■o
Irn
in
im im
!o
-r--
"on
INTERVJU
Nataša Berginc, podjetnica in ustvarjalka športnih
oblačil Str. 22-23
NASA TEMA
Boj za podružnične osnovne
šole Str. 12-13
Priloga
PRAZNIČNO Z OBČINO
KOZJE
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 15 / Leto 78 / 13. april 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
Priznanja tistim, ki prispevajo k boljši prihodnosti
Celje ima od letošnjega 11. aprila novega častnega meščana. Župan Matija Kovač je na osrednji občinski proslavi ta ugleden naziv podelil Edvardu Stepišniku. Ob tem je podelil tudi najvišja občinska priznanja, zlate, srebrne in bronaste grbe. Prejeli so jih posamezniki in organizacije, za katere je mestni svet MOC presodil, da so s svojim delovanjem pomembno prispevali k razvoju mesta, k njegovemu ugledu in prepoznavnosti. Str. 6
PRILOGA
CELJE
PETROVCE
Košarkarski praznik za
celjske osnovnošolce Str. 28-29
Kulturno društvo ostalo brez prostorov Str. 7
1Ш Zvita Feltna
> »Za hi^nejobsjtajg ^ Jfobenrecept«
j	IiiWiui)
amara Goričanec in Rudi Sieger Ш Pojoča Tamara in »b'k« Rudi	-r.
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Dobila sem ogromno ponudb, da bi blagovno znamko širila po Evropi, da bi se podjetje pridružilo prodajnim verigam, da bi odpirala butike v tujini... Nočem vstopiti v sisteme, morda je dobro, da se čutim premajhno.«
Nataša Berginc, celjska podjetnica
»Ugotovila sem, da ni dobrih in slabih idej, na koncu je uspeh odvisen od tega, kako dobro zna nekdo spromovirati svoj izdelek ali storitev in kako zna ljudi prepričati, da ravno to potrebujejo.«
Saša Lavrič, direktorica Inkubatorja Savinjske regije
»Občina je v obnovo in ureditev podružničnih osnovnih šol vložila skoraj več denarja kot v centralno šolo. In to zato, da učencem v krajih, oddaljenih od središča, omogočamo enake možnosti izobraževanja.«
Matija Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah
»Ekološka prehrana, zelenjava, čim manj mesa in veliko gibanja... Šport je treba imeti rad!«
Tone Vogrinec, smučarski trener, o zdravem načinu življenja
»Nekatere občine v Sloveniji so že spoznale, kako pomembno je pri negi mestnega drevja sodelovanje z arboristi, saj le pravilni pristopi k negi drevja zagotavljajo, da so drevesa v mestu varna, vitalna in dolgoživa.«
Nataša Dolejši, arboristka
četrtek	1 petek
	1 / 10
sobota j	1 nedelja
	
Občinski praznik malo drugače
Sodobna plesna koreografija mladih, ki plešejo v Hiši umetnosti Celje in Plesnem teatru Igen.
Mestna občina Celje je leta 1991 za svoj praznik določila 11. april, dan, ko je leta 1451 Friderik II. takrat trški naselbini podelil mestne pravice. Letos je bilo v počastitev praznika v središču mesta pripravljeno pestro plesno-glasbeno dogajanje, ki je pritegnilo številne Celjane. Ti so lahko prvič na velikem zaslonu zvečer spremljali prenos podelitve občinskih priznanj iz Narodnega doma.
TATJANA CVIRN
Galiarda Celje je predstavila srednjeveške plese.
i I. gimnazije v Celju je nastopil pod vodstvom Tomaža Marčiča.
Na koncu se je predstavil Extra Band Glasbene šole Celje.
Tudi najmlajši so praznovali v mestu grofov.
Dopoldanski program je bil namenjen vrtčevskim otrokom, ki so spoznavali celjske turistične znamenitosti. Sledile so ure brezplačne ponudbe glasbe in plesa. Za razpoloženje na zvezdi je najprej skrbel DJ in producent El Timo. Nato so se predstavili mladi glasbeniki in plesalci ter člani različnih skupin. Zapel je Oktet Kajuh I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča, točke sodobnega plesa, srednjeveških plesov in folklore pa so predstavili Hiša umetnosti Celje in Plesni teater Igen, Plesni forum Celje, Harlekin - društvo za umetnost plesa, Kulturno-umetniško društvo Galiarda Celje in Celjska folklorna skupina.
Nekateri so se podali na brezplačno raziskovanje mesta in njegovih posebnosti, na odru pa so medtem nastopili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Celje.
V večernih urah sta ob spremljavi pianista Aljaža Šumeja in bas kitarista Florjana Ajdnika zapeli vokalistki Vocal BK Studia Nika Roger in Tamara Šumej. Koncertno dogajanje je zaključil Extra Band Glasbene šole Celje pod vodstvom Bojana Logarja.
Organizatorji dogodka so bili Zavod Celeia Celje z Mestno občino Celje v sodelovanju z glasbeno šolo, mladinskim centrom, celjsko območno enoto JSKD, ZKD Celje in Vocal BK Studiem.
Dogajanje v počastitev praznika se bo nadaljevalo še vse do konca meseca.
Foto: SHERPA
AKTUALNO
3
Narkomanske igle v središču mesta
Večina odvisnikov od drog je v Celju zelo dobro sprejela program pomoči in je tudi zelo dobro osveščena o tem, kako odvreči pripomočke, ki jih uporablja za uživanje drog. Kot tudi drugje se med odvisniki najdejo posamezniki, ki teh pravil ne upoštevajo.
April je čas čistilnih akcij, ki so se vrstile tudi na Celjskem. V njih so našli marsikaj, kar v naravo ne spada. Tudi injekcijske igle, ki naj bi jih za uživanje drog uporabljali nekateri odvisniki. Eden takšnih prostorov, kjer so jih našli, je tudi v mestnem središču. Vendar odvisniki pravijo, da zaradi nekaj odvrženih igel ljudje ne morejo metati vseh odvisnikov v isti koš.
SIMONA ŠOLINIČ, JANŽE FRIC
Med zadnjo čistilno akcijo v Celju je prišlo tudi do neljubega dogodka, ko naj bi eden od odgovornih za koordinacijo čistilne akcije našemu bralcu, ki je v čistilni akciji našel injekcijske igle, naročil, naj jih pobere in odnese k III. osnovni šoli, kjer je za to poseben zabojnik. Ker slednjega tam ni bilo, je bralec dobil navodilo, naj igle odvrže kar v koš za mešane odpadke. V vabilu na čistilno akcijo je jasno pisalo, naj udeleženci ne pobirajo nevarnih odpadkov. To so injekcijske igle, azbestna kritina ali cevi, različne posode s kemikalijami ali z neznano vsebino in podobno.
To ni dopustno
V Mestni občini Celje so dejali, da z omenjenim dogodkom niso seznanjeni, in dodali, da takšna ravnanja niso dopustna. V občini še pravijo, da je pri izvedbi vsake čistilne akcije najpomembnejša varnost udeležencev, predvsem otrok: »Zato smo, da bi se podobnim dogodkom izognili, vsem koordinatorjem celjskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter krajevnih skupnosti in mestnih četrti poslali priporočila za varno delo.« V teh priporočilih je bilo med drugim navedeno, naj udeleženci čistilne akcije injekcijskih igel, če naletijo nanje, sami ne odstranjujejo, ampak naj o najdbi obvestijo odgovorno osebo. Ta naj ob koncu čiščenja obvesti organizatorja čistilne akcije, ki poskrbi za prevzem te vrste odpadkov. Otroke naj poučijo, da se odvrženih igel ne dotikajo in da o najdbi obvestijo odrasle.
Sicer pa bi takšna komunikacija morala veljati tudi takrat, ko v Celju ni čistilne akcije. V primeru najdbe nevarnih odpadkov lahko najditelj to sporoči Mestni občini Celje, ki bo o nahajališču nevarnih odpadkov obvestila podjetje Simbio, ali pa lahko najditelj obvesti kar neposredno Simbio.
Park svobode
vedno aktualen
Ena od črnih točk v Celju je Park svobode pred gleda-
liščem, v neposrednem središču mesta. Tam so prostovoljci tudi letos našli ne samo injekcijske igle, ampak tudi veliko drugih odpadkov. Kot je povedal eden od udeležencev minule čistilne akcije, je bilo v grmovju po parku ogromno smeti, tudi zelo starih, ki jih niti niso dosegli. Od starega kartona do cigaretnih ogorkov in pločevink.
O omenjenem parku je bilo v zadnjih mesecih kar nekaj govora, a predvsem v povezavi z vandalizmom, ko je bil z barvo zapacan kip Vojna in mir v neposredni bližini. »Park svobode je na splošno postal problem, saj se tam pogosto zadržujejo odvisniki, brezdomci in drugi, zato nastaja veliko smeti, ki jih naš ročni čistilec dnevno pobira. Ko opazi med odpadki injekcijske igle, pokliče sodelavca, ki sta usposobljena za ravnanje z njimi,« so nam odgovorili iz Simbia. Za pobiranje in odstranjevanje odpadkov, ki jih odvržejo odvisniki od prepovedanih drog, sta namreč pri Simbiu zadolžena dva zaposlena, tako imenovana mobilna čistilca. Ta sta bila tudi posebej usposobljena za tovrstno odstranjevanje odpadkov, saj gre za nevarne stvari.
»Ko najdemo takšne odpadke ali nas nanje opozorijo občani, jih zaposlena po-bereta in odložita v posode, ki so namenjene odpadnim iglam. Nato jih predamo pooblaščenemu prevzemniku v nadaljnjo obdelavo,« pojasnjujejo v Simbiu. Dodajajo še, da se odpadne igle pojavljajo predvsem v neosvetljenih podhodih. Eden takšnih je pri nekdanji Tkanini pod železniško progo in pri črpališču ob Savinji, ob garažah na parkirišču za občino.
Tudi policisti vedo
Na takšne točke, kjer odvisniki od prepovedanih drog odmetavajo svoje pripomočke, so pozorni tudi policisti, ki na teh lokacijah pogosto opravljajo nadzore oziroma obhode. Kot pravijo na policiji, se zavedajo težav, ki nastajajo zaradi odmetavanja odpadkov
in zbiranja odvisnikov tudi ob Gledališki ulici. »Policijski ukrepi so odvisni od situacije, v kateri zalotimo kršitelje. Lahko gre za prekršek po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, in sicer v primeru posesti manjše količine prepovedane droge. Lahko gre za kaznivo dejanje preprodaje ali omogočanja uživanja prepovedanih drog,« še dodajajo na celjski policiji. »Občasno dobimo obvestila občanov, da se tam zbirajo osebe, najverjetneje odvisniki od prepovedanih drog ali alkohola. Obvestila so tudi anonimna. Pogosto zbirališča odvisnikov zaznamo tudi sami v okviru svojega dela. Vsekakor moramo policisti zaznati prekršek ali kaznivo dejanje neposredno sami, da lahko zoper kršitelje oziroma storilce ukrepamo. Poškodovanj v zadnjem obdobju ob Gledališki ulici nismo zaznali, pogosto pa naletimo na odvrženo embalažo alkoholnih pijač in druge odpadke, občasno tudi na zavržen uporabljen pribor za uživanje prepovedane droge,« še pojasnjujejo na Policijski upravi Celje.
Odvisniki sprejmejo
pomoč
Javni zavod Socio že vrsto let izvaja v Celju program Terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog. Program spada v skupino tako imenovanih nizkopražnih
Tudi ovitke od tablet je mogoče najti v Parku svobode v središču Celja ...
programov, ki delujejo po načelu zmanjševanja škode in vzpostavljajo stike z uživalci drog. Ekipa Socia program izvaja s pomočjo prirejenega in namensko opremljenega vozila, v katerem sta pisarna in priročni ambulantni del. Dostopen je vsem uporabnikom drog, mladostnikom iz manj spodbudnih socialnih okolij, brezdomcem in drugim zainteresiranim, ki želijo informacije v zvezi z drogami, zmanjševanjem tveganega vedenja, hepatiti-som, HIV, aidsom ... Vse oblike pomoči v okviru programa so brezplačne, uporabnikom je zagotovljena lastna izbira urejanja, torej prostovoljni vstop in uporaba storitev, ki jih potrebujejo. Program je anonimen.
»Osnovni princip programa je, da z uporabniki vzpostavimo stik na terenu, v okolju, kjer živijo, se družijo in preživljajo čas,« pravijo pri JZ Socio. Glavni namen programa je, da uporabnike, ki še ne morejo ali ne želijo prenehati uživati drog, spodbujajo k manj tveganim vedenjem. Poleg tega jih spodujajo k zmanjševanju socialne in zdravstvene škode, ki nastane kot posledica uživanja drog, ter da jih spodbujajo za doseganje pozitivnih sprememb v življenju. Od začetka izvajanja tega programa se je v občini tudi zmanjšalo število primerov odvrženih igel,
zmanjšalo se je število zbirališč odvisnikov. Ti so po naših podatkih namreč omenjeni program zelo dobro sprejeli in se na tovrstno pomoč tudi zelo dobro odzivajo.
Odvisniki: »Nismo
vsega krivi mi«
Uporabniki drog in drugih psihoaktivnih substanc se zadržujejo na več lokacijah po Celju, vendar je za mimoidoče najbolj moteča njihova prisotnost na krajih v središču mesta. Zavedati se je treba, da se lahko vsak zadržuje na javnih površinah in če ne krši zakonov in predpisov, ustanove in pristojni organi nimajo pooblastil, da bi ga s kraja odstranili.
Zaposleni v Socievem programu Terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog uporabnike drog, s katerimi se srečujejo, spodbujajo tudi k rednemu vračanju uporabljenih igel. Prav tako jih nagovarjajo, naj rabljenega materiala ne puščajo na javnih površinah. »Vsekakor se z njimi večkrat pogovarjamo o primernem vedenju in spoštovanju drugih ljudi, ki prihajajo v stik z njimi. Bili smo priča dogodkom, ko so uporabnike drog mimoidoči žaljivo in ponižujoče ogovarjali, kar je privedlo do prepira. Poudariti je treba, da se nekateri uporabniki drog srečujejo tudi s pridruženimi zdravstvenimi težavami (te-
Radiologi še burijo duhove
Že nekaj mesecev buri duhove novica, da naj bi celjski radiologi polovico dela, ki je bilo plačano po podjemnih pogodbah, opravili med rednim delovnikom. Spletni portal Necenzurirano.si je na podlagi zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja pridobil interno poročilo Splošne bolnišnice Celje o analizi opravljenih storitev po podjemnih pogodbah zdravnikov radiologov. Gre za obdobje od januarja do avgusta lani. Poročilo naj bi potrdilo navedbe omenjenega medija.
Lani smo že poročali, da je vodstvo bolnišnice ob ugotovitvi nepravilnosti radiologom izdalo opozorilo pred odpovedjo. Morali so vrniti tudi denar, ki so ga dobili. Kot navaja spletni portal, naj bi 14 radiologov na podlagi podje-mnih pogodb izvedlo več kot
i
Л
(Foto: Pixabay)
žave v duševnem zdravju) in ti so res bolj moteči za okolico. Opažamo tudi, da se uporabnikom drog pridružujejo tudi osebe, ki prekomerno uživajo alkohol. V programu ne opažamo, da bi v parku in okolici povzročali posebno škodo,« pravijo v JZ Socio. V zavodu še dodajajo, da v Celju še vedno ni primernega prostora, kamor bi se lahko uporabniki drog umaknili z ulice. Dnevni center bi tako težavo rešil, a ga v Celju še ni.
Nekateri odvisniki so tudi sami povedali, da za odvržene uporabljene narkomanske igle nikakor ne gre kriviti vseh odvisnikov in jih metati v isti koš. Kot je nekaterim, ki nikoli niso uporabili droge, samoumevno, da pralni stroji, gospodinjski odpadki spadajo v gozdove, reke in v naravo, tako se tudi med odvisniki najdejo posamezniki, ki pravil o varnem odlaganju odpadkov ne upoštevajo. Tudi nedavne čistilne akcije so pokazale, da se je v naravi znašlo kup odpadkov, ki tja ne spadajo, a za to niso krivi odvisniki. »Ko kdo najde igle, se s prstom takoj pokaže na vse odvisnike. Morda je čas, da tudi vsak najprej pomete pred svojim pragom,« je dejal eden od Celjanov, ki je že vrsto let odvisnik, a igle nikoli ni odvrgel v naravo, kot to mnogi počnejo z gospodinjskimi odpadki. Ima prav?
Foto: Andraž Purg
5.600 dodatnih preiskav. Analiza je pokazala močno odstopanje med opravljenimi storitvami in med predvidenim časom, ki je temu namenjen. Vodstvo je tako ugotovilo, da naj bi bilo le 52 odstotkov vseh odčitavanj izvidov izvedenih v skladu s pravili. Poleg drugih ugotovitev naj bi bilo 570 odčitavanj opravljenih na daljavo, saj radiologi naj ne bi imeli evidentiranega delovnega časa. To naj ne bi bilo v skladu s pravili, saj takšnega načina odčitavanja podjemna pogodba ne dovoljuje. Portal Necenzurirano.si navaja, da to kaže, da so radiologi služili denar preko podjemnih pogodb v času rednega delovnika, kar naj bi omogočalo tudi to, da radiologov primanjkuje, potreb po njihovem delu je vedno več, vprašanje pa je tudi, kakšen je bil ves čas nadzor nad njihovim delom.	SŠol
4
GOSPODARSTVO
Šempetrska tovarna v letu 2022 povečala izvoz, boljša tudi prodaja doma
w
Sip lani zrasel za petino
V Sipu bodo v drugi polovici leta odprli novo poslovno stavbo, ki jo bodo namenili šolanju in treningom prodajnega osebja in serviserjev, v njej bosta tudi razstavni salon za nove kmetijske stroje in prostor za konference. (Foto: ŠO)
Največji proizvajalec kmetijskih strojev na Celjskem je lani spet zabeležil veliko rast. Ustvaril je malo manj kot 51 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 8 milijonov evrov ali 21 odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček je znašal 4,3 milijona evrov. S takšnimi finančnimi rezultati je Sip presegel vse svoje dosedanje poslovanje. V primerjavi z letom 2017 je na primer prihodke več kot podvojil, tudi toliko čistega dobička, ki je bil sicer malenkost višji od predlanskega, doslej še ni imel. Ob tem predsednik upravnega odbora Uroš Korže, ki je tudi največji lastnik podjetja, poudarja, da so bile lani razmere na trgu vse prej kot preproste.
JANJA INTIHAR
»Posledicam pandemije se je pridružila kriza zaradi stopnjevanja globalnih političnih napetosti in vojne v Evropi, soočali smo se z visoko inflacijo, nestabilnostjo v oskrbovalnih verigah ter v drugi polovici leta še s sicer pričakovanim zaostrovanjem denarne politi-
ke in hitrim dvigom stroškov zadolževanja,« je v poslovnem poročilu o lanskih razmerah na trgu zapisal Uroš Korže. Ob tem je še dodal, da je na dejavnost Sipa, to je proizvodnjo in prodajo strojev za košnjo in spravilo travinja, negativno vplivala tudi huda suša v drža-
vah, ki so njegovi najpomembnejši izvozni trgi.
Kljub takšnim razmeram je podjetje lani delalo nemoteno, tudi občasne težave z nabavo niso vplivale na njegovo po-
slovanje. V prvi polovici leta je sicer imelo nekoliko povečano zalogo materiala in izdelkov, a se je jeseni povpraševanje spet povečalo. Lani mu je tako uspelo za 10 odstotkov povečati
fizični obseg poslovanja. Prodalo je 5.236 strojev, od tega 95 odstotkov pod lastno blagovno znamko.
Hčerinska družba tudi na Poljskem
Šempetrska tovarna svoje stroje prodaja po vsem svetu, prisotna je v več kot tridesetih državah. Njeni največji izvozni trgi so Francija, Avstrija, Nemčija, Italija in Švica. Lani je vrednost izvoza s predlanskih 34 milijonov evrov povečala na 41 milijonov evrov. Največ, 31,5 milijona evrov prihodkov, je ustvarila v državah Evropske unije. Izvoz v tretje države je ostal na približno predlanski ravni, prodaja na domačem trgu je bila od predlanske višja za 18 odstotkov.
Ob Hrvaški, Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji je Sip lani odvisno družbo, ki skrbi za distribucijo njegovih izdelkov, ustanovil še na Poljskem. Celotna Skupina Sip, ki je konec lanskega leta zaposlovala 305 ljudi, od tega 283 v matičnem podjetju v Šempetru, je imela 51,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,5 milijona evrov čistega dobička. EBITDA je znašal 8,5 milijona evrov.
Predsednik upravnega odbora z lansko dobičkonosnostjo poslovanja ni v celoti zadovoljen, saj je bila nižja kot v letih 2020 in 2021. »Zmanjšanje dobičkonosnosti kaže, da v letu 2022 z dvigom prodajnih cen nismo v celoti nadomestili visokega povečanja cen vhodnih materialov. Tudi ekonomičnost poslovanja je bila nižja kot predlani, saj smo zaradi težav pri oskrbi proizvodnje močno povečali zaloge reprodukcijskega materiala,« je v poročilu zapisal Korže.
Kmalu nova poslovna stavba
V Šempetru bodo kmalu končali gradnjo nove poslov-
ne stavbe, ki so jo poimenovali Sip Experience center. Namenjena bo šolanju in treningom prodajnega osebja ter serviserjev njihovih poslovnih partnerjev. V njej bodo tudi delavnice in srečanja z uporabniki Sipovih strojev, poleg tega bodo v stavbi predstavljali svoje nove stroje ter pripravljali konference.
Kot pravijo v Sipu, sodobno opremljena proizvodnja pri kupcih zbuja zaupanje, ker pa je kupcev vedno več, je tudi obiskov in ogledov tovarne vedno več, več je tudi usposabljanja novih partnerjev. Zato so sprejeli odločitev o gradnji sodobne poslovne stavbe. Hkrati s postavljanjem nove stavbe so v Sipu začeli prenavljati še druge poslovne prostore, odločili so se tudi za ureditev parkirišča za zaposlene ter za prenovo jedilnice in trgovine nadomestnih delov.
Nove priložnosti v baltski regiji
Pomembna letošnja novost v poslovanju šempetrske tovarne je poleg nove stavbe tudi sklenitev partnerstva z družbo Dojus, ki je v Latviji uvoznica strojev in mehanizacije ameriške korporacije John Deere. Sip bo latvijske-mu podjetju dobavljal stroje za spravilo travinja, vključno s kosilnicami, z obračalniki, zgrabljalniki in s pobiralnimi zgrabljalniki.
V Sipu menijo, da bo sodelovanje z družbo Dojus pomemben korak h krepitvi njihove prisotnosti v baltski regiji, ter verjamejo, da bodo latvijski kmetje dobro sprejeli slovenske visokokakovostne stroje za spravilo travinja. Prva preizkušnja jih čaka že konec tega tedna, ko bodo z novim partnerjem predstavili svoje izdelke na sejmu Ramava v bližini Rige.
Šempetrski Sip je lani doma in v tujini prodal 5.236 kmetijskih strojev in v primerjavi s predlani čiste prihodke od prodaje povečal za 21 odstotkov. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
Trije projekti za širitev daljinskega ogrevanja
Celje ima v času energetske krize veliko prednost pred drugimi mesti v državi, saj se s pomočjo toplarne, v kateri že od leta 2008 s sežigom odpadkov proizvajajo toplotno energijo, greje malo več kot 7 tisoč odjemalcev. To so predstavniki Energetike Celje, ki upravlja toplarno, poudarili tudi na strokovnem srečanju celjskega društva energetikov, na katerem so člani društva ter predstavniki občine govorili o stanju in prenovi energetskega koncepta mesta.
Razmere na področju zago- saj se je zanesljivost dobave tavljanja energentov niso več izboljšala, a tudi rast cen, ki tako kritične, kot so bile lani, so sicer še vedno zelo viso-
ke, se je umirila, je povedal Aleksander Mirt, direktor Energetike Celje. Podražitve zemeljskega plina in elektrike so prizadele gospodarstvo in druge porabnike toplotne energije in prav zato pomeni toplarna za Celje veliko prednost, saj cena energije, ki jo mesto uporablja za daljinsko ogrevanje, ni odvisna od cen
na borzi in je trenutno najnižja. Priključitev na daljinsko ogrevanje je zato v Celju zelo zaželena, a bodo, kot kaže, mnogi odjemalci toplotne energije še naprej »obsojeni« na zemeljski plin. »Brez plina, ki je, čeprav je država zamejila njegovo ceno, še vedno trikrat dražji kot pred dvema letoma, ne bo šlo. Se bo pa njegova poraba zagotovo zmanjšala,« je prepričan Mirt.
Evgen Zgoznik, ki v Energetiki Celje vodi področje energetskega upravljanja,
je povedal, da so v podjetju zaradi trenutnih razmer na področju cen energentov v Evropi začeli pripravljati idejne projekte za možnost širitve sistema daljinskega ogrevanja. V preteklosti so že načrtovali širitev od Pohorske do Kersnikove ulice. Na tej trasi bi se poleg bolnišnice lahko na sistem priključile še večstanovanjske zgradbe v Brodarjevi in Nušičevi ulici. »Zdaj preučujemo še dve možnosti širitve sistema. Prva je širitev od glavne razdelilne postaje na Otoku, po Trubarjevi ulici mimo Doma ob Savinji in občine do ra-
zvojnega centra in konca Razlagove ulice. Druga možnost je širitev od Zelenice do Šolskega centra Celje,« je načrte razgrnil Zgoznik. Ob tem je poudaril, da natančne vrednosti naložbe še ni mogoče napovedati. Predvidena širitev sistema daljinskega ogrevanja je namreč še vedno v fazi idejnega načrtovanja in bo njena izvedba odvisna od več dejavnikov. V prvi vrsti bodo to predvsem tehnične zmožnosti obstoječega sistema, nato projekti za izvedbo širitve, a tudi zanimanje občanov in lastnikov stavb za priklop na sistem.	JI
Predstavniki Mestne občine Celje, Energetike Celje in člani celjskega društva energetikov so na strokovnem posvetu govorili o trenutnem stanju energetike v Celiu. (Foto: SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
Lastnik in upnik Meje čakata na odločitev o upravičenosti uvedbe postopka prisilne poravnave
Čigavim dokazom bo pritrdilo celjsko sodišče?
Sodnica Barbka Zupan Cimperman bo v teh dneh odločila, ali je bila uvedba upniške prisilne poravnave v šentjurski Meji jeseni 2020 upravičena in je bilo podjetje takrat res plačilno nesposobno. Ptujsko podjetje Altius, ki je pred tremi leti na dražbi kupilo delnice Meje, prisilni poravnavi že vse od njene uvedbe nasprotuje. Prisilno poravnavo je takoj po spremembi lastništva predlagala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja upnica podjetja in ji je sodišče podelilo tudi vsa pooblastila za upravljanje Meje.
Šentjurska Meja, ki je druga največja pridelovalka jajc v Sloveniji, je lani prodala 54,7 milijona jajc, kar je 1,7 odstotka več kot v letu 2021. S prodajo jajc, ki so glavni vir njenih prihodkov, je zaslužila malo več kot 7,8 milijona evrov. To je kar 23 odstotkov več kot predlani, razlog za tolikšno povečanje prihodkov je zvišanje cene jajc. Poleg jajc so pomemben prodajni izdelek Meje tudi jabolka, ki jih prideluje na 70 hektarjih sadovnjakov. Lanska prodaja je bila slabša kot predlani, saj se je količinsko znižala za 29 odstotkov in vrednostno za 20 odstotkov. (Foto: Pixabay)
JANJA INTIHAR
Zaradi morebitne sklenitve dogovora med lastnikom in upnikom je bil nedavni narok večinoma za zaprtimi vrati, a se je ponovno izkazalo, da DUTB, zdaj Slovenski državni holding (SDH), in podjetje Meja na eni strani ter Altius na drugi strani vztrajajo pri svojih dosedanjih navedbah o upravičenosti oziroma neupravičenosti uvedbe prisilne poravnave. Za narok, ki ni bil prvi, so odvetniki Altiusa in SDH spet pripravili obširno gradivo z dokazi o svojih trditvah glede plačilne sposobnosti Meje, a se je sodnica odločila, da ga pri presoji o upravičenosti prisilne poravnave ne bo upoštevala. Zakaj, ni pojasnila. Kot je dejala, bo svojo odločitev sprejela na podlagi listin, ki so že v sodnem spisu, ter mnenja izvedenca finančno-ekonomske stroke.
Odvetnika Altiusa in SDH sta takšnemu sklepu nasprotovala, ker
gre po njunem mnenju za procesno kršitev. Sodišče bi moralo upoštevati njuni novi vlogi, sta dejala, ker sta v njej predložila tudi dodatne listine in dokazila, ki bi olajšali njegovo odločitev.
Celjsko sodišče je o upravičenosti upniške prisilne poravnave v Meji odločalo že pred dvema letoma in takrat ugovor Altiusa proti uvedbi postopka zavrnilo. Ljubljansko višje sodišče je takšen sklep razveljavilo in okrožnemu sodišču naložilo, da mora o zadevi ponovno odločati. Ker je bil lani zaradi postopka, v katerem mariborsko okrožno sodišče odloča o ničnosti poroštvenih terjatev, ki jih je prijavila DUTB, prisilna poravnava v Meji za nekaj časa prekinjena, tudi naroka doslej ni bilo. Ugotavljanje ničnosti poroštvenih terjatev, ki so nastale v času, ko je bila lastnica šentjurskega podjetja celjska druž-
ba PZS, in tudi prekinitev prisilne je predlagal Altius.
Država spet prodaja terjatve
SDH je v začetku meseca objavil javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup terjatev do Meje, družbe PSZ ter beograjskih podjetij Domina in Hyundai avto. V beograjskih podjetjih prodaja tudi poslovna deleža. Vse štiri družbe povezuje nekdanje lastništvo, ki je bilo v rokah celjskega poslovneža Darka Zupana.
Terjatve in poslovna deleža je že lani, ko je bila še samostojna, prodajala DUTB, a primernega kupca ni našla.
Kot je navedeno v javnem razpisu, SDH prodaja 2,5 milijona evrov terjatev do Meje, 6,6 milijona evrov terjatev do PSZ ter po malo več kot 30 tisoč evrov terjatev do beograjskih družb. V družbi Domina prodaja tudi 55-odstotni lastniški delež, v družbi Hyundai avto pa 100-odstotnega. SDH bo ponudbe za odkup terjatev in poslovnih deležev, ki jih prodaja kot celoto, zbirala do 4. maja.
V	Savinjski regiji manj brezposelnih
Konec marca je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje registriranih 50.327 brezposelnih oseb, kar je 5,8 odstotka manj kot februarja in 17 odstotkov manj kot marca lani. Znižanje števila brezposelnih so zabeležili tudi v celjski in velenjski območni službi zavoda.
Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec marca v celjski območni službi registriranih 5.757 brezposelnih oseb, kar je 5,3 odstotka manj kot februarja in 12,9 odstotka manj kot marca 2022. Nekoliko bolj kot v celjski se je marca znižala brezposelnost na območju savinjsko-šaleške in koroške regije, medletna primerjava pa je bila slabša.
V	velenjski območni službi so konec marca v svojih evidencah imeli zapisanih 3.273 oseb, kar je 6,4 odstotka manj kot konec februarja in 9,9 odstotka manj kot marca lani.
Delodajalci v vsej državi so marca zavodu sporočili 16.494 prostih delovnih mest, kar je 19 odstotkov več kot februarja. Tako kot že lani celo leto so najbolj povpraševali po delavcih za preprosta dela v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Za preprosta dela pri visokih gradnjah je bilo marca razpisanih 1.110 prostih delovnih mest in pri nizkih gradnjah 505. V predelovalnih dejavnostih je bilo na voljo 1.109 delovnih mest, še vedno je tudi pomanjkanje čistilcev in strežnikov v hotelih, prodajalcev, natakarjev, voznikov vlačilcev in težkih tovornjakov, kuhinjskih pomočnikov ter strokovnih sodelavcev za zdravstveno nego.	JI
TECOS v zadnjih letih vse več storitev opravi na področjih digitalizacije proizvodnje, razvoja novih izdelkov in trajnostnih materialov.
Digitalizacija, razvoj in novi materiali za trajnostno
prihodnost
џ
Џ
TE@S>S
TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije je največji ponudnik inženirskih storitev v regiji, saj manjšim in večjim podjetjem omogoča
hitre, kakovostne in dostopne storitve razvoja izdelkov, op-timiranja procesov brizganja plastike, MKE-trdnostne preračune, storitve 3D-skenira-
nja, meritev in, prototipira-nja in brizganje malih serij, 3D-tisk kovin, prenos tehnologij in tudi razvoj izdelkov na ključ. Poleg inženirskih
storitev TECOS izvaja podporo podjetjem pri vzpostavljanju koncepta Industrije 4.0 v proizvodnji in nenehno krepi raziskovalno dejav-
nost na področjih procesnih tehnologij, razvoja materialov, mehatronike, naprednih numeričnih analiz ter analiz vplivov na okolje.
Digitalizacija in Industrija 4.0
Industrijsko-proizvodna podjetja se zavedajo pomena vlaganj v digitalizacijo, a tako podjetja kot država še vedno podcenjujejo vrednost vlaganj v implementacijo Industrije 4.0. Digitalizacija ne omogoča takojšnje vidnosti naložbe, njeni učinki so vidni šele čez nekaj let. Večina podjetij je prav zato na začetku v dilemi, saj prednosti digitalizacije, razen v primerih avtomatizacije in robotizacije, niso vidne takoj. Šele podrobnejše analize za vsak delovni proces posebej lahko pokažejo, na katerih področjih nova tehnologija omogoča prihranke (npr. pri porabi materiala, energije, postopkov vzdrževanja, razpoložljivosti proizvodnje, boljše kakovosti produktov, boljšemu nadzoru in optimizaciji proizvodnega procesa v realnem času).
Ulla in Savvy imata skupno točko - TECOS-ov razvoj
S sodelovanjem pri različnih razvojnih projektih si TECOS
utrjuje položaj zanesljivega partnerja za varen in uspešen razvoj idej in optimirano proizvodnjo. Med ključnimi prednostmi sodelovanja s TECOS -om je odkrivanje morebitnih skritih napak, ki najpogosteje pomenijo dodatne stroške razvoja, zagotavljanje kakovosti in stabilne proizvodnje. Tako razvoj pametnega opomnika za pitje vode Ulla kot prenosnega sistema EKG Savvy je naročnikoma prinesel celovito obravnavo razvoja izdelka, odpravo tveganj v fazi razvoja, optimalno izrabo materiala, krajši čas prihoda izdelka na trg, nižje stroške proizvodnje in manjše število preizkusov ter krajšanje proizvodnih ciklov.
Prihodnost v
biorazgradljivih
materialih
TECOS je ponosen projektni partner razvoja več biorazgra-dljivih materialov. Eden od njih je iz odpadne hmeljevine, iz katere med drugim nastajajo bio-razgradljivi sadilni lončki. Inovacija je TECOS-u prinesla kar dve nagradi: 1. mesto in priznanje Inovator leta Spodnje Savinjske doline in zlato priznanje najboljših inovacij celjske regije.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - V Narodnem domu osrednja občinska proslava
Vsak lahko prispeva boljšemu jutri
Celje ima od letošnjega 11. aprila novega častnega meščana. Župan Matija Kovač je ta ugleden naziv podelil Edvardu Stepišniku. Ob tem je podelil tudi najvišja občinska priznanja, zlate, srebrne in bronaste grbe. Prejeli so jih posamezniki in organizacije, za katere je mestni svet MOC presodil, da so s svojim delovanjem pomembno prispevali k razvoju mesta, k njegovemu ugledu in prepoznavnosti.
k
Tadej Kozovinc (Naj kafe) v svoji zahvali: »Želim si, da bi moj sedemletni sin, ko bo odrasel, videl smisel življenja v Celju, ki ga imam rad.«
Skupinska fotografija letošnjih nagrajencev v družbi z županom Matijo Kovačem. (Foto: SHERPA)
TATJANA CVIRN
Pesem o Celju je udeležence prireditve v Narodnem domu in na zvezdi v središču mesta popeljala v letošnji program proslave in jih tudi pospremila ob odhodu. Izvedli so jo Jazz trio (Leon Firšt, Jaka Krušič in Gregor Hrovat), pevka Katja Florjan-čič in plesalka Ana Cvelfar. Ob koncu so se pridružile še pevke Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Davida Pre-ložnika. Prijetno slovesnost, ki jo je zasnoval režiser in scenarist Jaša Koceli, sta povezovala Nika Korenjak in Luka Bokšan.
Častni meščan in
deset grbov
Za dolgoletno uspešno vodenje družbe Klasje in pri-
spevek k razvoju celjskega gospodarstva ter vsestransko delovanje v širšem družbenem okolju, ki ima trajen pomen za ugled mesta Celje doma in v tujini, je naziv častnega meščana prejel Edvard Stepišnik. Ta je v nagovoru izpostavil nekaj svojih življenjskih prelomnic, se zahvalil svoji družini in prijateljem ter napovedal, da bo denarno nagrado predal štipendijskemu skladu Rotary kluba Celje za štipendiranje socialno šibkega študenta.
Zlati celjski grb je župan podelil mag. Vidu Marce-nu, Ivu Umeku in Centru sodobnih umetnosti Celje (prevzela ga je direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar). Srebrni celjski grb so
prejeli Zvezdan Martić, Uroš Perić, Celjski mladinski center (prevzela ga je direktorica Sonja Majcen) in Klub podjetnikov Zlatorog Celje (prevzel ga je predsednik dr. Vladimir Mladenović). Prejemniki bronastih grbov so Jolanda Thaler, Zvonimir Meško in podjetje Naj kafe (v njegovem imenu direktor Tadej Kozovinc).
Da ima letošnje praznovanje občinskega praznika še posebno težo, saj celjske zapisane zgodbe štejejo 700 let, je v uvodu nagovora dejal župan Matija Kovač. »Mesto so v preteklosti vodili močni, pogumni in vizionarski ljudje, ki so upali na glas izraziti svoje mnenje in z zanosom prepričati tudi druge. Modrosti mnogim se moramo zahvaliti, da je Celje dobro razvito, odločeno, da nadaljuje pot trajnosti, povezovanja in napredka. Nagrajence postavljamo ob bok pomembnim osebnostim, ki so sooblikovale zgodovino mesta. So graditelji njegove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti,
dokazujejo, da lahko vsak prispeva k boljšemu jutri zase in za mesto.« Omenil je načrte,
ki čakajo vodstvo občine v tem letu po sprejetju proračuna, ob tem pa občanom zaželel, da bi
bila občina zanje srečen dom, kjer ne bi manjkalo priložnosti in spodbud.
Središče mesta v smeteh
CELJE - Ob nedavni čistilni akciji so občani v središču mesta nejevoljno ugotavljali, da ta pri njih nima pravega učinka. Zabojniki so bili prepolni in neuporabni, saj odpadkov Simbio tiste dni sploh ni odpeljal, ampak so se nabirali tudi ob zabojnikih. Zato je vodstvo MČ Center naslovilo ogorčen dopis na Simbio in opozorilo, da to ni prvi takšen primer neurejenih razmer na tem področju.
Kot je zapisala predsednica MC Alenka Pečnik, občani že dolgo opozarjajo na skrajno neurejen odvoz odpadkov iz mestne četrti. »Situacija je porazna, občani so nezadovoljni. Razmere se za kakšen dan izboljšajo, nato se spet poslabšajo do stanja nevzdr-žnosti.«
Na dan čistilne akcije je MČ prosila za večje zabojnike za odvoz kosovnih odpadkov, ki pripada stanovalcem enkrat letno, vendar jih v središču mesta niso opazili že nekaj let. Vedno znova so gore odpadkov pri zabojnikih na dvorišču naše medijske hiše v Prešernovi ulici, na Glavnem trgu, v Ozki, Gosposki, Cankarjevi, Stanetovi in Miklošičevi ulici, ugotavlja Peč-nikova.
Spremenjen dan
odvoza
V Simbiu so odgovorili, da je bila za nedavne povečane količine odpadkov kriva sprememba rajonov in s tem
Polni smetnjaki v mestnem središču pred tednom (Foto: FZ)
Kosovne odpadke lahko stanovalci šest dni v tednu sami brezplačno pripeljejo v zbirni center v Bukovžlaku, enkrat letno imajo možnost naročila odvoza največ kubičnega metra teh odpadkov. Odvoz naročijo s pomočjo naročilnice, na spletu ali po telefonu.
dneva odvoza, zato je v prvem tednu novosti prišlo do njegovega zamika. Vse zabojnike so delavci minuli četrtek izpraznili in pobrali odpadke ob njih. A zamuda, o kateri občani niso bili seznanjeni, je seveda povzročala slabo voljo, da ne omenjamo neprimernega zanemarjenega videza središča mesta, kjer niso prisotni le stanovalci, ampak tudi številni obiskovalci od drugod. Tudi zato bi morala biti skrb za urejeno okolje še toliko večja.
Ker so težave z odlaganjem in odvozom odpadkov vedno pogostejše, nas je zanimalo, ali v Simbiu razmišljajo o spremembah, morda pogostejših odvozih.
Ko opazijo viške odpadkov, preverijo prostornino zabojnikov. Ugotovili so, da v mestu ti ustrezajo številu
prebivalcev, ki tam živijo in plačujejo za ravnanje z odpadki, kar pomeni, da te verjetno nekateri prinašajo od drugod. Zato so skušali s pomočjo detektiva ujeti kršitelje, ki nelegalno odlagajo odpadke. Večkrat so o tem obvestili tudi medobčinski inšpektorat, ki ima pristojnost kaznovanja kršiteljev. V Simbiu pravijo, da je v Zagati še ta težava, da delavci niti z najmanjšimi možnimi vozili za odvoz odpadkov ne morejo do zabojnikov, ker so v ulici pogosto nepravilno parkirana vozila. O tem so obvestili policijo. Za zdaj pravega učinka vsega tega še ni mogoče opaziti.
Sicer pa v Simbiu računajo, da se bo z vzpostavitvijo podzemnih zbiralnic, kakršne so že na Muzejskem trgu in v bližini Tehnoparka, stanje v mestu izboljšalo.TC
lil Celjski se|em
18.-21. APRIL 2023

