva.
Jaz se za enkrat ne bom porocil in bom čakal na temeljite zakonske, cerkvene in druiabne   reforme.                            Beimr.
95
Milo se stori človeku, Se prebira odgovore na anketo. Prazno beseđieenje z mali-mi izjemami, premalo du&e. Vsak vidi samo sebe, se pomiluje, vidi se zapostavlje-nega, iSČe samo tam primer, kjer vidi kaj slabega. Ker je bil enkrat prevaran ali ponizan, obsoja ves svet, ga sovraii in se ma-ščuje. Toda verjelnite samemu sebi najbolj — kateremu Sloveku se  pa vidi v duio?
Vsak fant je bil mlad, idealen in nedol-žen, ravnotako tuđi dekleta, in vendar za-bavljajo eni c>z druge. V resnici so pa sami krivi, da so sedaj pokvarjeni, lahko-iivci in zapeljivci in ei ni majo prav niče-sar očitati. Človek bodi in misli! Nihče ne bi smel zatajevati svojega drugega »jaz-c, zlasti pa v srčnih zadevah. Ni puder, šminka, slaba družba ali pa življenje krivo, da so lantje in dekleta slabe. V vaakem je nekaj dobrote, le dotičnik sam bi jo moral najti in negovati, da se razvije, postane velika in lepa. Vaak naj najprej sebe spo-znava, potem se naj iele zanima za bližnjega in če na sebi ne bo nasel ničesar več, kar bi moral kritizirati, potem naj kritizira druge.
So dekleta in oelo priletna, ki se hvali-jo z devišrvom. Ali je res deviitvo vse in glavni pogoj za mirno skupno življenje v zakonu? Mislim, da bi se dalo o tem mar-sikaj govoriti. Vsaki se lahko pri peti, da izgubi glavo. Vsi smo ljudje, vsi slabotni ee smo sami, moćni pa, ie smo zdruseni, to je ves idealizem, vsa ljubezen. Opora moSke-ga naj bo ženska in obratno eden mora v drugem najti oporo. Ali treba je tuđi sa-mosatajevanja. Kjer tega ni, tam ni ne du-ie, ne srca. Vsak, ki samsva, ve, da se mu oglasi takrat, kadar najmanj pričakuje, topa bol v srcn, ki li{i hrepenenju po neesm, sa kar pravzaprav sam ne ve — duša nas boli in rabi zdravnik«*
Oienil se bom, ko priđe šam. Imel sem nevesto, pa je dejala, dm sem predolgoea-sen in jo je popihala drukam iskat zabave. Sledilo je, kar je bilo samo ob sebi umev-no, ostal sem sam, ker nisem hotel doli ti (značaj, kajneda?). Pa ji oe zamerim, pomilujem jo le, ker sem prepričan, da sdaj trpi.                    Skesi im skssi p«kTarj«a.
Preprecena nesrcša v Mednem
Včeraj popoldne bi kmaiu postala žrtev Save 151etna hči uradnega sluge K. Par metrov nad gornjim iezom dela namreč Umkaj zelo plitva Sava oštro vdolbeno kr-nlco, kar naj bo tamkajlnjirn kopalcetn v resno svarilo, ker poviroCa na takih krajih vodni tok pod gladino vedno veCje ali manjše prOtistruje in vrtince, ki ovirajo pri plavaniu ćelo dobre plavače. slabim pa so lahko usodni. o čemur se ic včeraj lahko prepričalo gori omenjeno dekle.
Par nimf se je razposajeno vrtelo v jedva do koJen globold vodi — tik nad kr* nico. — Krik — in U je zmanjkalo ene. K sreći jo je kakih dvajset korakov nilje vrgla voda na povrSje in že Je rezal kalne valove akademik g. Kukar, ki je nezavest-no dekle pograbil ravno pred Jezom in sa tako rešil fotove smrti. Ka sredi Save na jezu je g. Kukar — kateremu vse prisna-nje — spravi! dekle k zavesti in bodefie ga je vprasalo, če gresta v peke] ne vedoč, da
sta oba s reiiteUem vred istinito sedela bal
nad peklom. Kaiti, če bi močan vodni tok malo na desno, potefnil ponesrečenko in rešiteUa čex iez — bi bilo po ot*b. C« ne bi utonila, bi se pa ubila ob razvalinah po-drtega jesu, Torej kopalci nad gornjim meden skim jezom, bodite oprezni in posebno pazite na otroke, da koga ne zavede plitva voda;
Tragična anrt nladega učitelja
V  Savi Je pri Trb^Tljaa atoail «eit«lj Mi-•ael Krasaer.
Trbevlls, 8.  julija.
Po Trbovljah, Zagorju in okolici se je ie v soboto nagloma rasiirila vest o tragični smrti učitelja Mihaela Kramerja, ki je utonil pri kopanju v SavL
V  soboto    opoldne   se je kopal v Savi med Trbovljami in Zagorjem 221etni učitelj Mihael Kramer. Okoli 13 se je odstraail od drugih kopakev  in skotil v Savo.  Znan je bil sioer kot dober plavac, toda sredi rske ga je nenadoma prijel krč. Imel je ie toliko moči, da je glasno zaklical na pomoč, ta koj nato se je pa zsčel potapljati. Z brega so   opazili     potapljajocega   se   Kramerja   in več kopalcev je naglo skočilo v Savo. Toda pomoć je bila ie prepozna, kajti Kramer je nenadoma izginil v valovih  in deroča Sava ga je  odnesla po strugi   2^am«n  je bil  vet napor   kopaleev,   zaman   se  je   trudil   neki mornar, ki je skočil večkrat v vodo in  <e (»otapljal  na dno.  Nesreonega  Kramerja  je voda   odplavila.   Njegovega   trupla   ie   niao našli.
Tragična smrt mlađega in nadarjenega učitelja, ki je slulboval v Zagorju, kjer je poučeval v VII. razredu osnovne iole, je vzbudila v Trbovljah in Zagorju tploino sočutje. Pokojni Kramer je bil rojen 7. marca 1907. v Sv. Urhu, občina Kotredei pri Trbovljah.
Plačevanje riavknv v Hl. četrt-letju 1929
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaSa:
Dokler se ne izvrii nova odmera zem-ljarine, zgradarHie, pridobnme. rentnice in družabnejra davka za te koče leto 1929. po zakonu o neposrednih davkih z due 8. fe-bruarja 1928 Uradni list It 75. 26 ex 1996, se mora po člemi 163 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih pobirati davek, ki je predpisan po stari davSai obiiki najbltiie-ga davčnega leta z vsemi drfavnimi pri-bitki vred, ki so se pobirati po nj ej. Od te-ga davka so izvzeti samo tišti davčni ra-vezanci. ki so prijavili prestanek dtvčn« obveznosti (fflen 147 zakona o ncposrcdnili davkih).
V  smislu člena 148 pravkar omenjeneta zakona o neposrednih davkih. dospel ie v plačilo  dne   1.  juli ja  1929 tretii  obrok:  a) zgradarine,  b)   pridobnine, c)   renraine,  Č) družbenega   davka,  d)  pavsalnega  davka na poslovni promet in e) vojnice.
Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki. se moraio plačati naikasneje do dne 15. tvp>sU 1929. Kdor bi tega dne ne pla-čal zapadlega davčnega obroka se mu od neplačane vsote zaračnnajo 6 odstotae za-mudne obresti in se izterja neptačani da-vek z obrestmi vred prisilno. Uslulbenski davek, ki so ga pobrali sluibodajalci od svojih uslužbencev se mora odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dne po preteku vsakega meseca. SluŽbodalalci pa, kl nimaia več kot pet usluibencev. moTaio pa pobrani davek odpremiti za niesec april, maj in jimij 1929 najkasneie do 15. julija 1929.
Davčni zavezanci, ki vodiio knjigo opravljenega prometa, moraio plačati davek na poslovni promet od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1929 najkasneie do 31. iuliia 1929.
ZemUarina dospe v plačilo ter $e mori plačati v 2 enakfa Ietnlh obrokih naikaa-neje dre 15. avgnsta \9& in dne 1. novembra 1929 sicer se bodo zaračunate 6 odstotne zamudne obresti in se bodo ne-plačane vsote prisilno iztirlalc.
Davek novih davčnih zavezancev i» za nove davčne predmete, ki se bo od:neril med tekočlm letom, dospe v olačilo oni dan, ko se bo zavezane« pravilno vročil davčni plačilnl nalog ali odlok: pUCati se pa mora 30. dan po vročitvi plačHnera naloga oziroma odloka.
mf§9W€  :
—  Ssmtssas li LBF-sv latairvs tskms v ivts« iMlm l*sW*»a^» ttprMSSfaaot is ^»J"'
tti wnUt ob l*M aa ifrttdi SK ***- » 1*1-ja ia T1CD Mtm s* potrtu, da pfstivitt »a u tefcmo »*H B**W*e, teda veri«<H««« m***-teralkani TKD. iUtac C*m* 01* ****** ^T ia Mirtič Clzi » đ<rrolW« i« » tetano »r«-Caseii »a*too. S«4t niw»«sa o<fcof* •• ™A' o«s ofc 30. v d««wk«tn t*km* ka«*f fn?t N*v»toost v«ea odberasVov    fe  b«#so  po<r«t)-
na. — Tajnica.                         ^^_
—  5K Iflrila  (« tajBiitv«). Set«  n*W«l«r*  — vrši   iotri  v  toreJc  ob »JO v  kavm««i     &rto©i. IMefelKi   pri   »ejl   J«   It  VS«   K.   Odbonftt  C-b-
V««.   -   TsjBik.        _____^         _  ^
—  SakcHa sfesra aetessssslb m*at*»* ▼ LM>-lasi. Re4«i o*&* ***>* ***<** *» *»« **   !- m ob  20.  v kmvar«  BfvT«©a. !>wr«i  red v  »miftl« § 23 prmvn] N. Z S. Cv«iit. samMtafci« ivrsdlose k uo4^ CHsneB« v rofco tainfti sekcite nsjmanl 6 doi pred o»n*ra aborotn. V sivče* B«4©v«n-«e u4«le«»« *e bo ohW abor vr»* I mio kMicic v \*tih vrf>±torih ki s \atim  datvmim  r«4esi  M f!«<k ni Ittvite nsvte&li.
