193. številka. Trst, v soboto 24. avgusta 1901. Tečaj XXVI „Edinost *{)• eafcrat Jam. rww redči) t r »mikov. ob 4. ari iv^č«. ^iro^al ci r r. a 4 » : ta celo leto........34 kron za poi leta .........12 „ ca »trt leta ........ *> ta en aieaee........ S kroni Naročnino e plačevati caorej. Na bi-r 'se Sr»t nri|.,t9 ie nar.->ćnm» asra** aa rotira _ 11 bakarna h t Trutu »e prodajajo po-tvme=ne Številke po K piotink (3 nvč.r; cf.-c Trata pa po 8 abotiak l\ avč. i Telefon Stv. H7<». Edinost Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi i« računaio po vrntah v petitu. 'A* večkratno naročilo s primernim popiiHtom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oelani it«!, ae računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu o^Iane .ture« jema npmnlitto. Naročnino in ouia^t je plačevati looo Trat. UredalStvu lu tinkama ne nahajala v uiici Carinila Siv. 12. Upraviilitvo. In • prejemanje iutierutov v ulici Moli« piccolo Siv. 3, II. iiaet prešibki, da bi zadržali neupogljivo stremljenje veliko-uemških Nemcev na jug. in mi dobro vemo, da znatni del avstrijskih Nemcev je nezadovoljen s sedanjim politiškim položenjem Av- I. Dopisnik S t. P e t e r b u r g k k i h Ve-d o m os ti j«, čegar razgovore s češkimi |»o-litiki smo že omenili nekoliko, ni mogel opustiti prilike, .la bi ne bil obiskal tudi starega češkega vodje, barona dra H i e g r a, ki biva po leti na svojem posestvu v Maleču. I>r. Rieger je prišel * kočijo ponj na postajo, ga vsprejel s pravo slovansko gostoljubnostjo in se je ž njim mnogo in raznovrstno ]>ogovar-jal o važnih evropskih vprašanjih. Dopisnik jo v -vojem listu mnogo tepa povedal, vendar utrije ter gori za stopljenje v Nemčiji, pa se je omejil le na najvažnejše točke, ki ! Na[»oeled, Madjari »o pripravljeni, kedarkoli morejo zanimati Slovanstvo, zlasti [>a tudi stopiti na strau Nemčije, ako bi le-ta hotela avstrijske Slovane. Iz dovolj dolgih poročil kupiti njih nevtralnost za ceno priznanja njih skrčim jaz zoj>et vse skupaj radi omejenega samostalnosti, — in vse to povračanje ijube-pr» -tora, ki ga hrani »Edinost« za ra^ne znjivostij med Berolinom in Budimpešto ima svoje novinske |>otrebe in naloge. |>o svojem bitstvu velik pol i tisk i pomen. Naša avstrijska vlada — je govoril med | Cesar Viljem dobro ume, kak6 koristna more drugim baron dr. Rieger — le preveč računi hiti pndj»ora s strani Ogerske v trenutek z mnenji in, rekel bi, z ukazi, prihajajočimi izvršenja njegovih načrtov : celo sam je pri-iz B e r o 1 i n a. Možno je cel<5 trditi, da šel v Budimpešto in je Madjare kar nasipal avstrijska vlada živi v stalnem hlapčevstvu s pokloni. S kratka, mi vidimo, da Nemčija pre-i Ber. linskimi voditelji zunanje politike in ne pripravlja sebi pot na jug. Sedaj pa stavljam nahaja nikdar dovolj povodov in prilik, da bijjai! tako-le vprašanje: ali mote biti za Rusijo Bemlinu izkazovala svoje simpatije iti kazala | prijetno, da bi mogočna Nemčija — tega ni tamošnjim politiškim oblastnikom to ali ono možno zanikati — dobila dvakrat večo mejo ljut»eznjivost. Naravno je, da se vprašujemo: z Rusijo? Seveda — ne, in v tem tiči }h>-kje in v Čem tiče vzroki tej črezmerni po- j roštvo možnosti, da Rusija pritrdi sklepu strežljivosti do