•/'. V l-;--' -■?><■
v



ЧШ
HYVV
1Ж
ffTI
\:Ж

Mednarodn industrijski sejem
ni
FORMA TOOL , varjenje in rezanje, PLAGKEM, TEROTECH, industrijska avtomatizacija, robotika in elektronika
IZ NAŠIH KRAJEV
7
»Kulturno društvo Petrovče je imelo naslov Petrovče 1, tam so prostori kmetijske zadruge. Se pravi, da je društvo dobese brez doma,« pravi Violeta Šket.
Društvo je v času delovanja v dvorani kupilo različne rekvizite, ki jih potrebuje za delovanje. Ob 200 stolih ima stenske zvočnike, električni pianino, stojala za note ... Člani so v torek morali odnesti tudi to.
Člani so takole v torek iz dvorane odnašali pripomočke in drugo gradivo društva. V dvorani so imeli tudi celoten arhiv sekcij, priznanja, nagrade in fotografije.
PETROVČE - Kulturno društvo ostalo brez prostorov v hmeljarskem domu
Njihov začasni dom so kartonaste škatle
V torek in sredo med člani Kulturnega društva Petrovče ni bilo razloga za veselje. Društvo je po skoraj tridesetih letih zaradi spremenjenega lastništva zgradbe ostalo brez prostorov v hmeljarskem domu ob glavni cesti v Petrovčah. Za tako aktivno društvo, kot je petrov-ško, znotraj katerega deluje več uveljavljenih sekcij, je to velik udarec. Nadomestni prostori, ki so razdrobljeni na več mestih, pa po besedah članov še zdaleč niso primerljivi z dvorano v hmeljarskem domu.
ŠPELA OZIR
Kulturno društvo Petrovče je zadnjih osemindvajset let dvorano uporabljalo na podlagi tridesetletne pogodbe, ki sta jo zaradi prevzema lastništva kmetijske zadruge in celotne zgradbe takrat podpisala teda-
nji predsednik zadruge Franci Gajšek in predstavnik krajevne skupnosti Ivan Slamnik. Kasneje so sprejeli še pravilnik o upravljanju dvorane, ki so jo različna domača društva uporabljala za vaje, prireditve in občne zbo-
re. »Govorice o prodaji zgradbe so krožile zadnja leta. Najbolj glasne pa so bile lani. V društvu smo zato v tem času s cmokom v grlu organizirali prireditve v dvorani, saj nismo vedeli, ali jo bomo imeli sploh še na voljo,« je pojasnila predsednica kulturnega društva Violeta Šket.
Plačevati bi morali
najemnino
Ko se je razvedelo, da je novi lastnik postal Mihael Jovan, so se po kraju takoj razširile različne govorice, kakšna bo prihodnost zgradbe. Tudi takšne, da naj bi domači podjetnik zgradbo porušil in na njenem mestu zgradil stano-
vanja. Da v tem zaenkrat ni veliko resnice, je za Novi tednik pojasnil Jovan in dodal, da bo vsaj prihodnjih pet let vsebina v zgradbi ostala bolj ali manj takšna, kot je. »Tudi kulturno društvo bi lahko še naprej ostalo v njej, vendar bi za uporabo moralo plačevati najemnino, za kar se občina ni odločila,« je povedal Jovan, ki se bo najprej lotil obnove in postopne oživitve zgradbe. Na novo je v njej že na voljo razstavni salon eksponatov montažnih hiš.
Ostali brez doma
Kulturno društvo je v sodelovanju s predstavniki krajevne skupnosti, občine in OŠ Petrov-
če urgentno našlo začasno rešitev. »Vsem, ki so nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Šola nam je ponudila prostor, kjer bomo skladiščili noše in rekvizite, ki jih uporabljajo folkloristi. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec nam dovoli, da stole in večje stvari začasno skladiščimo v prostorih dvorca Novo Celje. A so tamkajšnji prostori v slabem stanju, zato resnično upam, da se bomo lahko čimprej preselili v bolj primerne. V dvorani smo imeli tudi celotni arhiv sekcij, priznanja, nagrade, fotografije ...,« našteva predsednica in dodaja, da je društvo naenkrat ostalo brez svojega doma in bo moralo do nadaljnjega »živeti« v kartonastih škatlah in zaprašenih prostorih.
Želijo preveč?
Dogodke, prireditve in proslave bo po novem organiziralo v prostorih petrovške osnovne šole, v sosednji dvorani PGD Drešinja vas ali v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu. Obenem se govori, da naj bi lahko imelo društvo na voljo na
novo zgrajeni večji prostor nad novim gasilskim domom v Arji vasi. »Člani društva si želimo, da bi imeli svoje prostore, kjer bi imeli na enem mestu lahko vaje, arhiv, pripomočke, priznanja, nagrade, slike ...,« še pravi predsednica in dodaja, da se prostor za pevske vaje razlikuje od tistega za folkloro. »Prostori za sekcije morajo biti akustični, na tleh mora biti parket, oder mora biti dvignjen od tal, da obiskovalci lahko uživajo v nastopu. Za nastopajoče in gledalce so prav tako bistvenega pomena primerno ozvočenje, svetloba, kulisa ... Nekajkrat sem slišala, da moramo stopiti na realna tla s svojimi pričakovanji. Sprašujem se, kaj od navedenega je visokoleteče? Žalostno, da veljaki, takšni in drugačni, ne poznajo delovanja društev in njihovih osnovnih potreb. Žal dandanes ni razumevanja in spoštovanja do kulture in prostovoljnega dela,« zaključuje predsednica. Za odziv smo se obrnili tudi na Občino Žalec, a ga do zaključka redakcije nismo prejeli.
Foto: Andraž Purg
Ne prizanašata jim niti pozeba niti birokracija
KASAZE - Napovedi vre-menoslovcev glede nizkih temperatur so se na žalost prejšnji teden uresničile tudi ponekod v žalski občini in ogrozile kmetijske rastline. Za odpirajoče se in odprte cvetove je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji Celzija, pravijo na kmetijskem ministrstvu. V Mirosanu v Kasazah pri Petrovčah, kjer jabolka pridelujejo na približno 140 hektarjih, so jih namerili še nekaj stopinj manj.
»Kot že šestkrat v zadnjih osmih letih nas je tudi tokrat doletela spomladanska pozeba. Najhuje je bilo v četrtek, 6. aprila, ko se je temperatura čez noč spustila do minus šest stopinj Celzija. Takšne temperature so lahko v stadiju vegetacije, kot je trenutno, to je tik pred cvetenjem, usodne za celoten pridelek
Direktor Mirosana Vlado Korber pravi, da se je postopek za dodatne oroševane površine začel v začetku leta 2020, vendar podjetje še vedno ne ve, kdaj bo lahko dodatne površine zaščitilo.
jabolk,« je povedal direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber in dodal, da bo škoda najbrž ogromna. »Ocenili jo bomo lahko šele v prihodnjih
tednih, ko bo končano cvetenje in odpadanje plodičev.«
Dolga pot do
zaščite
Korber je pojasnil, da se lahko zaenkrat bojujejo proti pozebi le na 18 hektarjih površin, kjer imajo postavljen oroševalni sistem. »Prizadevamo si urediti še več zaščitenih površin, vendar je pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj in dokazil zelo zahteven in dolgotrajen postopek. Tehnologijo oroše-vanja in postavitve opreme povsem poznamo, najhujše pa so birokratske ovire, za katere sadjarji nismo dovolj usposobljeni in so edini razlog za dolgotrajnost postopka.« Mirosan je postopek za dodatne oroševane površine začel v začetku leta 2020, vendar podjetje še vedno ne ve, kdaj bo lahko dodatne površine zaščitilo.	ŠO
S pomočjo sistema oroševanja se v Mirosanu v Kasazah zaenkrat bojujejo le na 18 hektarjih površin. Fotografija je bila posneta 6. aprila letos. (Foto: TT)
»Tehnologijo oroševanja in postavitve opreme povsem poznamo, najhujše pa so birokratske ovire, za katere sadjarji nismo dovolj usposobljeni in so edini razlog za dolgotrajnost postopka,« pravi Vlado Korber.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Vojnik se duši v prometu. Ob ureditvi površin za pešce in kolesarje mora kraj čim prej dobiti tudi obvoznico. Brez nje bo namreč stanje težko izboljšati. (Foto: SHERPA/arhiv NT)
VOJNIK - Središče kraja se duši v prometu
Brez obvoznice ni rešitve
Občina Vojnik leži ob pomembni prometnici, kar je v preteklih letih omogočilo gradnjo gospodarske javne infrastrukture. In če je bližina osrednje državne prometne povezave na eni strani pomembna prednost občine Vojnik, ta državna cesta skozi kraj na drugi strani predstavlja tudi veliko težavo. Skozi središče Vojnika se po tej cesti pelje 16 tisoč vozil na dan, kar vpliva na normalno delo in gibanje krajanov. Pred občino je zato ena pomembnejših nalog - da uredi površine za pešce in kolesarje. Čim prej mora Vojnik dobiti tudi obvoznico. Brez nje bo namreč stanje težko izboljšati, poudarja župan Branko Petre.
BOJANA AVGUSTINCIC
Gost promet skozi središče Vojnika je zelo pereč problem. Pogoste nesreče in delovne zapore na štajerski avtocesti Vojničanom načenjajo živce, saj je ves promet proti Slovenskim Konjicam z avtoceste preusmerjen na državno cesto skozi Vojnik. Ne cesta ne kraji ob njej niso primerni za več tisoč avtomobilov na uro. Da
je obvoznica edina rešitev, se v Vojniku zavedajo vsi. Nujnost njene gradnje so v svojih predvolilnih programih v minulem letu omenjali vse stranke in kandidati. Dejavnosti za umestitev ceste so že začeli tudi v občinski upravi. »Pred dnevi smo imeli sestanek s predstavnikom iz Razvojnega centra Planiranje. Dogovorili
smo se, da se bomo aktivno lotili projekta. Začeli bomo izdelavo projektne naloge, ki bo osnova za naročilo strokovnih podlag. Vmes bomo začeli pogovore tako s krajevno skupnostjo kot z občinskim svetom in s krajani ter z Direkcijo RS za ceste. Gre namreč za državno cesto in potrebujemo tudi soglasje direkcije. Računamo, da bo država naložbo tudi financirala,« pravi župan Branko Petre.
Zahteven in dolgotrajen postopek umeščanja
Zelo pomembna za razbremenitev cestnega omrežja je tudi nova navezovalna cesta Ljubečna-avtocestni priključek Celje vzhod. Pomembna je predvsem za voznike iz naselij severno od avtoceste, torej iz Vojnika, Arclina, z
Ljubečne in iz Šmiklavža, saj jim omogoča krajši in varnejši dostop do avtoceste.
Za novo vojniško obvoznico je bilo v preteklosti v igri več idej. Načrtovana je bila v dveh različicah - po vzhodni in zahodni strani naselja Voj-nik. Vzhodna različica bi šla od priključevanja avtocestnega priključka Celje-vzhod na Ljubečni na regionalno cesto Ljubečna-Arclin po vzhodnem gričevnatem gozdnem in redkeje poseljenem območju in bi se v Ivenci priključila na državno cesto. Zahodna, bolj verjetna različica, je zamišljena od priključka regionalne ceste Ljubečna-Arclin na državno cesto in naprej ob zahodnem robu poplavnega območja Hudinje. Obvoznica bi se končala v Višnji vasi oziroma v križišču za Dobrno, kjer je v načrtu gradnja krožišča.
»Menim, da trasa ne bo pregrobo posegala v kmetijska zemljišča. Seveda nas čaka kup usklajevanj, pri čemer se zavedamo, da bo postopek umeščanja obvoznice dolg in zahteven ter bo zagotovo trajal več kot en županski mandat,« pravi Petre, ki pri načrtovanju te pomembne in nujne naložbe računa na podporo občinskega sveta tudi, ko bo treba doreči številne podrobnosti.
Vse informacije na dlani
LAŠKO - Občina želi biti sodobna, digitalizirana in napredna. V laški občinski upravi se zavedajo, da je pri tem bistveno, da občani prejemajo vse pomembne informacije, ki jih potrebujejo za bivanje ali delo v lokalnem okolju. V veliko pomoč pri tem jim je lahko brezplačna mobilna aplikacija SiON (Slovenske informativne občinske novice). Z njo se želijo v laški občinski upravi še bolj približati občanom, zlasti tistim, ki imajo slabšo internetno povezavo, a imajo na voljo mobilne podatke.
Kot pojasnjujejo v laški občini, aplikacija ponuja izbolj-
šano, lažje in hitrejše obveščanje, saj so na enem mestu zbrane vse pomembne informacije, od obvestil do naslovov in telefonskih številk, razpisov, turizma ... Brezplačna aplikacija tako omogoča hiter dostop do občinskih in z občino povezanih naslovov, dostop do vseh aktualnih objav (o zaporah cest, pitni vodi, lokalnem utripu, dogodkih, slovesu občanov .), pregled športnih, zabavnih, kulturnih, občinskih dogodkov in prireditev, informacije o izletih in poteh, kulinariki, prenočiščih in drugih turističnih vsebinah v občini. Na voljo so tudi informacije o občinskih, državnih in evropskih razpisih ter financiranju.
BA
PREDAVANJE NIKE PENGAL
ЧАЈ USUI!
^ APITERAPIJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Pokrajinski muzej Celje vabi na predavanje Nike Pengal
APITERAPIJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU.
Predavanje bo v četrtek, 13. aprila 2023 ob 17. uri, v Dvorani Barbare Celjske, Knežji dvor.
Nika Pengal, certificirana čebelarka in apiterapevtka, ki jo mnogi poznajo tudi pod imenom Gospodična Medična, nam bo predstavila uporabnost čebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju.
Vstop prost.
Zloščili so zlato Laško
LAŠKO - Dokaz, da v občini živijo zlati ljudje z zlatimi rokami, ki so kot skupnost povezani in jim je mar za čisto in urejeno okolje, je bila nedavna velika čistilna akcija, poimenovana Zlo-ščimo zlato Laško. V vseh krajevnih skupnostih laške občine, razen v Jurkloštru, kjer bodo v soboto, 15. aprila, organizirali svojo čistilno akcijo, je čistilo približno 350 občanov.
Občino Laško je čistilo približno 350 občank in občanov, skupaj so zbrali 3340 kilogramov odpadkov. (Foto: TD Laško)
»Destinacija Laško je v minulem letu prejela najvišje priznanje na področju trajnosti - znak Slovenia Green Destination Platinum - zato je ključnega pomena, da ves čas skrbimo za vse vidike trajnosti. Čistilna akcija je tako pomemben doprinos celotne lokalne skupnosti k čistemu okolju naše destinacije in h grajenju zavedanja o pomenu trajnosti,« je poudaril laški župan Marko Šantej in se zahvalil vsem sodelujočim v čistilni akciji (krajevnim skupnostim, Turističnemu društvu Laško, Turističnemu društvu Rimske Toplice, društvom, podjetjem, občanom ...).
Čistilna akcija, ki jo je Občina Laško organizirala s Komunalo Laško in Stikom, je bila namenjena zbiranju manjših odpadkov, ki se v veliki meri pojavljajo ob cestah, sprehajalnih in planinskih poteh ter v mestnih in vaških jedrih. Občani so tako zbrali 3340 kilogramov odpadkov, med katerimi so bili večinoma pločevinke, plastenke in manjši plastični odpadki.	BA
Dvorana dobiva končno podobo
RIMSKE TOPLICE - Pri OŠ Antona Aškerca izvajalci končujejo gradnjo športne dvorane. Po dokončanju stavbe bo sledila ureditev zunanjih športnih površin. Prostornejših in sodobno urejenih športnih prostorov naj bi se tamkajšnji osnovnošolci in krajani razveselili ob začetku novega šolskega leta.
Gradbena dela v Rimskih Toplicah so se začela februarja lani. Trenutno izvajalci v športni dvorani opravljajo strojna ter elektroinštalacijska dela. V prihodnjih dneh oziroma tednih, odvisno od vremenskih pogojev, je predvideno tudi dokončanje fasade. Nato bo sledila ureditev zunanjih športnih površin. Predvideni so ureditev igrišča za rokomet in košarko, teniškega igrišča in travnatega igrišča za odbojko oziroma za možnost igre med dvema ognjema.
Po načrtu bi morala biti celotna naložba končana do maja, a se bodo dela zavlekla v poletje. Župan Občine Laško Marko Šantej vseeno verjame, da bodo šolarji 1. septembra lahko vstopili v nove prostore in se v njih v novem šolskem letu veselili pouka športne vzgoje.	BA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
PODČETRTEK - Turiste nagovarjajo z novo oglaševalsko kampanjo
Zabeležili več nočitev kot pred epidemijo
V občini Podčetrtek so lani turisti ustvarili 420 tisoč nočitev. To je po besedah tamkajšnjega župana Petra Misje izredno dober rezultat, saj je število nočitev večje, kot je bilo leta 2019, preden je v turizem posegla epidemija koronavirusa. Destina-cijska organizacija Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje v teh dneh turiste že nagovarja s spomladansko kampanjo. Z 11 različnimi paketi doživetij privablja domače goste ter goste iz Hrvaške, Nizozemske, Italije, Belgije in Luksemburga.
TINA STRMČNIK
Po besedah podčetrtškega župana k turističnem razcvetu močno prispeva dobro urejena infrastruktura. Občina je pred časom v Olimju zgradila nova parkirišča, s čimer je prispevala k razbremenitvi prometa v kraju. »Odkar je Hrvaška vstopila v schengensko območje,
je pri nas ob koncih tedna še večji obisk. Zato je še toliko pomembneje, da imamo po občini urejene sprehajalne in pohodne poti ter da smo na različne konce povezani s kolesarskimi potmi.«
Peter Misja: »Mislim, da smo v Podčetrtku vrsto let vlagali denar v prave vsebine. Ne v beton, ampak v kolesarske steze, pohodne poti, v vsem dostopen razgledni stolp ter v urejanje narave in kulturne dediščine.«
Kot pomembno naložbo za turizem je izpostavil dokončanje prvega sklopa del na gradu Podčetrtek. Tam se bo kmalu začel nov sklop obnovitvenih del. Občina ima v ognju še več želez, saj se
je s projekti, povezanimi z obnovo gradu, prijavila še na dva javna razpisa za pridobitev sofinanciranja. »Vsekakor sem prepričan, da bodo lahko obiskovalci na urejeni grajski terasi kmalu spili kavo,« je dejal. In dodal, da se turistični razvoj ne bi mogel nadaljevati brez nove čistilne naprave. Tri milijone evrov vredna naložba ni izredno pomembna le zaradi velikega turističnega obiska, ampak tudi zato, ker vlagatelji na območju občine že gradijo ali še načrtujejo nova stanovanja, trgovine in druge vsebine. »Terme Olimia
pripravljajo dokumentacijo za gradnjo novih bazenov in novega družinskega hotela,« je omenil Misja.
Nazaj k bistvu
Destinacijska organizacija Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje v teh dneh predstavlja novo spomladansko kampanjo. Kampanja, katere slogan se glasi Nazaj k bistvu, združuje različne ponudnike in z zasnovanimi turističnimi doživetji nagovarja različne ciljne skupine. Gre tako za domače kot za tuje goste, za družine, pare, mlajše, starejše. Cilja na tiste, ki iščejo aktiven oddih, in na tiste, ki si želijo predvsem sprostitev. V turističnih doživetjih so prepleteni obisk neokrnjenih naravnih znamenitosti, obujanje zgodovine in kulturne dediščine, delavnice, degustacije, edinstvena doživetja, raznolika gastronomska ponudba ter velika izbira namestitvenih zmogljivosti.
Po besedah direktorja združenja Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjana Misje destinacija izstopa po gostoljubju, neokrnjeni naravi in domačnosti. »Naši ponudniki niso podlegli masovnem turizmu, ravno nasprotno. S svojih vrtov na krožnik gosta prinašajo domačo zelenjavo, zeliš č a. Iz njihovih peči diši po domačem kruhu. Iz njihovih sadovnjakov se cedita najslajši med in sok. Zato sporočamo, da se turizem v Podčetrtku vrača k bistvu.«
pod video nadzorom in ima avtomatsko kontrolo pristopa za kamione. Velikost parkirišča je približno 4.000 m2, kar zadostuje za 33 parkirnih mest za kamione s prikolico. Parkirišče je opremljeno tudi z vsemi zakonsko predpisanimi pogoji za parkiranje vozil za prevoz nevarnih snovi - ADR. Od najbližjega avtocestnega priključka Celje vzhod je oddaljen manj kot kilometer.
Parkirišče je po besedah predstavnika podjetja GTG gens namenjeno tako njihovim vozilom kakor tudi vozilom drugih prevoznikov, ki nimajo lastnega parkirišča. Odprtje novega parkirnega prostora za kamione je vsekakor dobrodošlo, saj tovrstnih parkirišč na Celjskem primanjkuje.
GTG gens d.o.o., Kulturniška ulica 41, Celje
Podjetje GTG gens je novembra 2022 v celjski industrijski coni začelo z gradnjo parkirišča za kamione. V mesecu aprilu letos, torej manj kot pol leta od začetka gradnje, je objekt že dokončan in predan svojemu namenu. Moderno opremljen parkirni prostor se nahaja v Industrijski coni Trnovlje, na severni strani podjetja Istrabenz plini. Parkirni prostor je v celoti ograjen, asfaltiran, osvetljen,
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Na Rogli je to zimo smučalo nekoliko manj gostov kot lani
Prvo aprilsko nedeljo so na Rogli končali zimsko smučarsko sezono, ki so jo zaradi neugodnih vremenskih razmer začeli nekoliko kasneje kot minule zime. Trajala je 112 dni. V tem času so gostili skoraj 200 tisoč smučarjev, kar je približno devet odstotkov manj kot lansko zimo. Zabeležili so približno 91 tisoč nočitev. V podjetju Unitur se medtem že pospešeno pripravljajo na poletno turistično sezono, ki bo postregla z nekaj novostmi.
BARBARBA FURMAN
V podjetju Unitur pravijo, da so kljub negotovim razmeram in črnogledim napovedim na Rogli in v Termah Zreče zimsko sezono uspešno končali. Po besedah izvršne direktorice Barbare Soršak so se zavedali, da jih v zimskih mesecih čakajo številni izzivi, povezani s spremenljivimi vremenskim pogoji, z občutno rastjo cen energentov in živil ter drugih življenjskih stroškov. »To ni bila edina težava. Podobno kot drugi turistični ponudniki
se tudi v Uniturju soočamo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Negotove razmere na trgu delovne sile smo ublažili z uvajanjem ukrepov za hitro in učinkovito prilagajanje razmeram.«
Dnevno 1.751 smučarjev
Žičniške naprave so na Rogli ustavili prvo aprilsko nedeljo. Tako so v zimski sezoni 2022/23 našteli 112 smučarski dni. Zaradi pomanjkanja sne-
žnih padavin in visokih temperatur v začetku decembra so jo začeli devet dni kasneje kot v pretekli sezoni, ki je bila vremensko ena najugodnejših in zelo bogata z naravnimi snežnimi padavinami. »Od začetka smučarske sezone, 12. decembra, do 2. aprila smo na Rogli našteli 196.115 smučarjev, kar je 8,7 odstotka manj kot v sezoni 2021/22. V povprečju je na Rogli smučalo 1.751 smučarjev na dan. Od začetka decembra 2022 do konca marca 2023 smo
na Rogli in v Termah Zreče zabeležili 91.076 nočitev. Od tega so 43 odstotkov nočitev ustvarili tuji gostje, med katerimi je bilo največ Hrvatov, Madžarov in Nemcev. Gostili smo tudi smučarje iz Češke ter iz Bosne in Hercegovine,« navaja izvršna direktorica.
Snežni topovi
V zreškem podjetju Unitur še pravijo, da pri snovanju ponudbe za goste že leta sledijo aktivnemu življenjskemu slogu, zato so tudi minulo zimo največ pozornosti namenili vsebini in kakovosti ponudbe, tako na področju športa in rekreacije kot tudi na področju velnesa in kulinarike.
»Ker želimo biti čim manj odvisni od vremena, smo zimsko sezono začeli s petimi novimi topovi za tehnično zasneževa-
nje, ki sodijo med najsodobnejše tovrstne naprave pri tako imenovanih mejnih vremenskih in temperaturnih pogojih. Goste je to zimo pričakal tudi prenovljen Wellness Planja, v katerem smo uredili nov ma-sažni bazen in nov otroški čo-fotalnik.«
Novembra
šestsedežnica
Rogla, ki je na nadmorski višini 1517 metrov, je zelo obiskana v poletnih mesecih, zato se v Uniturju že pripravljajo na poletno turistično sezono. Kot je povedala izvršna direktorica Barbara Soršak, bodo za družine pripravili raznoliko doživljajsko ponudbo ter programe, ki bodo povezani s pohodništvom in kolesarjenjem v naravi. Zasnovali bodo tudi nove kulinarične zgodbe,
ki bodo temeljile na jedeh iz kakovostnih svežih lokalnih živil.
»Velika novost v turistični ponudbi Rogle se obeta novembra, ko bo začel delovati Park Mašinžaga s šestsedežnico, ki bo imela ogrevane sedeže in zaščitne kabine. Smučarjem bo omogočala hitro in udobno izkušnjo, v poletnih mesecih pa se bodo z njo lahko prevažali pohodniki in kolesarji, predvsem tisti, ki se bodo s kolesom spuščali po letečem toboganu in po stezi za gorske trikolesni-ke,« poudarja Barbara Soršak.
Sočasno bodo v Bike parku Rogla uredili družinski kolesarski progi. Namenjeni bosta vsem družinskim članom, ki se bodo po začetnih vajah na kolesarskem poligonu lahko preizkusili v različnih kolesarskih veščinah.
Širimo ekipo mehanikov vozil Mercedes - Benz
ZAPOSLIMO SERVISNEGA TEHNIKA (m/ž)
Največji skate park v Sloveniji
VELENJE - Letošnji proračun Mestne občine Velenje znaša malo manj kot 55 milijonov evrov, približno tretjina denarja je predvidena za naložbe. Največji letošnji finančni zalogaj predstavlja ureditev 1,8 milijona evrov vrednega Urbanega parka, v okviru katerega bodo med drugim uredili največji skate park v državi.
V Velenju so si za ureditev Urbanega parka prizadevali deset let. Je največja naložba Mestne občine Velenje letos, saj je ocenjen na 1,85 milijona evrov. Gradnja Urbanega parka se je začela marca in bo potekala po etapah, za prvo je Mestna občina Velenju zagotovila lastna sredstva, še v tej evropski finančni perspektivi pa bo za gradnjo balvanske dvorane poskušala zagotoviti še dodatne vire sofinanciranja.
Nove priložnosti
Urbani park bodo zgradili na območju zasutega letnega bazena na Kopališki cesti, v njem bodo skate park in dvorana za balvansko plezanje,
poligona za rolkarje in igrišči za ulično košarko. Skate park bo z dva tisoč kvadratnimi metri površine največji v Sloveniji. Za uporabnike bo brezplačen in bo primeren za izvajanje različnih urbanih športov. Po besedah velenjskega župana Petra Dermola bodo z novo športno infrastrukturo prispevali k nadaljnjemu razvoju športa v lokalni skupnosti. Poligon, ki bo namenjen rolkarjem,
kolesarjem in uporabnikom skirojev, bo prilagojen za izvajanje trikov. Ker bo osvetljen, bo omogočal vadbo tudi v večernih urah.
Z ureditvijo Urbanega parka bodo v velenjski občini pridobili nov prostor za razvoj obetavnih mladih športnikov, občanom pa bodo zagotovili nove priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa. »Sočasno z gradnjo novega športnega parka bomo celo-
stno uredili dostop za pešce, ki bo prilagojen tudi osebam s posebnimi potrebami. Vsebine smo oblikovali v sodelovanju z Društvom urbanih športov Duša Velenje,« je še povedal župan Dermol.
Da bo skate park med drugim dobrodošel tudi kot popestritev lokalne turistične ponudbe, so prepričani v Zavodu za turizem Šaleške doline.
BF
Vožnja po skate parku bo brezplačna. (Foto: MO Velenje)
Hotko
Prodajno servisni center Hotko d.o.o. Vinterjeva ulica 2 a / 3212 Vojnik
T +386 (0)3 780 00 30 / info@hotko.si	www.hotko.si
KULTURA
11
Petinosemdeset let Vasilija Ćetkovića Vaska
Ni materiala, ki se ga kot kipar ne bi lotil
Akademski kipar in slikar Vasilije Ćetković Vasko praznuje 85 let. V svojem bogatem umetniškem življenju je ustvaril številna dela, ki živijo med ljudmi - v javnih prostorih ali pri zasebnih lastnikih. Zadnji dve desetletji z ženo Ano živita v Rogaški Slatini. V ateljeju na Ivanovem hribu je zbranih nešteto del, ki jih umetnik skrbno ureja v cikle, zato tam preživlja največ časa. »Še sam ne morem verjeti, koliko vsega se je nabralo,« pravi.
TINA STRMCNIK
Ćetković pravi, da ustvarja, odkar živi. Spominja se, kako je v osnovni šoli z nožičkom vedno nekaj rezljal. Rad je opazoval očeta, ki je klesal kamen, kot bi rezal sir, in tudi sam želel postati kipar. Študiral je na Meštrovićevi akademij i v Splitu in na Akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani. Kiparjenje, slikanje in risanje so njegov način življenja.
Veliko njegovih del živi med ljudmi. Ustvaril je več kipov in reliefov, ki so postavljeni v javnih prostorih tako v celjski regiji kot tujini. Slike, predvsem risbe in akvareli, so razsejani pri zasebnih lastnikih. Veliko je ustvarjal tudi po tovarnah. »Kadarkoli sem pod rokami začutil materiale, ki sem jim lahko vdahnil svojo umetniško dušo, sem se ustavil. Pritegnilo me je življenje med delavci. Tam sem se zadržal tudi več let,« je povedal. Sodelovanje je
Vasilije Ćetković Vasko je bil pred 85 leti rojen v veliki črnogorski družini. Zanimivo je, da je do leta 1990 svoj rojstni dan praznoval 17. aprila, od leta 1990 pa je kot datum njegovega rojstva naveden 8. april. Sprememba je nastala ob vpisu podatkov za slovensko državljanstvo. Akademski kipar in slikar se rad pošali na ta račun in pravi, da ima en rojstni dan »za rezervo«. (Foto: Andraž Purg)
med drugim spletel s podjetjem Unior iz Zreč, kjer je bil
pobudnik forme vive. Povezave je stkal še s Keramično industrijo Liboje, z Opekarno Ljubečna, Emom Celje, Impolom Slovenska Bistrica, s Steklarno Rogaška Slatina. »Ni materiala, ki se ga pri ki-parjenju nisem lotil. Povsod sem za sabo puščal svoja obeležja,« je dejal. Doma in po svetu je imel več razstav. O njegovem ustvarjanju so bile napisane štiri obsežne monografije, izšli so številni katalogi.
Delo ni muka,
ampak užitek
Zbirko svojih del je pripravljen podariti Mestni občini Celje, če bodo skupaj zanjo uredili ustrezen prostor. »Nekdanji župan Bojan Šrot si je za ta projekt že nekaj časa prizadeval, ker se mu je zdelo to vredno in smiselno. Upam, da bo pod novim nadebudnim županom Matijem Kovačem zagledal luč sveta.«
Ideja o tem, da bi bila njegova dela na ogled v Celju, se mu zdi dobrodošla tudi zato, ker v mestnem središču stojita tudi skulpturi Alme M. Karlin in Josipa Pelikana, ki ju je podaril mestu in za kateri mu je občina podelila najvišje priznanje celjski zlati grb. Skulpturi, uliti v bron, sta nastali v obdobju, ko je že živel v Rogaški Slatini. Temu turističnemu kraju je poklonil kip krilatega konja Pegaza. Občini Slovenske Konjice je podaril kompoziciji Ženska na konju ter Konj in ženska. Za ulivanje v bron in postavitev so poskrbele občine.
»Nekateri se čudijo in ne morejo verjeti, da sem toliko garal zastonj. Meni moje delo ne predstavlja garanja, ker v njem uživam. Zelo sem zadovoljen, če lahko svoja dela postavim v ustrezen javni prostor, kjer živijo in dihajo z ljudmi. To je zame tudi največja potrditev in nagrada,« je dejal. Zaveda se sicer, da nekateri ljudje umetnosti in umetnikov ne razumejo, a pravi, da jim tega ne gre zameriti. Vsaka umetnost je po njegovih besedah poseben svet, ki se mu umetniki predajo kot svoji izbrani veliki in edini ljubezni.
Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča na eni od minulih območnih revij Pesemca. Letos bo 18. aprila v Celjskem domu. (Foto: Marko Rebov)
Srečanje mladih pevcev
Aprila, ko praznuje Mestna občina Celje, bo spet zazvenela pesem otrok in mladih na tradicionalnem Mladinskem pevskem festivalu, ki je bil nekoč pomemben mednarodni tekmovalni zborovski dogodek. Letos se
bodo na reviji predstavili slovenski zbori, organizatorji pa napovedujejo, da se bodo že prihodnje leto vrnila tudi tekmovanja.
Večdnevno pevsko srečanje se bo začelo v ponedeljek, 17. aprila, ob 16. uri v veliki dvorani Celjskega doma. Nastopilo bo več kot 350 pevcev in zborovodij srednješolskih pevskih zborov iz Ljubljane, Maribora, Brežic in Celja. Kon-
certnemu delu bo sledilo tudi strokovno srečanje glasbenih pedagogov.
Dan kasneje, 18. aprila, bo od 16. ure v Celjskem domu tradicionalna Pesemca, območna revija osnovnošolskih zborov. Udeležilo se je bo 500 pevcev otroških in mladinskih zborov iz Celja, z Dobrne, iz Vojnika in Štor.