—   SK llr«a: TKD, Attas, Issnss saseaskm tvlava tne4 ■>«■«  miifs^i« ht*b*mm WH4e *• A*«M». II bt m 9rv«t«e norals o*rr«d v 9*it-Ijo d<HM)lSMtt m vt« lairl ob lt-45 sa    ifr«i Uirik- V tetami bovo imeli prWsw gtedsti    *v» w«thrsfta. U  s»t(«  ^evstoi isti    tistMn    '<**. ka|H sedavk i«raHc« Ve«, U to prestat le-le  pred   krt^im   (ttom   v   A*«a».  »o   »rvdoM« »«r«4« «4mI* snaak v Wr^. Tsteia mm samt* polM*»*i naV Imb«s(4 na! tre***»* MlbeH« ha-i#w** mat«iiis1. ti taKtresji bo tesnioni r»kr«*t votstvttt  ttstsvil    iial reve»«rt«wB»i    m**t*
Itkn. ki bo *i*twr»1 UvMfoao ▼ ttsanah ta S*«-fan*v*;«v T^inT Tihih vhin*mm maeata o***t bt ttknm izrede« nape«)  ta naimiv© bstbo, U
asUicM droftaa Ilirik bo trn«:« v «m bolu proti vv&frm 9€<4VTi:xtu r*timtii*>:u tovarifacaiu teiko K*. ««. iw sodt£ do D>je«4 :«r( v ute#e »4s<oc«a, bo Mtm trđ or«k. NVćr obtb dr«fin *o priajtoo ti«M^en«. Ihrija i\it^-Uf« i tx>4jt*nt Mladom. Amo« pa i bo'^fe oijo obrainbo. N»-vija6 obeh strani bodo pri xt] pril:fci jritti po-vsem a« svoj račirn. W*»jri csi kaicrr tkvsji br^c »k,iii»ii pomgpi<i svo-jitn miljen-kam do mwst n s tetn do ptemta pr4v«ja reT>'v/en<*ot» 'ub-Dansk« hizent. Vmcprrm k ttkj« k |««o rm*nit,  taloo  da   J«   poiet  iste   \stkoftru'   (kdo-
tBelmšttica
KOLEDAR.
Daass: Ponedeljek. 8. julija. katolićani: Kilijin,   pravoslavni   25.   jimlja.   Tevronija
DANA&MJt PRIREDITVE.
Kino Matica:    Mlada srca, mlada liu-beien.                                                            %
Kilo Msak    Tajnosti cirkusa Barrf/ (Marry Piel).
DEŽURNE   LtKkRSZ.
Danas: Snsnlk, Marijin trg. Kuralt. Oo-sposvetska cesta.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 8. luli ja.
Nagla smrt je davi doleteU 701etnega inženjerja Salomona Frankla iz Daruvarja. Okoli S.3i) je stopil inženjer v brivnico St. Kostanjevec v Gradišću ter se pustil obriti. Med britjem mu je nenadoma postalo slabo, onesvestil se je in omahnil na stolu, it brivnke so takoj pozvali na pomoč resilno postajo. Frankla so naloiiii v resilni avto, surček pa je že med prevozom v bolnico umrL Zadela sa je srčna kap.
Nastopila je doba šolskih počitnic in mnogo rodbin je odpotovalo iz Ljubljane. Zato je za rame temne elemente, sve-drovce in vlomilce nastopila pravcata konjunktura. Stanovanjske podgane so postals zelo agilne. Na policiji so bili včeraj prijavljeni trije vlomi in en poskuien vlom v stanovanja. Povsod ^o se vlomilci poslu-ževali vitrihov in iz tega sledi, da je vlo-me izvršila ena in ista duržba. ki *e je fpecijalizirala na stanovanja. Vsi stirje vlomi so bili izvršeni včerai popoldne, to-rej v času, ko so lopovi slutili, da po sta-novanjih ne bo nikosar doma.
O prvem v©6jem vlomu poro?a i« da-naanji >Ponedeljek<. Vlomlj«no je bilo f etanovanj* učitelja Pavla PlesniČarja ▼ Ko-menskega ulici, kler $o lopovi odncslt več zlatnine in dragocenosti. Skupna škoda mala Okoli 10.000 Din in ne kakor je bilo v >Pon*deljku< pomotoma poredano M.000 Din. Vlomilec je pri&el akoii okno na dvo-rifteu v kuhinjo in se splazil v spalnioo, kjf r js vlomil ▼ prsdal omare ia pobral vs« dragoeeoostl. V spsinici je x vitrihom odprl vrata in »pusti 1 stanovanje, kateraga vrata ita nalla rakonca Plesniftar odprta. Plea-oicarjevi so vlom takoj prijavili policiji, ki j« poslala tja agenta g. Podobnika-
Drug vlom v staoovanj« je bil ii^rrien v Gledaliaia ulici 1& Vlotniki so odprli sts-sovanje stranke Kovaeič ia odnetli kovtog s perilom, la#t amenUtega Slovenca Fran-ca^aca. ^koda snaia okoli 1000 Din.
Popoldne so po^u4ali loP°vi BVOi° tre" eo tuđi v »tanovanju lobotehnita Weiasa na Sv. Petra cesti. O&vidno «o »kali denar, kaiti v stanovanju •<> v«e premeUli ia konfcno odili, ne da bi kaj odaesli Kaias-i« to vlomili v malo trgovini«© Barbar* Cl-Ur na Re.lj«vi eesti. Vrata so odprii i vi-trihom. pobraU v trgovini 1*) Din ter vsc kosov čokolade in odnesli pete.
Prebivalstvo opozarjamo. naj wiaj poleti Skrbno »pira stanovanja in lokal«, *• — bods iiogniti neprijetnostiin in n<-taf*lj*^ nim obUkom.
Izpred sodišča
Srmibm brez ženina
Ptt4  ******  6*****m  ">**£*.■»   •*"** itii^ZnLn   ■   M*j>m«   i PodtaeiL].  Zefluca  )t I»-
ledTcbito«  a*   ^otoJ  stepi  »   ^   ****** g«da.
.&io«*o4* »odniDu is m Pf«v* J**ca tak tA~mnl   Sdri  B««a*ooAe <*«*« wm.  *• i<H a
^i'm   briam   Maj«.   Laa* J«   ^*!»   k   **m   v Dia>ld<. moja ra«M K«n L*±* % *  <W* ■*••
k^ai« vidda. kan «pc«</U»«n )tc t^oit tBSJS — tir- ivasisM šalico. ** tostet« Ma BilciiU par dinsKtov *• n«>v«i»o nio« K»Mco mm «neia sta *miioo vo4 tbuami*ix> v *vo* po«R»kit. Han nM jo P* spravio? P» * MUk« knhtc« . aw»4« kar nvotela m prtteU 6v««ti d»a«r pri Me«si 1vm>:ImoI v Krao*. THkrat >• vM«a df-ntr, )•*, »irota pa piiann a*C v*4«'Vt, tal mi *• vsatokrm-t ta*ioo pokoiil« apet naša*, d* >« c -ne« pc^r'stala. Dee*v p* k sVicmat pod wnmt**n „04c **Z*km*. U k teda4 v Kaeadi. Ka4ar *t (Hiaaul* «4 d«««/. k odaU i n*«n li avsUsj maeljcn. pri tetena irnt na re-M oook« m v*h» lo ao tvaiovaie, iaaak ao kat Kivo »otet*« 6t-prav br« tiaaai. C dobro m ftfB )• *MHkk. pra* dofcro. kar po 14 dni ao u akupaj MSJtva« le. S*J te m tattn. Maft« mf k vatga Uv»! edessU 7«0 Din. k«c «t() )Hi »dal đobhn, •• m» potrttmk* n« ho aia»n meta tx>*M« v l««>u? Pa pravi, d» )i H mota ralnlt« mtmvm S<yvoWa. n«i +*m~ dm* IUa>o ii bo ti aovorrk ktmu mola vnbnmk*? Sicar m t» Ithko mi*) iklic^t. ker v«, da mitveci o« to»vof«!«
Mala * priMali, U )c t** v*cta 4cur, * trtfiU >e, dft % )• SovchUW ranSi« m«t*. kat H vri mM afessta. a ai StsMla aobaa« »U£t P& »tak le. at fe lia esJtrtt z uarad€fli«rf đenarta« **\ v Srtš)Db • aassD mu afcrtb©.
Miilata Rakov«ava Je WU <>*>*»*»■* °* 8 "*•• s««v teJk« ***. Bila k doriej tamo eukfSt kasaovas« au4 o*<&£* rmi Ur*sti. Ka«s«. tfci tssat m k maio oprat, lioet N f»U4k* Or^ia I« d»J*e ifaatit v kaawta«i. J<^»w « trd-W. da k bak krrra BSMtca daAaosa bod« trn da aa m to apesasafa nateij v*Z Sklon*«« tlav« k o4l>». dninanca Marilaa* k ks»o ^«^* ta *«**» oKfsjrtsaai ii droraat praw»ot.