Berolina ? Odgovora ni treba prijateljske zveze z avstro-ogerskim cesar-skati daleč: avstrijska uprava živi atvom. No, na Dunaju ne umejo tega, ali v stalnem strahu pred Rusijo ter morda nočejo umeti. V takem slučaju ostaje išče v zvezi z Nemčijo svojo ojmro in zave- želja, da bi voditelji ruske zunanje politike tje. Meti tem je ta politika napačna po sa- prišli na Dunaj in obrnili pozornost Dunaj -mem svojem bitttvu, in ta strah pred Rusijo ske vlade na to, da ne s strani Rusije, t e inje povsem neosnovan. Kdo v Evropi, razun več s strani Nemčije grozi avstro-Dunajsk h vodilnih krogov, ne iitneva. da, ogerski monarhiji naj veča nevar-nasprotno, a vetru-ogerski monarhiji grozi naj- n <, g t. To j>oslednjo misel sem jaz razvil tudi veča nevarnost jedino s strani Nemčije, in da v ovojem pismu do dra Rimlerja. je Avstriji najmanj potreba iskati 'zavetja proti namišljeno sovražnim < dnošajeni in vojnim okori ščev a njem od strani Rusije?! In v resnici, ali je za Rusijo dejanski interes, da bi svoje zapadne mejnike razširjala na račun avstro-ogerskih dežel? Nikakor, ker, cjedne strani je Rusija nenavadno v preže na s svojo Politični pregled. V TRSTU dne 24. avgusta li*)l Deželne volitve na češkem. Zakon politiko na Dolnjem V stoku (Vzhodu), kjer za spremembo deželnega volilnega reda, skle-je v razmerno kratki dobi dosegla nepriča- njen od deželnega zbora češkega, je zadobil kovanih rezultatov, a z druge strani Rusija, cesarjevo potrjenje. S tem zakonom so uveliko bi želela razširjenje svojih granic v sedanjih uslovjih (po- gibanje skoro v polnem razvoju. \ iharuo 1»«> gojih) postali za njo preozki. Kam pa se zlasti v nemškem taboru, ker se nasprotstvo morejo vzdigniti Nemci ? Seveda, ali na se- med ambicijoznimi, agilnimi in brutalnimi vero-vzhod, ali pa na jug. Na ae vero-vzhod ti Vsenemci ter drugimi nemškimi strankami stoji grozna Rusija in Nemčija pač ne more poojstruje bolj in bolj. Polemika med njimi PODLISTEK pripovedovanja starega papiija. Hrvat-ki opisal Šandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-ć. >Ne smem, da bi ti v listu kaj natanč-nejega označil in jH>vedal o njej in rodbini njeni. Saj veš, kako dandanes ni varno. Zato ti ne moreni priobčiti niti njeneg* priimka; le povedati ti hočem, da je lepa kakor an-gelj — kakor lx>ginja iz elizejskih krajev. Da znam tako dobro in lepo opisati, kakor tvoj najmileii pisec, ki nas je s svojo divno jk>-vestjo o Wertherju znal tako pogosto ganiti, ali da imam pero tako v oblasti, kaker je je imel moj najmileji pisec, ko je opisoval ljubezen Pavla in Virginije, jaz bi poskušal, da Ti opišem boginjo svojega srca. Iu tedaj bi uvidel, da nisem zapal v navadne hvalospeve zaljubljenega človeka, ter vekliknil le navadno frazo, ko sem Ti rekel, da je lepa, kakor boginja! Ah — ako bi Ti mogel z besedami naslikati vso lepoto in dražest njeno, Ti bi mi dal popolnoma prav, ko se ne mo-lem ločiti od tu ! Spoznal sem se žnjo takoj prve dni, ko sem došel domov. Gotovo je naju usoda dovela skupaj, ali kaj druzega, vsakako nekaj, kar je velevalo, da je tako usojeno in da mora tak* biti. Kajti nič ni bilo pogojeno ni v njenem ni v mojem življenju, da se srečava in spoznava tako hitro. Narobe — vse je bilo