Novost letošnjega festivala je sodelovanje pri projektu Vseslovensko petje s srci. V nedeljo, 23. aprila, bo tako v Celju prvi pevski sprehod po mestu, ki se bo začel ob 11. uri na Glavnem trgu in zajel večje celjske trge. Sodelovanje so potrdili pevke in pevci celjskih odraslih zborov, folkloristi, glasbeniki, čla-
ni medgeneracijskih društev in drugi. Dan kasneje, v ponedeljek, bo ob 11. uri zborovska pesem zazvenela v dvajsetih celjskih vrtcih, šolah in različnih organizacijah ter podjetjih - nastope bodo sodelujoči ujeli v videoposnetke, ki bodo dopolnili arhive celjskega mladinskega pevskega festivala.
Pri organizaciji dogodka pod okriljem Mestne občine Celje sodelujejo Zavod Celeia Celje, Javni sklad RS za kulturo, Zavod RS za šolstvo in Gimnazija Celje - Center. Mladinski pevski festival tako ostaja zvest izročilu, da spodbuja in predstavlja zborovsko petje otrok in mladine.	TC
Med nagrajenci je bila tudi Zarja Ferlinc. (Foto: SHERPA)
Mednarodna plesna miniatura
V	soboto so se na 14. mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura 2023, ki je bilo v celjskem gledališču, predstavili umetniki iz Slovenije, Poljske, Madžarske, Nemčije, Francije, Italije, Mehike in ZDA.
Tekmovali so v dveh starostnih kategorijah, od 16. do 19. ter od 20. do 24. leta. Plesalci so se v 24 miniaturah potegovali za več nagrad, o katerih je odločala mednarodna žirija.
V	mlajši kategoriji je bila za najboljšo plesno miniaturo izbrana stvaritev Naomi Ume Zorman in Eve Pletikosić iz Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Posebna komisija mladih, ki niso plesni poznavalci, je izbrala miniature, ki so jim bile najbolj všeč, in omenjeni plesalki sta prejeli tudi tako imenovano generacijsko nagrado. Rebeka Marinšek Počivavšek iz iste ljubljanske šole je imela najboljšo plesno zamisel, za najboljšo plesalko v tej starostni skupini je bila izbrana Brianna Sanchez iz ZDA.
V	starejši kategoriji sta nagrado za najboljšo plesno miniaturo osvojila Anna Pesetti in Riccardo Zoppi iz Italije, ki sta prejela tudi generacijsko nagrado. To je osvojila tudi slovenska plesalka Zarja Ferlinc. Najboljšo idejo je po mnenju mednarodne komisije imela Ana Szopa iz Poljske, najboljša plesalka med starejšimi je bila Lourdes Maldonado Torres iz Mehike oziroma Nemčije.
Matjaž Farič, umetniški direktor mednarodnega festivala Front@ sodobnega plesa, je izbral plesne miniature, ki bodo predstavljene na 18. festivalu v Murski Soboti. To so miniature slovenskih plesalcev Mance Želko in Maruše Jakopič ter Zarje Ferlinc, Brianne Sanchez, Ane Szopa, Lourdes Maldonado Torres, Aleksandre Korniejenko in Anne Pesetti ter Riccarda Zoppija. Slednja dva plesalca sta bila ob Ani Szopa in Zarji Ferlinc tudi nominirana za produkcijsko nagrado za izvedbo novega projekta, ki bo premierno predstavljen na Opusu prihodnje leto. Ob letošnji podelitvi nagrad je bila v Plesnem forumu Celje celovečerna plesna predstava z naslovom Predmeti hrepenenja Benedykta Krola, prejemnika produkcijske nagrade lanskega Opusa.
Organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, želi s tem spodbujati samostojno ustvarjalnost mladih plesalcev, promovirati sodobni ples in odkrivati nove plesne ter koreografske talente.	TC
Violina in kitara na odru Narodnega doma
V	okviru glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje se bosta v Narodnem domu nocoj predstavila violinistka Tanja Sonc in kitarist Aljaž Cvirn, ki živita in delata v Zürichu. Ob 19. uri bo pogovor z umetnikoma, pol ure kasneje koncert.
Tanja Sonc je članica zhriškega komornega orkestra, po svetu nastopa tudi kot solistka z različnimi orkestri. V rodnih Radečah vsako leto pripravi Sonc festival, festival komorne glasbe z mednarodno priznanimi izvajalci. Na zgoščenki Glasba slovenskih skladateljev, ki je izšla pod pokroviteljstvom Banke Slovenije, je skladbe izbranih skladateljev posnela v različnih zasedbah z odličnimi glasbeniki. Pri projektu je sodeloval tudi kitarist Aljaž Cvirn, Celjan, ki že vrsto let živi in poučuje v Zürichu ter nastopa v različnih komornih zasedbah. Pred kratkim je pri založbi Solo Musica izšla njegova zgoščenka Duality, na kateri je del programa odigral tudi s Tanjo Sonc.
Glasbenika sta za koncert v Celju pripravila spored z deli Paganinija, Schuberta, Čajkovskega in Lipovška. TC
12	NASA TEMA	š, ÄS2023
Nekatere podružnične osnovne šole na Celjskem cvetijo, druge životarijo
Razkošje ali necenjena
vreča brez dna?
Šola je na podeželju pogosto srce kraja, kjer ne skrbijo le za izobraževanje, ampak tudi za pester kulturni in družabni utrip. Zaradi oddaljenosti od središč so za številne starše in otroke podružnične šole ponekod dobrodošle in nepogrešljive. A na Celjskem je tudi nekaj podružnic, kjer je učencev tako malo, da bi se lahko občine ustanoviteljice, ki za delovanje teh ustanov namenjajo veliko denarja, odločile za njihovo zaprtje.
TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN, FOTO: SHERPA
V štirih krajih se šoli slabo piše
Podružnična osnovna šola Šmihel v Mozirju, podružnica Dobovec v Rogatcu, podružnica Mestinje v Šmarju pri Jelšah in podružnica Špi-talič v konjiški občini so štiri šole, ki imajo v letošnjem šolskem letu manj kot deset učencev. O zaprtju omenjenih podružnic odločajo občine ustanoviteljice.
Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so sporočili, da so svoja vrata od leta 2015 zaprle tri podružnične šole na Celjskem. Leta 2015 je prene-
hala delovati podružnica Ravne v občini Šoštanj, dve leti kasneje podružnica Lažiše v Rimskih Toplicah, nazadnje, leta 2018, podružnica Cirkov-ce v velenjski občini.
Glede na Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol lahko občina podružnico šole ustanovi, če ima zagotovljen vpis najmanj za tri oddelke. Občina ustanoviteljica
začne postopek za začasno prenehanje delovanja podružnice ali celo za njeno zaprtje, ko preveri podatke o številu otrok, ki bodo vključeni v podružnično šolo. »Na podlagi podatkov o teh otrocih občina najpozneje do konca aprila ugotovi oziroma odloči, ali bo podružnica šole v naslednjem šolskem letu še naprej delovala ali bo začasno prenehala delovati, lahko jo tudi ukine,« so sporočili z ministrstva. Dodali so, da lahko občina sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnice šole
ali sklep o njenem ponovnem aktiviranju sprejme na podlagi demografskih podatkov in podatkov o številu vpisanih otrok. »Kriterij za začetek postopka začasnega prenehanja ali ukinitve je število otrok - manj kot štirinajst učencev oziroma pet učencev na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi.«
Vsaka stvar ima dve plati
Občine za urejanje prostorov podružnic in za dodatne dejavnosti namenjajo precej denarja. Kako na ministrstvu vidijo morebiten pomislek staršev,
da bo njihov otrok v podružnični šoli deležen manj kakovostnega izobraževanja kot v matični šoli? Iz službe za odnose z javnostmi so odgovorili, da je prednost večjih šol, da je na enem mestu več strokovnih delavcev in da obstaja večja možnost sodelovanja z vrstniki. Kot prednost podružnice omenjajo dobro medsebojno poznavanje in večjo možnost vzajemnega učenja. Je morda težava tudi manj obšolskih dejavnosti, kot so pevski zbori, plesne vaje, pouk tujega jezika in podobno? Na ministrstvu pravijo, da je obseg dejavnosti določen po veljavnih standar-
dih in normativih in je odvisen od števila oddelkov ter števila učencev. »Občine lahko zagotovijo še dodatna sredstva za izvajanje dejavnosti. Večja pestrost izbire nedvomno pripomore k lažjim odločitvam za izobraževanje, ki je bližje domu.«
Na ministrstvu pravijo, da imajo pri odločanju o delovanju podružnic pred očmi širši vidik, tudi utrip, ki ga šola daje nekemu kraju. Zato so ves čas naklonjeni delovanju podružnic in po potrebi odobrijo nekatera odstopanja, vendar v razumnih in opravičljivih primerih.
Do druge šole s spremembo prebivališča
»Ko kraj izgubi podružnico, trgovino in gostilno, začne življenje v krajevni skupnosti usihati. Tega se dobro zavedamo, zato ohranjanju podružnic namenjamo velik pomen,« pravi župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš. Po njegovih besedah občina za vse podružnične osnovne šole skrbi enakovredno kot za centralno šolo, saj je vsaka od teh vzgojno-izobraževalnih ustanov enako pomembna. Kljub prizadevanjem občine je v podružnico v Mestinju, ki bi jo lahko obiskovalo več otrok, vpisanih le devet učencev.
Ker se občinska uprava in občinski svet zavedata pomena dostopnega šolstva tudi v manjših krajih, so bile v preteklih letih energetsko obnovljene vse šolske zgradbe v občini. To je po besedah Čakša prvi pogoj za enake možnosti izobraževanja za vse otroke, tudi tiste iz bolj oddaljenih krajev. Pomislek staršev, da bo izobraževanje v centralni šoli otrokom omogočilo več znanja, se zdi šmarskemu županu neupravičen. Občina namreč namenja dodaten denar za nadstandard v vseh podružničnih osnovnih šolah. Gre za stroške jutranjega varstva,
Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš
podaljšanega bivanja, logopeda in učitelja tujega jezika. Ob tem ogromno pozornosti namenja urejanju okolice, varnosti šolskega okoliša. Da bi mladim družinam v Mestinju omogočila gradnjo hiš, spreminja prostorski načrt enega od zemljišč v tam-
kajšnji krajevni skupnosti. »Ljudem skušamo zagotoviti vse pogoje za kakovostno bivanje,« poudarja Čakš.
Obvodi imajo učinek domin
Glede na Zakon o osnovni šoli imajo starši pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. Čakš je pojasnil, da tudi starši iz Mestinja vpis svojih otrok v centralno šolo dosežejo tako, da si začasno prebivališče uredijo nekje v Šmarju. Takšni obvodi sprožijo za občino učinek domin na različnih področjih. Eno od njih je področje šolskih prevozov, katerih stroški gredo iz občinskega proraču-
na. »Otrokom, ki bi lahko v svojem kraju obiskovali podružnico, uradno ne pripada avtobusni prevoz. A seveda ne zapovedujemo, kdo se lahko vozi z avtobusom in kdo ne. Lahko pa se bo v prihodnosti zgodilo, da bo zato gneča na avtobusu in da ne bo dovolj mest za vse.«
Je zaradi vpisa učencev iz krajev, kjer so na voljo podružnične šole, centralna šola bolj obremenjena? Čakš pritrjuje, a pravi, da trenutno ni težav, ker je občina poskrbela za prizidek. »A če se bo to nadaljevalo, v centralni šoli ne bo več dovolj prostora. Zato razmišljamo o različnih rešitvah.«
Posledica padca rodnosti?
Ravnatelj OŠ Šmarje pri Jelšah Mitja Šket pravi, da se
število rojstev povsod, tudi v šolskem okolišu Mestinje, iz leta v leto zmanjšuje. Če je bilo še leta 2008 število rojstev nad deset, se je po letu 2015 prepolovilo. Šola po njegovih besedah na manjšanje rodnosti v Sloveniji nima vpliva. Opaža, da se starši večinoma odločajo za vpis svojih otrok v podružnico, nekaj odstopanj je zaradi delovnega časa staršev in zaradi oddaljenosti njihovega kraja zaposlitve.
Na vprašanje, ali je šola morda doslej prejela kakšne pobude staršev in jih tudi upoštevala, Šket ni konkretno odgovoril. Dejal je, da je vedno pripravljen prisluhniti staršem, in dodal, da je prednost manjšega števila otrok, da so vsi učenci lahko vključeni v vse interesne dejavnosti in v pevski zbor. »To pomeni, da je šola te-
NAŠA TEMA
13
TINA STRMCNIK
POŠ Trje: »Vidimo prednosti, ne slabosti
V Podružnični osnovni šoli (POŠ) Trje v krajevni skupnosti Galicija se število učencev povečuje. Tudi zato, ker se mlade družine iz mest priseljujejo na podeželje v okolico Žalca in Petrovč, kar nekaj jih ima po tri ali štiri otroke. Podružnična šola po besedah vodje Romane Gajšek zelo dobro sodeluje s krajem, starši in z matično šolo. Ker je šola manjša, so učenci in učitelji bolj povezani in se bolje poznajo, kakovost vzgojenega in izobraževalnega dela pa je povsem primerljiva z matično šolo.
Podružnica osnovna šola Trje, ki sodi pod okrilje matične Osnovne šole Petrovče, je vrata odprla leta 2002. Pred tem sta bili v tem šolskem okolišu dve manjši podružnični šoli, ena v Galiciji, druga v Veliki Pirešici. Ker sta obe zaradi povečanega vpisa postali pretesni, so zgradili Podružnično osnovno šolo Trje, v katero se je pred enaindvajsetimi leti iz obeh podružničnih šol preselilo skupno 68 otrok, danes je vpisanih 120 učencev od prvega do petega razreda. Leta 2019 je šolo obiskovalo kar 135 otrok. V stavbi Podružnične osnovne šole Trje je v pritličju vrtec. Leta 2004 so pridobili telovadnico, ki jo upravlja lokalno športno društvo, uporabljajo pa jo tako učenci kot vrtčevski otroci.
Vodja Podružnične šole Trje Romana Gajšek (Foto: osebni arhiv)
Bolj povezani
V letošnjem šolskem letu imajo v šoli šest oddelkov, v njih je po 22 ali 23 otrok, v petem razredu jih je 26. »Glede na to, da smo imeli lani vpisanih 26 prvošolčkov, je ministrstvo uslišalo našo prošnjo in smo letos lahko uvedli dva oddelka drugega razreda, v vsakem je po trinajst otrok. Tudi v naslednjih letih velikega upada števila otrok ne pričakujemo. Predvidevamo, da bomo septembra sprejeli 22 prvošolcev, 26 učencev bo šolo zapustilo, saj bodo šolanje nadaljevali v šestem razredu v matični osnovni šoli v Petrovčah,« pojasnjuje Gajškova, ki zadnja leta opaža, da se vedno več družin iz mest priseljuje na podeželje. V Galicijo, Zavrh, Veliko Pirešico, Železno in Pernovo jih privabi lepo okolje, prijetno za bivanje. Veliko družin ima po tri ali štiri
sno vključena v življenje kraja in z njim pripravlja prireditve ob praznikih in pomembnejših krajevnih dogodkih.
Bi lahko temu, da starši svoje otroke raje vpisujejo v centralno šolo, botrovalo njihovo nezadovoljstvo z zaposlenimi? Ravnatelj je povedal, da so v šoli zaposlene tri učiteljice, tja pa prihajajo učiteljica angleščine ter mentorica pevskega zbora. »V zadnjih sedmih letih je v kolektivu prišlo do manjših sprememb, nezadovoljstvo staršev pa ni bilo nikoli izpostavljeno na svetu staršev ali svetu zavoda.«
V nekaterih podružnicah ni težav
Pod okriljem OŠ Šmarje pri Jelšah sicer deluje šest
podružnic. Podobne težave z nizkim vpisom učencev, kot so trenutno v Mesti-nju, so bile pred leti v POŠ Zibika, kjer so po besedah župana starši zahtevali sestanek z lokalno skupnostjo in vodstvom šole. S pomočjo skupnega dogovora so se razmere v enem letu bistveno spremenile. Zato Čakš meni, da bi moralo vodstvo OŠ Šmarje pri Jelšah tudi v primeru POŠ Mestinje prisluhniti željam staršev in z njimi poiskati skupni jezik. Nekatere podružnice v občini po drugi strani cvetijo. Takšen primer je podružnica v Kristan Vrhu. »Tam je malo morje učencev, a nihče od staršev ne razmišlja, da bi otroka vozil v centralno šolo,« je zaključil šmarski župan.
otroke. »To se pozna pri povečanem vpisu v našo šolo. Več kot polovica otrok ima organiziran brezplačen šolski prevoz s kombijem ali z avtobusom.«
Ob tem poudarja, da z načinom dela dokazujejo, da je šola v vseh pogledih enakovredna vsaki drugi matični ali podružnični šoli. »Manjša šola ima predvsem prednosti, saj smo učenci in učitelji bolj povezani, bolje se poznamo, zato lahko hitreje in učinkoviteje rešimo težave. Ker smo ves čas tesno povezani z matično šolo v Petrovčah, jo naši učenci dobro poznajo in nimajo težav pri nadaljevanju šolanja v njej.«
Sodelujejo s krajem
Podružnična šola Trje je močno vpeta v dogajanje v
kraju, ki se ponaša s pestrim kulturnim in športnim utripom. V bližini šole je soci-alnovarstveni zavod Dom Nine Pokorn, s katerim prav tako dobro sodeluje. »Cenimo tudi sodelovanje s starši. V šoli smo dojemljivi za njihove pobude glede šolskih dejavnosti, nekateri starši se odzovejo našemu povabilu in učencem predstavijo svoje zanimive konjičke.«
Ker se število učencev povečuje, se v šoli soočajo s prostorsko stisko. »Prisiljeni smo iskati rešitve. Leta 2008 smo v zgornjem nadstropju pridobili dve učilnici. S krajevno skupnostjo smo se dogovorili, da lahko uporabljamo njen prostor, ki ga je namenila različnim srečanjem. Z usklajevanji in s prilagajanji
OB ROBU
Vsak ve najbolje zase
Pred nekaj leti sem pripravljala reportažo o prvem šolskem dnevu v podružnici na 600 metrih nadmorske višine. Kuharice so prvošolčkoma spe-kle torto, vsak je bil deležen ogromno pozornosti in sreča med petimi ali šestimi glavami, ki so predstavljale ves podmladek kraja, je bila nepopisna. Takrat sem si skušala predstavljati, kakšno veselje je, ko vaški otroci staršem in starim staršem pripravijo nastop ob materinskem dnevu ali drugem prazniku. In kakšna prednost je, da lahko starši tudi v času snežnih padavin, ko njihov kraj postane skoraj odrezan od sveta, otroke pustijo v toplem zavetju in se posvetijo delu.
A razmere se spreminjajo. Staršem, ki se na delo vozijo v oddaljena središča, je včasih lažje otroka odpeljati s seboj v mesto. Tam so po šoli na voljo številne dejavnosti, od glasbene šole do športnih treningov. Morda odločitvi za centralno šolo namesto za podružnico botruje drugačen delovni čas staršev. Ali to, da marsikdo kljub dolgem delovniku v bližini nima starih staršev, ki bi na otroke pazili do večera. Če so mladi starši v spominu ohranili učitelja, ki jim je zagrenil prva leta guljenja šolskih klopi, želijo svojim potomcem kaj takšnega verjetno prihraniti.
»Logike tistih, ki svoje otroke raje kot v podružnico vpišejo v centralno šolo, ne razumem. Svojega otroka bi raje vpisal v šolo, kjer je v razredu manj učencev in se mu učitelj lahko bolj posveti, kot v šolo, ki poka po šivih,« pravi šmarski župan. Da marsikdo ceni takšne okoliščine, dokazujeta prispevek o POŠ Trje, kjer se število učencev povečuje, in zgodba družine, ki je namesto centralne šole za svojega sina izbrala podružnico. Čeprav občine za urejanje podružnic in za dodatne programe namenjajo denar, marsikaterega starša šola, kje so učenci in učitelji kot velika družina, očitno ne prepriča. V tekmovalno naravnani družbi so za nekatere skupnost, utrip v kraju in sodelovanje drugotnega pomena.
smo težave s pomanjkanjem prostora za zdaj uspešno reševali,« dodaja Romana Gaj-šek. Ponosna je na nedavno prireditev, s katero so poča-
Odločitev za podružnico je bila prava
Da je šolanje otroka v podeželskem okolju, kjer so majhni oddelki in kjer se učitelji lahko bolj posvetijo vsakemu učencu, velika prednost, pravi družina iz okolice Celja. Starša sta svojega sina v prvi razred namesto v centralno šolo s približno sedemsto učenci vpisala v manjšo podružnico. Zelo pomembno jima je, da imajo učenci tam veliko stika z naravo in gibanja na prostem.
Drugošolec, recimo mu Jaka, obiskuje podružnico, kjer je organiziran pouk do vključno petega razreda. Vsak razred je organizirana celota, razredi niso kombinirani. Jakova mama pravi, da manj učencev v enem razredu pomeni, da se jim lahko učiteljica bolj posveti in jih bolje spozna, učenci pa so bolj povezani. »Učenci vseh petih razredov veliko sodelujejo, skupaj se igrajo, ustvarjajo prireditve ob praznikih. To se pozna pri kakovosti izobraževanja. Mislim, da lahko prav zato, ker je učencev v enem razredu manj, v našem primeru jih je osemnajst, podružnična šola otrokom nudi celo več kot centralna šola. Otroci so bolj videni in slišani.«
Po njenih besedah v podružnici, ki jo obiskuje njen sin, učitelji bolj sodelujejo, dnevno se srečujejo, se sporazumevajo, si predajajo informacije. »Če se zgodi neprimeren dogodek, so o njem takoj vsi obveščeni. Učenci so deležni vzgojnega nauka, učitelji jih osveščajo, kaj je prav in kaj ne. Menim, da lahko v manjši šoli učitelji neprimerno vedenje prej zajezijo.«
Štejejo vrednote
družine
Sogovornica meni, da njen otrok zaradi obiskovanja podružnične osnovne šole ne bo prikrajšan pri znanju v primerjavi z otroki, ki obiskujejo centralno šolo. »Učni načrt je jasen, ve se, katere učne cilje mora učenec doseči. Učitelji iz podružnične osnovne šole na strokovnih aktivih sodelujejo z učitelji matične šole in med njimi je pretok informacij. Mislim, da v podružnici ne morejo delati drugače kot v matični šoli.«
Opozorila je, da lahko splošni subjektivni predsodki o kakovosti posamezne izobraževalne ustanove naredijo veliko škode, saj se v okolici oblikuje mnenje o tem, da
je ena šola boljša kot druga. Vsak starš želi po besedah sogovornice svojemu otroku verjetno zagotoviti najboljše šolanje, ki je na voljo. Zaradi napačnih subjektivnih ocen se lahko zgodi, da starši svojega potomca namesto v vaško šolo raje vpišejo v tisto v mestu. »Vse ima svoje prednosti in slabosti. Odločitev o izbiri šole je odvisna tudi od tega, kakšne vrednote ima družina.«
V Jakovi družini je vrednota, da lahko učenci prebujanje narave opazujejo v gozdu, ne da se o tem učijo le iz učbenikov. Jeseni so učenci odšli na njivo porn a -
stili dvajseto obletnico šole. V programu, ki je bil deležen številnih pohval, so poleg sedanjih sodelovali tudi nekdanji učenci šole.
gat pobirat krompir in še veliko je primerov, ko jim šola omogoča, da lahko življenje spoznavajo na zelo pristen način. »Učenci so bolj povezani z dogajanjem v lokalnem okolju, sodelujejo pri snovanju tradicionalnih prireditev, pri čistilni akciji in podobno.« Mama osnovnošolca je še dodala, da lahko otroci vsako minuto, ki jo imajo na voljo, izkoristijo za to, da gredo ven in se gibajo v naravi.
Mama, ki je svojega sina raje kot v centralno šolo vpisala v podružnico, pravi, da na odločitev o izbiri šole močno vplivajo vrednote družine.
(Foto: Pixabay)
»Podružnično osnovno šolo, ki jo obiskuje moj otrok, lahko samo pohvalim. Sin se tam zelo dobro počuti, rad hodi k pouku. Učiteljica vsakega posameznika pozna, se mu posveti in ga zelo spodbuja,« pravi mama drugošolca.
14
KRONIKA
Slovenija, traktorska velesila
Traktoristi pogosto udeleženi v prometnih nesrečah
Slovenija je po številu traktorjev na število prebivalcev prava evropska velesila, saj za našo državo velja, da ima v povprečju vsak sedemnajsti prebivalec doma to vozilo. Da so traktoristi pogosto udeleženi v delovnih nesrečah, smo že poročali, povečuje se tudi število traktoristov, ki so udeleženci prometnih nesreč. Tudi na Celjskem so se lani pogosto dogajale tovrstne prometne nesreče.
SIMONA SOLINIC
V petih letih je bilo v Sloveniji zabeleženih 757 prometnih nesreč s traktorjem, v katerih je umrlo 9 voznikov, 19 je bilo hudo in 85 lažje telesno poškodovanih. Za vožnjo traktorja voznik potrebuje veljavno vozniško dovoljenje F-kategorije. Konec letošnjega marca je bilo v vsej Sloveniji skoraj 300 tisoč imetnikov veljavnega vozniškega dovoljenja omenjene kategorije. Ker se je sezona dela na kmetijskih zemljiščih že začela in večino opravil kmetje izvajajo s traktorjem, so opozorila agencije za varnost prometa in polici-
Takšne nesreče na Celjskem niso redke. (Foto: Arhiv NT)
je namenjena tudi voznikom traktorjev k varni, previdni in odgovorni vožnji, drugim voznikom motornih vozil pa k strpnosti do voznikov teh vozil v prometu.
Kateri so vzroki za
prometne nesreče?
Ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je postala upravičenka do denarja za različne razvojne programe, med drugimi tudi na kmetijskem področju. Kmetje so lahko pridobili evropska namenska sredstva za nakup kmetijske mehanizacije in številni so to možnost tudi
izkoristili. Konec leta 2022 je bilo tako v Sloveniji registriranih že več kot 119 tisoč traktorjev.
Poleg registriranih traktorjev je po nekaterih ocenah še mnogo neregistriranih, njihova povprečna starost narašča. To so predvsem starejši stroji, ki so najpogosteje brez kabine ali varnostnega loka in jih
lastniki ne morejo registrirati. Za uporabnike so tudi bistveno nevarnejši ob morebitnem prevračanju in predstavljajo veliko tveganje v prometu.
Vsako leto je zabeleženih približno 150 prometnih nesreč z udeležbo traktorja, največ v naselju. Med vzroki za nesreče traktorjev v prometu sta najpogosteje vožnja čez
rob cestišča in neprilagojena hitrost. Voznik traktorja ne sme biti bos, v natikačih ali drugi neustrezni obutvi ali opremi. Obvezna je uporaba smernika pri spremembi smeri vožnje, česar se morajo vozniki traktorjev zavedati ves čas, prav tako je potrebna največja možna mera previdnosti pri vključevanju s stranske na glavno cesto. Če traktorski priključek nima sedeža, na njem ni dovoljeno prevažati ljudi, prav tako ni dovoljen prevoz otrok v kabini oziroma morajo biti v otroškem sedežu. Ker je traktor počasi vozeče vozilo, mora imeti nameščeno označevalno tablo za takšna vozila. Voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti, se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo. Pomembno je tudi pravilno pritrjevanje tovora na vozilu.
V Sloveniji je 21 šol vožnje, ki so registrirane za usposabljanje za vožnjo s traktorjem. Lani je bila stopnja uspešnosti teoretičnih izpitov povprečno 43-odstotna. Usposabljanje o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki je namenjeno vsem, ki želijo pridobiti izpit F-kategorije. Če ima oseba že veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, BE, C, CE, D1, D1E, D ali DE, je lahko izdano vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F brez opravljanja izpitne vožnje in zdravniškega pregleda, če oseba uspešno opravi usposabljanje o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Usposabljanje lahko opravi kadarkoli, torej že pred opravljenim izpitom za B- ali druge naštete kategorije. Izpit za F-kategorijo vpišejo na upravni enoti, ko ima imetnik vozniško dovoljenje za navedene kategorije že vsaj šest mesecev. Če želi pridobiti izpit za F-katego-rijo kandidat, star 16 let, ali če oseba nima nobenega od navedenih vozniških kategorij, se mora vpisati v šolo vožnje in mora najprej opraviti teoretično in praktično usposabljanje ter izpitno vožnjo.
V Kompolah je tik pred prazniki zagorel hlev. (Foto: PGD Štore)
Zgorelo enajst tisoč piščancev, tuja krivda izključena
Še vedno ni znano, kako visoka je škoda, ki je nastala zaradi požara minuli petek v Ličenci v občini Slovenske Konjice. Ognjeni zublji so namreč zajeli gospodarsko stavbo za vzrejo piščancev. V požaru je poginilo več kot enajst tisoč piščancev. Kriminalisti naj bi tujo krivdo za požar izključili. Po prvih podatkih kaže, da je zagorelo zaradi napake na električni napeljavi.
Na kraju požara je posre- štev iz Loč, Slovenskih Konjic, dovalo več deset gasilcev iz Tepanja in Videža. Zavarovali prostovoljnih gasilskih dru- so kraj dogodka in pogasili
Višina škode zaradi požara v Ličenci še ni znana. (Foto: FB PGD Loče)
požar, ki je stavbo v celoti uničil. O dogodku so bile obveščene pristojne službe. Pretekli konec tedna je gorelo tudi v starejši nenaseljeni hiši na Donački gori. Ogenj je povzročil manjšo gmotno škodo. Vzrok požara še ni znan. V petek pozno popoldne je požar izbruhnil tudi v podjetju v Zrečah, kjer je zagorel ventilator peči na liniji za ka-ljenje. Prve ugotovitve kažejo, da je tuja krivda za nastanek požara izključena. Isti dan je gorelo tudi v Kompolah, kjer so ognjeni zublji zajeli gospodarsko poslopje. Živino in več kmetijskih strojev so lastniki in gasilci uspeli pravočasno rešiti pred ognjem. Vzrok požara še ni znan. Sredi tedna je gorelo tudi v Andražu nad Polzelo, kjer je požar izbruhnil v kurilnici stanovanjske hiše. Zagorelo je zaradi pregrevanja napajalnega električnega vodnika. Ogenj je povzročil manjšo materialno škodo. Tuja krivda je izključena.
Prodajal
hladno
orožje
Velenjski policisti so v zadnjih dneh pridobili podatke o prodaji hladnega orožja, tako imenovanih bokserjev, v eni od trgovin na območju Velenja. V sodelovanju z inšpektorjem Inšpektorata RS za notranje zadeve so v trgovini opravili nadzor in zasegli deset kovinskih bokserjev in štiri nože na preklop z vgrajenimi kovinskimi bokserji. Zaradi kršitve določil Zakona o orožju bodo inšpektorji zoper odgovorno osebo uvedli prekrškovni postopek zaradi prodaje prepovedanega hladnega orožja.
Zaokrožil posnetek klofut in zmerjanja
Po socialnih omrežjih te dni kroži posnetek, na katerem se skupina deklet verbalno in tudi fizično znaša nad drugim dekletom. Vse osebe na posnetku naj bi bile mladoletne. Video je bil posnet v Celju, policija pa je z njim že seznanjena in že preiskuje okoliščine. Zaradi mladoletnih oseb policija več podrobnosti za javnost zaenkrat ne daje.
Na našem območju stopnja medvrstniškega nasilja v zadnjih letih narašča. Največ primerov tovrstnega nasilja je zaznati v večjih mestih naše regije, predvsem v Celju, Velenju in Žalcu. Gre za različne oblike nasilja, v katerih je storilcev lahko tudi več, nasilje pa traja dlje časa. Na policiji so nam že pred časom dejali, da je medvrstniško nasilje še vedno veliko sivo polje, saj vsa tovrstna dejanja niso prijavljena. Policija sicer preko različnih projektov in v sodelovanju z vzgojno--izobraževalnimi ustanovami poskuša osveščati zaposlene na šolah, starše in mladostnike o pomembnosti prijavljanja tovrstnih dejanj, vendar je uspešnost preprečevanja pogojena tudi s takojšnjim zaznavanjem, naznanitvijo in obravnavo posameznih primerov.
Če je storilec nasilja dopolnil 14 let in je že kazensko odgovoren za svoja ravnanja, policija poda kazensko ovadbo. V nekaterih primerih pa tožilstvo obvešča s poročilom. V primerih, ko dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja, policija zadevo obravnava kot prekršek in na sodišče poda obdolžilni predlog za kršitelja. Če je storilec polnoleten, gre za prekrškovni postopek. O vsakem dogodku pa policija obvesti tudi Center za socialno delo.
Med najpogostejšimi oblikami medvrstniškega nasilja na Celjskem so na splošno razna izsiljevanja in drzne tatvine predmetov, kot so mobilni telefoni, denar, skiroji in druge dobrine. Določene oblike se pojavljajo tudi z raznimi obrekovanji, obtoževanji in kršitvami javnega reda in miru. Navedena dejanja se dogajajo predvsem v okolici šol, na zbirališč mladih in v okolici športnih igrišč. Zaznano pa je tudi povečano število primerov ustrahovanja preko spleta.
Odpeljali kolesi in starodobnika
Neznanci so sredi minulega tedna v Drapšinovi ulici v Celju ukradli dve kolesi. Prvo, žensko kolo, so odpeljali izpred stanovanjskega bloka, iz zaklenjene kolesarnice pa še moško kolo. Obe kolesi sta bili zaklenjeni. V Vinski Gori je neznan storilec vlomil v stavbo ob stanovanjski hiši in ukradel dva starodobnika. Gre za motorno kolo znamke BMW R 25, letnik 1950, in motorno kolo znamke NSU 175, letnik 1960.
INFORMACIJE
15
1873 • 2023
R I R E D I T E V