Kupujte pri tvnfltak, ki insoi-I rajo i JtotK&m Narodu"'
Stev   15?
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 8. Julija 19».
Stran L
Dnevne vesti.
—   Pre»tola»a4|e4ntk  P«tor    m  odpelje baj* ▼ avgustu i Bleda v Dalmacijo, kjer si ogleda i  bojne  ladje  vso  obalo od  Sulaka do Kotora. Spremi jal gt bo princ Pavle.
—   Imenovanja v mJnlstrstvu za socijal-ao    politiko.    V  zvezi    z    uveljavljenjem nove uredbe o reorganizaciji  našega mini-strstva   socialne   politike   so  bili   ražen  načelni kov oddelkov  imenovani  tuđi  Sefi od-sekov in referenti. V sDlošnein oddelku. ki ga  vodi  načelnik Ljubomir  Hofmanovič, so imenovani:   za   Šefa   administrativne«   od-seka in$i>ektor Draeoljub  Janković.  za  Šefa ekonomskega odseka inspektor Bosromir Petrovič,   za   šefa   računovodstva   inspektor
Du$an Petrović, za referenta ra likvidacijo bivšejca ministrstva za orenrano tainik Petar Perovič. V oddelku za socijalno skrb-»tvo. ki ea vodi načelnik dr. DuSan Jere-cnić. so imenovani: za šefa odseka ra do* sredovanje   dela     inspektor     Mario     Krm-
rotić. za vršilca doltnosti Jefa odseka za socialno skrhstvo tainik dr. Marko Tuiko-vić, za Sefa odseka za insoekciio dela in pregled  parnih   kotlov   inspektor   inž.  Pera
Momirović. za šefa invalidskeea odseka načelnik Nikola Veličković, za šefa izselie-niJkeza odseka tainik dr. Steoan Baton. za referenta za nadzorstvo socialnih in zdravstvenih ustanov samoupravnih teles načelnik dr. Milivoi CermanoviĆ. za referenta za humanitarne in socialne ustanove in za skrbstvo socialno nezaščitenih dr. G. GHgo-rovič, odsek za zaščito dela pa bo vodil načelnik dr. Jeremič sam. V sanitetnem oddelku pod načelstvom dr. $tamoaria so imenovani: za šefa odseka za zdravstveno službo dr. Pavel Radojkovič, za šefa odseka xa higiieno dr. Ivo Kun. za vršilca dolžnosti šefa odseka za zaščitn mater in <lece MHena Atanacković. za šefa lekarni-šicega odseka majcister Andriia Milković. za referenta za zdravilišča in kopališča dr. Aleksije Sermako. za referenta sanitetneza sveta dx. Mihajlo Andriiević. Odsek za bohiice bo vodil  dr.  Štampar  nsebno.
—   Ti  driaTiie  slusbe.   Imenovana  sta   jjx
inspektorja finančne kontrole pri finančni direkciji v Izubijani dosedanji nadzornik finančne kontrole iste direkcije Ivan Koetl, za nadiornilta finanfcne kontrole v Preva-ljah dosedanji podnadzornik Josip Volav-šek; vpokojeni so pri direkciji državnih ža-laznjc v Ljubljani uradniki Anton Aleksie, Leopold Belec in  Franc SkodiČ.
—   Raspisana   profesorska     tlutba.     Na juridieni     fakulteti     zagrebSke   univerze   je razptoan natečaj za katedro trgovfikega, me-ničnega    in   pomorskega    prava.      Kandidati naj   se   piameno   isjavijo,   ali   reflektirajo   na mesto rednega ali iirednega profesor ja, odnosno docenta. Rok natečaja traja do 7. ju-nija 1930.
— Iz zdravn&ke službe. V imenik zdrav* niske zbornice za Slovenijo je bil vpisan zobozdranik v 2alcu dr. Martin H e r m a n.
—   Živalske kožne  bolezni v ljubljanski oblasti. Od 24. do 30. junija je bilo v ljubljanski   oblasti  23  primerov  svinjske  kuge, 33 svinjske rdečicc, 4 garij in 1 čebelne kuge.
—   Za   mrtve   proglašeni.     Okrožno   so-dišče v Celju je uvedlo postopanje, da  se proglase za mrtve Ivan Šeler iz Loč, Anton Stroianšek iz  Letu*a, Martin Kukovi-čič   iz  Sremiča,   Ivan   Strojanšek   iz   Glin, Franc čater iz Rifnika, Franc SlemenŠek iz Belih vod pri Šoštanju, Franc Praprotnik iz Dobrove  pri  Konjicah,      Janez   Ocvirk   iz Podloga, Franc Kovač iz Gradca in  Janez Urlcp  iz  Lokarij.    Vsi  so  odšli   začetkom vojne na bojišče in se nišo vrnili.
—  Iz »Uradnega lista«. »Uradni list«  ft 78. z dne 8. t. m. objavi ja za mesec julij ce-novnik,    po katerem  se mora vršiti  zava-rovanje  valute  ob izvozu  blaga po  čl.   16 pravilnika o prometu z devizami in valuta-mi z dne 23. septembra 1921 in natecaj  /a sprejem gojencev v pomorsko voJaSko akademijo v Dubrovniku.
—  Kongres  miru ▼ Beogradu. Jeseni se bo vršil  v  Beogradu kongres miru, katere-ga   se   udeleie zastopniki   balkanskih  držav in sicer ne   samo politiki,  temv©6 tuđi za-stopniki  raznih druitev in verekih ustanov.
—  Ijmenjara naših in poljak ih Uhnikor. Te dni priepe v Beograd 72 slušateljev tehnike iz Poljske, ki bodo zaposleni v tehnič-nih  podjetjih    našega   prorretnega   ministrstva kot  delavei  z  dnevno    plačo    40 Din. Enako Ste vilo naših tehniko v odide na Poljsko, kjer bodo zaposleni dva meseca v polj-akem   prometnem   minietrstvu.
—   Tehniene   sekcije.   Ministretvo   javnih del je v sporazumu z ministrakun predsed-nikom odredilo, da «e ustanove za zunanjo izvrico tehničao službo pri ministrstvu javnih del  posebne  tehnične sekcije.  Ustanovljenih je bilo 69 «ekeij z opredeljenim pod-rožjem.
— Nafezljive boieznf v ijubUaaakl oblasti. Od 15. do 21. junija ie bilo v ljubljanski oblasti 6 slučajev tifuznih bolcrni, 53 Skrlatinke, 52 oSpic, 11 davice. 43 duSlji-vega kašlja, 8 šena, 2 krčevite odrevene-Iosti   in   1   vraničnega  prisada.
—   Razptttt   druStev.   Društva   »Sadjar-sko druStvo za kamniški politični okraj na Homcu«,     »Delavsko   prostovolino   društvo za podporo delavcev    \n delavk    tovarne Ivana Bahovca    na Duplici    —    Kamnik, »KatoliSko slovensko   prosvetno   društvo« ,Upa* v JarSah, »Fantovski  klub< v Kam-niku in »Sadjar< v Tunjicah so razpuSčena, ker niTiajo pogojev za pravni obstoj.
—   Vpoko}iter  t  »odni tluibi.  Vpokojeni .-n  vodnik    okrožnega «odide«  v  Banjtluki
*     ;>!f   Sark,   sodnlk   okrošnega   #odi§ča   v
liku, Makmmilijan Fric, sodni  priprav-
■ rc?kejf«  •ediMa  v  Botaocki  Gradiški,
. :xo Slibar in upravitelj jetnišnice  pri
?     :,i   sodiJKSu  v Celju  Ivan  Moiina.
«    -voagret     u^iteljeT    mešcaiifkih   *e1.
t   . je bil otvorjen v Pan^evem kongre«
*     udrušenih   učiteljev   meSčan«kih   6ol,
?n se je udeležik) o»koli 250 delegatov.
. /oluciji   zahtevajo   učitelji   meScanskih
da ie gprejemajo ▼ bodove v viijo pe-
o4ko Solo učitelji s definitivnim izpitom.
«:•   se obla«tni nadzorniki   irhenujejo  iz vrst
kvalfidranih   učiteljev   meWan«<kih   Sol,   Ha
dobe  meSčanske Sole  po  novi   uredbi  poee-
ben  oddelek  v proavetnem  mini«trstvu,  Ja
se v trgovakih in obrtnih Mah nameKajo la upravitelje in profetorje v prvi vrsti upravitelji ih učitelji meščanskih iol, da so-delujejo pri sestavi novega zakona o nie-Seanakih Mah tuđi elani zveze in da ce ab-sorventi mei^anekih sol po izpitu eprejema-jo v erednje »trokovne Sole pod enakimi po-goji kakor abeolventi drugih niijih srednjih Sol ali pa da se sprejemni  ispiti odpravijo.
—  Izpremembe v nas! voiskL Imenovani so za komandanta I. batali. 10. pešpolka podpolko^ik    Ivan    Franger,    za  vrsilca dolžnosti komandirja I. eskadrona 7. konje-niškega   polka   poročnik   Anton  Krpan,     za vršilca  dolžnosti   komandirja  4.   eskadrona 8. konjeniskega  polka  poročnik  Rudolf Ki-ler  in   za  vodnika  konjeniške podčastniske šcle poročnik Vladimir Rogoz.