tako, da bi ne trebalo in da bi se ne mogla seznaniti. Njen oče je bil popolnoma ločen od krogov, s katerimi imam zveze jaz. Ta človek je čudak, ki ne more ni videti cesarske mondure. Govori se, daje prijatelj Francozov, da ima cel<5 zveze s pa-rižkimi in italijanskimi iluminati. No, jaz ne verujem, da-si je res, da mene ne pušča pred se, ker mi je očr cesarski general in ker sem tudi jaz cesarski častnik. A jaz sam sem hotel, da pridem pred-enj, ker — hotel je že zdaj naravnost strupena, skoraj — kranjska. V češkem taboru pa se utegne stvar nekoliko mirneje razvijati ; v »Information« poročajo vsaj iz Prage, da je v vseh čeških strfcnkah nekako razpoloženje za kompromis. Cehi da hočejo ravno razpor v nemškem taboru modro izkoristiti. Koliko zlate morale bi si mogli crpiti iz tega naši Slovenci, ako bi ne bili — Slovenci ! Shoda zaupnih mož v Mariboru, ki se je vršil minoli Četrtek, se je udeležilo do tristo slovenskih mož. Vsprejete so bile štiri resolucije, v katerih zborovalci: a) odobravajo abstinenco spodnještajerskih slovenskih poslancev; b) protestujejo proti temu, da deželni odbor enostransko porablja deželna sredstva le za gospodarsko in kulturelno korist nemških deželanov, dočim slovenske de-želane prikrajšuje v vsakem oziru; c) protestirajo, da se deželni denarji izdajajo v podpiranje nemško-nacijonalnih društev in namenov in d) zahtevajo administrativno ločenje od nemške Štajerske, da se v deželnem zboru glede narodnih stvari uvede glasovanje po dveh narodnih kurijah, da se dežeini šolski svet loči v dve sekciji, ki naj upravljati nemške, oziroma slovenske šole, da se nadzorstvo siovenskih šol izroči nadzorniku slovenske narodnosti ; da se po primerni spremembi deželnega volilnega reda slovenskem narodu zagotovi primerno zastopstvo v deželnem zboru in dež. odboru. Nadalje zahtevajo slovenski zaupniki zadostno število slov. kmetijskih, meščanskih in drugih strokovnih šol. Slovenski poslanci naj delujejo ? vsemi sredstvi, da se izpolnijo te zahteve. Vlada pa naj na Spodnjem Štajerskem nastavlja slovenske uradnike, da isto ne bo domena protežiranih nemških uradnikov, in naj ne predlaga v sankcijo zakonov, ki žalijo slovenski narod, ali so naperjeni proti njegovim interesom ali njegovemu obstanku. D rang nach Osten. Predsedništvo nemške evangeljske zveze je vnovič dovolilo 200.000 mark v podporo evangelijskemu gibanju v Avstriji. Takega najivnega človeka ga menda ni niti v tej na posebnostih ne ravno ubogi Avstriji, ki bi ne bil na jasnem, da je to »evangelijsko gibanje« le nemško - narodno politično gibanje, služeče tistemu Drang nach Osten — tisti tendenci velike nemške ideje po širjenju zlasti preko avstrijskih dežel proti Vztoku. Stvar se jasni, saj Velenemcem niti mari ni več, da bi jih skrivali. Človek bi menil torej, da bodo onim, katerim je naloga čuvati integriteto avstrijske države, začele vendar malo iti po glavi te nemške marke. No, potrpimo malce še ; tudi to pride, ko bo (po stari navadi) morda — prepozno. sem mu odkrito povedati, da ljubim njegovo heer ter zaprositi ga za njeno roko. Ali on ni čuti ni hotel o tem ! V ostalem — Ti me poznaš — za mene ni to nikaka zapreka. V prilog pa mi mu bo tudi to, da ga duhovniki ne morejo radi