ZVEZDE™ ZVEZDAMI
PETEK, 26. MAJ
-BRASLOVČE-
16.00-02.00
novi tednik
vMm г илеиој/
radio celie
OBČINA
BRASLOVČE
moo mtrü
MODNA REVIJA 21.4.2023 OB 18. IN 19. URI.
Posebna gostja Amaya (Maja Keuc). OTROŠKA MODNA REVIJA 22.4.2023 OB 11. URI.
<=lty7i
16
ŠPORT
Mirna plovba Drsalnega kluba Celje
Poloni Čmer zaupali drugi predsedniški mandat
kluba je, da bi s sistematičnim in kakovostnim delom mladi drsalci in drsalke dosegali še boljše rezultate, da bi se ohranilo število aktivnih članov oziroma povečalo število otrok, ki se vključujejo v šolo drsanja. Klubski delavci so ponosni na lansko predstavo na ledu v lastni produkciji. Želijo jo nadgraditi in na ogled spet privabiti več tisoč gledalcev.
Foto: Andraž Purg
Vodstvo Drsalnega kluba Celje je izpeljalo redno letno skupščino društva in med drugim izvolilo člane v posamezne organe kluba. Člani skupščine so predsedniški mandat drugič zaupali Poloni Čmer.
DEAN ŠUSTER
Ta je na skupščini predstavila tudi letošnji program dela.
Zagotovili kakovostne trenerje
Polona Čmer je vodenje Drsalnega kluba Celje, ki ima več kot 70-letno tradicijo delovanja, prevzela pred štirimi leti. Člani kluba so ji na redni skupščini zaupali še en predsedniški mandat. Dosedanja predsednica je povedala: »Za nami so leta številnih izzivov. Veseli me, da smo kljub vsemu uspeli ohraniti število aktivnih tekmovalk in tekmovalcev tako v umetnostnem drsanju kot v hitrostnem drsanju na kratke
Polona Čmer
proge. Obenem smo zagotovili kakovostne trenerje in z njimi ustrezen proces treningov za
vse starostne skupine. To je pogoj za doseganje zastavljenih ciljev na dolgi rok.«
Ponosni na predstavo na ledu
Čmerova je še izpostavila, da je klub poleg sponzorskih in donatorskih sredstev uspel pridobiti tudi finančne vire na razpisih Mestne občine Celje in Fundacije za šport. Prvič je bil uspešen tudi na mednarodnem razpisu Erasmus+. Projekt Skate4Health v višini 60 tisoč evrov se je v sodelovanju z Drsalnim klubom Olimpik iz Beograda začel v začetku letošnjega leta in bo trajal približno leto. Treningov na ledu na celjskem drsališču ni več. Po krajšem premoru in »suhih« treningih se bodo člani Drsalnega kluba Celje na novo sezono na ledeni ploskvi začeli ponovno pripravljati predvidoma avgusta. Želja vodstva
Še vedno je daleč najboljša slovenska umetnostna drsalka Celjanka Daša Grm.
Celjan Ken Ograjenšek (desno), ki igra za Graz 99ers, je stalni član slovenske hokejske reprezentance. Na fotografiji je skupaj z mlajšim bratom Timom, ki
V	Beljaku najboljši Ograjenšek
Slovenska hokejska reprezentanca je v okviru priprav za nastop na svetovnem prvenstvu elitne skupine odigrala prvo prijateljsko tekmo.
V	Beljaku je premagala Avstrijo s 5 : 3. Najboljši igralec obračuna je bil Celjan Ken Ograjenšek: »Poznalo se je, da je precej igralcev zadnjo tekmo odigralo pred mesecem. Tudi zato smo storili malo več napak. Toda pomembna je bila zmaga. Veseli nas tudi, da smo se trudili na vso moč. V miru bomo nadaljevali priprave.« Ograjenšek, ki je še vedno član graškega kluba, je dosegel gol in prispeval še podajo. Naša izbrana vrsta bo do svetovnega prvenstva, kjer jo prva tekma s Švico čaka 13. maja v Rigi, odigrala še devet prijateljskih tekem. Jutri in v soboto se bo v Mariboru pomerila s Poljsko.	DŠ
Tretje mesto za veteransko ekipo Ledx Celje
V	petek in soboto je bil v ledeni dvorani v celjskem mestnem parku drugi hokejski turnir za veterane, imenovan Celjski plošček.
Udeležilo se ga je devet ekip, osem slovenskih in ena srbska. V finalu je bila Ljubljana boljša od mariborskih Lisjakov. Tretje mesto je osvojila domača ekipa LedX Celje, ki je po ogorčenem boju premagala jeseniško moštvo Proteini.si.	DŠ
Iz Škofje Loke v Štore
Zaključni turnir slovenskega pokala za rokometaše bo v Ormožu 6. in 7. maja. Žreb polfinala še ni znan, nastopili bodo Celje Pivovarna Laško, Koper, Krka in gostitelj Ormož, ki je presenetljivo izločil ekipo Trima.
Celjski rokometaši so v tekmi 21. kroga prve slovenske lige v Škofji Loki premagali Urbanscape Loko z 31 : 23 in na prvem mestu zadržali štiri točke prednosti pred trebanjskim Trimom. Levji delež naloge so opravili že v prvem polčasu. Šest golov je dosegel Gal Marguč, po pet sta jih dodala Tilen Strmljan in Mitja Janc. Naslednjo domačo tekmo bodo odigrali jutri v Štorah proti Ivančni Gorici. Srečanje se bo v novi športni dvorani Štore Green Steel začelo ob 18.00. Vstop na tekmo bo brezplačen, vrata dvorane se bodo odprla ob 17.00, na voljo je približno 700 mest. Organizatorji pričakujejo, da bo dvorana »pokala po šivih«, saj se rokomet vrača v Štore po več kot 40 letih.	DŠ
V Velenju najboljša deskarka in metalec kopja
Najboljša športnika Mestne občine Velenje v preteklem letu sta bila deskarka Gloria Kotnik in atlet Filip Dominković, med ekipami je zmagalo člansko moštvo Rokometnega kluba Gorenje Velenje.
Športnik invalid leta je postal strelec Franček Gorazd Tiršek, najboljša športnica invalidka leta je bila karateistka Diandra Bekčić. Naslov športnika leta 2022 v neolimpijskih disciplinah je pripadel Luki Krelu, najboljša športnica v neolimpijskih disciplinah je postala Staša Lipnik. Oba sta člana kluba Skala Velenje. V mladinski konkurenci sta bila najboljša športni plezalec Lovro Črep in tekvondoistka Pia Zoja Glavnik. V isti starostni kategoriji sta med invalidi zmagala paraplavalca Gašper Glušič in Tonja Berložnik. V kadetski konkurenci sta bila najboljša plavalca Matic Bizjak Jambrović in Najya Hana Jukić. Podelili so tudi priznanja športnim pedagogom.
Posebna gosta večera sta bila Velenjčana, glavni trener slovenskih smučarskih skakalcev Robert Hrgota in njegov pomočnik Gašper Berlot. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je s sodelavci in predsednikom Športne zveze Velenje pred slavnostno prireditvijo v mestni hiši sprejel evropsko podprvakinjo v teku na 800 metrov Anito Horvat. 26-letna članica Atletskega kluba Velenje je srebrno kolajno osvojila na članskem dvoranskem EP v Istanbulu. Dermol se je Horvatovi zahvalil za dvig prepoznavnosti Velenja z denarno nagrado 2 tisoč evrov.	DŠ
Gloria Kotnik in Filip Dominković
(Foto: ŠZV)
/ * VET
Ш

MESTNA OBČINA
VELENJE
ŠPORT
17
Za Damirjem Grgićem je morala oditi še prva zvezdnica
Baričeva odstranjena iz reprezentance
Selektor slovenske ženske košarkarske reprezentance Georgios Dikaioulakos se je odločil, da na junijskem domačem evropskem prvenstvu v naši reprezentanci ne bo Nike Barič.
DEAN SUSTER
Pri svoji odločitvi ima popolno podporo vodstva KZS. »Vodstvo Košarkarske zveze Slovenije in reprezentance je v zadnjih dneh opravilo veliko pogovorov na temo nepri-
mernega zapisa, ki ga je na družbenih omrežjih objavila Nika Barič. Gre za incident, ki ga preprosto ne moremo in ne smemo spregledati ter še posebej ne dovoliti, da bi takšno
početje v slovenski košarki ali celo športu postalo nekaj normalnega in vsakdanjega. Zato ima selektor Dikaioulakos našo popolno podporo,« je zapisal Matej Erjavec, predsednik KZS.
Lahko se s kolesi ...
Vsi, ki vsaj malo spremljajo dogodke pod obroči, vedo, da se je Nika Barič uveljavila v celjskem klubu. To ji je
V torek je na svoji strani družbenega omrežja odgovorila Nika Barič:
»Najprej se vam želim iskreno zahvaliti za vsa sporočila podpore, ki sem jih prejela po odločitvi KZS. Res je bilo ogromno sporočil in klicev, opravičujem se vam, saj na vse niti nisem uspela odgovoriti. Na tem mestu želim poudariti, da sem za slovensko reprezentanco do 16 let prvič zaigrala s komaj 12-imi leti, leta 2005 v Estoniji, članski reprezentančni dres sem na uradni tekmi prvič oblekla pri 15-ih letih, leta 2008. V 18 letih se je nabralo 50 nastopov v članski ter približno toliko v mlajših reprezentančnih selekcijah. V vsem tem obdobju sem se vedno odzvala vabilom v dres z državnim grbom, razen v primerih, ko so mi bolezen ali poškodbe to preprečile. Vselej sem pred osebnimi interesi na prvo mesto postavljala reprezentančni dres, tudi če sem zaradi tega morala odpovedati odhod v ligo WNBA ter tudi, ko so mi zdravniki zaradi zdravstvenih težav nastope odsvetovali. Tako sem na zadnjem evropskem prvenstvu v Franciji nastopila kljub velikim zdravstvenim težavam, na lastno odgovornost. Ob tem želim spomniti, da sem z največjo odgovornostjo v slovenskem dresu igrala ne glede na to, kdo je bil selektor in kdo so bili ljudje v vodstvu reprezentance. Tudi z aktualnim selektorjem nisem imela niti nimam nikakršnega konflikta, kar lahko potrdijo tudi reprezentančne soigralke.
Z mojo objavo na družbenih omrežjih nikakor nisem imela v mislih delitve na domače in tujce, še najmanj sem se s to objavo želela vračati v temne čase naše zgodovine. S svojo objavo ob vnovičnem velikem uspehu našega nekdanjega selektorja in mojega nekdanjega klubskega trenerja sem želela izraziti svoje mnenje o njegovi zamenjavi pred domačim eurobasketom, predvsem pa nestrinjanje z načinom in 'timingom' zamenjave. Za tem stojim. Še vedno sem tega mnenja, ne nazadnje sem to isto mnenje medijem v izjavah dala že, ko je do tega prišlo pred letom in pol. Trener, ki je najbolj zaslužen, da je najprej mlajše selekcije, nato pa še člansko reprezentančno košarko postavil na evropski košarkarski zemljevid, si po mojem mnenju tega nikakor ni zaslužil. Dobro vem, kje je bila Slovenija leta 2005 in
kje je danes in kakšna je bila pot, ki smo jo s soigralkami in trenerji morale prehoditi, da bo Slovenija letos že četrtič zapored igrala na eurobasketu. Če je to moje prepričanje in mnenje, ki ga ne skrivam in sem ga večkrat tudi javno povedala, razlog za mojo izključitev iz reprezentance, tudi prav. Bi pa pričakovala, da bodo v vodstvu reprezentance imeli toliko hrabrosti, da mi bodo to povedali v obraz, ne pa, da bodo to izpeljali pod pretvezo nekega zapisa na družabnih omrežjih, s katerim sem ponovila tisto, kar sem povedala že oktobra leta 2021. Odnos, kakršnega sem bila po vseh teh letih deležna pred in na zadnjem reprezentančnem zboru, je dal slutiti, da v reprezentanci nisem več zaželena. Vodilni so očitno samo iskali način, s katerim bi se me lahko čim bolj elegantno znebili. Tu moram poudariti, da to nima nobene zveze z izgubo kapetanskega traku. Spoštujem selektorjevo odločitev o tem, sem pa mnenja, da sem si po 18 reprezentančnih letih zaslužila, da bi me o tem kdo iz vodstva krovne organizacije ali reprezentance vsaj obvestil.
Ob prisilnem slovesu od reprezentančnega dresa upam, da se bodo v vodstvu naše krovne zveze držali tistega, kar je v izjavi zapisal selektor, da reprezentanca ni v lasti nikogar. Trenutne razmere v reprezentanci so namreč daleč od tega. Če je bila ta reprezentanca do prihoda novega selektorja znana po izjemnem vzdušju, je to bilo v zadnjem obdobju na najnižji ravni, kar pomnim. To se je ne nazadnje odražalo tudi na parketu, saj so bile naše igre v kvalifikacijskem ciklu za eurobasket veliko slabše, kot bi si vsi skupaj želeli. Poraja se mi vprašanje, ali so odgovorni sploh seznanjeni z vsem, kar se v zadnjem obdobju dogaja v reprezentanci in kaže točno na to, da si nekdo želi to reprezentanco preveč prilastiti. To pa za prihodnost slovenske ženske košarke zagotovo ni dobro.
Hvala vsem, ki ste me vsa ta leta podpirali in spodbujali v reprezentančnem dresu na tribunah doma in po celotni Evropi. Podprite naša dekleta v čim večjem številu tudi na letošnjem domačem evropskem prvenstvu v Stožicah. Sama bom njihov največji navijač. Srečno, Slovenija!«
Nika Barič in Damir Grgić sta ostala brez evropskega prvenstva, ki bo na naših tleh, čeprav sta najbolj zaslužna, da je zbor reprezentanc stare celine prav v Sloveniji.
uspelo pod vodstvom in mentorstvom trenerja Damirja Grgića. Postala je zvezdnica slovenske ženske košarke, saj je bila članica nekaterih najbogatejših evropskih klubov, trikrat je osvojila evroligo. Da je slovenska reprezentanca tam, ker je, sta najbolj zaslužna Damir Grgić in ŽKK Cinkarna Celje. Toda ko je bila Sloveniji zaupana organizacija evropskega prvenstva, Grgiću ni bil podaljšan mandat selektorja, Celje pa je ostalo brez reprezentančne tekme, čeprav si je ženska izbrana vrsta prav v knežjem mestu utirala pot na velika tekmovanja. Ko je Grgić pred tedni postal prvi trener s tremi naslovi prvaka v ligi Waba, je pod objavo na družbenem omrežju Nika napisala: »Take trenerje mamo, 'ZNALCI' pa tujce podpisujejo!!!!!!!!!« Menda naj bi se
Dikaioulakos čudil, kako se lahko košarkarice Cinkarne na dolga potovanja vozijo s kombiji. Nika je v šaljivem tonu pripomnila, da se lahko vozijo na turnirje s kolesi, pa bodo prinašale pokale domov.
Strah glede
navijačev
Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo počilo, čeprav sta celjski klub in selektor ostala dostojanstvena in sta po svoji moči mirila ozračje, ki naj bi bilo zelo čudno. Potem se je oglasil Dikaioulakos: »Pred dnevi smo na družbenih omrežjih lahko zasledili komentar članice naše ženske članske reprezentance. Ne želim ga ponavljati, a želim poudariti sledeče. Deljenje družbe in ekipe z govorjenjem o tujcih in domačih je lahko sila nevarno in nas spominja na neke druge, bolj temne čase
zgodovine. Ob tem, da je večina članov naše reprezentance tujcev v nekem drugem okolju, kjer se srčno trudijo svoji ekipi prinesti čim boljši rezultat. In to velja tudi za osebo, ki je napisala ta sramotni komentar. V našem športu ni skrivnost, da je največja vrednost in osnova uspešnega delovanja spoštovanje med vsemi člani ekipe. A če ne spoštuješ svojih soigralk, trenerjev in drugega štaba reprezentance, kar je bilo na žalost opazno tudi v zadnji reprezentančni akciji, ti hrbet hitro obrnejo tudi navijači. Tako sem sprejel odločitev, da Nika Barič ni več članica slovenske ženske košarkarske reprezentance.« Ni prav, da je bil Nikini izjavi pripisan nacionalistični ton. Ob vsem tem se lahko -kot že tolikokrat - vprašamo, zakaj ključne odločitve vselej pripadajo prestolnici.
Lovoriki spet splavali po vodi
Finalna tekma slovenskega pokala v Celju bo minila brez celjskih nogometašev, saj so izpadli v četrtfinalu. V Stožicah je bila Olim-pija boljša šele po izvajanju enajstmetrovk.
Redni del in podaljšek sta se končala brez golov, odločitev je padla šele v deseti seriji strelov z belega krogca.
V	Celju najbrž večni derbi
Začetek tekme je pripadel gostiteljem, med številnimi priložnostmi je izstopal strel Timija Maxa Elšnika, ko je žoga zadela vratnico. V nadaljevanju so Celjani prišli do sape, bili v drugem polčasu za odtenek boljši, a brez zadetka. Vratar Matko Obradović je pri enajstmetrovkah držal svojo ekipo v igri z dvema obrambama, Celjani pa so nato dvakrat zadeli okvir vrat. Ob koncu se je razigral tudi domači vratar Matevž Vidovšek in zadnja dva celjska poskusa ubranil. Žreb polfinalnih parov je določil, da bo Olimpija pričakala Aluminij (ta je izločil ekipo Kopra), nogometni praznik pa se obeta v Slovenski Bistrici (Bistričani so bili boljši od Rogaške), kjer bo gostoval Maribor. Če se bo končalo po pričakovanjih, bo v Celju, ki bo gostilo finale pokala NZS, vseeno veselo v soboto, 6. maja, med Ljubljančani in Mariborčani.
Zlahka prebrodili Muro
V	ponedeljek so Celjani v prvenstveni tekmi gostovali v Murski Soboti in pod dirigentsko palico Denisa Popovića slavili pomembno zmago
v boju za nastop v evropskem tekmovanju, saj so se na lestvici zasidrali na tretjem mestu. Do enajstmetrovke so prišli srečno - domači igralec Kuzmić je skočil v svojem kazenskem prostoru in pogledal stran, nato ga je žoga zadela v roko. Pri strelu z belega krogca je bil zelo zanesljiv Lovro Bizjak. V drugem polčasu se je sam pred celjskimi vrati znašel Daku, a je vratar Matko Obradović odbil žogo po njegovem strelu. Le dve minuti pozneje je Celje podvojilo prednost. Popović je imenitno zaposlil Charlesa Ikwueme-sija, ki resnično več prikaže, če zaigra šele v drugem delu tekme. Celjani imajo zdaj na tretjem mestu 51 točk, tri manj od drugouvrščenega Maribora, pet več od Kopra, sedem od Domžal in kar devet od Mure. Vodilna Olimpija ima 15 točk več od Celja, v zadnjih šestih krogih pa ima vsak na voljo še 18 točk. Da bi Olimpija izgubila vse preostale tekme, Celje pa le še zmagovalo, ne verjame nihče. Vmes bo treba še marsikaj vprašati Maribor.DŠ
Nogometaši Rogaške vztrajajo na prvem mestu 2. slovenske lige. V 24. krogu so v go-steh premagali Beltince z 2 : 0. V moštvu trenerja Oskarja Drobneta sta bila strelca Emanuel Mihalić v 23. minuti in Dejan Kantužer v sodnikovem dodatku. Šest krogov pred koncem prvenstva imajo Slatinčani štiri točke prednosti pred Aluminijem, ki je v gosteh pri Bistrici igral 1 : 1.
18
NAPOVEDNIK
PONEDELJEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA
17.	april, ob Odprtje razstave: Rudolfovi iz Slovenskih Konjic 17.30	in njihove literarne sledi
V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje.
TOREK,	KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO
18.	aprik ob Polževi razmisleki
18-00	Antologija sodobne slovenske kratke pripovedi
mladih avtoric in avtorjev.
SREDA	KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
19.	marec, ob Gledališka predstava: Kdo bo rešil svet? 17.00	Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti.
ČETRTEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA
20.	april, ob Na spletni prižnici
18.00	Srečanje z župnikom Martinom Golobom in
avtorjem Lojzetom Grčmanom.
Ob svetovnem dnevu knjige: V četrtek, 20. aprila, bomo vsem novo vpisanim članom podarili letno članarino.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 13. 4.
18.00 Kulturni center Laško
Paris sera toujours Paris - Pariz bo vedno Pariz
Francoski plesno-glasbeni večer I. gimnazije v Celju
18.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pomladni koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
19.00 Glasbena šola Velenje Prepleteni
Revija flavtisto glasbenih šol Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Žalec in Velenje
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Klopca v parku
Gledališka predstava v izvedbi gledališke skupine Vsi prisotni KUD Štefana Romiha iz Črešnjevca
19.30 Narodni dom Celje
Tanja Sonc in Aljaž Cvirn
Koncert violinistke in kitarista, ob 19.00 uri pogovor z umetnikoma
19.30 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester Univerze v Ulmu
Koncert
PETEK, 14. 4.
11.00 Krekov trg Celje_
Češke sledi v Sloveniji
Odprtje razstave
17.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Jadrnice sveta
Tone Petek, član Filatelističnega in
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan.
numizmatičnega kluba Celje, predstavlja filatelistično razstavo.
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Veselo v vesolje - misija: Novi planeti
Koncert pihalnega in harmonikarskega orkestra GŠ Rista Savina Žalec
19.00 Narodni dom Celje
Simfonični orkester Glasbene šole Celje
Otvoritveni koncert mednarodnega tekmovanja Celeia 2022
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Vrata
Odprtje samostojne pregledne razstave celjskega kiparja in slikarja Ervina Potočnika
19.30 Gledališče Celje_
Avtorski projekt: Ikigai
Predstava
20.00 Celjski mladinski center Batista Cadillac
Koncert
SOBOTA, 15. 4.
10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče
Celje_
Renata Vidič: Barčica
Otroška predstava
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 10. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije, ob 17. uri sledi drugi del
16.00 in 19.00 Glasbena šola Velenje
Pozdrav pomladi
Območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Godba na pihala Steklarna Rogaška
Letni koncert
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Stopinje v času
Koncert ob 45. obletnici ŽePZ Skladateljev Ipavcev Šentjur
19.00 Kulturni dom Štore Zadrega nad zadrego
Veseloigra v izvedbi Kulturnega društva Miklavž
20.00 Parkirišče za Občino Šentjur
ŠentRock: Bajaga I Instruktori, Rock Partizani
Rock koncert
NEDELJA, 16. 4.
18.30 Kulturni center Rogaška Slatina
Nikoli ni prepozno
Monokomedija z Mojco Fatur, SiTI teater BTC
19.30 Dom kulture Velenje Večerja za generala
Premiera komične gledališke skice Gledališča Velenje
PONEDELJEK, 17. 4.
9.00 Glasbena šola Celje_
4. mednarodno tekmovanje Celeia 2023
Tekmovanje bo v disciplini klavir.
16.00 Celjski dom_
Mladinski pevski festival
Slavnostno odprtje festivala
17.30 Osrednja knjižnica Celje Rudolfovi in njihove literarne sledi
Odprtje razstave in predavanje avtoric Ane Miličevič in Tine Esih v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Strast, dojenček in rompompom
Avtorska stand-up komedija Vida Valiča
TOREK, 18. 4.
16.00 Celjski dom_
Pesemca
Območna revija osnovnošolskih zborov s 500 pevci otroških in mladinskih zborov iz Celja, Dobrne, Vojnika in Štor
17.30 Dom kulture Velenje Gustavka praznuje
Prireditev učencev in učiteljev OŠ Gustava Šiliha Velenje ob 60-letnici šole
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Pomladna sanjarjenja
Koncert vokalne glasbene skupine Šolskega centra Rogaška Slatina
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Koncertni cikel pri Didiju: Patricija Malovrh Mlačnik in Ervin Dvoršak
19.19 Knjižnica Velenje Steklena glava
Predstavitev knjige Žana Papiča. Z njim se bo pogovarjal Uroš Kuzman.
19.30 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester Glasbene šole Celje
Koncert
SREDA, 19. 4.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Kdo bo rešil svet?
Predstava dijakov 3. letnika predšolske vzgoje GCC
18.00 Glasbena šola Celje Glas in čembalo
Tematski večer oddelka petja Glasbene šole Celje
18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder
Območna revija plesnih skupin
19.30 Celjski dom
GM oder: Patricija Malovrh Mlačnik, viola
Koncert
Druge prireditve
ČETRTEK, 13. 4.
16.00 do 17.30 Celjski mladinski center
Tečaj Legorobotike
Primerno za otroke od 1. do 4. razreda.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Apiterapija v vsakdanjem življenju
Predavanje Nike Pengal
17.00 Občinska knjižnica Polzela Zmečkano srce
Obiskala vas bo Mavrična čarovnica, ki najraje na svetu pripoveduje pravljice.
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ivan Mitrevski: Striparska delavnica
Zaključek ŠOK-a
17.00 Celjski mladinski center Tečaj orientalskega plesa
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno - pogovorna urica
Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom
17.30 Mladinski center Žalec
Divje čebele
Predavanje
18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja
Delavnice
www.novitednilLsi
18.00 Telovadnica I. OŠ Žalec Prireditev ob 20. obletnici delovanja Ekošole
19.00 Občinska knjižnica Prebold
Tenerife - otok večne mladosti
Potopisno predavanje Maksa Petriča
19.19 Knjižnica Velenje Tokio
Potopisno predavanje Klemena Senice.
20.00 Celjski mladinski center JaMCC večeri novonastale glasbe
PETEK, 14. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Tri Hermanove zvezde
Hermanova otroška ustvarjalnica ob Prazniku Mestne občine Celje; za skupine
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Kekčev vikend
V čast 60. obletnice izida filma Srečno, Kekec!; filmske predstave tudi v soboto in nedeljo ob istem času
19.30 do 24.00 Knjižnica Velenje Noč knjige za najstnike
Pogovor in stripovska delavnica, soba pobega, branje in ogled filma
SOBOTA, 15. 4.
9.00 do 13.00 Središče mesta Celje (Glavni trg, Prešernova in Stanetova ulica)
Dan zdravja 2023
Brezplačne preventivne meritve, predstavitve društev, zavodov, pester kulturni program, športne aktivnosti za vse generacije.
POIŠČITE RADIO CELJE NA SVOJEM DIGITALNEM SPREJEMNIKU
Radio^Celje vedno z menoj v vsej vzhodni Sloveniji.
Шиб г штј! . . n
TUDI DIGITALNO «O^lf
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI/ INFORMACIJE
19
10.00 Krekov trg Celje_
Start pomladnega kolesarjenja
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Urbani sprehod po mestu Pelikanovo Celje in fotografiranje v steklenem fotografskem ateljeju Josipa Pelikana Zaželene predhodne prijave: info@mnzc.si
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Tri Hermanove zvezde
Hermanova otroška ustvarjalnica ob Prazniku Mestne občine Celje; za posameznike in družine
10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov
16.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec
Odprtje nove sezone Fontane piv Zeleno zlato s Klapo Bunari in Blue Angel Gang
20.00 Local Club Celje_
Country večer
PONEDELJEK, 17. 4.
13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre...
17.00 Knjižnica Velenje
Pozdravljene, ptice!
Otroška ustvarjalna delavnica.
19.00 Občinska knjižnica Žalec Družinska e-pravila
Predavanje za starše
TOREK, 18. 4.
9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan
Fotografiramo brez fotoaparata
Fotografska ustvarjalnica
17.30 Kavarna Miško Knjižko
Celje_
Polževi razmisleki, antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev Dogodek v sklopu svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic.
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Igra narave
Potopisno predavanje Zorana Furmana.
SREDA, 19. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Hermanov kulturni teden - izdelava družabne igre
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
17.45 do 19.15 Celjski mladinski center
Napredni tečaj Legorobotike
Primerno za otroke od 5. do 9. razreda.
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Pogovorni večer v muzejski kavarni s Polono Sitar
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8., razstava Naj med!, na ogled 3D KRANJICA - čebela velikanka; do 15. 5. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti; do 17. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega
Otroški muzej Hermanov brlog:
Hermanov bonton; do konca leta 2023;
Galerija Kvartirna hiša Celje:
slikarska razstava Up, avtorja Mirka Rajnarja, do 30. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji, ob stoletnici filatelije v Celju; do 14. 4.
Likovni salon Celje: razstava Tra(n)ce, umetnice Asiane Jurce Avci; do 30. 4.
Knjižnica Šentjur: razstava fotografij Biodiverziteta - umetnost življenja 2022; do 31. 5.
Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: foto-
novi tednik
vMm г цлжој
radio celie
grafska razstava Očetje in sinovi Alana in Taja Kosmača; do 23. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Prikazni, avtorja Tomaža Milača; do 14. 5. Grad Podsreda: razstava Igrače Hermana Lisjaka; do 30. 6. 2024 Galerija Velenje: razstava Odtenki temine, avtorice Cvetke Hojnik, do 6. 5.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Brinove jagode, avtorice Agate Pavlovec; do 30. 4. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu: »Lejga kamerat! Ne vštic, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Podhod Pošta Velenje: razstava 40 let Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; do 30. 4.
Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 31. 7. Galerija F-bunker Velenje: razstava Rolkanje na Slovenskem; do 26. 4.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 30. 4.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 30. 4.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani
-	Stane Špegel, razstava skulptur; do 30. 4.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 30. 4.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 30. 4.;
Velenjski grad: razstava ob 65
-	letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Dušan Šarotar, Predstavitev del pisatelja; do 20. 4.; Domoznanski oddelek: Anton Herman: Grafike in simboli; do 30. 4.; Mladinska soba: V pomladi življenja; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bralec pomladi: Dušan Šarotar; do 30. 4.; Otroški oddelek: V igri se rodi prijateljstvo, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 4., 2. april -Mednarodni dan knjig za otroke
-	Pravljice domačih in tujih pravljičarjev; do 30. 4.; Oddelek za odrasle: Podobe narave in volje duha, spominska razstava del Franca Avberška, naslikanih z usti, ob 20-letnici Linos kluba Velenje; do 30. 4.
Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 4.
Avla Mestne občine Velenje:
Barvitost življenja, razstava likovnih del učencev CVIU Velenje; do 3. 5.
Razstavišče Vila Bianca Velenje: Ikone, razstava člana Društva šaleških likovnikov; do 3. 5.
ideja za darilo: NAROČNINA
ZE V PRODAJI!
Na voljo tudi v poslovalnicah JiZL
Poroke
Laško
Poročila sta se: Domen KACIN VODIČAR in Bianca-Iulia IONESCU, oba iz Kanala.
RDEČE vino modra fran kinja prodam. Cena 0,90 EUa/liter.Telefon 041 315-771.ж
OSTALO
	