—   Sakatila    v  Rumunijo    in    Aaglijo. Poštna     hranilnka   0   avojiir.i   podruioicami je  uvedla   direktno  bančno  zvezo  v  Rumu-nijo   in   Anglijo  za  denarni    promet  v  obe navedeni državi. Lastniki čekovnih  računov lahko odrejajo  izpUSila v Rumunijo in  An-glijo pod istimi p°?°ii ^0' v ostale država S   posredovanjem     teh   in   poprej   vpeljanih 7we7   z   inozemstvom   labko  izvršuje   Po*;na hranilnica   izplačila   v   države   celega   sveia. Natanenejža     obveetila   daje   Postna   hranilnica in  njene podružnice.
—   Spominski    dan  ia   v»e boree  Slovenije, kjerkoli so etali  v težkih dneh vojne, bo na Brezjah dne 11. avgusta. Pričetek ob pol  10. uri. Ves dan sodeluje vrlo žel. glas-beno druŽtvo >Slogac  iz Ljubljane  in združeni pevci, ki prihite ta dan na Gorenj&ko. Dnevni spored kot običajno. Polovična vožnja že dovoljena in sicer od 9. do 13. avgu-eta  t.   1.  z  eBoemerno   ćelo vozovnico,  potr-dilom   udeležbe  na   Brezjah   in   prosto  vožnjo naiaj. Tovarili! Naj za don i iz naših pra 11.  avgućta  veličastna  himna  bratstva,  Iju-bezni   in zvestobe  bogu,   kralju   in   troeJini nad   vse   ljubljeni   Jugoslaviji.     11.   avgusta vsi    na  Brezje.    Glavni    odbor   Z.  S.   V. v Ljubljani.
—   Seinam   iakonov,   prarilnikor,   uređb itd. V >Službenih Novinaht žt. 155 z dne 6. t.  m. je objavljen  seznam  zakonov,  pravil-nikov,   uredb,   naredb,   razpieov   itd.,   objavljenih   v   ^Službenih   Novinah«   od   1.   janu-«irja do 30. junija 1929.
__ Komisija za učitelje obrtnih šol. Trgovinski minifiter je odredil komisijo za polaganje državnega strokovnega izpita za učiteljsko službo v moških strokovno-obrt-nib šolah. Pred to komisijo bodo polagali izpite učitelji rieanja in strokovni učitelji strojno-ključavničarske, elektrotehnične in gradbene eekcije.
—    Telefonska    zreia   Oradee-Ljublj&na-Opatija.  1.  t.  m. je  bila  uvedena    direktna telefonska  zveza   med   Gradcem   in  Opatijo, preko  Ljubljane po  direktni   progi   Ljublja-na-Trst
—  Koliko tobaka pokadimo.  Po uradnih statističnih podatkih je prodala monopolska uprava v prvejn četrtletju tekočega leta   v Srbiji za  124,124.070 Din tobaka, na Hrvat-6kem  za 86,868.577  Din,  v Bosni  in  Hercegovini    za 53,349.927  Din,    v  Sloveniji    za 4,102.138 Din, v Vojvodini za 47.776.254 Din in v Crni gori za 4,665.806 Din.
—  Vrerae. V soboto je bil mlaj in vrerae se  je   nenadoma   poslabšalo.   Noč  od   sobo te na nedeljo je bila zelo viharna  in deževna, včeraj smo pa  imeli kraeen  dan.  Proti  večeru ee je pa začelo znova oblačiti in davi je  nekoliko    prsilo.    Vremenska    napoved pravi, da bo deloma oblačno in  neatanovit-no   vreme.    VČeraj   je  bilo   v  jugovzhodnih kraj ih   lepo,   v   severozapadnih   pa  deževno. Največ dežja eo imeli v Mariboru. V Sloveniji in na Hrvatskem je temperatura občut-no padla, v Južni Srbiji pa pritiska neznoe-na vročina. Najvi^ja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 41, v Beogradu in Sarajevu 32, v Mariboru 23, v Ljubljani  21.8, v Zagrebu 20 stopinj.  Davi je  kazal barometer v Ljubljani 760.8 mm.  temperatura je zna-šala 13.40 c.
—  Baba Anujka obsojena na 15 let tež-ke jeee. V eoboto je pančeveko eodišče razglasilo obeodbo v razpravi proti babi Anuj-ki  in  njenim    sokrivcem.    Anujka  Tee sli kakor  so jo  krstili   »Baba   Anujka« je bila radi     premiiljenega   umora   Lazarja   Luda-škega in radi sokrivde pri umoru Nik. Miro-mova obsojena  na 15 let teike ječe in iia loletno izgubo Časti. Stana  Mironov je bila radi   premisijenega   zavratnega   umora   evo-jega moža obsojena na  dosmrtno jeeo, Simo Miromov  radi premišljenega umora svojega očeta Nikole na 15 let ječe, Zofija Miromov radi  premiSljenega umora svojega  tasta  na doamrtno ječo,  Ljubinka Milankov  radi  so-delovanja   pri   umoru   Luda^kega   na   8   let težke ječe, neeakinja Nikole Mirom ova Olga Sturdza  pa je bila  radi  pomanjkanja doka-zov oproščena. Oprolcena je bila tuđi Danica Stajić, ki je bila osumljena zločina sode-Iovanja. Državni  pravdnik je  radi  prenizke kazni   vseh   obeojencev   vložil   priziv,   z   izi-dom  razprave pa tuđi nifto zadovoljni za govor niki   obtožencev,   ki   so   istotako   vložil i prizav.   Ko «o  babi   Anujki   prečitali   obsod-bo, je dejala, da je nedolžna in da bo v po-nedeljek umrla. — S tem je bil zaključen eden največjih procesov zadnjega deaetletja v Vojvodini.
—   Stračen    iUein   ii   Ijabosumnosti    in osvete.   Vso   Srem«ko  Mitrovico   je   razburil strahovit  zločin,  ki  je   bil   izvršen  v   petek ponoči. Pri čuvajnici 56 bo našli mrtvega a preklano  glavo  201etnega  kretničarja   dtefa-na Magoča, ki ga je zavratno umori 1 181etni Lazar Stojanac. Vzrok zločina je bila Ijubo-sumno6tt  oziroma  oeveta. Lazar Stojanac je namreč   že   delj   ča«a   zasledoval   mlado   in lepo  MagoČevo ženo,    ki  ga pa ni marala. Ker Ie ni odnehal, je povedala možu, da jo zalezuje in da ji je ukradel  100 Din.  Ma^oč je fanta  pretepel  in mu zagTozil,  da mu jo po&teno zagode,  če  «e  Ie  enkrat  pojavi  pri njem.  Stojanac je jezen  odšel in  sklenil je. da «e  Magoču  temeljito* osveti.   Zasnoval  je »tražen   nacrt.   Odkrižati  ee   je  hotel   aelju-bepa mu moža, obenem «e je pa hotel osvetiti  njepovi i>ni. Najprej je »tregel ženi  po življenju,  toda  nacrt  se   mu   ni   posrečil.   V
petek zve^er pa je izvrši 1 strahovit zločin, katerega žrtev je postal Magoč. Ob 10. je odšel Stojanac z doma in vzel g teboj te-kiro. Odftel je k približno 4 km oddaljeni čuvajnici, kjer je Magoč *luftoval. Kretni-čar, ki je bil svoje delo že opravi 1, je ni« hudega sluteč legel na klop pred čuvajnico k počitku. Stojanac se je eplazil k Čuvajnici in udaril speČega Magoča s sekiro po glavi. Težka sekira je nesrečnežu preklala glavo in bil je takoj mrtev. Morilec «e je sam javil oblastim. Cinično je priznal zločin in dejal, da mu ni žal. Stojanac je bil pred dvema letoma obtožen radi poskule-nega poeilstva   neke  deklice.
—   Železnlika   nesreća   pri   Apatinu.    V petek  zjutraj   je   pri   Apatinu   zavozil   vlak, ki   ie   prišel   iz   Novega   Sada.   med   čredo živine, ki jo je gnal na pašo Novak Marić. Vlak ic povozil tri krave in skočil s tira. Materijalna  Jkoda je bila    precejSnja.    — Istega  je  pri  postaji  Kapusina.  blizu  Apa-tina   skočil   s   tira   poštni   vagon   osebnega vlaka Sombor - Odfaci.
__ StraSen samonor nexaaaa mladenke. Potniki, ki so v petek zjutraj prispeli v Split, so pripovedovali, da je pri postaji Gračac skočila pod vlak neznana mladenka. Stroj jo je strahovito razmesaril in ji odtrgal   glavo.
—   Nezgoda   svetovnega   po ini ka.  V  redakciji »Nove Dobe« v Splitu se je zsdasil te dni 28Ietni elektrotehnični inženjer Kurt Mayr Lori, ki je v aprilu na mali jadmici zapustil  sušaško  luko  in  nameraval  ž  njo dospeti  do Indije. Pri Draču  ga je pa  za-lotil vibar, ki mu je razbil iadrnico in uni-čil vse i:netje. V redakciji je Lori povedal, da potuje že štiri leta po svetu. Mož je v službi   neke   nemške   revije,  kateri   pošilja slike in tografije s potovania, obenem pa pobija     tuđi   porobila    za  neko    dunajsko tvrdko   z   radio   -   potrebSČinami.   V   aprilu je zapustil na jadrnici, ki jo ie zzradil sam. Šušak, jadral je ob dalmatinski obali, obšel vse otoke in  dospel do Drača.    Tu ga  je zalotil   vihar,   ki  Je   njegovo   barčico   prc-metaval   kakor   orehovo   Iupinico.   Zlomilo se mu je krmilo m končno ga ie vihar tre-ščil na pečino, kjer se je ladrnica razbila, a Lori si je jedva rešil življenje. V Albaniji  ie  prosil oblasti  pomoči,    toda    nihče se ni zmenil zanj.   Na to    se ie odpeljal    v Jueoslavijo  ter  se  izkrcal  v  Splitu.  Sedaj caka v Splitu pomoči. Obrnil se je na av-strijski  konzulat, pa ni  našel  pravega ra-zumevanja in tako ie bil prisilien apelirati na splitsko  prcbivalstvo. Lori  se namerava vrniti na Dunaj, kjer 'noče znova organizirati  potovanie  z jadrnico v  Indiio.