brezverstva njegovega. Ali jaz Ti pišem vse tako, kakor mi kaj prihaja na pamet. Pak Ti nič ne zasuka-vam. Zopet torej — slušaj me! Nisem bil ni štiriindvajset ur doma, ko je priletel k nam tuj sluga in je začel, sklepaje roki, klicati mene, naj za Boga dragega takoj odidem k njegovi gospej, ker je mladi gospici naenkrat prišlo slabo. Seveda ga nisem nič razumel in sem ga začel izpraševati, kaj hoče ? No, on, ali — me ni slišal, ali Bog ve, kaj je bil« : — začel je jokati še huje, prositi in slednjič me je — jednostavno prijel za roko in me začel vleči za seboj. Udal sem se mu, radoveden, kaj bo«. (Pride še.) Potovanje cara in carice na Francosko. V ministerskem svetu je predložil minister za vnanje stvari Delcase«5 načrt programa za vsprejem carske dvojice. Loubet, spremljan od severnega iymdovja, pojde nasproti do Dunkertjue. Lioubeta bodo spremljali ministri ter predsednika senata in zbornice. Najprej si car in Loubet ogledata bro-dovje, na kar bo »dejeuner« v Dunkerque. Naslednje dni bo car prisostvoval velikim va-jan. Po zaključku istih priredi Loubet velik vojaški »dejeuner« ruski carski dvojici na čast. Na ta »dejeuner« bodo povabljeni, mej drugimi, tudi ministri, predsednika zbornice in senata in visoki vojaški dostojanstveniki. Spor med Francijo in Turčijo radi obrežja v Carigradu. Povod temu sporu je ta-le. V Carigradu obstoji francozka družba, ki je zgradila tamošnja obrežja. Ta družba vživa za to razne privilegije, zlast' pobiran je pristaniških pristojbin. V zmislu po godbe, ki obstoji med to družbo i u turško vlado, je bila ta poslednja začetkom tega leta dolžna podaljšati družbi dosedanje privilegije, ali pa odkupiti obrežja, ki pa so — mimogrede rečeno — mnogo stala. Turška vlada pa se je hotela izogniti jed-nemu «n drugemu. Po svoji stari navadi je zavlačevala stvar z vsemi možnimi izgovori, obljubljala, pa zopet iskala novih pomislekov, tolažila itd. Da navedemo jeden drastičen izgled. Ko je francozki poslanik hotel nekoč radi te stvari pred sultana, so paše silno obžalovali, da ne morejo Costansa pustiti pred sultana, ker poslednjega - zobje bole ! Ni čudo, da je Francija slednjič zgubila potrpljenje in začela energično pritiskati na turške navihance. To je pomagalo v toliko, da se je sultan obvezal, da turška vlada odkupi obrežje. Ali tudi mogočni podišah ima glavno lastnost svojih soplemenjakov — v zadnji hip je zopet požrl slovesno dano be-Bedo. Neko pogodbo je hotel pač skleniti, ali brez — jamstva za poplačanje. To je izbilo sodu dno in Costans je prijavil prvemu tajniku sultanovemu, da pretrže vse diploma-tične zveze. Tu je nekaj za zabavo. Židovska »Neue Freie Presse« daje Francozom popolnoma prav, njihovo pravo, da je jasno in sultan, da bo moral odjenjati. Sorodni jej, istotako židovski »Neues Wiener Journal« pa porablja ta spor, dn si pije svoj židovski smrad na — Ruse. Češ, tu je zopet panslavistiško spletkarenje, le Rusija da je nahujskala Francijo proti Turčiji, ker noče da bi bil mir na Balkanu. Tu imamo torej dve židovski menenji. Židinja sodi tako, Žid pa drugače. 