	
	
PRODAM
шdneva
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
K0EUZ0, semensko, belo, rumeno, klas 30 cm, koruznico, 3 m, enobrazdni plug, in kosilnico Alko, greben 80 cm, prodam. Telefon 070 612-705.	218
LETNE gume Bridgestone, 195 60 16, letnik 2021, prevoženih približno 2.500 km, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 696-164.	229 SUHA bukova drva, z dostavo, celjsko območje, prodam. Telefon 041 472-380. 231 DRVA, hrastova, 10 m3, cepana, prodam. Telefon041 951-092. 248
KUPIM
KURILNO olje (ostanek od kurjave) odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-386. 250
jI Eliilkll] telemach ■ ^
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
ZAPOSLITEV
MOTORNA
VOZILA
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223.	p
AVTOHIŠA Škorjanec, Levec 56 e, Petrovče, zaposli avtokleparja. Pogoja: samostojnost in izkušnje. Nudimo stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. Informacije: vloge ali po telefonu 031 677-707.	249
PRODAM
SKUTER Sym T, 300 cm3, letnik 2010, prevoženih 15.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 633-071. 246 CLIO 1,2 ali toyoto yaris prodam. Cena po ogledu. Telefon 031 879-624.
PRODAM
251
KOCKE sena, 100 kosov, po 4 EUR/kos, pro dam. Telefon 031 626-126.
NUDIMO košnjo zelenic, parkov ... okolica Celja. Telefon 041 324-225 ali 041 707299. Ivan Mlakar, s. p., Železarska cesta 11, Štore.
247
230
STROJI
PRODAM
DVODELNO klinasto brano, novo, in lepo ohranjen mešalec za beton, 120 l, prodam. Telefon 070 993-922. 242 SADNI mlin pecljalnik, v celoti nerjaveč, prodam. Telefon 070 993-922. 242 NAKLADALKO, traktorsko frezo, obračalnik, pajek, kosilnico, vitlo, živinsko prikolico za avto, sejalnico, silokombajn in traktorsko škopilnico prodam zaradi bolezni. Telefon 051 702-170.	p
PRODAM
PEČ za centralno, na olje, z gorilcem, in toplovodni bojler, 200 l, prodam. Telefon 041 264-132.
241
PRODAM
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO limuzin, v 4. mesecu brejosti, prodam.
Telefon 041 951-092.	248
KOKOŠI nesnice, rjave, črne, grahaste in marogaste, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. Telefon 070 250-441.	211
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p
novi tednik
iz
Smrti
Laško
Umrl je: Rudi FERME Zgornje Rečice, 61 let.
Šentjur
Umrli so: Anton ŽMAHAR iz Primoža pri Šentjurju, 86 let, Ljudmila VIDOVIČ iz Dramelj, 70 let, Mirko KOVAČ iz Planine pri Sevnici, 75 let.
Celje
Umrli so: Jožef SUŠNIK z Ljubnega ob Savinji, 66 let, Stanislav KOGOVŠEK iz Levca, 93 let, Vincenc ŽAGER iz Celja, 89 let, Zofka BREZOVNIK s Polzele, 77 let, Franc CESTNIK iz Prebolda, 91 let, Cecilija TRŽAN iz Celja, 81 let, Marija KUNSTIČ iz
Celja, 83 let, Miroslava JAZBIN-ŠEK iz Loke pri Planini, 86 let, Jože KRAMAR iz Nazarij, 53 let, Štefanija ROMIH iz Šentjurja, 91 let, Matilda ŠALEJ iz Celja, 99 let, Marjan Ignac JOVAN iz Celja, 85 let.
Žalec
Umrli so: Katarina VALIŠ iz Vrbja, 86 let, Sonja PEČAR iz Dolenje vasi, 68 let, Jožefa BA-LANT iz Preserij, 90 let, Ana GROBELNIK iz Dobriše vasi, 88 let.
Velenje
Umrli so: Justina SLATNAR iz Šoštanja, 97 let, Gotfrida STROPNIK iz Šoštanja, 81 let, Dragotin BEDENIK iz Velenja, 84 let.
20
INFORMACIJE
Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali!
ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV.
BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK!
ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH
1 naročnik = 20 eur
2 naročnika = 40 eur
3 naročniki = 60 eur
4 naročniki = 80 eur
5 novih naročnikov = 100 eur .
1 000 EVROV
www.novitednik.si
Akcija traja od 16. 3. do 31.
5. 2023 oz. do podelitve bonov v vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmete po plačilu trimesečne naročnine. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno.
3. POMLADNO KOLESARJENJE
CELJE - LAŠKO - RIMSKE TOPLICE
SOBOTA, 15. APRIL, OD 10. DO 13. URE
9 Celje - parkirišče P+R, Ulica XIV. divizije
Q Laško - parkirišče ▼ Trubarjevo nabrežje
Po levem bregu reke Savinje, po državni kolesarski povezavi Dl, preko brvi v Tremerjah.
st'Tk
celje
mesto grofov
4 H 5/
CELJE
simbiOdoo. NOM igo
V simbiozi z okoljem Pridi z nami.
THERMANA
Laško
& lAŠKO
RIMSKE "TE RME
Ted ni ko ve л zgodbe
Št. 15 / Leto 78 / Celje, 13. april 2023
Mlad plavalec, ki se že spogleduje s paraolimpijskimi igrami
Mlad plavalec Gašper Glušič nima enega vzornika, ampak se zgleduje po vseh športnikih, ki tekmujejo dobro in pravično.
Gašper in njegova sestra Maja
Gašper Glušič je star petnajst let, plava pa že od sedmega leta, kar predstavlja skoraj polovico njegovega življenja. Skromen in nasmejan, njegova sestra Maja ga opiše tudi kot zabavnega in veselega, a pred tem pove, da zna biti kot športnik tudi trmast. Ta vztrajnost mu je pomagala, da je na mitingu svetovne serije v Liganu v Italiji podrl kar tri državne rekorde. A ne mladinskih, temveč absolutne rekorde na 100, 200 in 400 metrov prosto. S takšnimi rezultati je tudi razumljivo, da se že spogleduje z naslednjimi paraolimpijskimi igrami, ki bodo naslednje leto v Parizu.
JANŽE FRIC
Gašper ima mielomenin-gokelo, bolj znano pod imenom spina bifida. Ta diagnoza pomeni, da se v tretjem mesecu nosečnosti hrbtenjača ne zaraste in je hrbtni mozeg izpostavljen, zato se živci ne razvijejo tako, kot bi se morali. Zato je na vozičku. Noge pa v vodi niso tako pomembne, kot so na kopnem, zato je voda njegov element.
Mladega Mozirjana so starši pri sedmih letih vpisali v plavalni tečaj v Velenju, da bi se naučil plavati. Hitro je začel tudi tekmovati in dobri rezultati na prvih tekmah so ga spodbudili, da je s tekmovalnim plavanjem tudi nadaljeval. »V meni so trenerji videli potencial in so me začeli prijavljati na tekme.« Prvo je odplaval že pol leta po tem, ko se je na-
učil plavati. V vodi se dobro počuti, plavanje mu poleg rezultatov predstavlja tudi sprostitev.
Morebitnega prihodnjega paraolimpijca je januarja sprejela tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki mu je podelila priznanje za najbolj perspektivnega mladega parašportnika Slovenije. »Takrat s predsednico nisem govoril, le čestitala mi je in fotografirala sva se, a je bila lepa izkušnja.«
Obiskuje Elektro in računalniško šolo v Velenju, kjer uči tudi njegova sestra Maja, kar bi znalo biti za petnajstletnika neprijetno. A se na hodnikih po Majinih besedah ne srečujeta: »Sama večinoma hodim med zbornico in svojo učilnico, Gašper se zadržuje v računalniškem delu šole, zato se zelo redko vidiva.« Plavalec še ne raz-mišlia o nadalievaniu izo-
braževanja, po srednji šoli se bo verjetno vpisal na eno od računalniških fakultet. Pri plavanju ima za prihodnost le en načrt: »Biti čim boljši.«
Tekmovalno plavanje
Na nedavnem tekmovanju svetovne serije v Liganu je popravil osebne rekorde v vseh disciplinah, ki jih je plaval. To ni bilo njegovo prvo veliko tekmovanje, zato tudi treme ni imel veliko. S tremo se sicer spopada tako, da posluša glasbo. Kot veliko športnikov se tudi on pred tekmo umakne v svoj svet, pri čemer mu pomaga tudi glasba. »Velika tekmovanja so precej drugačna od na primer državnih, na njih je večja konkurenca, nastopajo tudi plavalci iz drugih držav.« Družina ga na tekmovanjih v tujini ne spremlja, zato družinski člani o
njih ne izvejo veliko, saj je po besedah njegove sestre zelo redkobeseden. Družina spremlja njegove tekme na prenosih na spletu. Ko se vrne domov, mu vedno pripravi tudi sprejem s plakati, da mladi plavalec ve, da ga je spremljala in navijala zanj.
Gašper trenira od pet do šest dni na teden po dve uri, ki sta zelo intenzivni, saj v tem času plava kar uro in 45 minut, prvih 15 minut je namenjenih ogrevanju. Mozirjan plava vse discipline, najraje ima 400 metrov kravl. »Raje plavam na dolge razdalje, bolj mi ustrezajo.«
Čakajo ga že naslednje tekme. Konec aprila in v začetku maja najprej državno prvenstvo v Velenju in Ljubljani, malo kasneje še mednarodna tekma v Zadru na Hrvaškem. Plavanje je trenutno na prvem mestu, vsaj pri vodnih športih, ampak si
Gašper pušča odprta vrata za nove izkušnje in se pri tem ne omejuje. Naslednja vodna pustolovščina bo lahko vse, od potapljanja do jezdenja valov.
Plavanje ni vse
Glasba je velik del njegovega življenja, saj jo posluša tudi v prostem času, ne le takrat, ko ima tremo. Posluša metal. »Od Metallice, Slipknot, Korn, Sabaton, Black Sabbath in podobno.« Gašper ni le plavalec, ampak je tudi kitarist. Je samouk, kitaro se je naučil igrati kar s pomočjo spleta.
Sicer pa se ne naveliča vode, plava tudi na morju. Tam še raje, ker je slana voda bolj gosta in je v njej plavanje lažje. S sestro se občasno tudi pomerita v plavanju, a za šalo, saj Maja proti njemu nima veliko možnosti.
Foto: Andraž Pure
Blesti ob šahovnici in Tone Vogrinec med V Sončnem parku drugje Str. 26	pravljičnimi junaki Str. 27 kraljuje živi fosil Str. 30-31
22
INTERVJU
Pogovor z uspešno celjsko podjetnico Natašo Berginc
Podjetja ne bi prodala,
ker čutim poslovno strast otrok
Celjanka Nataša Berginc je prestopila na manj prijazno stran petdesetih let, vendar ji energije, idej in poslovnih ciljev ne zmanjka. Vrtiljak dogodkov se je je lotil ob koncu študija, ko je spisala diplomo, rodila sina Andraža in po njem poimenovala podjetje. S slednjim oziroma z znamko oblačil And by Andraž je dokazala, da je v Sloveniji v tekstilni industriji mogoče uspeti. Podjetje je enakomerno napredovalo v smislu tehnološkega in finančnega razvoja. Sodelovanje s športniki je za podjetje velika dodana vrednost iz strokovnega vidika.
»Dobila sem ogromno ponudb, da bi blagovno znamko širila po Evropi, da bi se podjetje pridružilo prodajnim verigam, da bi odpirala butike v tujini... Nočem vstopiti v sisteme, morda je dobro, da se čutim premajhno.«
DEAN SUSTER
Nataša Berginc je trenutno v Barceloni. Odhitela je na pomoč hčeri Zali, ki je rodila drugega sina, Lina. Lars je star dve leti in pol. »Superbabica« je ravno pripravljala kosilo, tudi zetu, vrhunskemu rokometašu Blažu Jancu, ko smo jo zmotili s klicem v prestolnici Katalonije. Njen življenjski sopotnik Borut Sedovnik, nekdanji vodja marketinga Cinkarne Celje, se je upokojil. Natašin brat Tomaž je generalni direktor izlaškega koncerna Eti. Njuna mama Jožica, inženirka kemije, šteje 85 let, oče oziroma mož Franc Berginc je umrl že v letu, ko se je rodila Zala.
»Med obiskom pri Zali v Barceloni me vedno zanese vzelo lepe trgovine. Niti enkrat se mi še ni zgodilo, da me ljudje ne bi ustavili in spraševali, kje so nastali izdelki, ki jih imam na sebi.«
Ste prejeli ponudbo za odkup podjetja?
Ne. Dobila sem ogromno ponudb, da bi blagovno znamko širila po Evropi, da bi se podjetje pridružilo prodajnim verigam, da bi odpirala butike v tujini ... Nočem vstopiti v sisteme, morda je dobro, da se čutim premajhno. Močno bi morala povečati proizvodnjo. V Andražu nas je zaposlenih trideset, imam veliko kooperantov. Zanje šiva od sto do sto petdeset ljudi, odvisno od trenutnih potreb. Bilo je precej možnosti za zelo veliko povečanje podjetja, tudi za pripojitev k drugemu podjetju.
Kaj bi bilo, če bi prejeli ponudbo ob obljubi, da kupec ne bo nikogar odpustil? Bi prodali? Ne, ne bi, ker vidim poslovno strast pri sinu in hčeri. Ce te strasti ne bi videla, bi takoj prodala.
Čeprav bi se moral, se pri tem vprašanju ne bom zmogel izogniti laskanju vašim izdelkom, kajti drugače preprosto ne gre. Kar nekaj let je že minilo, odkar sem se z novim smučarskim kompletom, ki ga še vedno imam, odpravil v Kronplatz, tam pa so vame strmeli predvsem hrvaški in tudi drugi smučarji, ki so imeli sicer oblačila svetovno znanih znamk. Kako ste to opazili na svoji koži na smučiščih?
To se dogaja še dandanes. K znančevi ženi je na smučišču pristopila neznanka in v nemščini pohvalila njeno bundo. Nato jo je vprašala, kje jo je kupila. Mnogi tujci sprašujejo v podobnem slogu, zdaj pa je še več tistih, ki med vožnjo v gondoli >guglajo<. Moji znanci vidijo, da vpisujejo ime znamke. Ob večerih obiskujem trgovine in butike s športnimi oblačili. Obiskovalci me ogovarjajo: »Od kod vam to?« Med obiskom pri Zali v Barceloni me vedno zanese v zelo lepe trgovine. Niti enkrat se mi še ni zgodilo, da me ljudje ne bi ustavili in spraševali, kje so nastali izdelki, ki jih imam na sebi. Tam ponavadi ne nosim bund, temveč oblačila za prosti čas.
»Ko je Celjan Tim Mastnak postal mladinski svetovni prvakvdeskanju, je iskal opremljevalca in smo mu pomagali. Pri predstavitvah izdelkov za prosti čas nam pomagata rokometaša Tilen Kodrin in Blaž Jane.«
Zelo pohvalno, kajne?
Morda sem dobila najlepši poklon pred kratkim. V pismu je pisalo: »Slovenci se na smučišču prepoznamo po Andražu.«.
S katero od znanih športnih osebnosti ste najprej sodelovali?
S pokojnim Borisom Strelom. Duša od človeka je bil. Skoraj istočasno sva začela poslovni poti. On je bil zastopnik za smučarske vezi. Skupaj sva pripravljala prireditve za poslovne partnerje. Kaj pa odrski mojstri za zabavo? Petar Grašo je podaril izdelke nekdanjemu košarkarju Dinu Radji. Morali smo pridobiti posebne mere. Z Jasminom Stavrosom sva se spoznala na sejmu v Ljubljani, ko je opazoval naše izdelke. Nato nas je redno obiskoval in kupoval oblačila za smučanje in prosti čas. Omenjena pevca in še mnogi drugi so dobri plačniki. Pri njih se odraža pripadnost do naših izdelkov.
Najbrž si niste predstavljali, da bodo športniki, ki ste jih opremljali na začetkih njihove in svoje poti, postali ambasadorji podjetja. Kateri so bili prvi, ki ste jim ponudili pomoč?
Prva je bila Saša Farič, slovenska reprezentantka v smučarskem krosu. Naša izbrana vrsta ni imela opremljevalca, zato sem pomagala celotni ekipi. Večina je prenehala tekmovati, ostal je Filip Flisar, ki je nizal uspehe. Opremljali smo slovenske demonstratorje smučanja. Pridružila se nam je srbska smučarka Nevena Ignjatović, ki je letos končala svojo športno pot. Ko je Celjan Tim Ma-stnak postal mladinski svetovni prvak v deskanju, je iskal opremljevalca in smo mu pomagali. Pri predstavitvah izdelkov za prosti čas nam pomagata roko-
metaša Tilen Kodrin in Blaž Janc. Pri proizvodnji kolesarske kolekcije imamo kar nekaj omejitev. Opremljamo dobre amaterske ekipe, med njimi je tudi JBT, Jani Brajkovič team. Sodelujemo z lokalnimi klubi in društvi, še zlasti s Smučarskim društvom Snežak, Smučarskim klubom Celje in z Alpsko šolo, ki jo vodi Damjan Prosenak. Tam vzgajajo številne kakovostne mlade smučarje.
Eno prvih srajc ste zašili očetu.
Prijateljica pravnica je takrat dobila službo v istem podjetju, v katerem je delal oče. Pohvalila ga je, kako se oblači, in v isti sapi dodala, da je pred dnevi imel srajco čudnega kroja. Tako je bil ponosen na srajco, ki sem mu jo zašila, da je kar ni nehal nositi. Bila sem samouk, še zdaj ne znam dobro šivati. A vem, kako morajo biti srajca, bunda ali jopica videti. Kdaj ste naredili, skrojili prvo bundo? Mislim, da sem bila stara štirinajst let. To je bil moj prvi izdelek, zgledovala sem se po znamki bund Dolomite. V Topru sem brezplačno dobila ostanke materialov. Prijateljica se je ulegla in sem po meri izrezala blago. Lidija Škrobar mi je bundo vrnila, saj ve, da mi veliko pomeni.
Pravite, da ste šivali tudi za prijatelje na dvorišču, še bolj ste se temu posvetili v študentskih letih, ko se je v vas rodila poslovna žilica.
Marko, oče Ane Bucik, je stanoval pod menoj v študentskem naselju. Ko je bila Ana mlajša, sva se z Markom srečala na smučarski tekmi. Dejal mi je, da še vedno nosi tisti telovnik. Spraševala sem ga, kateri telovnik, saj mi ni bilo jasno, kaj misli. In mi je le dopovedal, da gre za telovnik, ki ga je pri meni kupil v študentskem bloku v Ljubljani. Ob nedeljah sem iz Celja prinesla kovček, poln oblačil, v ponedeljek sem prodala zadnji kos.
»Petar Grašo je podaril izdelke nekdanjemu košarkarju Dinu Radji. Morali smo pridobiti posebne mere. Z Jasminom Stavrosom sva se spoznala na sejmu v Ljubljani, ko je opazoval naše izdelke.«
Bili ste dijakinja takratne pedagoške šole v Celju, kasneje ste postali inženirka tekstilne tehnologije. Kako se spominjate prepleta pomembnih dogodkov?
Bil je splet okoliščin. Čeprav sem bila štipen-distka Topra, me podjetje ni vzelo pod svoje okrilje, kajti ni več zaposlovalo novih ljudi. Priznam, bila sem žalostna. Tam sem se izjemno veliko naučila, tudi diplomo sem spisala tam. Morala sem ugotoviti, koliko denarja potrebujemo za izdelavo smučarske bunde, kajti na podlagi tega je lažje določiti ceno za tujino. Toprova bunda je bila izjemno kakovostna, med najboljšimi na svetu. In kaj je bistvo: cenjena blagovna znamka je dodana vrednost, ta lahko proda drago bundo. Ni dovolj, da je bunda kakovostna. Leta 2000 je bilo stanje v tekstilni industriji slabo. Za razpis nepovratnih sredstev sem pripravila projekt. Bila sem izbrana.
Zakaj?
Bila sem prepričana, da bo naše podjetje vedno imelo delo. Veliko je ljudi, ki potrebujejo zunajserijske številke, drugi iščejo svojstven slog, nekateri športniki ne najdejo ustreznih oblačil. Napisala sem, da če bom imela sto petdeset enot stroškov za bundo, jo bom lahko prodala za dve-
Morda sem dobila najlepši poklon pred kratkim. V pismu je pisalo: 'Slovenci se na smučišču prepoznamo po Andražu.'«
INTERVJU
23
Nataša Berginc se bo kmalu iz Barcelone vrnila k svojim sodelavkam.
S svojim sinom Andražem
N D R A Z
»Še vedno sem previdna v ^ poslu. Ne zajemam ga z veliko žlico. Vse dobro premislim.«
I
S prvo bundo, staro več kot štiri desetletja