—   Pri ielodenih teikočah, zgagi, zmanj-šanem   obČutku  za  tek, zaoeki,   pritisku  na jetra, tesnobi,  tresenju udov, zaepanosti po-vzroči     kozarec   >Franc   Jo«efove<   grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave.  Zdrav-niška    sporočila   iz  tropičnih     dežel     slave >Franc Josefovoc  vodo   kot   važen   pripoino-ček   proti   grizi,   kakor  tuđi  želodčnim   obo-lenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlic«.  Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spe-cerijskih   trgovinah.                               l/L
—   Doia — precizijske   ure   P. Ćuden, Prešernova  1.                                         57-L
Iz Lfnbliane
_lj Koro&i ebrtniki t LjuKljaai. Kakor poroča že današnji »Ponedeljek« so včeraj prispeli v Slovenijo korožki obrtniki, da vrnejo poset našim gorenjskim obrtnikom, ki so lani priredili izlet na Koroško in bili povsod goatoljubno sprejeti. Korožki gostje so včeraj ob 9 prispeli v 14 velikih avtobusih na Jesenke, si ogledali Bled in prispeli zvečer ob pol 9 v Ljubljano. V Zvezdi jim je Zveza obrtnih zadrug priredila intimen pozdravni večer. V imenu Zveze jih je pozdravil g. Rebek, v imenu mestne občine pa občinska svetnika gg. Turk in Urbas kot zastopnika obrtaikov. Gostje so se za pozdrave zahvalili in izjavili, da jih je gostoljubni sprejem ▼ Sloveniji prijetno presenetil. Pozdravni večer je bil zaključen ob 12. Danes so si koroSki obrtniki v spremstvu zastopnikov Zveze obrtnih zadrug ogledali mesto in njega znamenitosti, bili so na Gradu, ogledali to si palačo zbornice TOI in od&li na Bellevue, kjer so kosili. Po kosilu so si ogledali Še nekatere zanimivosti mesta, ob 14.45 so pa odpotovali iz Ljubljane in se vrnili na Koroško.                                              ,
—lj V počaščeuie spomina s. dr. Gre-lorja 2er]ava daruje P. Z. 60 Din za Ciril Metodovo družbo. Srčoa hvala!
Originaten samomor zaljub-
Ijencev
Vojak: 27. pcipolka v Uh, Hradištu Edmund Hitzl je imel ljubavno razmer-je s služkinjo VVolHtzevo. Dekle se je odpeljalo te dni k svojim roditeljem, ker je odšla gospa, pri kateri je služila, na počitnice. Čez dva dni se je pa vrnila k svojemu ljubčku, katerega je obvest»la o prihodu. Istega dne po-poldne je dobi! Hitzl od vojakov v ba-raki pri bolnici dve vojaški puški in več nabojev. Z rjubico je odšel za bolnico, kjer ie nabasal obe puški. Eno je dal ljubici, drugo je pa obdržal sam. Ko ie bilo vse pripravljeno, sta se poljubila in oba hkrati sprožila. Zadela sta se v srce tako, da sta bila takoj mrtva.
Vojaške oblasti so uvedle preiska-vo, da ugotove vzrok dvojnega samo-mora. Vse kaže, da sta šla vojak in njegova ljubica prostovoljno v smrt ra-radi nesrečne ljubezni. Hitzl je zapustil pi^rno. v katerem pro«i. naj ga polože z ljubico v §kupni grob.
Zanesljiv doku.
Jelica svojemu bratcu: Ne govori tako glasno, v salonu imamo gosta.
—  Kako pa to veš?
—   Saj sem slikala, kako ie dejala i mamica  papanu:   Dragi  mož.                i
Iz gledall^a.
—  Dragi prijatelj, v vaših letih sem vedno sanjal, da bi se moj glas razle-gal po glcdalvšču od začetka do konca predstave. In glejte, zdaj se mi je ta želja izpolnila.
—  Kakšne vloge pa igrate?
—  Sepetavec sem. Prevktao£t mati modrosri.
—  Vaš pes se mi ne    z4i    posebno hud. Zakaj imate torej na vratih napisano: Pozor, pes!
— Da bi mi k-do ne stopil na nj.
Z manev rov.
Na man-errih dobi polk povelie, ki ni bik) ćttjirvo. PoJkovnik posije ordo-nan-čnega častn-ika v lekarno, češ da znajo ta-m čitati vse. Kmalu se ćastnik vrne  s  stckleničico  v roki, re'ko^:
—  Lekarn^ar prosi gospoda polkov-nika, naj to lekarstvo dobro pretrese, preU'r>o zz vzame.
MAGGI
zabela
IO
, vsaKo kuhinjo,
ftitpirrri w krmif^rd SHft
Na naslov Radio-Ljubljana
Sem radioabonent « prijavljenim ajjara-toui. Tuđi plačam letnih 300 Din. Ze zdav-naj čem se privadil na različne defekte ljubljanske radiooddajne postaje in i dečkom z limonami sva ei najboljša prijatelja. Kar se muzike tiče, so u5e^a vpoplat Čpz in čez postala.c
Le s poročevateko službo >Radio Lublja-nec «e nikakor ne morem epoprijazniti. Zdi se mi, da je precej enoetransko pobar-vana. Ker imam priliko poslušati tuđi tuje postaje, sem opazi 1. da ematrajo drugod od-dajne postaje za obče javne naprave, ki eo razun italijanskih do ^krajnosti tolerantne. Ni»em prenapetel in ta«le<iujem naše kulturno in javno življenje s treznim očesom. Driim ee gesla: Vsakemu svoje. Posebno Če je za teti denar. Taka etvar boli sleher-nega svobodnega državljana, ki ima v sebi količkaj   demokratienega   duha.
Pa tuđi marsikatero netaktnoet /agreii »Radio-Ljubljanac v svojih dnevnih poro-Č51ih.  Na primer:
V petek 5. t. m. so poročali med dnev-nimi poroci li tuđi o svetovaclavskih eveča-nostih v Pragi in o slavnostnem sprevodu, ki je iste dostojno zakljudil. Na koncu po-ro&la je gospod razglalalec omenil »imago t 6T«b«d*iniselBi Prmgic. Mislim, da je U opaxka napram gostiteljem bratom Cehom in slasti Pražanom, ki so vzor elovan^kega gostoljubja, do skrajnosti netaktna. Razla-gam si stvar popolnoma enostavno: Kjer je zmaga, je v blizini gotovo tuđi premaganec; ali v prah zdrobljen ali na kolenih. Za tak poklon bi se gostitelj gotovo lepo zahvali i.
Da eem jaz v njihovi koži, bi dejal: V Pragi smo se marsikaj naučili. SpoŠtovati svojega bližnjega in priznati mu pošteno delo, čeravno je drugačnega notranjega pre-pričanja!                                           Pivfaa.
Prizanašajte drevju!
Strašno je, kar počenjajo Ijudje in otro-ci z lipami na poti proti Ježići. Dan za dnem vozijo lipove veje kar na vozovih do-mov. Ta lepi drevored, ki nudi ljubljanskim izletnikom tako lepo tenco, bo v kratke ni popolnoma opustošen. £e nekaj let tako, pa  bomo na Krasu.
Ali ni nikogar, ki bi se /avrel za to stvar? Nekatere lipe so že popolnoma okle-stene tako, da se mora človeku, če ima ko-ličkaj razumevanja in smisla za lepoto na-rave, to početje gnueiti. Kaj pa je prav za prav lepšega, kakor poleti hladna §enca? Kako bi pač bilo, ee bi recimo po Ljubljani in okolki kar naenkrat vse drevje izgi-nilo? Ali bi ne bilo kakor je na Krasu, kjer brije bar ja vso zimo?
Zato pa prosijo ljubljanski izletnik i, naj preprečijo ta vandalizem oni, ki jim je dolžnost skrbeti za javne nasade in drevo-rede.  —  Ljubljanski   iiletniki.
Eccehomo'
Včerai ie bil krasen dan. toda većina Ljubljančanov je ostala dona. ker je ziu-tri] kazalo, da bo slabo vreme. Ljudje so porabili nedeljo za izprehode v btižnjo okolico. Popolđne ie bilo v Ti voli ju vse pol no izprehalalcev. Vse klopi so bile za* sedene in ljudje so se veselili no viharni noči izredno lepeza poletnega  dne.
Ko je bil promet po glavnem drevore-4u najživahnejši, je prikorakal iz mesta suh, bleđ in onemozel mož v razeapani obleki, držeč v roki dve prazni stekleni-čiči. Pogled na tega živega mrtveca je bi! naravnost pretresljiv. Iz oči in obraza mu ie odsevalo nepopisno trpljenie. Tako izže-teia, v bedi in ttiki borbi za obstanek onemoflera   človeka   se   redko   vidi.