2 5-letnica rojstva kralja Aleksandra Srbskega. Iz Srbije nam je do-poslal neki prijatelj našega lista štev. »Starih malih novin« od avgusta st. st. To izdanje je v svečanostni obliki in na prvem mestu prinaša slavnosten Članek. Po takem je povod slavnostnemu izdanju razviden iz tega Članka. Isti se glasi: Bilo je dne 2. avgusta pred 25 leti. — Solnce se je nagibalo k zahodu, a na daljne planinske vrhove se je začela spuščati večerna meglina. V skrbeh in zamišljen sem odhajal od Draževačkih prednjih straž v Alek-sinac, kjer sem moral izvršiti neki posel za naš bataljon in od koder sera se moral vračati še isti večer k prednjim stražam. Rekel sem že, da sem bil v skrbeh in zamišljen, ker so bili tedaj hudi in nevarni časi. Vojna se je bila že popolnoma razvila in so nas Turki stiekali že od vseh strani. Hodć tako zamišljen — sem se ustavil na enkrat. Zaustavilo pa me je silno streljanje topov v bližini Aleksinca. Slišal sem enega, dva, tri odmeve streljanja iz topov, ki je tako gromele, da se je zemlja stresala! — Kaj je ft? . . . Kaj {»omenja ta streljanje v Alekain<-u, saj vendar nase straže stoje v»e Ho To|»oaičke, proti Nišu ? ! Je-li mogoSe, da so se Turki na kak način prikradli preko Ozrena in Golaka ter se iznenadno ispustili proti Aleksincu?! Ne, to je nera*»goče! To je mogla napraviti kaka četa hajdukov Cerkesov, nikakor pa ne eca cela vojaka. N<>. na hajduško čelo bi gotovo ne streljali z vnemi baterijami ? ! V tem za-me nerazumnem stanju sem šel naprej z vso možno naglico. M'slil sem tudi, da je morda kako slavje. Ali komu se bo sedaj ljubil.* prirejati elav-nosti in čemu! Odgovor na vsa ta vprašanja in' je dal prvi konjenik, ki sem ga srečal, ko je dirjal iz Aleksinca. K o <1 i 1 »eje n a s 1 e d n i k prestola — rodila seje nada srbska, zato grme topovi v A 1 e k « i n c u. In res je bil rojen med krvavim bojem, koje bil ves njegov narod tia meji, v neenaki borbi zoj»er mnogi »številno turško vojsko. Kraljevič (v onem ča:»u š<* knežević) Aleksander je bil nada in up srbski njegovo bogodauo rojenje baš v onem času je bilo smatrano kakor najbolji znak za svetlejšo in srečnejšo bodočnost. Prestol Obrenovičev, v katerega so uprti vsi srbski (»ogledi, je vdobil nov, mlad, m »ean poinladek, kateremu se moramo radovati Za tem pri |»oved uje članek, kako so v Srbiji proslavili 25-letnico kraljevega rojstva in vsklika zaključujč: i'>og poživi Njeg. Veličanstvo Aleksandra I. in njegovo ljubljeno Drago! Tržaške vesti. Kam jutri l Poletna sezona bo kmalu pri kou<*u. .Skoro prično jesenska vremena. Ah, kako le|»o bi bilo priredili sedaj kak izlet, a kdo f>ojde iz hiše pri tem pasjem vremenu?! Tako bo pozneje tarnal marši kdo; sedaj pa, ko bi se lahko nekoliko razveselil, se niti ne zgane iz svojega brloga. Jutri bomo imeli xoj>et v izobilju lepe in prijetne zabave. Jedni v Devin, drugi na Opčine, tretji (»a v Kojan. Komur vse naše dosedanje besede niso mogle omečiti trdega srca, posluša naj na-; v*aj danes in naj prav gotovo obišče jedno teh treh prijaznih vasi. O izletu v Devin govorimo na drugem mestu, tu pa ht^čemo o|w»zarjati na zabavi v Kojauu in na Opčinah. Kdor poj de na Opčine — in teh naj bi bilo čim več — ta pripomore, razun tega, da se bo prijetno zabaval, tudi naši >-*!