sto enot. In da bom zato lahko plačala delavke in delavce, elektriko, trženje, torej da ne bom spremenila dejavnosti podjetja. Pri pisanju projekta mi je pomagala Tatjana Štinek iz Lokalnega podjetniškega centra Celje. Pridobljena sredstva so mi zelo pomagala pri posodobitvi tehnološke linije. Še vedno je naše podjetje majhno, toda naši izdelki se lahko primerjajo s skoraj vsemi.
Na hitro sva se oddaljila od hektičnega obdobja.
Aha. Andraž je bil star šest mesec, ko sem odprla trgovino. Vmes sem diplomirala. Bila
»Ko je bila Zala prvič noseča, je bila v porodniškem staležu le nekaj dni. Andražu rečemo, naj neha delati, ker je tako priden.«
sem mlada. Starša sta mi zelo pomagala. Veliko sem delala, zdaj se hitreje utrudim. Moji sodelavke in sodelavci so opazili, kako garam, in so mi pomagali. Čutili so pripadnost do podjetja, ker so videli njegov začetek z ničle. Tudi ob sobotah smo delali. To smo ukinili. Večkrat se šalim in rečem delavkam, da imajo srečo, ker sem utrujena in jih ne silim več delati ob sobotah.
Se zdaj podobno dogaja v Barceloni? Zala je povila drugega sina, vaš zet Blaž Janc ima veliko obveznosti na rokometnih igriščih, dejali ste, da pravkar pripravljate jedi.
Nedolgo tega, preden ste poklicali, so prišli iz porodnišnice. Resnično se veliko dogaja. Zala je sicer magistrica psihologije. Zaposlena je v našem podjetju in vodi spletno trgovino. Zadolžena je za povezovanje in dogovarjanje s strankami. Zelo je sposobna. Ukvarja se tudi s kadrovsko psihologijo. Inženir računalništva Andraž je že kot deček dejal, da bo delal v pod-
jetju. Zala sprva ni bila takšna. Ko je bila prvič noseča, je bila v porodniškem staležu le nekaj dni. Andražu rečemo, naj neha delati, ker je tako priden. Tudi on si je za partnerko izbral osebo iz sveta športa, nekdanjo smučarko Ano Michelle Stipič.
Se je prodaja tako kot v preteklih letih spet povečala za deset odstotkov?
Preden sem se odpravila v Španijo, sem zbrala številke. Nisem pričakovala, toda prodaja se je spet povišala za deset odstotkov. Osem ljudi imamo v razvojnem oddelku. Za zelo veliko slovensko podjetje smo naredili pilotni projekt. Vodilni možje so nas vprašali, kaj predlagamo, in mi smo to storili. Najprej je oblačila preizkusilo pet ljudi, nato petnajst, potem štiristo. Bili so zelo zadovoljni, tako delavci kot direktorji. Toda za proizvodnjo deset tisoč kosov nismo sposobni. In tudi nočemo iskati partnerjev, ki bi nam pri tem pomagali.
Bi vam vzelo preveč časa in bi se oddaljili od sanj?
Točno tako. V trenutku bi se razblinile naše sanje, da izdelujemo nekaj posebnega. Dobili smo, kar smo želeli, zdaj pa bi se temu odpovedali. Ne.
To, kar pride izpod rok vaših mojstric, preverjate med pohodi, smučanjem, golfom.
Ko je oblačilo narisano na papirju, je krasno, Ko ga izdelamo, vidimo prve pomanjkljivosti. Naslednje se pojavijo, ko ga človek obleče. Nato so nujni povratni podatki »s terena<, kjer so zahtevne vremenske razmere in moramo vedeti, kaj se je zgodilo z materialom. Ko Tim Mastnak udari v vratca, lahko počijo hlače. Če se to ne zgodi, so očitno dobro izdelane.
Kdaj se pri vas zbere največ idej?
Ko sem sproščena, ko sem na dopustu, ko imam prazno glavo.
Kam potujeta z Borutom?
Poleti rada greva z avtodomom v Grčijo, saj so naju tam povsod veseli. Želiva več potovati, a nimam dovolj časa.
A za smučanje si ga še vzamete, kajne?
Letos sva z Borutom zbrala trideset smučarskih dni. Najraje greva v Dolomite.
Vse skupaj se je začelo s smučanjem ...
Res je. Na regijskih tekmovanjih sem bila med boljšimi v mlajših starostnih kategorijah. Na državnih prvenstvih do štirinajstega leta sem se približevala najboljši deseterici, a sem uvidela, da vidnejših dosežkov ne bo. Malce pred mojim slovesom je v klub prišel trener
Vincencij Jovan, a zame je bilo to prepozno, čeprav sem krajši čas še vztrajala. Še vedno rada smučam.
In potem ste združili strast do športa z vedoželjnostjo glede šivanja in oblikovanja, postali ste uspešna podjetnica, imate donosen posel, v katerega ste vpletli otroka, ki pri svojem delu uživata. Kaj lahko dodate?
Tisto, kar sem že rekla. Da sem veliko delala. Še vedno sem previdna v poslu. Ne zajemam ga z veliko žlico. Vse dobro premislim. Iščemo tržne niše, zahteve trga se spreminjajo, vsak dan prinese kaj novega.
Foto: Andraž Purg
Z leve so Blaž Janc, Borut Sedovnik, Zala z Larsem in Nataša. Foto: osebni arhiv
Ob prazniku občine z županjo Milenco Krajnc
m '"'■■*<■ A
Županja Občine Kozje Milenca Krajnc (Foto: SHERPA)
V marsikaterem kotičku občine Kozje v teh dneh brnijo gradbeni stroji. V središču občine nastajata enota doma starejših in novo krožišče, v trgu Kozje bo do pomladi prihodnje leto zrasla novogradnja s sedmimi stanovanji za najem. Na področju predšolske vzgoje se obeta prizidek k vrtcu. Županja Milenca Krajnc pravi, da bo občinska uprava tudi prihodnje leto sledila potrebam na območju celotne občine. A opozarja, da je izvedba novih projektov odvisna od denarja in od obveznosti, ki jih država nalaga lokalnim skupnostim.
TINA STRMČNIK
Milenca Krajnc pravi, da je bilo obdobje med obema praznikoma za občinsko upravo Kozje zelo delovno, saj so s sodelavci skrbeli za številne zahtevne projekte na različnih področjih. »Ob tem smo pripravljali projektno dokumentacijo za različne naložbe in se uspešno prijavljali na razpise za pridobitev sofinanciranja. Verjamem, da bo vse to izjemno pripomoglo k bolj prijetnemu in kakovostnemu bivanju v naših krajih.«
V	Kozjem prve obrise dobiva enota doma starejših. Kako napredujejo dela?
Naša občina si je vrsto let prizadevala, da bi bila starejšim občanom na voljo oskrba v enoti doma starejših. Z Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah in z ministrstvom za delo smo se uspeli dogovoriti o tej naložbi. V enoti doma bo lahko jesen življenja preživljalo 49 stanovalcev. Izvajalec del pospešeno gradi dom, ki bo prve stanovalce lahko sprejel predvidoma spomladi ali poleti prihodnje leto.
V	trgu Kozje je bila nedavno porušena tako imenovana Podlinškova oz. Mačkova hiša. Z zemljiščem imate zanimive načrte.
Drži, tako imenovano Pod-linškovo oz. Mačkovo hišo smo porušili do tal. Ker ie
bila stavba opredeljena kot kulturna dediščina, bomo na njenem mestu postavili novogradnjo z enako podobo, kot jo je imela doslej. V njej bomo do pomladi prihodnje leto uredili sedem stanovanj. S tem projektom smo se lani prijavili na razpis ministrstva za okolje in prostor ter bili uspešni pri pridobivanju sofinanciranja. Gradnja stanovanj je med drugim pomembna, ker bo v novi enoti doma upokojencev zaposlenih 26 sodelavcev. Ker predvidevamo, da vsi zaposleni ne bodo iz naših krajev, bo kader morda treba iskati tudi zunaj meja naše občine, stanovanja pa lahko pripomorejo k odločitvi za zaposlitev v domu. Občina ima sicer v lasti 74 stanovanj, ki jih oddaja v najem. Vsa so zasedena, povpraševanje po najemu je precejšnje.
Na področju cestnega omrežja prav tako ne počivate.
Za občino Kozje velja, da približno 3.200 občanov živi na precej veliki površini. Razpršena poselitev narekuje potrebe po obsežnem cestnem, vodovodnem in kanalizacijskem omrežju. Pri nas imamo več kot dvesto kilometrov kategoriziranih občinskih cest, za njihovo obnovo si priza-
devamo vsako leto. Lani smo obnovili štiri cestne odseke v skupni dolžini približno kilometra. Za obnove odsekov smo poskrbeli v krajevnih skupnostih Lesično, Kozje, Buče in Osredek pri Podsredi.
In krožišče v Kozjem, je že končano?
Gradnja novega krožišča še ni končana, projekt med drugim zajema še gradnjo nadomestnega mostu. V sklopu projekta bodo na odseku do krožišča pri poslovno-obrtni coni zgrajeni kolesarske poti in hodniki za pešce. Uredili bomo še parkirni prostor pri večnamenskem centru oz.
loškim bitjem so povezane legende o nastanku kraja.
V vodstvu občine se zavedate pomena dobrih pogojev za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Kako napreduje gradnja prizidka k Vrtcu Zmajček?
Zaradi prostorske stiske v vrtcu smo lani dodaten oddelek uredili v večnamenskem centru, enoto trenutno obiskuje 14 otrok. Nato se je izkazalo, da je prostora še premalo, zato smo enoto za še eno skupino predšolskih otrok uredili še na drugem mestu. Gradnja prizidka k Vrtcu Zmajček gre h koncu.
»Upam in verjamem, da bo država prepoznala pomen manjših občin, pomen ohranjanja življenja in poselitve na podeželju. To ima namreč pomemben vpliv za ohranjanje krajine in razvoj turizma.«
pri osnovni šoli. Naložba je bila ocenjena na 1,4 milijona evrov. Zaradi podražitev in opravljenih nepredvidenih in dodatnih del bo projekt dražji za deset odstotkov. Pomemben je zaradi večje pretočno-sti vozil in večje varnosti v prometu, hkrati bo prispeval k lepši urejenosti kraja.
Pred leti je stekleno jabolko, ki ste ga postavili v enega od krožišč, poželo navdušenje. Imate kakšne načrte tudi za novo krožišče?
Zagotovo. Izdelana je že idejna zasnova, nova skulp-tura je že v izdelavi. V novem krožišču bo navduševal zmaj, izdelan iz stekla. Podoba zmaja je namreč tudi del občinskega grba, s tem mito-
Gradbena dela bodo zagotovo končana do pogodbenega roka, do 30. aprila. Sledili bodo še urejanje okolice in vsi potrebni postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja. Upam, da bodo otroci lahko nove prostore začeli obiskovali proti koncu letošnjega šolskega leta.
Kako je zaživel center za vseživljenjsko učenje v nekdanji stari pošti?
Center za vseživljenjsko učenje oz. medgeneracijski center smo namenu predali lani. Od začetka letošnjega marca je v njem zaposlena oseba, ki skrbi za različne vsebine, delavnice in za povezovanje vseh sodelujočih. Skrbi tudi za promocijo na-
ših krajev, opravlja še delo vodičke po trgu in po naših znamenitostih, zaposlena pa je s pomočjo programa javnih del. V prostoru nekdanje pošte, ki smo ga obnovili, je torej že zelo živahno in želim si, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Vaša občina je tudi vedno bolj turistično razvita. K temu bodo zagotovo prispevale še nove načrtovane vsebine na gradu Podsreda, za katere ste dobili državno sofinanciranje.
Res je, na razpis kulturnega ministrstva smo uspešno prijavili projekt ureditve novih nastanitvenih zmogljivosti na gradu Podsreda. Za uresničitev cilja smo dobili malo manj kot milijon evrov sofinanciranja, celotna naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov. V sklopu projekta bomo obnovili romansko kapelo na gradu. Obnovili bomo prostore zgornjega gospodarskega poslopja, kjer bomo uredili nove nastanitvene zmogljivosti. Gre za tri prestižne urejeno apartmaje, vsak od njih bo imel svoj velnes in savno. Poskrbeli bomo še za statično sanacijo severne stene gradu, v gradu bomo uredili dve vrhunsko opremljeni dvorani za poslovne sestanke, kongresni turizem, srečanja in izobraževanja. V spodnjem gospodarskem poslopju, kjer so že urejeni apartmaji za obiskovalce, bomo vzpostavili prostore za velnes. S pomočjo tehnologije tako imenovane mešane realnosti bomo poskrbeli za vsebine, s pomočjo katerih bodo obiskovalci lahko doživeli našo kulturno dediščino. Načrtujemo še številne izobraževalne delavnice s področja kulturne dediščine.
V obdobju od lanskega občinskega praznika ste namenu predali še obnovljen stadion z atletsko stezo.
Trenutno se ukvarjamo z registracijo 400-metrske steze, ki smo jo prijavili pri Atletski zvezi Slovenije. Steza je zgrajena tako, da ustreza pogojem za izvedbo različnih atletskih srečanj. Nogometno igrišče na stadionu je razširjeno, kar pomeni, da je možna izvedba tekem na višji ligaški ravni.
Precej kritični ste do obveznosti, ki jih država nalaga občinam.
Država nam res nalaga veliko obveznosti. Bojim se, da jih manjše lokalne skupnosti na dolgi rok ne bomo mogle izpolnjevati oz. se bomo morale na ta račun odreči številnim naložbam. Prav je, da se bodo zaposlenim v vrtcih in domovih za ostarele povišale plače, vendar država vse breme prenaša na lokalno skupnost. Veliko je stroškov, ki jih mora plačevati občina. Takšen primer je še prevoz otrok v osnovno šolo, kar predstavlja zelo veliko stroškovno postavko. Po mojem prepričanju bi jo morala plačevati država, ki določa, da je obiskovanje osnovne šole obvezno. Precejšnji so tudi stroški, ki jih mora občina plačevati za oskrbo zapuščenih živali. Da ne govorimo o stroških zimske službe. Pri nas, kjer je občina zelo razgibana in je veliko krajev na višji nadmorski višini, so tovrstni stroški zelo visoki. Vprašanje je, kako dolgo jih bomo še lahko plačevali. A skušam biti pozitivna. Verjamem, da se bo vse izšlo in da bomo v prihodnosti še veliko naredili za občane.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
25
Bor Gradišek, prejemnik srebrnega grba Občine Kozje
Blesti ob šahovnici in na tekmovanjih iz znanja
»Starša sta pri meni, mojem bratu in moji sestri vedno spodbujala razgledanost. Zanima nas marsikaj in nismo zadovoljni, če česa ne vemo.« Tako pravi izjemno nadarjen učenec Bor Gradišek, ki letos končuje šolanje v Osnovni šoli Kozje. Na državnih tekmovanjih iz različnih znanj je bil kar osemkrat najboljši med sodelujočimi. Čeprav ima že od malih nog precejšnje težave z vidom, ga to ne omejuje pri vedoželjnosti. Lani je dosegel osmo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v šahu za slabovidne. In je sploh prvi slabovidni šahist, ki je Slovenijo zastopal na takšnem prvenstvu. Zadnji udeleženec mladinec iz Slovenije je v letu 1989 namreč zastopal še Jugoslavijo.
TINA STRMCNIK
Bor je šah spoznal že, ko je bil v vrtcu, v prvem razredu osnovne šole pa se je vpisal v šahovski krožek. Več znanja o tej miselni igri je želel pridobiti, da bi za šahovnico lahko premagal svojega očeta. Obiskovanje krožka se je že kmalu obrestovalo, saj je postal zmagovalec šolskega prvenstva za prvi razred. Nato je sprejel ponudbo mentorja Marjana Drobneta, ki mu je ponudil možnost individualnih treningov. »Mentor mi je vsakič sproti dajal nasvete, kako naj odigram partije, hitro sem se privadil na tremo tekmovanj. Manj sva se ukvarjala s teoretičnim delom in veliko več s praktičnim,« je pojasnil.
Zaradi težav z vidom je začel sčasoma trenirati šah za slabovidne. Ima namreč poškodovan vidni živec, kar pomeni, da ima na vsakem očesu le od 20 do 25 odstotkov vida. Do poškodbe vidnega živca je prišlo, ker je imel Bor pri enem letu tumor na možganih. Kljub tej preizkušnji devetošolec iz Kozjega na različnih področjih dosega odlične rezultate. »Pri učenju sem bolj slušni tip človeka. Že ko sem bil majhen, sem v šoli osredotočeno poslušal učitelje in sem brez težav sledil pouku, snov mi je bila zelo hitro jasna,« je pojasnil. Ker si s pomočjo poslušanja veliko zapomni, se mu doma ni treba toliko učiti.
Z državne na
svetovno raven
Med njegovimi izstopajočimi uspehi sta tretji mesti v absolutni konkurenci na državnem prvenstvu slepih in slabovidnih šahistov v standardnem in hitropote-znem šahu. Zveza za šport invalidov pri Slovenskem paraolimpijskem komiteju je Bora zaradi teh dosežkov prijavila na svetovno mladinsko prvenstvo za slepe in slabovidne šahiste, ki je bilo lani v Franciji.
Kako se igranje šaha za slepe in slabovidne razlikuje od klasičnega šaha? Šahovnice so prilagojene tako, da so v poljih luknje, v katere igralec zapiči figure. Šahist jih lahko med potezo tipa. Označene so razlike med črnimi in belimi figurami ter razlike med črnimi in belimi polji. Šahovska ura je govoreča, igralec ima lahko v ušesu slušalko,
s pomočjo katere sliši, kako teče čas za potezo njegovega nasprotnika. »Res je izjemno, da lahko tudi povsem slepi ljudje brezhibno obvladajo šahovnico in šah,« je omenil prejemnik srebrnega grba Občine Kozje.
»Na svetovnem prvenstvu sem bil za vsako partijo precej živčen. Prva partija je bila sploh zahtevna, a ker sem jo dobro odigral, sem se nato sprostil. Proti koncu prvenstva, ko sem že razmišljal o končni uvrstitvi, se je trema vrnila.«
Slepi in slabovidni igrajo hitropotezni, pospešeni ali standardni šah. Pri hitropo-teznem je čas za partijo deset minut za vsakega igralca. Pri pospešenem trideset minut za vsakega igralca. Pri standardnem pa devetdeset minut za vsakega igralca in dodatnih trideset sekund za vsako dodatno potezo. Boru je v največje veselje pospešeni šah. »Rad si vzamem čas za razmislek. A če igram standardni šah, se vse moje partije preveč zavlečejo, kar je zelo utrujajoče.«
Najmlajši na prvenstvu
Ob odhodu na svetovno mladinsko prvenstvo za slepe in slabovidne šahiste je bil precej negotov, saj ni vedel, kam približno se uvršča v primerjavi s konkurenco drugih dvanajstih igralcev. Gre za mlade šahiste, ki imajo na mednarodni lestvici od 1.100 do dva tisoč točk, kar je velik razpon. Čeprav si ni preveč zaupal, je želel preveriti, kako se bo izkazal. Na drugi strani tekmovalne mize so sedeli zelo različni nasprotniki, zato so bile tudi partije zelo raznovrstne, ene bolj in druge manj napete. Medtem ko je bil Bor s svojimi štirinajstimi leti lani najmlajši udeleženec prvenstva, so bili njegovi soigralci stari vse do enaindvajset let.
Med drugim se je pomeril z Evropejci, s Kazahstanci in z Indijci. Slednji so po njego-
vih besedah zagotovo predstavniki šahovske velesile na svetu. »Iz Indije prihaja ogromno šahovskih velemojstrov. Tudi dva od najbolje uvrščenih tekmovalcev na lanskem svetovnem prvenstvu sta bila iz te azijske dežele.« Dodal je, da je z uvrstitvijo na osmo mesto zelo zadovoljen, nad svojo igro je bil pozitivno presenečen.
Oče je njegov
največji podpornik
Zanimivo je, da je Bor takšen uspeh dosegel, čeprav je v zadnjem času le malo sodeloval s trenerji. Priključil se je sicer šahovski šoli v okviru celjskega šahovskega kluba, kjer sta ga pod okrilje vzela Jože Zorko in Matjaž Mikac, vendar se je njihovo sodelovanje med obdobjem epidemije koronavirusa ustavilo. »Teoriji igranja šaha se ne posvečam toliko, kot bi kdo morda sklepal po mojih rezultatih. Zaupam svojim odločitvam v partijah. Za preboj na višjo raven se bom moral bolj posvetiti teoriji.«
Po njegovih besedah je zelo pomembno vzdrževanje ritma igranja šaha in tega, da ne izgubi pregleda nad šahovnico. Tekmovalci, ki dajo šahovski komplet za nekaj tednov na stranski tir, lahko namreč postanejo manj pozorni pri spremljanju taktike nasprotnika in predvidevajo premalo potez vnaprej. Doma igra večinoma s pomočjo spleta, kjer mu računalnik izbira soigralce. Včasih je veliko igral s svojim očetom, nato so zaradi mladeničeve premoči njune partije postale manj napete in manj zanimive. A oče ostaja njegov največji podpornik, ki ga večinoma vozi na tekmovanja in mu svetuje, kam naj se še prijavi.
Rad bi bil športni
novinar
Ne vodi ga le ljubezen do zmagovanja, ampak do raz-burljivosti igre, zanimivih idej. V igrah rad preizkuša nove taktike, ki ga vedno znova navdušujejo. S poglabljanjem v to športno panogo krepi svojo osredotočenost. In po njegovem prepričanju mu bo to prišlo prav vse življenje. Kot veliko prednost, ki mu jo je prineslo ukvarjanje s šahom, je omenil še pomirjenost s seboj, medtem ko je bil v preteklosti pred tekmovanji precej nemiren.
Navdihujoči so še njegovi dosežki na tekmovanjih iz različnih znanj. V prvih osmih razredih osnovne šole je osvojil štirinajst zlatih priznanj na tekmovanjih iz matematike, logike, kemije in slovenščine. Štirikrat je državni prvak postal na tekmovanjih iz logike, trikrat iz prostorske predstavljivosti in enkrat iz razvedrilne matematike. »Do vseh osvojenih dosežkov sem prišel s pomo-
čjo reševanja vaj, učiteljice so mi bile pripravljene veliko pomagati pri pripravah,« pravi devetošolec, ki trenira še košarko in obiskuje pouk klavirja v glasbeni šoli.
Mu je glede na to, kaj vse počne, sploh kdaj dolgčas? Vedno bi se lahko ukvarjal z enim od svojih konjičkov. A Bor priznava, da se tudi njemu kdaj ne ljubi. Vpisal se je na Gimnazijo Celje - Center. Upa, da bo s srednješolskim izobraževanjem stopničko bližje k svojim sanjam, da bi postal športni novinar. Šport je namreč eno od njegovih zanimanj, s katerimi bi rad ostal povezan vse življenje. Zelo rad spremlja prenose športnih tekem in delo komentatorjev. Najraje gleda košarko in je strasten navijač Luke Dončića.
Foto: osebni arhiv
»Z očetom sva imela na poti na svetovno prvenstvo precej težav. Odpovedan je bil en let, zato sva na letalo sedla šest ur kasneje. Obstajala je možnost, da bi zamudil en krog tekmovanja. Ker so tudi drugi udeleženci prvenstva imeli podobne težave, so organizatorji prilagodili začetek tekmovanja.«
Bor pred začetkom svetovnega mladinskega prvenstva v šahu za slabovidne. Kot pravi, si ni niti v sanjah predstavljal, da mu bo kdaj uspel preboj na takšno raven tekmovanja.
Turistiko d.o.o., Kozjanski dvor, Kozje 50 a, 3260 Kozje
26
ZNANOST NA DOSEGU ROKE
Inkubator Savinjske regije nekaj dni v središču mesta
Direktorica Inkubatorja Savinjske regije Saša Lavrič ob zaslonu, na katerem je bilo mogoče spremljati delo sodobnega 3D-tiskalnika, ki zna izdelovati celo kose za gradnjo hiše.
Na začetku podjetniške poti je najtežje. Če je nekomu z zanimivo idejo pri tem na voljo podpora podobno mislečih, če ima na voljo prostor za delo in izmenjavo izkušenj ter nekaj sodobnih strojev, s katerimi lahko preveri uspešnost zamisli, je vse lažje. Takšno okolje je Inkubator Savinjske regije, ki deluje v prostorih ob Mariborski cesti 7, v času praznovanja celjskega občinskega praznika pa se je za nekaj dni preselil v središče mesta.
TATJANA CVIRN
»K nam najdejo tisti, ki jih zanima začetek podjetniške poti, a ker smo želeli, da bi nas poznali tudi drugi, smo v prostorih nekdanje trgovine na Glavnem trgu minule dni predstavili svoje delovanje ter uporabo naprav, ki so na voljo v našem malem laboratoriju, na primer 3D-tiskalnik, UV-tiskalnik, Cricut maker in druge,« je razloge za »selitev« pojasnila Saša Lavrič, direktorica inkubatorja. Kot pravi, so člani inkubatorja pisana druščina moških in žensk, mladih in starejših, tudi več kot šestdeset let imajo nekateri. »Torej je namenjen vsem, ki želijo uresničevati svoje ideje in stopiti na podjetniško pot. Storitve so na voljo našim članom, pri nas lahko najamejo pisarno ali prostor za sodelo (coworking), za letno članarino sto evrov lahko dostopajo do laboratorija,
kjer je oprema, vredna več kot sto tisoč evrov. Mestna občina Celje je v preteklih le-
tih zagotovila denar za nakup strojev.«
Vsestranski tiskalniki
Tehnologija 3D-tiskanja je zelo razširjena, spodbuja ustvarjanje, inovativnost in domišljijo, možnosti tiska
Saša Lavrič: »Glavna prednost inkubatorja je v skupnosti.«
izdelkov iz različnih materialov, kot so filamenti, smola in glina, so neomejene. Nastajajo celo hiše, deli za avtomobile ... Zato so bile brezplačne delavnice namenjene prav temu zanimivemu področju. Tako so lahko obiskovalci že v izložbi spremljali izdelavo velikonočnih jajčk in zajčkov iz razgradljivega filamen-ta. Študent mehatronike Jan Grušovnik je predstavljal tiskalnik, s katerim je mogoče ustvarjati izdelke iz tekoče smole, ki se strdi s pomočjo UV-svetlobe. Iva Ana Virant iz inkubatorja je predstavljala digitalni vezilni stroj, preizkusiti je bilo mogoče tiskanje fotografije ali katerega drugega motiva na les .
»S 3D-tiskalniki je mogoče izdelati prototipe izdelkov, kar je pomembno pri prvih podjetniških idejah, ko še ni povsem jasno, ali bodo uspele na trgu,« je pojasnila Saša Lavrič in dodala, da bo inkubator kmalu poleg treh dobil še en tiskalnik, ki bo izdelke natisnil v treh različnih barvah ali materialih. »V tem je prihodnost, saj so stroji vedno dostopnejši tudi cenovno in so sposobni izdelati marsikaj.«
Ideje vseh vrst
Inkubator Savinjske regije v Celju deluje od leta 2013, najprej je bil v prostorih ob Gregorčičevi ulici, zadnja tri leta ima več kot tisoč kvadratnih metrov površin na voljo v stavbi nekdanje Kovinotehne ob Mariborski cesti. Trije zaposleni vodijo dejavnost in pomagajo članom. »Kot mentorji nismo samo njihova pomoč
Jan Grušovnik ob tiskalniku, kjer izdelki nastanejo s pomočjo UV-žarkov. Iva Ana Virant je predstavljala delovanje digitalnega vezilnega stroja.
na podjetniški poti, ampak jih obravnavamo celovito.« Nekateri se namreč z vso energijo usmerijo v podjetništvo, kar je po mnenju Lavričeve sicer ključ za uspeh, a pretiravanja niso v redu. »Včasih je treba tudi komu reči, da mora na dopust ali da naj ostane doma, če je bolan .«
Kakšne so izkušnje desetletnega delovanja? Saša Lavrič odgovarja: »Ugotovila sem, da ni dobrih in slabih idej, na koncu je uspeh odvisen od tega, kako dobro zna nekdo spromovirati svoj izdelek ali storitev in kako zna ljudi prepričati, da ravno to potrebujejo. Mogoče smo kdaj koga v inkubatorju podcenjevali, a so zdaj njegovi izdelki med najbolj prodajanimi.« Kot dodaja, je po njenem mnenju skoraj nemogoče odkriti nekaj čisto na novo. »V okviru inkubatorja na primer dobro delata podjetji, ki ponujata izdelke, ki so na trgu že tisočletja, a so izdelani z novimi materiali in tehnologijami, ob čemer sta se obe resno lotili tudi prodaje.«
Majski poziv ljudem
z idejo
Da bi pomagal novim podjetnikom in posameznikom s poslovnimi idejami, bo inkubator v sodelovanju z občino maja objavil javni poziv, s katerim bo šestnajstim ljudem omogočil delo v inkubatorju. »Paket pomoči je vreden šest tisoč evrov za posameznika, torej gre za skoraj sto tisoč evrov vreden projekt,« pojasnjuje sogovornica. Na voljo bodo prostor za sodelo, najmanj štirideset ur mentorske pomoči in celoleten dostop do laboratorija. »Za tiste, ki začenjajo, je to dragocena pomoč. Ob tem jim še ni treba imeti ustanovljenega svojega podjetja, saj se zavedamo, da morajo najprej izdelek prodati.«
Novim članom inkubatorja bodo pomagali tako mentorji kot drugi člani, kar je običajno v inkubatorju. »Ponosni smo, da imamo v okviru inkubatorja skupnost, v okviru katere si člani pomagajo, drug drugemu nudijo možnost dela, se povezujejo ... Kar nekaj naših podjetnikov je tako uspelo prebroditi začetne težave. Prvo leto je najtežje pridobiti stranke, če lahko pomagajo ljudje v okviru inkubatorja, je to zelo dragoceno.«
Foto: SHERPA
Tiskanje velikonočnih figuric s 3D-tiskalnikom
VRHUNSKI NASTOP
27
S starodobno smučarsko opremo so se predstavili tudi ljubitelji smučanja po starem iz Juršincev, Veseli Savinjčani iz Mozirja in Podmeninski gadje iz Bočne.
OŠ Žalec odprla svoja vrata
Peter Pan in Rdeča kapica gostila Toneta Vogrinca
Osrednjemu dogodku, ki so ga ob svetovnem dnevu zdravja pripravili učenci v I. osnovni šoli Žalec, težko damo ime in tudi pridevnik, ki bi izrazila vrhunskost prireditve. Osrednji dogodek dneva odprtih vrat je bila namreč prireditev, sestavljena iz odlomkov muzikala, v katerem so nastopala pravljična bitja, ki so s postavljanjem vprašanj, plesom, petjem in fotografijami v ozadju pričarala interaktivni intervju z gostom in hkrati osrednjim likom Tonetom Vogrincem.
EVA RUDMAN
Ob svetovnem dnevu zdravja so v I. OŠ Žalec tudi letos pripravili pester program ob dnevu odprtih vrat s številnimi predavanji, de-gustacijami, vajami in spro-stitvenimi dejavnostmi in podobnim. Osrednji dogodek dneva je bila prireditev z naslovom Tonetova slovenska smučarska pravljica.
Čast je gostiti tako veliko legendo, kot je Tone Vogri-nec. Tega so se očitno dobro zavedali tudi učenci, ki so
pripravili čudovit sprejem in dogodek v čast živi smučarski legendi. Oblečeni v različna pravljična bitja so ustvarili novo slovensko smučarsko pravljico, v kateri je bil glavni junak Tone Vogrinec.
Pripovedovalka in pove-zovalka prireditve Polona Kuder je z gostom - tako dobesedno kot sicer - sedela na »piedestalu«, na katerega so različna pravljična bitja postavila očeta slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja Toneta Vogrinca in mu med petjem, plesom in igro postavljala različna vprašanja. Tako je Petra Pana zanimalo, koliko dni bi s svojimi jeklenimi mišicami moral trenirati, da bi osvojil olimpijsko medaljo. Rdečo kapi-
co, ki je Vogrincu predala tudi pozdrave svoje babice, je zanimalo, ali je na svoji poti srečal volka. Očarljivega princa iz zgodbe Sneguljčica in sedem palčkov, ki v svoji pravljici velja za junaka že samo zato, ker je Sneguljčico poljubil, je zanimalo, koliko dela je treba, da postaneš ne le junak, ampak tudi legenda. Sneguljčico je zanimalo, kako je Tone krotil svoje varovance, ko njej že njenih sedem palčkov tako »kravžlja živce«. In Vogrinec je imel odgovore na vsa vprašanja. Malce pravljične, a tudi življenjsko iskrene. Tako je povedal, da v življenju obžaluje svoj prvi propadli zakon zaradi postavljanja športa v ospredje, a hkrati dodal, da ravno popolno predajanje v športu pripelje do uspehov.
Glasbeno-plesni in pogovorni vložki so sestavili poučen, sproščen in zabaven ter motivacijsko obarvan dogodek, ki je minil hitreje kot najhitrejši smuk.
Foto: Andraž Purg
Ravnateljica I. OŠ Žalec Andreja Špajzer je povedala, da v šoli namenjajo izredno velik pomen zdravemu načinu življenja: »Že vrsto let smo vključeni v slovenski nacionalni projekt Zdrava šola ter mednarodni projekt Ekošola kot način življenja. Svetovni dan zdravja vsako leto pripravimo kot dan odprtih vrat. Predvsem želimo poudariti pomen lokalno pridelane hrane, trajnostnega razvoja in opolnomočiti otroke z znanjem o tem, saj so otroci najboljši glasniki in prenašalci informacij.«
Prireditev je obiskal tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je poudaril, da se občina trudi za kakovostno in uravnoteženo prehrano v šolah: »Pomembno je tudi, da je hrana pripravljena z ljubeznijo. Da je to mogoče, morajo biti šolske kuharice pošteno plačane, pošteno je treba plačati tudi lokalno pridelano hrano.«
Učenci, oblečeni v pravljična bitja, so Toneta Vogrinca povprašali o volkovih iz njegove preteklosti, nas pa je zanimalo, kdo ali kaj so današnji volkovi, ki nam otežujejo zdrav način življenja: »Imam veliko srečo, da imam precej mlajšo soprogo, ki je zelo usmerjena k ekološki prehrani. Ekološka prehrana, zelenjava, čim manj mesa in veliko gibanja ... šport je treba imeti rad!«
28
MLADI IN KOŠARKA
Turnir, ki bi ga bilo vredno ponoviti