Nesrrečnež je baie ruski emifraut. S praznimi stekleničicami v roki je hodi! od klopi do klopi in nujno prosil, naj mu dobri Ijudje s skromnimi milodari omoffočijo nabaviti se lekarstva, da mu ne bo treba v straSnj bedi in pomanjkanju umirati brez vsake pomoči. Nekateri $o uslišali njesovo prošnjo, pri večini je pa naletel na sluha aSesa. Res ne živimo v sijajni«! razmerah, teda takih kričečih primerov bede in trpljenja bi med nami ne bilo treba. Ali res ni ntkogar, ki bi se teza nesrečneia usmi-lil in mu pripomogel do vsakdanjesa kruha?                                         Oćividec.
Malo več humanosti
Nedavno je bila v mestni ubožnici ob priliki neke zlate poroke pomembna ulav-nost, kateri so prisostvovali odliCni gostje. Časopisje je o tej slavnosti precej pisalo in to tako, da mora vsakega, kdor ima le količkaj socijalnega čuta, veseliti, da se mestna občina z gospodom lupanom na Čelu tako briga za reveie, ki pretivljajo zadnje dneve svojega življenja v Japljevi ulici. Po informacijah, ki sem jih dobil, pa tam ial ni vse tako, kot sem dobil vtis, ko iem Čital ta porobila. Ne bi se vtikal v to zade~ vo, ako bi me ne razburi] dogodek, ki s« je pred dnevi v ubožnici pripetil in ki ga hoČem tu navesti v informacijo javnosti ia zlasti onim. ki bi želei i priti v Japljevo ulico.
Predvsem moram omeniti, da se je hrana radi zmanjsanega proračuna poslabiala. Ali je to krivda onih, ki so se proti prvot-nemu proračunu j>ritoiili, ali krivda onih, ki so to radi reduciranega proračuna odredili, ali morđa krivda II. in&tanoe, ker ni še\ proračun skozi njene roke, o tem nočem in ne smem razpravljati. Moram pa pribiti, da je to nesocijalno in nehumano postopanje! O tem bi se sicer dalo napisati veliko več, toda danes ni za to primeren Čas in naj si čitatelji sami kombinirajo tvoja mnenja.
Preidem k zadevi, radi katere sem to napisal. Revčkom, ki so v meatni uboiniri, strezejo «estre. Zavod ima — kot »pJoh v§ak zavod — svoj hiini red. Tega reda *• morajo seveda držati vsi stanovali Ako se proti hitnemu redu kdo pregreit, zasluži seveda kazen. Vendar — tssj po mojem skromnem mnenju — danes ne Živimo vHI v srednjem veku, da bi kasen morala biti telesnaf V ubožnici je neka na pol nema revna stara ženica, ki \m <ian pomaga zu-naj ubožnice pri gospodinjskem delu, kjer si zasluli hrano tako, da ▼ uboJbici ^anio stanuje. Ta revica — (ki je tuđi duševno omejena) *-i je pred dnevi čistila čevlje pri vodovodu. Gotovo je, da to oi t redu. Zato so jo sestre prijele, držale % rokami, eua jo je pa tepia tako, dd mi je ženski «imi vsa objokana toiil«, kako jo vae boli, k»»r so udarci padali tuđi po glavi. Reviea ti niti ni več upala iti preooČit v ubožnico, inarveč je prosila dobre ljudi, da »o ji tiali prenočilče.
Ako ima kdo kaka sadUtična nagoenja, naj ta izvaja na sebi! V tako humano institucijo take osebe ne »padajo! Merođajn« Činitelje v imenu prizadete prosim, da za-devo prei^ejo in poskrbe, da se to ne bo več  ponovilo.                                         _h.
S harmoniko v zraku
Po dodatnih poroCilih so bili iparv-ski Iccaki rcicm po srcCncm naključju. An^leški letalec Mcwin jih je opazi I iz svojega letala v zadnjem trenutku. Krožil je okrog poti, ki so jo bili ubrali španski letalci. nad štiri ure. in že je hotel iskanje opustiti in se spustiti na matično letalsko ladjo »Mg\e IV.«, ko je opazjl španske letalce na valovih. Videlo se je slabo, kajti letalo je bilo zelo visoko. Poleg tega je pihal moćan veter in Mewin je moral neprestano i£-preminjati s»mer.
Spanski letalci so .bili v nevarnosti, da se potope. Kkalo jih je več anjlc-ških Jetal in nek letalec je začel visoko v zraku igrati na harmoniko, da bi prc-gnal strah in mučno raspoloženje. Re-šilna akcija je bila zelo težka. Ko so potemili Spatiske letalce na krov, jih je pregleda! zdravnik, na kar so se pre-oblekli in zaspali kakor ubiti.
Protesonka.
Raztresen profesor: Je tu kdo? Vlomilcc pod rx>steljo: Ne. Profesor:     Cudtio,  meni  se je pa zdelo, da ne]ylo govori pod posteljo.
Nesigitntost.
Glas z vrta: Pojdi sem! Zakonski mož:  Si k li cal a mene aH psa. draga ženica?
Otrofk* arldevaost.
—  Papa, kupi ml trompeta
—  Se na misel mi n« priđe.
—  Kupi mi jo, saj bon trobil sama, kadar boi spal
Stran 4
•SLOVENSKI   NAROD*, dne 8. hilija \929.
.tev   \^2
t/lugust cBlanche:                                      •/
ZNa valovih strasti
—  Misli-š, CoIIetta, da se pripravlja kaj resnega? — je vpraša] Felix, ki se kot tuiec ni spoznal na pariške rarmere.
—   Poidi,   kreniva   čez   Boulevard Beaumarohais proti trgu Bastille, — je predlagala CoHetta. — Morda bo tam ži varane je. Nekam čudno mi je pri srcu.
Boulevard Beaumarchais ni posebno raz'košen in tuđi lfapih trgovin ni ra njem. Navadino >e tako prazen, kakor >e Boulevard du  Tempie živahen.
Toda ti stega dne je bilo na njem proti pri'Čakovanju zelo živahno. Mo-čan vojaški orkester je prihajal od tr^a Bastifle in Boulevard Beaumarahis je kmalu naipolnilo vojaštvo. Kamor je sc-galo oko, so se lesfcetali bajoneti.
A visoko nad tem gazdom iekla se je dviijal v orad'ju spomenik julijske revolucije s pozlaćenim kipom Svobode. Bvo. tam prihajajo nove čete, — ie dejala CoIIetta. — Pariška zarniziia se zd!i vladi preslaba. Do jutri rvečer bo v Parizu baj-e 70.000 vojakov. Le pogrlej, povorka novih čet nima konca ne kraja. Umakniva se raje in počakajva, da poj-dejo mimo.
Z vihrajočimi zastavami in gođbo na čelu je korakal mimo polk za po-Tkotn.
—  Le poglej to o boro ženo množico! — je dej<al Felix zamišljeno.
—  Vidim... toda položaj morda ni tako resen, kakor se zdi.
—  Čemu je prišlo toliko vojaštva v Pariz?
—  Nedvorrmo zato, da bo vzdrževa-to   red   v  predmiestiih   in   v Inidskem okraju,  da zatre  upor, če bi s-e zadel širit: vz mračnih sfcrivalvšc. — je odgovorila Vomornica.
—  Veš, kaj bi odtsrovoril moj bratra-nec na to viprašanje?
—  Ne
— Od'jcovoril bi: prišli so: da branijo kiivičnost manjsine pred praznim: za-htevami milijo-nov, prišli so« da branijo flačitelje, dočim bodo ubijali matirane, ki so prav za prav njiiho«vi bratje. Sre-Čo imam, da mseim bril potrjen.
—  Jaz te pa ponovno vprašam, za-kaj vidiš v  tem posebno sreČo? — je viprašala Coiletta radovedno.
—  Če bi bi] vojak, bi ne iinel miru, vsaj zdaj tu ne.
Felix je izgovoril te besede nekam a-patično in obraz se m<u ie zsmračil. Ali je bil v takem stadiju življenja, ko se ehiga človek na krilih prohoda iz žrv-Ijenda v smrt, da si za hip oddarme na bre&u večnosti?
—  Bože moj, kaj pa misliš s tem? — je  vdklikniia  CoIIetta  in se nagnite  k svojemu Jubčku. — Kaj pa misliš s tem >zdaj« in »tu«?
—  Ali ne vidiš tam v ozadju spomenika revolucije? Ne vidiš kipa Svobo-die, kako se le^keče v solneu? — je vz-kHkrr! Felix
Mhc'eničev obraz je znova zažarel in oči so se mu zaiskrile.
Bel oblaček se >e preselil na obraz njegove ljubice.
XXX.
Lnrembours.
V FaubourK St. Germain, približno sredi tetga dela mesta. ležečega južno od Se i ne, staji grad Luxembourg.
Mifiutni kazalec na uri Luxembour-ga je kazal Četr* na dive, ko je zavil Armand Camboti z rue d-e Totirnoti in vstopil v vzhodmo krilo gradu, kkr je galerija sKk.
Armanda pa menda nišo mikala v Luxe»mlbourgu umetniška dela, sicer bi ne bdl zardel in se tako nemirno oziral okro-g. Vendar se je pa ustavil pred sliko v veliki dvorani.
Bila je znamenita \Vidcenbengerie-va krajina, od katere smo videli na Svediskiem že več bolj ali manj posre-čenih kopij.