>odar^ki organizaciji, kar pri poročamo posebno onim rodoljubom, ki vedno tožijo, da se premalo brigamo za naša gospodarska društva. Tu imajo lej»o priliko, da tudi praktično izvedejo svoje prepričanje. Kdor more, torej na OjH-ine! Vsi drugi pa med Kojance, da l»odo videli, kako da treba v vseh vprašanjih moško n dosledno zahtevati svoje i»ia-vice ! Torej še jedenkrat: jedni na Opčine za prorspeh gospodarske organizacije, drugi pa v Kojan v v spod buj o unij atom ! Kakor je bilo že objavljeno, prične veselica »Zvona« na Opčinah ob 5. uri popo-ludne na dvorišču g'»sp. {»osi. Ivana Goriupa. Takoj |>o veselici (okoli 6. ure in en četrt) Im> javna tomlnila na korist »Openski zavarovalnici goveje živine«. Vstopnina k veselici 40 stot.; srečka za tomi»olo 4<» st. Dobitki pri toml»oli : činkvina: slamorezni<*a : I. tombola : junica ; II. tombola : trije prešiči (in ne dva, kakor je bilo zadetkom naznanjeno). Na to veselico in tombolo opozarjamo zlasti tudi bližnje kraške vasi, ki naj svojim bratom in sosedom na tržaških tleh pribite na pomoč. V Kojanu prične veselica »Zarje« tudi ob 5. uri popoludne v gostilni gosp. T revna pri »Zlati kroni«. Vstopnina na veselico 50 stot., k plesu 40.st. V Devinu utegne biti jutri jako živahno. Čujemo namreč iz vseh krogov o velikem zanimanju za ta izlet. Ni čudo, ko se »Sokolu« pridružijo izl»orna j»evska društva: slavci z »Nabrežine« ter domači »Slovansko pevsko društvo« in j»evsko društvo »Kolo«. A v Devinu nas bo pričakoval bratski «Goriški Sokol ». ki privede seboj lepo četo bratov Go-ričanov. Navzočnost vseh teh društev in bogati program veselice sta nam v poroštvo, da preživimo v Devinu krasnih uric. Pevska društva nam bodo naslajala trenotke, a telovadci nam pokažejo, kako si treba krepiti telo! A onim, katerih morda malce f»ete posrbe, bo tudi ustreženo. Konečno se sežge tudi nekoliko denarja — v zrak! Da bo dobro-znana godba g. \Vagnerja vršila svojo dolž-n(>st — tega niti povdarjati ne treba. Zato bodi jutri parola : v Devin! Še nekaj o tomboli na Opčinah. Pišejo narn : Gospod urednik! Oitaje program veselice društva »Zvon« in o dobitkih pri tomboli »Zavarovalnice« na O pčinah : »Želje s o s e mi vzbudil e«. Tako poje nekje pesnik in jaz sem danes ž njim v enakem ali vsaj podobnem duševnem razpoloženji. Saj menda ni prepovedano v nobe nem paragrafu, da ne smeta po dva in dva ali po več revnih Adamovih otrok enako čutiti. Vraga! saj smo vsi »'Z kože in krvi, iz mčsa in kosti.« — Torej želje so se mi vzbudile in — Vi, g. urednik, ste najbrže »salami h elsko« rado ved ni, »kakšne so te želje.« Se ve, da! — hitro naj bi Vam povedal in pa vsakemu — kaj ne da?! — Vendar naj bo! Vam že povem, Vam: saj vem, da ne boste tega raznašali na vse »!tiri vetrove«, ampak: kar v »predale »Edinosti« {»ohranite in »kar je blo, je blo«, pa mirna Bosna! Toda stoj ! kaj sem že hotel reči ! Da bi te cucek!!... A, da! zdaj sem »doma!« — Želel sem si »pri tom boli ra ti € na Opči-nah dne 25. t. m. tisto »preklemano« (»stro orodje, ki reže liki kosa, — kakor sem čital v »Edinosti«. — Kaj da bi delal s to ostro stvarjo, menite najbrže zopet vprašati. Ker sem Vam odgovoril na a, naj Vam še na I) ; anti ne bo vsega »vihar pobral«. Le zato bi jaz rad »zaiatil« tisti stroj, ker bi rad »rezal« ; in sicer tako rezal, da bi se vse »kadilo!