n


"JiJii

m ffi
t y'^-j:*
T	m

Z
&U -Sail
Triurni košarkarski praznik za celjske osnovnošolce
Z lepo obrambno akcijo se je izkazal sedmošolec nan Kolka (v modrem dresu), ki je svojo ekipo eljal v polfinale.
Na košarkarskem igrišču Mavs ob Ljubljanski cesti v Celju sta Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) in Mestna občina Celje pripravila turnir v košarki 3x3 za osnovnošolce. Sodelovale so ekipe iz devetih celjskih osnovnih šol.
V	polfinale so se uvrstile II. OŠ, I. OŠ, III. OŠ in OŠ Frana Roša, v četrtfinalu so izpadle OŠ Hudinja, IV. OŠ, OŠ Frana Kranjca in OŠ Ljubečna, peta je bila v svoji skupini OŠ Lava.
Sodnika obvladala zgoščen urnik
Vsaka ekipa je morala imeti vsaj eno dekle v igri. Ekipe so bile razdeljene v dve pred-tekmovalni skupini. Sledili so četrtfinalne in polfinalne tekme ter obračuna za tretje in prvo mesto. Pred začetkom tekmovanja sta sodnika Siniša Bedeničar in Matej Kalajdžiski vsem športnim pedagogom razložila prilagojena pravila, kajti tekme so trajale po pet minut. Oba sta poskrbela, da je bil turnir v zgoščenem urniku izpeljan brezhibno in brez zamude. Skupno je svoje košarkarsko znanje predstavilo 42 košarkaric in košarkarjev, za dobro vzdušje so poskrbeli številni navijači. Šesti dan v aprilu je ponudil sončno vreme, veter pa ni bil preveč moteč.
Šport in glasba
V	najbolj športnem mestu v Sloveniji sta zbrane nagovorila vodja sektorja za razvoj izobraževanja Aleš Ojsteršek z ministrstva za vzgojo in izobraževanje in celjski župan Matija Kovač. Mlade športnike je pozdravila tudi bronasta olimpijka, deskarka na snegu Gloria Kotnik, ki je obeležila dogodek kljub slabšemu počutju. Kasneje sta se pridružili - po končanem pouku - članici Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, slovenski članski reprezentantki Blaža Čeh in Mojca Jelenc.
MLADI IN KOŠARKA
29
Sodnika Siniša Bedeničar (na sliki) in Matej Kalajdžiski sta bila zelo zaslužna za dobro izpeljavo turnirja.
me iz ozvočenja je poskrbel DJ JaMirko, pred zadnjimi tekmami pa sta nastopila Murat & Jose. Športni pedagogi so poskrbeli, da je vse minilo v športnem duhu. V tekmi za tretje mesto je bila ekipa I. OŠ uspešnejša od ekipe III. OŠ, v finalnem obračunu so košarkarji in košarkarice II. OŠ, ki jih je umirjeno vodil ravnatelj, pre- podelila magali tekmece in tekmice iz vršilka dolžnosti direktorice OŠ Frana Roša. Številne in bo- UKOM Petra Bezjak Cirman. gate nagrade je vsem ekipam	Foto: SHERPA
JURIJ JUHANT
DRAGICA MIRNIK
MARIJA PUŠENJAK
GLASOVNICA
GLASUJEM ZA KANDIDATA:
MARJAN SKOK
SILVA	BOŽO
FERLETIČ KOSTADINOVSKI
KATARINA PRAZNIK
- i
DcÄe a* rft
ЈЏ^шћ žito
Glasovnice sprejemamo vključno do 17. 4. 2023 na naslov:
Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski pošti tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«.
Po kruhu se dan pozna.
ČASTNI POKROVITELJ:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST
јЦј DOLENJSKI LIST VESTNIK Štajerski TEDNIK ILMIMWI primorske novice
30
PLJUČA MESTA
Velenjski register urbanih dreves je edini javno dostopen v Sloveniji
Drevesa znižujejo temperaturo okolice, zmanjšujejo onesnaženost zraka in odtok padavinske vode, blažijo učinek tople grede, hrupa in svetlobnega onesnaženja. Zato so v mestih toliko bolj dobrodošla. Tega se zavedajo tudi Velenjčani. Sončen, a mrzel dan je bil, ko sva se z arboristko Natašo Dolejši sprehodili po Sončnem parku v središču mesta. V njem je pestra zastopanost različnih drevesnih in grmovnih vrst, mojo pozornost je najbolj pritegnila veličastna meta-sekvoja, ki velja za živi fosil. Zanimalo me je, zakaj. Pa tudi, kako dostopati do katastra urbanih dreves, ki so ga v velenjski občini uredili pred leti in v njem popisali vsa drevesa v mestu. Več kot 7 tisoč jih je.
BARBARA FURMAN
Pogosto drevesa jemljemo kot nekaj samoumevnega. Toda po mnenju arboristov lahko v njih uzremo skrivnostno življenjsko moč narave. Pravijo, da sta človek in drevo že od nekdaj povezana. Stik z drevesi nas spreminja in nas pomirja. Odvzamejo nam tisto, kar nas obremenjuje. Drevesa so nam lahko v navdih pri iskanju dobrega v soljudeh, naravi in nas samih, predvsem pa so velika spodbuda k sprejemanju drugačnosti, sobivanju v različnosti in tudi v pomoč pri osebni rasti.
Vloga dreves v mestnem oziroma urbanem okolju še
zdaleč ni samo estetska oziroma vizualne narave. Drevesa imajo v urbanem okolju štiri vrste pozitivnih vplivov: družbene, estetske, ekološke in gospodarske.
Velenjsko podjetje PUP (Podjetje za urejanje okolja) je pred približno petnajstimi leti v mestu začelo popisovati drevje. Vodja projekta za vzpostavitev katastra urbanega drevja v mestni občini Velenje je bila arbo-ristka Nataša Dolejši, ki pravi, da je bil povod za evidentiranje dreves kavkaški krilati oreškar, ki se je v neposredni bližini spomenika Onemelih pušk na Titovem trgu brez vidnih zna-
kov pešanja vitalnosti sesedel. Ker je šlo za večdebelno drevo, so se debla razklala. K sreči takrat v njegovi bližini ni bilo ljudi, tudi materialna škoda ni nastala.
Več kot sedem tisoč
dreves
V letih 2008 in 2009 so v PUP evidentirali drevesa, ki rastejo na zemljiščih Mestne občine Velenje, na zemljiščih, ki so v lasti etažnih lastnikov večstanovanjskih blokov, ter na nekaterih državnih zemljiščih. Tako so v velenjskem registru urbanega drevja skupno evidentirana 7.203 drevesa, od tega je 4.071 listavcev in 3.132 iglavcev. »Vsakemu drevesu smo določili lokacijo in evidenčno številko, ga poimenovali z znanstvenim in s slovenskim imenom, ocenili njegovo višino in obseg debla ter vitalnost. Zabeležili smo tudi, ali je drevo del drevoreda, ter popisali morebitne konflikte med drevesom in okolico. Hkrati smo pripravili osnovo za objavo katastra urbanega
drevja Mestne občine Velenje na spletu,« pojasni arboristka.
Na spletni strani Prostorskega informacijskega sistema občin (PISO) je velenjski kataster urbanega drevja še vedno edini javno dostopen tovrsten kataster v Sloveniji. Ponuja osnovne informacije o drevesih. Na osnovi informacije o slovenskem in botaničnem poimenovanju dreves lahko vsak na spletu poišče dodatne informacije, ki ga zanimajo. Ker mnogi ne vedo, da že nekaj leta obstaja spletno dostopen kataster urbanega drevja, ga le redki koristijo.
Zastareli podatki
Kot še poudarja arboristka Nataša Dolejši, bi moral konce-sionar za izvajanje urejanja javnih zelenih površin, v velenjski občini je to podjetje Andrejc, podatke v katastru urbanega drevja dosledno in redno posodabljati. »Žal tega ne počne, zato se izgubljajo informacije o novejših zasaditvah, prav tako informacije o sortah, če jih ob sajenju dreves ne zabeležijo.
Arboristka Nataša Dolejši ob drevesu metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides)
V Velenju so evidentirali 7.203 drevesa, ki jih uvrščamo v 116 vrst oziroma 62 rodov. Od tega je 4.071 listavcev in 3.132 iglavcev. Kataster urbanega drevja je na ogled na velenjski občinski spletni strani, kjer je tudi povezava do spletne aplikacije PISO. Tam najdete karto z oznakami dreves in njihovimi osnovnimi informacijami.
Zato bi bilo nujno v prihodnjih letih opraviti temeljit pregled drevja po Velenju in na osnovi novih ugotovitev posodobiti
podatke v katastru. Z analizo bi lahko prišli do ugotovitev, ali nekatere drevesne vrste težje prenašajo podnebne spre-
»Zelenje in drevesa so pomembni dejavniki pri blaženju poletne vročine, dušijo hrup, odklanjajo vetrove, prestrezajo padavinsko vodo in pomagajo, da je obremenitev vodotokov ob nevihtah manjša. Če so drevesa pravilno zasajena, pomagajo pri varčevanju z energijo. Pri hlajenju stanovanj lahko prispevajo k zmanjšanju porabe energije za hlajenje do 25 odstotkov,« poudarja arboristka Nataša Dolejši.
Nekaj zanimivosti
Magnolija: V Severni Ameriki, Evropi in Aziji so našli fosile magnolije, stare približno 95 milijonov let. Ker so obstajale še pred pojavom čebel, so za njihovo opraše-vanje odgovorni hrošči.
Rumeni dren: Njegovo latinsko ime Cornus (mas) pomeni rog - drenov les je namreč trden kot rog, zato so ga v preteklosti največkrat uporabljali za izdelavo predmetov, ki so morali prenesti veliko obremenitev (na primer pri kolesih, zobeh grabelj).
Češnja: Cvetoče višnje in češnje so tako na Japonskem kot tudi Kitajskem simbol pomladi in ženske lepote. Ker je cvetenje kratkotrajno, so češnjevi cvetovi tudi simbol kratkosti človeškega življenja in hitro minule lepote. Ob Kajuhovem letu še posladek: »Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga!«
Javorolistna platana (Platanus x hispanica)
PLJUČA MESTA
31
membe, kako se je spremenila pestrost oziroma zastopanost različnih dreves, rodov in vrst, ali uspešno ohranjamo starejša drevesa in podobno.«
Kot še dodaja, imajo zgledno izdelan kataster dreves v Ljubljani, Mariboru in Celju. »Vendar nobeden od naštetih katastrov ni javno dostopen občanom ali turistom. Tudi v tujini imajo marsikje izdelane katastre. Na spletu je kar zajetna ponudba računalniških programov za evidentiranje drevja. Nemčija nam je lahko
za vzor pri zaposlovanju strokovnjakov, tako nadzornikov stanja drevja kot strokovnjakov za izvajanje nege drevja.«
Zakaj drevesa v mestu?
Arboristi poudarjajo, da imajo drevesa v mestu številne pozitivne učinke, saj sooblikujejo urbano okolje s svojo obliko in z barvami. Posamično drevo ali drevesa v skupinah so arhitekturni in estetski elementi, ki tvorijo pregrade in ozadja v urbanem prostoru. »V Velenju
drevesa sooblikujejo parkovne površine, stanovanjska naselja in obcestno krajino. Ker je Velenje najmlajše slovensko mesto, so le redka drevesa starejša od šestdeset let. Zelenje in drevesa so pomembni dejavniki pri blaženju poletne vročine, du-šijo hrup, odklanjajo vetrove, prestrezajo padavinsko vodo in pomagajo, da je obremenitev vodotokov ob nevihtah manjša. Če so drevesa pravilno zasajena, pomagajo pri varčevanju z energijo. Pri hlajenju stanovanj lahko prispevajo k
zmanjšanju porabe energije za hlajenje do 25 odstotkov. Ne nazadnje so drevesa v mestih dom različnih živali, kar pripomore k biotski pestrosti v mestih,« še pojasni arboristka Nataša Dolejši.
Stroka naj bo slišana
Drevesa v mestnem okolju so izpostavljena stresu in mehanskim poškodbam, ki vplivajo na njihovo vitalnost. Pravočasna odstranitev nevarnih dreves oziroma njihovih delov
Himalajski bor (Pinus wallichia-na), za njim črni bor (Pinus nigra)
Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides)
je v urbanem okolju nujna, zato je po besedah Nataše Dolejši treba drevesa redno pregledovati in spremljati njihovo stanje. Vse ukrepe nege drevja morajo izvajati skladno s sodobnimi arborističnimi znanji.
»Arboristika je veda o gojenju dreves, ki temelji na razumevanju drevesne biologije. V Arborističnem društvu Slovenije smo člani iz različnih mest, ki se združujemo predvsem zato, da si izmenjujemo izkušnje pri negi drevja. Nekateri naši člani sodelujejo na področju arboristike tudi v tujini, zato nas seznanjajo z novostmi. Nekatere občine v Sloveniji so že spoznale, kako pomembno je pri negi mestnega drevja sodelovanje z arboristi, saj le pravilni pristopi k negi drevja zagotavljajo, da so drevesa v mestu varna, vitalna in dolgoživa.«
Sončni park
Sončni park v Velenju je nastal na pobudo Nestla Žgan-ka, umeščen je v trikotnik med provizoriji, cesto proti jezeru in kinom. Načrt zanj je narisal dunajski arhitekt Paul Filipsky, ki je zasnoval tudi zasaditev novega velenjskega mestnega središča, Titov trg z okolico.
Leta 1958 je bil v Velenju prvi dan udarniškega dela 14. april. Takrat so med drugim začeli urejati Ljudski park. Od 3. aprila do 1. maja 1961 so Velenjčani v parku opravili 23.068 delovnih ur. Izkopali in zasuli so kanale za vodovod, elektriko in kanalizacijo. Za ureditev zelenic so pripravili šest tisoč kvadratnih metrov zemljišča, uredili brežine, nasipe za kotalkarsko stezo in tribune ter nanosili humus
na 8.500 kvadratnih metrov zemlje.
Kasneje so Ljudski park preimenovali v Sončni park, ki naj bi bil namenjen vsem ljudem. Med Velenjčani se ga je prijelo tudi ime Park žena, saj so ga v veliki meri uredile žene velenjskih rudarjev. Nekateri deli parka so bili urejeni po načelih svobodnega angleškega parka, drugi so bili strogo geometrijski.
Park je zasadil vrtnar Alojz Jaklič. Posajenih je bilo več kot 170 vrst rastlin, ki jih je poiskal v številnih vrtnarijah in drevesnicah po Sloveniji.
Metasekvoja je živi
fosil
Paleobotaniki so drevesno vrsto metaskevojo poznali do leta 1941 le po fosilnih ostankih. Sklepali so, da je izumrla drevesna vrsta. Iz fosilnih ostankov je znano, da je na severni polobli v terciarju raslo približno 20 vrst metasekvoj. Zato je bilo veliko presenečenje, ko jo je na Kitajskem leta 1941 odkril gozdar Gan Duo v bližini sichuan-hubeinske meje, in sicer samo eno živo drevo. Štiri leta kasneje so v bližini prve najdbe živega primerka odkrili cel gozd metasekvoj. Metasekvoja je danes edini živeči predstavnik rodu Metasequoia, je torej živi fosil in kitajski endem, kar pomeni, da so njena naravna rastišča samo na Kitajskem.
Botaniki in vrtnarji so takoj začeli razpošiljati semena po svetu, zato je danes dobro razširjena, ter se pojavlja od leta 1947. Prvo metasekvojo so v Sloveniji oziroma nekdanji Jugoslaviji leta 1953 zasadili v Arboretumu Volčji Potok.
Foto: SHERPA
32
OTROCI POJEJO
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Iz šolske telovadnice se je slišalo ubrano petje
V torek, 28. marca, ob 17. uri je bil v I. OŠ Žalec pevski izbor za polfinalno oddajo 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Predstavili so se pevski talenti iz I. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in podružnične šole Trje ter OŠ Šempeter v Savinjski dolini.
BOŠTJAN ODER
Šolska telovadnica I. OŠ Žalec se je spremenila v glasbeno prizorišče. Za prekrasno kuliso so poskrbeli učenci. Na glasbenem odru je zapelo sedemnajst pevk in pevcev.
No, opogumil se je le en pevec, osmošolec iz OŠ Šempeter.
V skupini otrok od prvega do petega razreda smo spremljali devet pevk. V starejši skupini
se je p redstavilo šest nastop ajočih od šestega do devetega razreda. Vse njihove nastope je pozorno spremljala tudi strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik. Izbrali so štiri zmagovalce, dva iz mlajše in dva iz starejše kategorije. Pri izboru so imeli izjemno težko nalogo, saj so vsi nastopajoči pokazali zavidljivo pevsko znanje in veliko talenta.
1000 let ter Milijon in ena
Strokovna komisija se je po tehtnem premisleku odločila, da bo v polfinalni izbor iz mlajše skupine uvrstila Emanuelo Hažić, petošolko iz OŠ Šempeter. Prepričala jo je z odlično odpeto pesmijo 1000 let dueta Maraaya. S pesmijo Kdo ti bo dušo dal Eve Boto je komisijo očarala petošolka I. OŠ Žalec Naja Kač.
V polfinalni oddaji se bo v starejši skupini predstavila Dejana Sekulič, devetošolka iz I. OŠ Žalec. Komisijo je prepričala z balado Milijon in ena Klare Jazbec. Strokovno komi-
Župan Občine Žalec Janko Kos se je ob projektu Otroci pojejo slovanske pesmi in se veselijo spomnil na Trubarjeve besede, saj pravi: »Slovenske pesmi so del naše kulture inidentitete. Spremljajonasod zibelke do groba, zato jih je potrebno negovati in mlade spodbujati k prepevanju. Sicer se bomo še dolgo spraševali, ali bodo naši vnuki se peli slovenske pesmi.«
Tudi zaradi tkga bodo tovrstni projekti eeeno imeli podpork (Občine Žalec in tudi njega kot ^pana: »Vaem mladim moramo elati priložnostt da pokažejo svoj pevski talent, ne glede na družbeno-ekonomski status,« je o razlogih za rodelovanje občine v projektu poudaril Janko Kos. In se vsem ustvarjalcem in organizatorjem iskreno zahvalil, da s tovrstnimi pvojekti vztrajajo.
sijo je ečarala tudi Neža Šalej, osmošolka iz OŠ Petrovče. Zapela je pesem Malo, malo od Nine Pušlar.
Nastope polfinalistov in drugih sode lujočih si poglejte na www.radiocelje.si in na Facebo-oku ter Youtubu Radia Celje.
Kristalni lestenec, mehke
blazine in ljubezen
Prireditev je povezoval -voditelj jutranjega programa Radia Celje Boštjan Oder. Vsakemu nastopajočemu je tudi tokrat postavil hudomušno vprašanje. Odgovori mladih pevcev so navdušili. Alina Jezernik Širca, petošolka iz I. OŠ Žalec, je na vprašanje, kako bi oblikovala hišico na drevesu, odgovorila, da bi bila hišica zelo velika, da bi bila iz zlata, imela bi tudi kristalni lestenec. Ema Četina, četrtošolka iz OŠ Šempeter, je na vprašanje, kaj bi izumila, če bi lahko, odgovorila, da rahljalnik blazin, ker ima rada mehke blazine, ki človeka objamejo. Navdušeni obiskovalci so jo nagradili z močnim aplavzom. Taja Kos, šestošolka iz OŠ Griže, je prisotne v dvorani očarala z odgovorom na vprašanje, zakaj je ljubezen dobra. Dejala je, da je ljubezen dobra, ker takrat čutiš, da te nekdo podpira, spodbuja. Ljubezen je to, ko te ima nekdo rad, kot so družina in prijatelji.
Glasbeno obarvano popoldne bo mladim talentom ostalo v lepem spominu. Vse njihove nastope si poglejte na spletni strani www.radiocelje.si pod zavihkom Otroci pojejo.
Pokrovitelji:
Naja Kač, polfinalistka iz mlajše kategorije
Emanuela Hažić, polfinalistka iz mlajše kategorije
STOREQSTEEL
h H
s.
CINKARNA
?
R MONT
♦ h*BiT
IT rešitve
SICO
W
uiuflpen
PODKRIZNIK
group
SAZAS
ŽALEC
SILKEM
S
novi tedniki radio celie
Štajerski TEDNIK fft radioPTUI
Dejana Sekulić, polfinalistka iz starejše skupine	Neža Šalej, polfinalistka iz starejše skupine
ZAPOSLOVANJE
33
0 MojeDelo.com
Poslovni partner v Velenju (m/ž)
Vabimo vas, da se pridružite največji verigi trafik v Sloveniji - podjetju Tobačna 3DVA. Zaradi širitve prodajne mreže iščemo poslovnega partnerja za samostojno vodenje trafike na lokaciji v Velenju. Tobačna 3dva, trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 19. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Skladiščnik-viličarist (m/ž) (Gorica pri Slivnici)
Opis delovnega mesta: naklada in razklada blago ročno in z viličarjem, opravlja razna skladiščna dela, vodi evidence o vnosu in iznosu blaga (prevzem in izdaja) ... Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 21. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojnik energetskih naprav (m/ž) (Zreče)
Opis del in nalog: izvajanje zahtevnih montažnih ali vzdrževalnih del pri sestavi strojev, priprav inorodij na osnovi načrtov ... Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 14. 4. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sobarica - čistilka (m/ž) (Podčetrtek)
Vaše naloge bodo: pospravljanje in čiščenje namestitvenih kapacitet ter nameščanje standardov skladno s kategorijo objekta. Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 7. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž), Tuš supermarket Polzela
Vaše delo bo obsegalo: strežbo in svetovanje strankam, spremljanje zalog in zalo-ženosti z blagom, polnjenje in urejanje prodajnih polic. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Skladiščnik/ca na izdaji (m/ž) (Petrovče)
Za opravljanje dela so potrebni srednješolska izobrazba, znanje slovenskega jezika in osnovno računalniško znanje, ročne spretnosti, sposobnost timskega dela, prijaznost, komunikativnost in veselje do dela z ljudmi. Kovinarstvo Bučar, d.o.o., Ptujska cesta 61, 2204 Miklavž na Dravskem Polju. Prijave zbiramo do 6. 5. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Strokovni sodelavec na oddelku investicij (m/ž) (Vojnik)
Opis delovnih nalog: izvajanje dela na področju investicij ter operativna izvedba in pomoč pri investicijskih projektih, zbiranje najoptimalnejših ponudb za izvedbo in gradnjo objektov. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 5. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Senior računovodja (m/ž) (Velenje)
Opis dela: priprava in nadzor davčnih obračunov in obračunov mesečnega DDV, priprava mesečnih, kvartalnih ter letnih izkazov poslovnega izida, sestavljanje bilance stanja
in denarnih tokov. Fori Skupina, d.o.o., Prešernova ulica 1a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 4. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajni svetovalec (m/ž) v trgovskem centru Merkur (Celje)
Zahteve delovnega mesta: dokončana najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske oz. druge ustrezne smeri, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj s področja prodaje, poznavanje maloprodajnih procesov, naravnanost k strankam z veliko mero samoiniciativnosti in komunikativnosti. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 2. 5. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Višji inženir (m/ž) (Velenje)
V servisu (skrb za potrošnike) zaposlimo višjega inženirja (m/ž). Nov sodelavec bo pokrival produktno skupino pametnih aparatov (»Smart appliances«) in bo del tima tehnične podpore. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 5. 5. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Delavec v proizvodnji izdelkov -obrat Lava (m/ž) (Celje)
Opis dela: opravlja razna dela v oddelku končnih izdelkov, zlaga ter prevaža ter obeša proizvode ... Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Varnostnik (m/ž) (Celje in okolica)
Izvajanje varnostnih del in nalog pri varovanju ljudi in premoženja na varovanem območju, poznavanje varovanega območja, obvladovanje praktičnega postopka, ukrepov in dolžnosti varnostnika, obvladovanje komunikacije z osebami, ki so neposredno povezane z opravljanjem dela, idr. Aktiva varovanje,
d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 6. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec v centru za oblikovanje telesa (m/ž) (Celje)
Linea Snella zaradi širjenja in nadgradnje obsega poslovanja vabi k sodelovanju ambiciozne sodelavce z željo po poklicnem in osebnostnem razvoju, ki iščejo urejeno in stimulativno delovno okolje ter si želijo pridobiti nove delovne izkušnje. Linea Snella, d.o.o., Kamniška ulica 41, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 5. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Voznik - skladiščnik za PE Celje
Glavne naloge in odgovornosti: dostava blaga z lahkimi dostavnimi vozili znanim naročnikom, komunikacija s kupci, delo v skladišču, prevzem, odprema in sortiranje blaga . Inter cars int, d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 5. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Upravljavec lesnoobdelovalnih strojev (m/ž) (Velenje)
Zaradi povečanega obsega dela iščemo kandidate za delo v proizvodnji lesenih sredic za smuči. Delo poteka v Velenju. Isokon, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 30. 4. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com.
Operater na laserju (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini)
V sodobno opremljeno proizvodnjo podjetja, kjer razvijamo in izdelujemo specializirano mehanizacijo za spravilo travinja, vabimo operaterja na laserju. Potrebna sta IV. ali V. stopnja strojne ali druge ustrezne smeri in poznavanje računalniških programov. Sip, strojna industrija d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 30. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
•	Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o.
гсротиг VELENJE I trgotur.si I
USPESNA PODJETJA, ZA KATERA IZVAJAMO KADROVSKE STORITVE, ZAPOSLUJEJO:
► VODJA SKLADIŠČA M/Ž
Več informacij za podjetja na 041 445 550 ali splet@trgotur.si
34
BRALCI POROČEVALCI
Na krilih poezije
V sredo, 29. marca, je bil v dvorani celjske glasbene šole sklepni del 36. Roševih dnevov, katerih poslanstvo predstavljata srečanje mladih literarnih ustvarjalcev iz vse Slovenije in ohranjaje spomina na častnega meščana Celja Frana Roša, pesnika, pisatelja in dramatika.
Letos so na literarni natečaj prispela dela 44 mladih avtorjev iz 27 slovenskih osnovnih šol, skupaj 20 proznih prispevkov in 23 pesmi, razveselili pa smo se tudi enega dramskega dela. Mladim avtorjem je bilo v oporo 34 mentorjev.
Strokovno komisijo sta sestavljali Neli Kodrič Filipić, sodobna mladinska pisateljica, avtorica več romanov in slikanic za otroke, scenarijev za stripe, in Barbara Korun, pesnica, dobitnica Veronikine nagrade (2011), lektorica, dra-maturginja in mentorica številnih literarnih delavnic.
Tudi letos so besedila dvajsetih najboljših avtorjev, med nji-
mi petih finalistov, objavljena v posebnem zborniku, ki nosi naslov Mi mladi smo kjut. Finalistom Roševih dnevov so organizatorji v dvorani Glasbene šole Celje podelili zlata priznanja in knjižne nagrade. Med njimi sta bila tudi dva iz naših krajev, in sicer Jurij Gli-ha iz OŠ Blaža Arniča Luče in Veronika Kotnik iz OŠ Gustava Šiliha Velenje.
Za literarno delavnico in objavo v zborniku Roševih dne-vov so bili izbrani še naslednji učenci iz regije: Nuša Bohak in Izabela Veber iz OŠ Polzela, Kaja Cajner in Žana Praunseis iz OŠ Mozirje, Tinkara Čopič iz OŠ Blaža Arniča Luče, Lena Čulk in Ajda Pogelšek iz III. OŠ Celje, Marjeta Povše iz OŠ Šempeter v Savinjski dolini, Mia Šuc iz OŠ Šmarje pri Jelšah in Maj Timotej Vodeb iz OŠ Frana Roša Celje.
Izbrani mladi avtorji so tudi tokrat sodelovali na enodnevni literarni delavnici z naslovom Resno neresni: z igro do
ustvarjalnosti, ki jo je vodila Neli Kodrič Filipić. Na srečanju so bili tudi mentorji izbranih avtorjev. Zanje so organizatorji pripravili posebno izobraževalno delavnico, ki jo je vodila Barbara Korun.
Udeleženci so se popoldne najprej odpravili k Roševi hiši, kjer so si po kratkem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci OŠ Frana Roša, ogledali spominsko sobo, nato je sledilo odprtje 15. razstave najboljših glasil z literarnimi prispevki osnovnošolcev in srednješolcev v Osrednji knjižnici Celje.
Sklepno dejanje je bila osrednja prireditev s podelitvijo nagrad petim najboljšim avtorjem v dvorani Glasbene šole Celje. Kulturni dogodek je nastal z združenimi močmi Območne izpostave JSKD Celje in OŠ Frana Roša.
Nagrajenci, ki so sodelovali na osrednji prireditvi, so prejeli zlata priznanja in knjižne nagrade.	MP
Del mednarodnega dogajanja v New Yorku
Enajst dijakov Gimnazije Celje - Center je od 24. do 26. marca v New Yorku soustvarjalo model delovanja Združenih narodov.
Mednarodni dogodek v organizaciji italijanske organizacije se je začel v petek, 24. marca. Več kot pet tisoč učencev, dijakov in študentov iz celega sveta je sodelovalo v simulaciji delovanja Združenih narodov. Vsak je zastopal dodeljeno državo v enem od komitejev in sodeloval pri pripravi resolucij, vlaganju zahtevkov, pogajanjih, debatah ... Enajst dijakov drugega in tretjega letnika - Eva Žla-
vs, Festina Thaqi, Jaka Knez, Julija Gorišek, Lan Resinovič, Nika Homšak Godler, Petra Korenjak, Rožle Mulej, Viktorija Brecl, Žan Pikelj in Žiga Černoša - se je aktivno udeležilo vseh srečanj. S spremljevalcema (Matejo Glušič Lenarčič in Rokom Lipnikom) so soustvarjali del modela Združenih narodov.
Del zasedanj in zaključek sta bila tudi na sedežu Združenih narodov, kar je bilo posebno doživetje in pravi občutek, ki ga lahko da le velika dvorana Združenih narodov v New Yorku.
Poleg konference so se naši udeleženci sestali tudi z namestnico veleposlanika na
stalnem predstavništvu pri OZN New York, kjer so dobili še globlji vpogled v delovanje slovenske misije. Seznanili so se s prizadevanji za nestalno članstvo v varnostnem svetu ZN in prioritetami ter diplomatskimi potmi, ki so v Sloveniji na voljo dijakom oz. študentom.
New York vsekakor ne razočara s svojo velikostjo, im-pozantnostjo, širino in tudi pestrostjo. Dijaki so izkusili mnogo novega, spoznali druge kulture, delovanje ZN, diplomatsko delo, navezali so ogromno stikov in doživeli utrip velikega mesta. Vse to ne bi bilo mogoče brez naših podpornikov.	RK
Učenci I. OŠ Žalec z vami za lepše pomladne dni delijo svoje literarno ustvarjanje, s katerim vas bodo popeljali v vaša šolska leta.
Knjige
Knjige v šoli res ne trpijo, saj iz njih vsi brat hitijo. Pridni otroci se iz njih učijo, poredni pa se nanje le jezijo.
Ponoči pa knjige niso tako pridne: na zabavi uživajo, si žurko pripravijo in zjutraj zaspano nas gledajo.
Kaj pa v soboto in nedeljo? Ves dan počivajo, da se do ponedeljka sestavijo, da spet učence veselo pozdravijo.
Neja Zupanc, 6. b-razred
V	šoli
Šola med tednom se za glavo drži, ker hrup učencev ji živce kali. Vsako jutro naznani njen zvonec, da heca zares je konec.
Takoj se v razredu zberemo, da kaj zanimivega preberemo. Kuharji malice pripravijo, da sestradane otroke nahranijo.
V	šoli je polno veselja in smeha,
a ko test v razred pokuka, se skrije še muha. Ko zvonec slednjič s polnimi pljuči zadiha, jo še zadnji učenec iz šole popiha.
Šola z zvoncem sproščeno zadiha: Pouka je konec, sreča velika. Učenci pa domov odhitimo, se naslednjega šolskega dne veselimo.
Brin Kodele, 6. c-razred
Praznujemo, praznujemo, praznujemo, z nizom dogodkov Barvitih 50 naše šole nadaljujemo. Da skupaj z navdihom preženemo zimo, se prve dni marca na ustvarjalnih delavnicah v naši hiši dobimo.
V rimah, ki nakazujejo naše tretje druženje ustvarjalne narave, smo tokrat medse povabili upokojene sodelavce. Za častitljivo obletnico šole smo združili kreativne ideje in povezali sedanjost s preteklostjo. Sedmi marec je zato sijal v medgeneracijski energiji. Ob deveti uri je bila zbornica preplavljena z nasmehom, iskrivimi očmi in živostjo, ki jo je prineslo dvanajst nekdanjih sodelavk, ki so nekoč tukaj z nami delile prostor in čas. Da so z nami spisale vsebinsko bogat list v knjigi Osnovne šole Glazija.
Ravnateljica je zbrane nagovorila: »Ni pravega začetka, če ni načrtovane poti; načrtovali smo jo. In ni pravega konca, če se ne ozremo nazaj.« Kot nekdaj na učiteljskem zboru za uvod smo pobrskali po zgodovini, tisti prostorski in statistični, nato smo se zazrli v trenutno dogajanje. »Danes se bomo družili, učenci bodo predstavili svoje delo, ve se boste pridružile, obujali bomo spomine in pletli, ustvarjali nove ideje.«
Program dneva je začel svojo zgodbo v telovadnici. Vsi zbrani smo pozorno sledili uvodnim besedam koordinatorice dogodka in filmskemu traku fotografskih spominov. Skupen prijeten čas v prepletu več generacij in nestorilnostna naravnanost sta bila vodilo dopoldneva. Športni prostor je kmalu postal lutkovno domovanje.
Gledališče Objem s prikupno dramatizacijo in igro je zaobjel prisotne. Gledališčnik Igor s prijateljem Jako je povabil učence k sodelovanju. Risali in barvali so sceno za prekmursko pravljico - reko, ribe, štorklje - in gradili most. Radovednih ušes in oči smo spremljali igrano vsebino o psu čevljarju in njegovem pretkanem zajčjem naročniku. K razmišljanju nas je spodbudil Igor in slišali smo modre odgovore, ki jih pen-zija rodi; da zajec ni ukradel čevljev, le razhodit jih je šel. Zaigrala je še kitara in hudomušni verzi so pošteno nasmejali občinstvo. »Vem, da danes bo srečen dan, in primi soseda za roko, ker biti na svetu je lepo,« se je kot napoved v povezovalno nadaljevanje dneva prisrčno zaključila lutkovna predstava.
Razdeljeni v mini skupine smo se obiskovalci vodeno razkropili po učilnicah, domskih sobicah in terapevtskih prostorih šole. Povsod nas je čakal topel sprejem in povsod je kipelo od sproščenega vzdušja. Počutila sem se, kot da sem se vrnila domov, se je slišal govor upokojene sodelavke novinarjem. Zaživeli so spomini na učne ure z učenci, ko smo vstopili v nekoč »naše« učilnice, ki zdaj sijejo v novi preobleki. Kot da je bilo včeraj, tako živo je bilo dogajanje v naših srcih!
Likovno ustvarjanje, sajenje zelenjave, poslikave obraza, plesne vaje za vale-to, obdelovanje lesa, peka
sladic, petje ob strunah citer, šivanje, športne igre, dišavne vrečke, masažno in aroma razvajanje je bilo le peščica bogate ponudbe, ki je prihajala izpod rok učiteljev in učencev. Odprta so nam bila vrata doma in Vile Regine, knjižnice, fizioterapije, učnega stanovanja, delavnic, učilnic. Stene in hodniki so nam na vpogled postavili male in velike likovne talente in njihove mentorje podpornike. Prijetno je bilo pokramljati z učenci, ki zdaj tukaj pišejo svojo učno zgodbo uspeha.
Opoldne smo spet postali ena velika družina in kjer smo začeli, smo druženje tudi končali. Telovadnica je bila zbirališče zadovoljnih obrazov. Med generacijami so razlike le v številkah; v občutjih, vtisih in doživljanju pa nam je utripal isti signal - skupaj nam je lepo. Čas se nam je prehitro odvrtel. Toliko bi še lahko dali, pokazali, podelili drug drugemu. A obogateni s srečanji, polni radosti in z izkušnjo barvitega dne s hvaležnostjo smo lahkotneje stopali novim obveznostim naproti. Za seboj smo pustili prijetno sled. Kot pravi ravnateljičino sporočilo, šola je vez generacij, ki prenaša znanje in se povezuje, s tem pa plemeniti dediščino, ki jo zapuščamo učencem.
Prazničen prijeten torek si zasluži globok priklon; poklonjen nam je čas za druženje in soustvarjanje med nekoč in danes za lepši jutri.
VALERIJA JAKOP
BRALCI POROČEVALCI
35
Večer na
gradu
Komenda
Člani Rotaract kluba Celje so v soboto, 25. marca, organizirali tradicionalni dobrodelni dogodek Večer v mestu, tokrat Večer na gradu Komenda.
Letos so k sodelovanju pri dogodku, ki združuje dobrodelnost, vrhunska vina, ku-linariko in glasbo, povabili Inner Wheel klub savinjsko--šaleške regije. Del zbranih prispevkov so namenili nakupu materialne opreme za Materinski dom Celje, preostanek prispevkov pa otrokom iz socialno ogroženih družin.
IVA PLANKO
Člani Rotaract kluba Celje
Ključna je kratka agroživilska veriga
V zadnjih letih se je pokazalo, da je pomembno, kaj jemo in od kod prihaja hrana.
Uživanje sveže in kakovostne hrane ni nekakšen mi-mobežni trend sodobnega življenjskega sloga. Kratka agroživilska veriga igra pomembno vlogo med pridelovalcem in potrošnikom. Kot zaposlenim v šolski kuhinji nam je še bolj v interesu, da naši učenci zaužijejo čim
več lokalno pridelane hrane, zato smo nedavno imeli v OŠ Frankolovo izobraževanje na to temo. Seminar je vodil inštruktor Boštjan Hrenk, za celotno organizacijo je poskrbela organizatorka šolske prehrane OŠ Frankolovo.
Izobraževanja smo se udeležile kuharice Anica Mehle in Blanka Kuzma (OŠ Laško), Zdenka Razboršek, Anita Frece in Mateja Zavr-
šek (OŠ Debro). S pomočjo seminarja smo spoznale veliko novih verig, pridelave in prav tako različne načine priprave hrane v najnovejših pečicah (konvektomatih). Znanje, ki smo ga pridobile na seminarju, bomo z velikim veseljem in zadovoljstvom prenesle v naše šole ter tako še kakovostnejše pripravljale hrano za naše učence.
ANICA MEHLE
Kuharice iz OŠ Laško in OŠ Debro so se udeležile izobraževanja na temo lokalno pridelane in zdrave hrane.
Obiskal Muzej Južne železnice
Mihael Bučar in Stanislav Lipovšek med ogledom Muzeja Južne železnice
Upokojen celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek je v začetku marca obiskal Muzej Južne železnice v Šentjurju. Zanimivo zbirko mu je predstavil nekdanji šef železniške postaje Šentjur in častni občan tamkajšnje občine Mihael Bučar.
Upokojeni škof si je z zanimanjem ogledal bogato arhivsko gradivo in železniške naprave od leta 1844. Povedal je, da je bil obisk muzeja njegova dolgoletna želja, saj tudi sam izvira iz železničarske družine. V muzeju je videl fotografiji svojega strica Milana Ofentavška, ki je bil nekoč šef postaje v Celju, in svoje tete Silve Ofentavšek. Slednja je bila postajna blagajničarka v nekdanjem transportnem skladišču. »Lipovškov stric je stanoval na postaji, zato ga je upokojeni škof, ko je bil še otrok, večkrat obiskal. Spominja se, da mu je stric včasih poklonil denar, da si je lahko šel v mesto kupit sladoled,« je omenil Bučar. Tudi sam se spominja Ofentavška, saj je bil njegov učitelj v ljubljanskem delu šolanja.	NT
Ne le po knjige, tudi po semena
Knjižnica Rogaška Slatina omogoča knjižnico semen, v kateri si ljudje ne izposojajo knjig, temveč domača semena, iz katerih lahko vzgojijo rastline in pridelajo nova semena. Del teh semen nato vrnejo v knjižnico.
Knjižnica semen je namenjena vsem posameznikom, ki doma pridelujejo svoje vrtnine, se zavedajo pomena zdravih domačih semen, ohranjanja avtohtonih vrst rastlin ter so pripravljeni za skupno dobro darovati nekaj svojega časa in truda. Pogoj za sodelovanje v Knjižnici semen je veljavno članstvo v Knjižnici Rogaška Slatina (vključno z enoto v Rogatcu). Za izposojo semen je na voljo posebna aplikacija, ki omogoča pregled nad kroženjem semen. Aplikacija je preprosta in je namenjena samostojni uporabi. Prilagojena je uporabniku in ga z navodili vodi ves čas procesa izposoje in vračanja semen. Uporabnik lahko za pomoč prosi tudi knjižničarke. Na dan si lahko izposodi največ tri vrste semen (1 vrečko vsakega). Naenkrat ima lahko izposojenih največ 10 vrečk.
Poslanstvo Knjižnice semen
Knjižnice semen so se v svetu začele pojavljati okoli leta
Omarica, kjer uporabniki shranjujejo
ŠomJJVZEIL vrežke s semeni
2000. V Sloveniji jo je prva »odprla« Goriška knjižnica Franceta Bevka leta 2019, sledijo ji tudi nekatere druge slovenske splošne knjižnice, na Celjskem poleg Knjižnice Rogaška Slatina trenutno še Splošna knjižnica Slovenske Konjice.
Poslanstvo tovrstnih knjižnic je osveščanje o ohranjanju avtohtonih sort in hkrati opozarjanje na pomen samooskrbe ter sonaravnega vrtnarjenja. Knjižnica semen je eden od načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki temelji na brezplačni izmenjavi semen. Obstoj knjižnic semen na nekem območju krepi lokalno skupnost, omogoča izmenjavo dobrih praks in spodbuja varovanje ter ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih vrst rastlin.
Zakaj splošne knjižnice?
Splošne knjižnice že dolgo niso več samo prostor, kjer se hrani in izposoja gradivo, ampak vedno pogosteje mesto z izobraževalno, s kulturno, z informacijsko in s socialno vlogo, kjer se uporabniki naučijo različnih spretnosti, kot je na primer delo z računalnikom, prijava k zdravniku z e-napotnico ... Seveda ostaja knjižnica tudi prostor, kjer se uporabniki lahko družijo, popijejo kavo, obiščejo kulturni dogodek ali se sprostijo ob branju. Splošne knjižnice ponujajo vedno več inovativnih dejavnosti in s tem pomembno vplivajo na lokalno skupnost.
NATAŠA KORAŽIJA
Priznanji Milanu Šoštariču
Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je v sodelovanju z Gasilskim poveljstvom Braslovče (GPO) 29. marca organiziral krajšo slovesnost v čast Milanu Šoštariču, ki je marca končal kar 24-letno vodenje poveljstva.
Ob tej priložnosti mu je podelil županovo priznanje. V imenu vseh prostovoljnih gasilskih društev občine Braslovče mu ga je izročil novi poveljnik GPO Miloš Dernač. Milan Šoštarič je GPO vodil vse od nastanka Občine Braslovče, torej več kot 24 let, že prej pa je bil pod okriljem Občine Žalec poveljnik sektorja Polzela. Župan in poveljnik GPO sta se mu ob tej priložnosti zahvalila za odločno vodenje gasilskega poveljstva, saj je s svojim delom ogromno pripomogel k razvoju gasilstva v Braslovčah, k boljši opremljenosti gasilcev ter društev. S svojim zgledom in delovanjem je osvestil ljudi in tudi občinske funkcionarje o pomembnosti gasilstva tako v občini Braslovče kot tudi širše. Milan Šoštarič se je za izkazano spoštovanje iskreno zahvalil, povzel pomembna dejstva iz časa svojega delovanja in se vsem gasilcem zahvalil za dobro sodelovanje.	TT
Utrinek s slovesnosti ob odhodu Milana Šoštariča
36
AKTUALNA PONUDBA