Armand je stal doigo pred to shko, kajti zdelo se mu je, da more videti svoje nemirne oči na blestečem Jedu kakor v zrcalu, ali pa je Čutil potrebo oMaditi se malo na zimskem zraku in morda je pričakoval. da razipade zimski mrak, ki je pocasi legal na krajino, v sneg in se vsuje na ntie^ovo rarpaljeno čelo in plamteče oči.
Kar je zaslišal da bije grajska ura pol dveh. Obrnil se je in odŠel počasi v veliko galerijo.
Blizu vrat dlvoratie, iz katere >e pri-hajal, so se<fe1i slikani olbeh spo»lov, vsak za svojim stojalom, zaposleni s kopija mi.
Armand je za&ledal umetnico, damo v preprosti crni svilen: oblefri, brez vsa-kih okraskov na glavi, če ne računamo bujnih kostanjevih las. spletenih v go-sto kito na tilniku. Bila je zaitopljena v dek), pogkdovala je zdaj na sliko na steni, zdaj zopet na platno pred seboj.
Nj>en obraz, nekoliko bled, je bil mladost em m lep, z njega je ođsevalo ono oduševbenje, ki se polasrti Stoveka, če se Dribliža umetnosti.
Anmand je gledal ta abraz tako po-bo-žno, kakor gleda veren katofičan Marijino sliko v glavrn-ean oltari u.
Tako ye stal ves zamaknjen, dokler se umetnica ni ozrla.
2arek tihe radosti se ji je zasvetil v očeh, ko je zaigtedala in spoznala mđa-deniča.
Anmamd se je spošt'r.vo poklanil in stopil k stojalu, pred katerim j-e se-dela.
—  Pozdravljen", monsieur Arma«n4! — ga je pozdravila in obrnila stojalo na drugo stratim da skrije svoje deki  rado vedn im ocem.
—   Izvolili  ste  me  poklicati, — je deial Armand.
—  CoIIetta,  moja komornica,  mi je pripovedovala, da je vas srečala. a jaz sem že davno želela sestati se z vami.
—  Kaj ste res želeli sestati se z me-noj? — jo je prekinil Armand, ne da bi mogel skriti radost, ki jo je čutil v svojem srcu.
—  Nekam čudno  zvene vaše besede. Sicer pa ni Čuda. saj imate tehten razlog. Nehvaležna in krivična sem bi-
la napram vam. Ta očitek zaslužim z vaše in — svoje strani.
—  O, bože moj! — je vzkliknil Armand. — še na misel mi ne priđe očitati vam karkoli še manj pa ježiti se na vas, madame. Ce sem pa zopet zakrivil kaj, kar je vas ranilo, vas prosim od puštanja. Je pač križ, če človek često ne ve, kaj govori in počenja.
Armand se je namreč spomnil, kako je nekoč navdušeno pritiska! Adelaidi-no roko na svoja prsa in usta. Zdaj je mislit da je najlepša prilika prositi jo odpuŠčanja.
—  Toda. — je prgvmmil vi<ie^S, da je v nevarnosti. da svoj greh ponovi, — toda. ker srte bli tako bufceznfvi, da ste me želeli videti, si dovoljuiem prositi vas . . . skraftoa, storite mi uslu»go.
—  Kar na dan z besedo, — je dejala Adelaida, ne da bi se bala njegove vro-čeikrvrfpsti.
Armanđ se je ozri po pale rili.
Drujri si karH so sedeli kot rečeno pri vrat'h, torej dovoK daleČ. da nišo mceM slikat! nje^rovega posrovnrn z vojvodin jo. Polesr te«a se je pa zdelo. da so preveč zato-plieni v sto je delo, da bi se z*anrmaH za Armanda in vo-jvodi-nio.
—  Gotovo   se sporni a te,   da sem vam izročil pisemce,    ko sem zadmjič govoril z vami, — je pričel Armand.
—  Da, spominjani se, monsieur. — je odgovorila vojvodinaa.
— Ko ste ga sprejeh in prečitali, ste bili zortovo   prepričani,   da ga je pisal vojvoda.
—  Da, o tem sem bila trdno prepri-čama.
—  Toda drugi dan, na dan vaše poroke, ste bili gotovo drugačnega nme-ni<a o tem pismu.
—  Da, — je odgovorila vojvodin ja s slabim glasom .kakor da ji zre to priznanje težko iz ust.
—  Ali ste mislili, da je bito pismo ponarejeno?
Vojvodinda je povesila oči.
—  In koga ste im-el: n-a sumu, da je . . . O, bože moj, kako vas nadlegnjem s te«mi vprasanji! Morda je vam neprf-jetne srovoriti o tej mučni zadevi.
—  Ne, ne, kar nadaljujte, mon>sieur!
—  Kdo je po vašem mneniu i>on»a-redil pismo?
Voj\Tod:inja se je obotavliala z odgovorom.
—  Jaz imam drvojno mn^nje o tem, — je nadaljeval Armand. — in zdaj ta-v<am v tem: med en-im in drugrim. To je bil ... da b": vas vsaj ne minila potrpež-ljivosit, ...    je bil   po vašem mneniu moški ali ženska tišti, ki ie ponaredU pismo? Skratika, a^i ste dolžili te podlosti komornioo markize d* Bstelil-e?
—  Komornica markize d' Estelle, — je ponovila vojvodin ja začuđeno.
—  O, bože moj, torej ste dolžili mene! — je vzkliknil Anmand ogorčeno in obupano. — To je torej eno obeh nazora nj,    katero so vam vtepH    v glavo. Markizina komornica je vam natv&zila, da sem   jaz  pcmaredil  podpis  voj\*ode de Beaudreila m na-pis»al ono nesrecno pismo. Ah, zdai mi je vse jasno. Zdaj vi-d:m sloboko v to podlo intrigo.
Tragedija fraicoskega koloni jalnega castnika
Ker J« pojedel bdega p«t«Hna, to ga domaćini   zastrupili   — Vrhomi čarovnjk, ki je častaika lattnpU, fc bil obsojeo na smrt
Pranco^ke koIoniiaJne oblasti v sre<i-nieafriški koloniji Dabomeji so se pecale te dt»i s tra«e<iijo poročnika Chahne. ra. ki je poveliieva! odJdeTVn kolonijalne \ojske in je v strainih mukah nenado-ma umri. Naknadno se je izkazalo, da je postal žrtrv- fetiša. Razž«lil je namreč vero domačinov >n svojo neprem §-Ijenost je moral plačati s strašno smrt-io. Francoski listi so obfcimo poročall o poročnifcovi traged i^.
Clvabrer. mlad in zelo vesten 6a9t-nilc je bil prerneščeti v Daho-mejo. kier se je kmalu vživel y nove razmere. Ne-kega dne je naročil svojemu slur, naj gre v bHŽnj© naselbino   in mu prinese kokoš. DejaJ mu je, naj x> kar ukrade, ČeŠ. histnilc s« bo že zglasil in zahteval plač lo. S1oca ie ubogal m kmalu se je vrofl z lepim beiiin petelinom. Poročmik je bil vesel dt bo jedel dobro pečenko. ni pa veđel, da Je bel petelTn fet:^ doma-čitrov. Tuđi slujra tegra ni vedel. čeprav je br? domaćin. Bil je namreč iz drujje-e»a kraja,   kjer imajo    drusračne fet;5e. SI usra *e je že pripravi ial zaklati peteli-n-a. k€ je planil v r^oroC^ikovo stanovanje vrfiovni Čarovn-ik in zaoel ves raz-burjen mah«at: z  rokami   in  dopovedo-vati časrniku,    naj mu petefina   vrne. Med domačin! se je namreč hitro razorila vest. da ie bil ukraden sveti pete-l;n in da je tat slui^a belega poročnika. PoroČTTik je pa katejforčno Iziavil. da boce imeti pečenega petelina za obed. Čarovni»k ga je opozarjal, da časte domaćini  betefca petel na  kot božanstvo, to-da častnik se ni dal pregovoriti. Na-rocil je ?Jusri. naj peteliroa takoj zakolje. Čaroy*n:k je hotel resiti petel;ri3. toda častni'k je pcvte^nil revolver in tako ie petelinova ^lava    v nasiednjem    hipu pad!a pod sekirico.