« Kar je slabega in zlega na nas vseh, — vse bi porezal, odrezal in »odčesnil.« Vse naj bi šlo »rakom žvižgat* : mlačnost, nemarnost, nebrižnost, zavist, kreg, prepir, sebičnost, lahkovernost, krivo umevanje (se ve da »navlašč« krivo umevanje, bi rekel Vipavec), zasuka vanje in vse enake ali tem podobne rak-rane. Na brazgotinah teh »odSes-njenih« ran pa naj bi vsklile, zacvele in zadulitele rožice »pisane in bele« z lepimi prijetno doneči m i imeni, — kakor: radodar-nost, delavnost, vnetost, ljubezen, požrtvovalnost. sloga, mir in — pravo pobratimstvo. Ker vem, gosp. urednik, da ste z menoj enačili misli, zato sem Vam povedal to. — Vidite torej, da nam tudi prozaična tombola užiga dobre, blage, poetične in koristne misli. Bog daj, da bi se kedaj spremenile v resnico ; j»otem srečni Vi in jaz in z nama mi-ljen narod naš. Sedaj pa : Na veselo in srečno svidenje, če ne z Vauii, ki poletite s čilim »Sokolom« v zavedni Devin, pa z onimi, ki pridejo na Opčine dne 25. t. m. „Malo se potombol&t In pozdravit brata brat.'* Da ste mi in ostanete zdravi, kar bo zelo veselilo V a šega starega Okoličana. 0 izletu pevskega društva »Adrija« na Bled nam poročajo: Pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj je priredilo dne 17. t. m. izlet na Bled. Da-si se tega daljnega izleta ni udeležilo tolikšno število členov in drugih gostov izven društva, kakor bi bilo želeti, vendar se je mala četica izbranih pevcev navdušeno odpravila dne 17. t. m. ob 11. in j»ol uri z večernim vlakom na Bled, kamor je dospela druzega dne 18. t. m. Tja došle izletnike so pozdravili tam nahajajoči se prvaki iz tržaške okolice, gg. deželni poslanci : dr. Gustav G r e g o r i n. Ivan G o-r i u p, Fran D o 1 1 e n z ter g. Š u m i, c. k. viši oficijal na financi v Trstu. Z izletniki je došel tudi dež. poslanec I. M. Valoveč. lO pol u enajst i uri je pelo društvo »Adrija« | v cerkvi na otoku slov. mašo »O Bog«. Po dovršenem svetem opravilu vzidala se je pri vstopu na otok na levi strani stopnic spominska plošča z letnico in napisom »pevsko društvo Adrija« v s pomin na ta izlet. Po ! obedu, ki se je vršil v gostilni »pri Petranu«, I je olj navzočnosti gg. deželnih poslancev nav-| dušeno <»dmevala pesem za pesmijo tja po Bleškem jezeru, dokler ni prišel Čas odhoda. Pred odhodom je pozdravil izletnike g. Sumi rekši, da si — rodom Kranjec — šteje v dolžnost pozdraviti pevce iz tržaške okolice na kranjskih tleh ter jim je za odhodnico napil, da jih Bog živi! Na to se je zahvalil predsednik »Adrije«, g. Josip Pertot, za napitnico, ter povdarjal, da ponesejo izletniki gotovo sladek spomin seboj na kratki čas, ki so ga prebili na divnem, rajskem Bledu. Za odhodnico je napil tudi on g. predgovorniku ter vsem zavednim Kranjcem. Na večer okolu 10. ure so izletniki dospeli v »Nar. dom« v Ljubljani, kjer jih je v imenu pev. društva »Ljubljana« pozdravil podpredsednik istega, g. R. Korene. Zahvalil se je zopet predsednik »Adrije« ter napil pev. društvu »Ljubljana« z željo, naj živi in deluje narodu v čast. Drugi dan, 19. t. m., dopoludne so si izletniki ogledali mesto Ljubljano, zatem pa se okolo ene ure popoludne odpeljali z vlakom z južnega kolodvora proti domu. Vsaki pa je v srcu čutil edino željo, da bi se čim prej mogel