Bramor, nočna mora vrtnarjev
Prerite grede, obgrizene korenine, obžrti gomolji in značilni rovi - jasen znak, da se na vašem vrtu gosti bramor. Prehranjuje se s koreninami, koreni, z gomolji, s kalčki, a tudi z mladimi listi. Največkrat se zgodi, da bramor rastline popolnoma uniči in jih lahko samo še zamenjamo z novimi.
Škode ne povzroča samo odrasli bramor, temveč tudi njegove ličinke, zato je pomembno, da se zatiranja lotimo tako, da zajamemo vse njegove razvojne cikle.
Ekološko, a izjemno učinkovito zatiranje bramorja
Bramor se najraje zadržuje in povzroča škodo v zemlji, ki je gnojena z domačim neprečiščenim hlevskim gnojem. Ker je bramor med vašo zelenjavo, ki jo boste pojedli, je jasno, da zatiranje z različnimi strupenimi sredstvi odpade. Past za bramorja prav tako velikokrat ne reši težave v celoti. Ali veste, kako se lahko povsem znebite bramorja na popolnoma naraven način? Rešitev je uporaba entomopatogenih ogorčic. Gre za mikroskopsko majhne organizme, naravne sovražnike bramorja, ki so v naravi že prisotni, a jih je treba prenesti na domač vrt.
Kako entomopatogene ogorčice delujejo?
Entomopatogene ogorčice so mikroskopsko majhni živi organizmi, ki v škodljivca sprostijo simbiotsko bakterijo, zato se ne more več prehranjevati in odmre. V ličinki škodljivca se ogorčica
razmnožuje in ko ji zmanjka škodljivcev, se razmnoževalni krog preneha.
Kateri pripravek uporabimo za zatiranje bramorja?
Za zatiranje bramorja uporabimo pripravek Nemastar, ki vsebuje bramorju nevarno vrsto entomopatogenih ogorčic.
Kdaj je primeren čas za zatiranje bramorja?
Bramorja je zaradi njegovega življenjskega cikla treba zatirati dvakrat letno tri leta zapored. Tako prekinemo njegov razmnoževalni ciklus.
Najprimernejši čas za zatiranje je spomladi (april, maj in junij oziroma dokler ima zemlja manj kot 28 °C) in jeseni (september, oktober), saj se bramor takrat levi in je veliko bolj občutljiv na okužbe, ker nima svojega »zaščitnega oklepa«.
Že po prvem tretiranju z ogorčicami, bo zmanjšanje števila škodljivca očitno, vendar se bo ta ob prenehanju tretiranja spet namnožil. Če se želite škodljivca znebiti, morate območje tretirati vsako pomlad in jesen tri leta zapored, da se prekine življenjski cikel škodljivca.
Nemastar deluje? Se ga splača kupiti in uporabiti?
Več kot prepričani smo v učinkovitost izdelka, vendar nam največ pomenijo izkušnje zadovoljnih strank:
Naravni pripravek
za zatiranje škodljivcev
ENTOMOPATOGENE OGORČICE
(f) (D O www.metrob.si 08016 22
»Z nakupom in izdelkom sem zelo zadovoljna. Uporabila sem ga že drugo sezono in učinek je opazen. Bramorjev je veliko manj.«
»Odličen naravni izdelek za zatiranje bramorja, ki je brez ka-rence in obenem tudi preprost za pripravo oz. zalivanje vrtov. Vrt zalivamo že dve leti in so vidni rezultati. Priporočam nakup.«
»Edini ekološki način, kako se znebiti oz. zmanjšati populacijo bramorja. Že takoj po prvi uporabi ni več videti, da bi bila solata napadena. Preveliko populacijo bramorja imamo po celotni njivi (velika škoda na krompirju in drugih kulturah). Dve leti sem postavljal pasti (kozarci za vlaganje) in čeprav sem jih veliko ujel, se je to izkazalo kot neučinkovito za zmanjšanje populacije (vsako leto je bila večja škoda). Zdaj sem se odločil za nanašanje ogorčic dvakrat letno tri leta zapored.«
»Nemastar vidno izboljšuje stanje na mojem vrtu. Nanašam ga drugo leto in letos sem po dolgem času spet dočakala obroditev zimske setve solate in motovilca, a tudi luknjic je vedno manj. Izredno zadovoljna sem in ga priporočam.«
Kje lahko kupite Nemastar?
Nemastar lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 16 22 ali v spletni trgovini www.metrob.si.
BRO
bit
VSE ZA PISARN
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	-
Celovita ponudba pisarniškega materiala
W: birobit.si T: [03) 425 6100
PODLISTEK
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin (2)
Nenavadna deklica z obale Baltika
Thea Schreiber Gammelin se je rodila na severu Nemčije, na obali Baltika, v takratnem Brunshauptnu, današnjem Kühlungsbornu. V farovžu, značilni rdeči opečnati hiši z belimi okenskimi okvirji in zelenimi polkni.
Rojstna hiša Thee Schreiber Gammelin (Foto: zasebni arhiv Helene Ojsteršek)
Od hiše vodi potka skozi gozdiček do cerkve sv. Janeza iz začetka 13. stoletja in do farnega pokopališča. Zdi se, kot da se pred očmi obiskovalca odpira enak prizor, kakršen se je odpiral pred Theinimi očmi. Kakor bi se čas, dolgo tega, ustavil. Temu je pritrdil upokojeni pastor Burkhardt, tretji naslednik očeta Schreiber Gammelinove in avtor knjige o njej z naslovom Malerin, Partisanin, Mystikerin (Slikarka, partizanka, mi-stikinja). Okolica je izjemno slikovita; župnišče in cerkev sta obdana z gozdičkom, sredi podeželja, ki spominja na krajine Paula Cezanna, v
bližini peščene obale Baltika, kjer ne nebu ne morju ni videti konca.
Vse to je Theo Schreiber Gammelin močno zaznamovalo, vse to se med drugim odraža v njeni religioznosti in v njenih likovnih delih. Bila je globoko verna, v svojih spominih je zapisala, da je pri šestih letih doživela svoje »najgloblje doživetje«, ki jo je zaznamovalo za vse življenje. Neke noči jo je zbudil dotik nevidne roke. Dotik je pospremil občutek, da se vanjo pretaka nenavadna moč. Videla je svetlobo, ki je privzela obliko ptice, slišala je sladko, nadzem-sko, neznano glasbo. Nato
je spregovoril glas in ji rekel, naj se ne boji, saj »ljubezen ne pozna strahu«. Vedela je, da je bilo to videnje poslano od Boga. Po tistem je začela napovedovati smrt.
Bila je neugnana, radovedna deklica, ki se je rada in hitro učila. Pastor je veliko pozornosti posvečal oblikovanju njenega značaja. Poudarjal je pomen sočutja do drugih, zlasti do šibkejših. Ob vstopu v šolo ji je svetoval, naj bo prilagodljiva. Schreiber Gammelinova v spominih piše, da je po prvih dveh urah pouka vstala, se vljudno priklonila in učiteljici rekla: »Oprostite, toda to ni nič novega. Grem domov.«
Se nadaljuje.
Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje
ALBUM S CELJSKEGA
Ob Mariborski cesti v Celju okrog 1972
Fotografija je spomin na našo družinsko hiško na Spodnji Hudinji v Celju. Ob njej je bil travnik in na njem manjši hlev, kjer je teta redila prašiče in kure. Hiša je bila zgrajena z lesenimi tramovi in mednje vpetimi zidanimi stenami.
Na fotografiji je že opaziti, da ji zob časa ni več prizanašal. Ob potresu na Kozjanskem leta 1974 se je podrla stena na pomožni stavbi, ki je imela tej hiški podobno gradnjo. Ker je bilo nevarno, da se poruši tudi hiša, smo se preselili.
Na mestu, kjer bilo gospodarsko poslopje, je sedaj Planet Tuš; tam, kjer je bila hiška, pa je na štiripasovni cesti sema-forizirano križišče z odcepom proti omenjenemu trgovskemu centru.
Prispeval: Julio Kovač
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.

imsh
fM/ce
WALSKOM 'KRALJESJvm
ТШЕвАВШ^М
intervju
MATEJ AR ČON Vi podpredsednik Gibanja Svoboda
www.reporter.si
ZiVALSKO KRALJESTVO TiNE GABER
Salonski aktivizem partnerke premierja Goloba za pravice živali
iNTERVJU: MATEJ ARČON,
minister in podpredsednik Gibanja Svoboda
Dobil sem celo več glasov kot Janša in Golob
ozadje iZGoNA iZ DomovINE
Obračun kardinala Rodeta s pokojnim nadškofom Alojzom Uranom
intervju: jure godler,
TV-voditelj in pisatelj
Moji liki so parodija, ki bazira na stereotipih
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
V okviru praznika Mestne občine Celje vas v soboto, 15. aprila 2023, ob 10. uri
vabimo na
URBANI SPREHOD PO MESTU »PELIKANOVO CELJE«
in
FOTOGRAFIRANJE V STEKLENEM FOTOGRAFSKEM ATELJEJU JOSIPA PELIKANA
Zbirno mesto v Muzeju novejše zgodovine Celje. Cena: 12 €.
Zaželene predhodne prijave na 03 428 64 28 ali info@mnzc.si.
http://www.muzej-nz-ce.si
38
RAZVEDRILO
>Kako si lahko pred vsemi ljudmi rekla, da sem neumen?« »Nisem vedela, da to skrivaš.«
Oven
Tehtni ca шШ
*****
Odkar spim na vzmetnici Dormeo, me križ res ne boli več, a prodajalke hočejo, da vstanem in ne prihajam več.
*****
V predalu sem iskal tableto proti glavobolu in našel 20 evrov. Glavobol je čudežno izginil.
*****
V službi je kot v vrtcu: na jok mi gre in rad bi domov.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Klic iz Švice
»Draga moja žena, mislil sem se za stalno vrniti iz Švice. Vidim, da zelo trpiš. Nima smisla, da ti pošiljam denar, če se ne moreva videti več kot le dva tedna na leto.«
Ona: »Saj sem močna, zdržala bom, ti kar pošiljaj.«
Šofer
Avtobus, poln potnikov, stoji na postaji in naenkrat spelje ter vozi vedno hitreje. Potniki opazijo človeka, ki teče za avtobusom in ga skuša ujeti. Začnejo se smejati in eden odpre oko ter mu zakliče: »Nehaj teči, skoraj smo se polulali od smeha.«
On odgovori: Zdaj se boste pa še pokakali, jaz sem šofer.«
Vse ve
»Kaj delaš, Miha?«
»Nič, babi, na Facebooku sem, ampak kaj bi ti razlagal, saj ne veš, kaj je to.«
»Misliš, da ne vem? Med prijatelji imaš Malo sladko tigrico. No, to sem jaz.«
Rdeče oči
Zjutraj v službi šef vpraša tajnico: »Imaš rdeče oči. Si včeraj zvečer pila?«
Ona: »Kje pa, jokala sem, ker sem pogrešala službo.«
Brisalci
Blondinka je prišla z avtom na tehnični pregled. Uslužbenec jo vpraša: »Zakaj nimate brisalcev?«
Ona: »Odstranila sem jih, ker so mi nesramni policisti ves čas zatikali pod njih neka sporočila, jaz imam pa fanta.«
Vedno ko se Jezusu kaj zgodi,
se zredim za tri kilograme.
*****
Včeraj sem kupila pralni stroj. Uro in pol sem stala poleg njega gola, ker je v navodilih pisalo, da je treba prvo
pranje opraviti brez perila.
*****
»Dragi, sanjala sem, da si mi kupil avto.« »Spi, draga žena, spi in previdno vozi!«

Neumno se mi zdi, ko se spomnim, kaj vse delajo ljudje, da bi priklicali dež. Jaz samo umijem okna...

M
»Dober dan, v mojem avtu je odpadel del 710 in ne vem, kam naj ga dam.«
»710, pravite?«
»Da, 710.«
»Ne vem točno... Prosim, če nam pošljete fotografijo dela, poskusili vam bomo pomagati.«

Sonce je v tem tednu še v vašem znamenju, kar izkoristite s pridom, še zlasti zaradi naklonjenega Jupitra. Končno je leto 2023 vaše, Marsovo leto. Nič še ni zamujeno, vzemite se v roke, še zlasti v torek in sredo, ko boste gostili Luno, in glejte z optimizmom v prihodnost. V družbi ne smete preveč godrnjati in se pritoževati, saj se vam lahko začnejo prijatelji izogibati. Dovolite tudi drugim, da povedo svoje mnenje.
3\k

Lev

Velikokrat ste že zelo jasno izrazili svoje stališče in prav nič se na tem področju ni spremenilo. Videti je, kot da je nasprotna stran gluha za vse vaše argumente. Če dobro razmislite, končno ni vaša stvar, da koga prepričujete. Zapleteni odnosi se bodo še stopnjevali, čas je, da na tem področju vzpostavite več reda in discipline. Potrebovali boste veliko mero potrpežljivosti, saj boste ves čas pod stresom.
škorpijon
V tem času pohitite z vsem pomembnim, kajti spremlja vas naklonjen Merkur, ki vam olajšuje dogovarjanje in delo. Vaša vladarica je v tem tednu že vstopila v dvojčka, zato boste lažje delovali na marsikaterem področju. Priznajte si končno svoja čustva in ne bežite neprestano pred resnico. Tako vam bo bistveno lažje. Osredotočite se na dejstva. Tako boste lažje sprejeli odločitev, kam vlagati svojo energijo.
Na delovnem področju je pred vami precej naporen teden, v katerem bodo vsi veliko pričakovali in celo zahtevali od vas. Svoj odnos s partnerjem boste morali razumsko ovrednotiti, kar je občasno misija nemogoče. Dobro se morate zavedati, da vas lahko zaletavost drago stane. Samo z očitki in s kritiko ne boste prišli nikamor. Uberi-te drugačno pot za razrešitev, naj bo vaš pristop inovativen in prav nič podoben dosedanjim.
Dvojčka
Čas večjih sprememb, ki je pri vas prisoten že nekaj časa, se bo nadaljeval. Včasih boste presenečeni še samo nad seboj. Najbolj v tem času potrebujete treznost, zato naj vas pri vsem vodi razum. To boste lažje storili s pomočjo ugodnega položaja vašega planeta vladarja. Venera, ki te dni potuje po dvojčkih, vas bo naredile prešerne, razigrane in zelo privlačne. Izkoristite to prednost.
Rak
Strelec
Delujte zmerno in preudarno. Na denarnem področju vam si-jejo lepše zvezde, zato morate dobro premisliti in izkoristiti vse možnosti. Kar imate v načrtu, je zelo dobro. Izredno pomembno je, kdaj boste izvajali večje novosti. Najbolj primeren čas je proti koncu spomladanskega obdobja. Na čustvenem področju boste postavljeni pred dilemo, za katero ste menili, da ste jo že razrešili v preteklem obdobju. Očitno ni tako.
Zberite in aktivirajte vse svoje potenciale ter ne dovolite lastni kritiki, da vas ovira ali onemogoča. Vsega, kar ste si zamislili, res ne boste mogli narediti sočasno, a postopno bo bistveno lažje. Mars, ki potuje po vašem znaku, vas sicer bogato oskrbuje z energijo, vendar čudežev vseeno ne morete pričakovati. Pred vami je lepo slavje in odlično se boste počutili v družbi, v katero sicer ne zahajate pogosto. Načrtovali boste krajšo pot.
Kozorog
Imeli boste občutek, da so se vsi zarotili proti vam, kar vsekakor ni res. Desetkrat morate premisliti, preden karkoli rečete. Tako bo v prvi vrsti najbolje za vas. Zadnji lunin krajec v vašem znaku nastopi v četrtek, kar lahko povzroči nekoliko težav, še zlasti na področju odnosov. Potovanje vašega planeta Saturna po znaku rib prinaša v prihodnjem obdobju nujnost in potrebo, da kaj spremenite.
Vodnar 10]
Spreletavali vas bodo mešani občutki in težje se boste zbrali. Nihali boste med optimizmom in depresivnim stanjem, vendar bo zmagala pozitivna plat. Ne upirajte se tistemu, kar morate storiti. Takoj ko se boste odločili, boste občutili olajšanje. Bliža se popoln mrk vašega vladarja Sonca, ki nastopi ob prazni Luni 20. aprila, in to lahko vpliva že pred tem na vaše počutje.
Devi ca
Naj bo vaša osredotočenost usmerjena samo na eno področje. V nasprotnem primeru vam grozi, da boste vse naredili samo polovično. Ne odstopajte zdaj, ko ste že tako daleč. Merkur, vaš vladar, je v teh dneh še direkten in v ugodnem položaju zemeljskega znaka, zato se boste z vsem lažje spopadali. Spomladansko čiščenje na fizični in čustveni ravni prestavite za teden ali dva, ko bo čas za to kot naročen.
V petek in soboto boste gostili Luno, zato bo veselo v vaši družbi. Veliko se bo dogajalo, veliko novega lahko izveste in čas je ugoden tudi za kakšne spremembe v vašem razmišljanju. Na zasebnem področju boste ravnali drugače. Ne smete si dovoliti, da vas imajo drugi v oblasti. Partner bo želel od vas na vsak način pojasnilo, vam pa ne bo do dolgega pogovora. Pomislite, kakšne odločitve lahko še sprejmete.
Ribi
Opazili boste, da se lahko marsikatera težava reši sama od sebe, le pravilen odnos morate imeti. Iz preteklih grenkih izkušenj se lahko marsikaj naučite. Zaskrbljenost ne vodi nikamor. V nedeljo in ponedeljek bo Luna potovala po vašem znamenju, kar bo odlično, če boste prevzeli dejaven pristop. V nasprotnem primeru lahko ponovno zamudite priložnost, ki se vam je nasmihala že pred časom.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
SKUPINI GLASBENIKOV
Ce ste brez zavarovanja, bomo kot plačilo vzeli vašo ...
Križam Ke &
ugamKe
VEZACKA
GOVORITA EKAVŠČINO
MEDIJ ZA SHRANJEVANJE PODATKOV
PRINCE: PURPLE ...
NASPROTJE PRIHODA
EDEN IZMED AVTORJEV
TRNOVI PALICI
VESELOST, NASME-JANOST
SOSED PERUJA
12
UPEHAN (TEKAČ)
STOK OB BOLEČINI
MEHANIČNO UČENJE
ŠIBA . MAŠO POJE
SERGIO LEONE
ZASLON S TEKOČIMI KRISTALI
DIGITALNA TELEVIZIJA
13
NAREJEN IZ ALABASTRA
SALAMA, KRAJINA
VZDEVEK LADJARJA ONASSISA
LUČAJ SLOVENSKI SKLADATELJ DEV
NESTROKOVNJAK
IZDELOVAL JE IGLE
VSE V REDU (ANG.)
Zmanjkalo jim je ...
IZDELOVALCA KUČEM
NEKDANJA RIMSKA PROVINCA
ANTON OCVIRK
SLAVEN, ZNAMENIT
SLOVENSKI BALETNIK MLAKAR
Z NJO IZPIRAMO USTA
TAK, KI IMA 100 ETAŽ
ČRNILO (POG.)
ANGLEŠKI KOMIK (STAN)
RIBIŠKI PRIPOMOČEK
NOSIJO JO POLICISTI
SUNKOVIT GIB Z ROKO
UKINITEV DELOVANJA
NAČRTUJEJO BEATRICE OBJEKTE (KRAJŠE)
UREJA VRT AMERIŠKI PEVEC COBAIN
DAVID COPPERFIELD
MORSKA ŽELVA
PESNIK AŠKERC
ANDREJ KAROLI
ZVENEČI SOGLASNIK
POSPRAVLJA HOTELSKE SOBE
SLOVENSKA IGRALKA (IVANKA)
TRK V SPREDAJ VOZEČE VOZILO
VEČNO MESTO
NEISHA: MALO TU, MALO ... ZBOR DEVETIH PEVCEV
DEJSTVO
TEČE SKOZI
SANKT PETERBURG
OČE
ŽIVAHEN DOBRO AMERIŠKI MU GRE PLES RAČUNANJE
ROŠ IN DEŽMAN
JAPONSKI REŽISER KUROSAWA
EVA LONGORIA
MEHKA TKANINA
SPLETNI NASLOV
IVO SVETINA
ROMAN UMBERTA ECA
10
NAJMANJŠE NARAVNO ŠTEVILO
VEČANJE OBSEGA ZARADI POŠKODBE
MRAVLJI PODOBNA ŽUŽELKA
OPAZEN
ZAGNALJE ... IN KRIK
IRANSKI DENAR
KNJIGE ZEMLJEVIDOV
POLOŽAJ PRI JOGI
SUDOKU 565
		9			2	4		
		6	8		1	3		
				3	6	8		
5			4	2			9	
3			1					
4	8		5			2	7	
	7			9				2
	4			8				1
	2					9	8	4
SUDOKU 256
						1	8	
2			4				9	
5					7		4	
7		3				2		5
					9			3
		4			1	8		
	3		9	6				
	5		2					4
	7		3	1				
REŠITEV SUDOKU 564
REŠITEV SUDOKU 255
1	2	8	9	4	7	5	6	3
7	6	9	1	5	3	8	4	2
5	3	4	6	2	8	9	1	7
6	1	3	8	9	2	7	5	4
9	8	5	7	6	4	3	2	1
4	7	2	3	1	5	6	8	9
2	9	6	5	7	1	4	3	8
3	5	1	4	8	9	2	7	6
8	4	7	2	3	6	1	9	5
1	3	7	2	8	9	6	5	4
9	2	8	4	6	5	3	1	7
4	5	6	3	1	7	8	2	9
6	8	9	7	5	4	2	3	1
5	4	2	1	3	6	9	7	8
3	7	1	9	2	8	4	6	5
7	1	3	8	4	2	5	9	6
2	6	4	5	9	1	7	8	3
8	9	5	6	7	3	1	4	2
novi tednik
vedi/io? % mmji
radio celie
Nagradni razpis:
1.	nagrada: dve vstopnici za Mozirski gaj in odeja
2.	nagrada: vstopnica za Mozirski gaj in predpasnik
3.	nagrada: vstopnica za Mozirski gaj in kuhinjska krpa
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13			
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 18. aprila.
Geslo iz številke 14: Celje praznuje aprila Izid žrebanja:
1.	nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Berta Knez iz Petrovč.
2.	nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Gregor Rupnik iz Šoštanja.
3.	nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Bono Jova-novič iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
so besede raznovrstne, lepe in i
6
MAJHEN BIČ
2
3
NEŽEN, MIL
ŽIVETI
4
11
7
5
8
9
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
40
PISANI SVET
Na obisku sosed Tone Kregar
Minuli teden se je v studiu Radia Celje ustavil Tone Kregar, član skupine Mi2. Čeprav bi lahko prišel v copatih, profesor zgodovine in sociologije Tone Kregar je namreč direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, s katerim naša medijska hiša deli dvorišče, je vseeno prišel obut in vesel, da smo se srečali v studiu Radia Celje in ne le na parkirišču zjutraj in ob koncu delovnika.
Naš jutranjik Boštjan Oder je Kregarja predstavil kot osebo z dvojnim življenjem - eno je službeno v muzeju, drugo na odru med množicami oboževalcev. Domač je v obeh, tudi na odru, kjer bo v Križankah 12. maja skupina Mi2 pripravila svoj 1000. koncert.
Člani so izjemno ponosni, da so karte za koncert že razprodane, obljubljajo pa nekoliko drugačen repertoar: »Pravzaprav ne bo bistveno drugače kot zadnja leta, je pa res, da se bomo izjemno potrudili s sestavo repertoarja. Med pesmimi bo zagotovo nekaj takšnih, ki jih ne igramo vedno. Predvidevamo, da bo tam tudi jedro naših oboževalcev, ki se ne zadovoljijo le z večjimi »hiti«, temveč radi slišijo tudi kakšne pesmi, ki jih nimajo priložnosti pogosto slišati v živo.«
Zasedba Mi2 je sicer začela kot duet, od ustanoviteljev vztraja še Jernej Dirnbek, ki menda niti slutil ni, kakšne razsežnosti čakajo skupino Mi2.	ER
Tone Kregar je jutranjikoma Boštjanu in Bojani obljubil vstopnico za koncert ob 30-letnici delovanja, saj sta tokrat zaradi razprodanega koncerta ostala brez nje. Začetki delovanja skupine Mi2 sicer segajo v leto 1995. (Foto: Radio Celje)
Pomagajo z umetnostjo
Gimnazija Šolskega centra Velenje že več let organizira dobrodelne koncerte, na katerih zbira denar za pomoč socialno šibkejšim dijakom ter izvedbo ekskurzij in drugih obšolskih
dejavnosti. Organizatorji so zadovoljni z odzivom na letošnji dobrodelni koncert, ki so ga poimenovali Umetnost, ustvarjalnost.
Obiskovalci koncerta so uživali v pestrem kulturnem
programu, v katerem je med drugim sodeloval Pihalni orkester Wind, v katerem igrajo učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in dijaki umetniške gimnazije. V drugem delu so se gimnazijci
predstavili s prepletom glasbe, plesa, poezije, fotografije in slikarske umetnosti.
»V glasbi delujejo skrite sile tako visoko, da jih razum ne more doseči, in iz nje prihaja učinek, ki ga nihče ne zna razložiti,« je trdil Goethe, glasba dijakov pa je med poslušalci prebujala občutke povezanosti in topline. Dijaki so recitirali poezijo, ki so jo napisali sami, ter poezijo znanih slovenskih in tujih pesnikov. Nekateri gimnazijci so dokazali, da se odlično izražajo s plesom. Navdušenje nad plesno umetnostjo prenašajo med svoje vrstnike, saj ples ne riše generacijskih meja, ampak je skrivnostni jezik duše in poezija telesa, so prepričani mladi.	BF
Glas o Podčetrtku ponesel v ZDA
Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je prvi ambasador tega turističnega kraja. Večkrat poudari tamkajšnjo formulo uspeha, in sicer da vsi ponudniki brcajo na en gol. Zagotovo je o tej preizkušeni strategiji kakšno besedo rekel tudi na dogodku Texas Feels Slovenia v Dallasu, ki ga je Slovenska turistična organizacija pripravila z namenom krepitve prepoznavnosti Slovenije na ameriškem trgu.
Misja se je drugi aprilski konec tedna udeležil
dogodkov, namenjenih predstavitvi Slovenije kot odlične gospodarske partnerice s privlačnimi investicijskimi priložnostmi ter kot trajnostne turistične destinacije za zahtevnega gosta. Pohvalil je dobro organizirano predstavitev Slovenije, za katero sta med drugim skrbela ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Spirit Slovenija, na potovanju pa se je očitno navduševal tudi nad ameriško kulturo. Gospodarsko delegacijo je sicer sestavljalo 39 podjetij in turističnih destinacij.
TS
Podčetrtški župan s kavbojskim klobukom, ki mu bo verjetno dobro služil pri vseh njegovih raznolikih dejavnostih tudi v domačij krajih. (Foto: FB)
Mladostna ustvarjalnost
Kažipot za težke čase
Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje so letos ponovno predstavili svoje stvaritve oblačil in pričesk. Na modni reviji Modni vrtinec pod celjskimi zvezdami je sodelovalo približno petdeset mladih, večinoma dijakov zaključnih letnikov. Ti so z javno predstavitvijo v Narodnem domu opravili del poklicne mature.
Dijaki smeri frizer, frizerski tehnik in ustvarjalec modnih oblačil so se na revijo pospešeno pripravljali zadnje tri mesece. To je bilo zanje posebno doživetje, saj so se naučili preizkušati oblačila, delati z manekenkami, v katere so se prelevile dijakinje, ličiti v zadnjem trenutku ...
Nedavno je v Celju izšla prva številka novega časopisa Kažipot, »neodvisnega časopisa, ki odpira prostor kritični misli in svobodni, necenzurirani besedi,« kot so ga opisali ustvarjalci. V zameno za prostovoljni prispevek ga je mogoče dobiti na številnih mestih po Sloveniji.
Ekipa enajstih avtorjev (Tomaž Mastnak, Polona Petek, Gorazd Korošec, Rado Kru-šič, Robert Hutinski, Lado Planko, Diana Cimprič, Mo-
hor Hudej, Urša Zabukovec, Kaja Teržan in Ira Zorko) je pripravila zapise na dvajsetih straneh časopisa, ki s svojo črno-belo podobo brez fotografij (in na srečo tudi brez oglasov) spominja na čase ci-klostiranih biltenov. Projekta so se lotili avtorji s prepričanjem, da se da kaj narediti v teh težkih časih, ko si za mir v svetu ne prizadevamo s pogajanji, ampak z vedno več orožja, ko za zdravje ljudi na prvo mesto ne postavljamo spodbujanja zdravega
načina življenja, ampak tvegane farmakološke posege, ko v znanosti ni več časa za dvom, ampak le še brezpogojno zaupanje, in ko je skrb za skupno dobro odveč, saj se navadni smrtniki ne moremo kosati z iznajdljivostjo bogatašev, korporacij, mednarodnih organizacij ... Pisci, ki so združili moči v prvi številki, želijo po svojih močeh poseči v to stanje. Bralci pa že nestrpno pričakujemo naslednjo številko.
TC
V Galeriji na prostem o kolesarjenju
Rdeča nit modne revije so bili letni časi in barve. Med drugim so dijaki predstavili lastne stvaritve dnevnih oblačil, večernih oblek, oblek za posebne priložnosti, XXL -oblačil. Samostojno se je predstavil nadarjeni dijak Grega Štor, ki je kolekcijo poimenoval Destrukcija. Pokazal je, da lahko oblačila nosimo drugače od njihovega osnovnega namena, hlače na primer kot majico in obratno.
Številni delodajalci, ki so si ogledali revijo, so bili navdušeni nad videnim in pričakujejo ustvarjalne mlade v mnogih delovnih kolektivih.
TC
Na Savinjskem nabrežju je tudi letos nastala Galerija na prostem, s katero se otroci in mladi že tradicionalno pridružujejo praznovanju Mestne občine Celje.
Letos je 80 mladih likovnikov iz celjskih vrtcev, šol in drugih zavodov ustvarjalo na temo kolesarstva. Sredi junija se bo namreč prav v Celju začela letošnja dirka Po Sloveniji. Mladi likovniki so risali na temo zgodovine, razvoja in napredka kolesarstva, na upodobitvah seveda ne manjka niti Tadej Pogačar. Razstavljenih je 23 risb, ki bodo na ogled do 3. maja.	TC
V počastitev občinskega praznika so otroci letos risali na temo kolesarstva. (Foto: arhiv MOC)
ffisÜ^SsSl ^J'ji' Ш	1	i	"žViM^SŠ^vč^k» —nji"" -• "^'ЧЗЈЈПЈЗ -I.