Ctz tri đni je pa Cfoabr'er nemađo-ma rbolel in v silnih bolečmah umri. Truplo so abducTTatf :n izkazalo se ie, da je bi poroenik zastrup!jen. Prei^ka-V3 je dojrriala. da je bil v sadnju, ki za ie slugra kupil dan pred pnročrrkovo «imrt-io, simrtonosen strup, katere^a pridob!-vaio domaćini iz skorje neke?a dreve-sa. ZastrupTjenj-a je bil takoj osuml;eTi vrhovni čaro^^^ik. Kolonijalne oblasti so sa aretirale in priSel je pred sodišče. Trdil je, da je bila nenađna pornčniko-va smrt osveta razžaljene^a fet^a. ka> ti v belem petelinu. ki ea je poro5nik pojedel. biva božanstvo. Sodniki pa ča-rovp'ifcovemu zagovoru nso ve*je!i. OpozoriH so ga na "zid obdukcik, ki je j r-r'kazala, da je bilo sad je za?trup!;eno. j Obtoženec je iziavil, da dozJevni strup ni smrtonosen. Trdil je. da bi poročnik ne umri. tud: če bi bil v sad'ii ta srrup. Vojaško sodišče ie zahtevala. na: obto-ženec svojo trdite,- dokaže. Ca-rovnik je vzel smeje kos skoije iotič-ntsta drevesa in jo pojedel. Zgoi lo r.e mu ni tvč. Drusri dan je moral pojest*, se lp ko^ček drevesne skor;e !n zopet n! 1-iln  nobenih posledic. Neki sodn^k    ie
oa o^siil, da je Carovmk skorjo po>Tr-jfa! z noktom, predm> ro ic p*y\>4*\. OfKDioril '« s\ (>ic t-CAar šc na to lit so» - sče je zahtosab. naj ob^ož^nec s'voi-:o Doje, ne da bi io ostreai Zj.vi.rte te i« ^ačel trest: in ie zahtevo s^i šć.i od-1cčt> ođklonil Kemična ore >kava ;e dojnaia. Ja je strup v tanki «k<rj w »kc! dcbe'o drevesn^ »korjo. Obtolen^c •* to skorj co z rohtom od^tra i ! :n !a*f5 se mu rj, nic zgodilo. Sodis^^ se :t prc-pričak) o njegovi krivdi in zz & obso-dilo na smrt.                          •
FUfbolfie, na^travnefk. zato
Ne ve, kam bi i denarjem
Najbo^atejM onjentalski mogotec je vladar Majderabad-a Nizajri. MoŽ je te dni zapovedal, naj prepeljejo \i njegove oseb-ne blagajne v tresore indijske banke za 650.000 funt<n' šterlingov (o-koli 180 milijonov Din) zlata in srebra. Zlato in srebro je bilo trena pre-peljati v banko, ker v vladarjevi blagajni ni prosotra. Vsak dan prepeljejo \ banke približno za 30.000 funtov Iter-lingov \ladarje\e£a zlata.
Maharadža Nizam si beli glavo, kam hi spravil svoje ogromno boga-sno. Moz je največji bogataš sveu. V naši valuti znaša njegovo premoženje okro?: iO miljard. Poleg tega ima naj-manj za eno miljardo zlata, srebra in draguljev v svoji osebni blagajni.
Kako s« imeaujbe^?
Večkrat poročena filinAa rvezda: Dovolite, da vam predstavim svojega moža. gospoda . . . hm . . . kaj pa me jrlodaŠ tako debelo, kako se že imenu-veš?
Rok a rolu> umiva.
Natakar gostu, ki hoče plačati $ če* kom:
—  Čekov žal ne siprejeman>o,    go-Stpod. Z baHkami smo sklemli \ zajemno rk)g(-<lfi>o, ixi katen mi  ne  siprejefmamo iekcv, banke pa ne prc.dajajo obedov.
momi.
—  Zakaj sdo.ite taku ^mišljeni prtd to zebro?
—  Preinišljujern,  ali  je bela in  ima crne liše. ali ie čnna in ima bele liše.
GRITZNER. AOLER in KAVSER
»ivaim sttoi ter  notesa se
najboljša v  materijalu. Lepe opreme, ugodn plačilrii    pogor Istotani švicarsk pletiini   sti^o „OUBIEO edino pn
a osip Pete I ine, Liublianc
•>r>  vodu,   ->oiej  P' e^ernoveli*    pomemk/t    i>i*»       *.»
Dvokote*a aajboijftife sve<ovxuk zaamk v retiU MM selo »oc*-ai. NtSoore^l mode* otnBdh to* ričkov, od prepfocteta do BajO* nejšega, lo Igračnl vosKkf r sa-losL Več xn«nk liviUb atraiev nadaore£Uli modektr, đel to -      :                       po*vrn*t**.   CeoNd   Iraobo.   Pro-
daja  na  obroke.
u TRIBUNA*   F.  B.  L.  tovarila  dvotolcs Id otroških vozičkov, Ljobliana. Karlovsk^ c. 4.
Med. Univ.
Dr. Albert Trtnik
ordinira, ■ 1. f uli)em
od Vf 10 — Vf 12 ure in od  4 — 5 ure CHedallika nliea 12/1.
KL A VIR JI
Predao kupke klavir, oficire &i me\o talofo prvovrsta* kfanrjrler. Prodaja aajOMtfe li sa aaJmaojSe obroke, faposojevalnica! WAHBWCK. LJsblJaiu, Gr«corčlCrra S. v t>S£mi OTasbene matice.
iše nekaj polovičnih
In eellh srečk bo
na razipola^o v posođklfek v ck5?>oWaii-sldh urafo.
Zadružna hratriimca, llzo.l Lfub^ana, Sv. Petra c 19.
Makulaturni papir
kg d Din 4*-orocSaia uorawa *'Slov  Naroda"
I      zm puawWlo   vmh  piaoMt.  r*£umaktk in   kopirnih   «frotf«v,   razmnefttvafftifc   mm*
I                            —                                                                            "
I         <m                                                                               ^   '    »                                                                                                                _____
Zanesliiv pomoček za nego las
Z rabo u w>vo luajdeoc IraooosU  pomad«  »MlSCL«   te  BSUvf  top«danjt !■ «irtn)e te*. povncSo — t»faWleirf Ual«, odstranilo se t* poja-ri, ki sarad: ojih Ušle fcapadaio Ja aftve. Uspeh le tanesUiv pri 60 do 160 eramifa. kako/ to so  2e koBW  dali  Časa s'nrefc*  at  llpadal tasje. Ceo* s đostaritrijo rtakema aaroSnika na dom: 60 cr 115 Din. 80 fr. 150 DT«.  100 V  t8S Om. 160 cr 200 Dia.
VukeoM »aro«*« prBoiio>o  caraoc*) ta popola aipeb sa to let. Za sliHUL da M m bdo ispeha, rrsemo denar b poraimamo rse stroike.
V 'oiemstro potilia po porzetlo Depo sa ftroslavUo poraada  »MI$CL*
Beograd. Vasina 8. — V Beogradu prodaja lekarn* Delini. Knez Mitaailova 1
>*4faft o£iasi<
Vsaka beseda SO p>ar. Plaćo me lahko tuđi * tnamkaA, ča odgovor tnasnkol - No rpradanjo brc* tnamk* mm ^mmmmm odtfmfirfomA   -   Najmanju otf/o» I»lai ft*—• mibhb
Amerikansko   pisalno mizo,
dobro ohrankn pi&d'ni stroj Vu-derwood, kup^im. — Potiuđbc p<id »Tiipka« na upravo »SIov. Nito-da<.                                              1460
Absolventinja
trz- tečaja, rrnožea &iov. jo nem-š>ke;a jezika, »kn-, steoofrafije -■ strojer>;sja, ko-respoodenc« in dfj-STih pisamrš-kih de!. iŠ5e račetnr službe. Ftenudbe na upravo lista pod   »Začetti:ca«/t437.
Absohrent
đv«h km«t. 5o!. z daljJo prakso v Jesni manipulaciji io vinskfh Ue-teh ISie sMižbo p« fesai trfovin! ali kot skted5§ia:k eva. x dvo aK trim«$e5no prakso a!i tndi t* dalje časa. Pfefia po«tran$ka stvar. Orem tuđi k vinski trpovini za isto- dct>o. Ponudbe na opravo lista   r>od   »Vesteo   in   marHi»v«/l425.
Mml lokal
Z3k tr^o^Jio cdđam. Naslov v upra-\-i »Siov. Naroda«.                      1452
Mesarji Uobas^l
R€dta prilika. Radi bolcmi in od-hioda prodam ves ioTcntar hrea od-srcpmine t-ku-poo z iifcubora i« tr-čeniem pijaie. Eiektričo.1 po«on. Samo, da, se.dalle dela. Pojasnila d*afc  M. Radei, trgovina, Varaždin.
!4«
L Mikuš
L3U51 JANA   f*e% n    t« 15
OTpon ča svojo zalogo ležnikov m solnćnikov et sprcha'alnr Dalk Popravila se izvršujejo — točno in so idno  -
Ćcvljar. pomoćnika
<iprcjmiem za. ♦>■! -.■ 1*' , ^ hrano ;a stanovanjem v h'.š\ .<■ Đ»!aČo po do-go-voru. hrotam se sprcime va->eaec z vso osJi.rbo pr: moi*tru. Alo'jzij NeifT-o. Je\!;arstvo, Ljirfjpo-Pod-nar:.   QoTcr\>ko.                  1464
Tapetniskega rajenca
>prcj-mcm. Pav'c. :apctn;k, Vcio-\a   ulica   10.                               14*1
Palačo v Zagrebu
na najlepsem \n oaiprometn«ti4e^i me*tu ptiodam a U za.men4em «a veča« tozdoo po*es.tvo v SIov««'^. Ponudie na naslov: Dt. Kozjak, Zagreb,  Berislavičeva  ulica  7,   II.
1463
Z najboljsiin   uspebom
ie aad 23 te« oporabgajo Laracte kap Ml« ta otdravUen)* tpotiWb t>i?«tni (trtpei, beU> kap*n)e). V /sakl lekarsl p«*Cic» Dm ».—. 8 po&o  poiQ<  lekima   B!tn.   Sfto-
Enodnsžinska vila
na Bledu
3 sobe. pcedseba. kuh:o>a, verati da 1a krasen vrt. vodovod Sa elektrika v biši* se zj rreaja a enako v LjubHani evn. se tud! woda. Poiasaila da.'e n. Jerica Atmafl, B!«d I. Krekova cesta It. SS.    1411
IvMnrsaUahoki'. 1
Urejuje:   J««ip   Z^pančit   —   Za   «Narodno   ti>karr,o:   Frao  Jcserick.   —   Za   opravo  in uucrn m deJ Ji*t«: Otue Chrt^tol   — V« • LjubljMU.