podati zopet na Bled, občudovat divno jezero in njega krasno okolico. Da-si — kakor smo čitali tudi v »Slovencu« od 19. t. m. — tja došlih izletnikov nt nihče sprejel, vendar ostane utis, ki jim ga je napravil pogled na Bleško jezero, neizbrisen vsem. V »Slovencu« smo tudi čitali nekaj o sprejemu izletnikov v slovenskem središču t. j. v beli Ljubljani. No, nismo ravno nasprotni, ako kdo graja mlačnost in hladnost ob takih prilikah, vendar moramo pripomniti, da izletniki iz tržaške okolice v svoji skromnosti niti mislili niso na kakov vsprejem, ko so v svoj program postavili tudi sestanek v »Narodnem domu« v Ljubljani. Ako pa je bil po mnenju »Sloveučevem« njihov dohod zadostno naznanjen po časopisih, potem menimo, da je povsem irelevantno, ali je bil naznanjen v »Narodni« ali pa v »Katoliški dom«. Sestanek v »Narodnem domu« v Ljubljani je bil določen zato, ker tržaški okoličanski Slovenci smatrajo vsaki »Narodni dom« kakor zavetišče vsega naroda. Nekaj druzega pa bi bi bilo, po našem mnenju, vredno graje; namreč to, da se v Ljubljani nahajata dva izobražena rojaka iz tržaške okolice, ki pa nista smatrala za vredno, da bi pozdravila svoje ožje rojake in jim šla kakor si bodi na roko. Ne govorimo tega iz užaljenega samoljubja, ampak radi stvari same, kajti nišega priprostega domačina samozavest bi le naraščala, ako bi videl, kako njega rojaki žive v drugih slovenskih krajih; in utrjalo bi se mu spoznanje, da v slovenskih krajih je vseh Slovencev domovina, ali z drugimi besedami : utrjala bi se tnu zavest celokup-nosti domovine in naroda, ne gledč na poli-tiške meje, ki na* ločijo. In baš te zavesti in tega čuta ga ni še med nami v potrebni meri. Zopet prazen strah. C. kr. okrajno glavarstvo v Gradiški je sicer dovolilo vso jutršnjo slavnost, ali odredilo je, da se prihod in odhod v Devin oziroma iz Devina mora vršiti z zavitimi zastavimi. Proti tej, povsem neosnovani odredbi je seveda »Sokol« u loži l rekurz na c. k. namestništvo in mi si kar ne moremo misliti, da bi ta višja oblast ne bila modreja, nego se je pokazalo rečeno okrajno glavarstvo. Odredbo te oblasti je narekoval le prazen strah. Ne, razvite narodne zastave v Devinu niso nevarne, pač pa so škodljive glede na razpoloženje ljudstva — take neumestne prepovedi. Javno vprašanje do slavnega e. kr. redarstvenega ravnateljstva. Na dan zadnje državnozhorske volitve za III. kolegij okolo 4. ure popoludne, je šel podpisani, v družbi še enega moža, mimo ljudske šole v novi ulici (Via nuova). Nasproti nama sta prišla dva Lahona, katerih eden je z vso silo in namenoma zadel v mojega i spremljevalca ! Moj spremljevalec je rekel »prego non urtare« (prosim ne suvati), na kar se je eden gori omenjenih Lahov, Viktor D u s -s a 11 i, posestnik in trgovec v ulici San Francesco št. 6, obrnil in je z zaprto pestjo z vso močjo udaril v lice mojega spremljevalca. Takoj na to je bil na licu mesta en gg. redarstvenih nadzornikov, z več stražarji, ! ki je dal Dussattija odvesti na redarstveno postajo v ulici S. Nicolo. Ranjeni, ki je imel udarjeno lice r u -dece in močno zateklo, je sledil v družbi g. M., ki je šel za pričo, napadalcu in z vsemi trem! so bili sestavili zapisnike. Zraven teh je bil vpisan za pričo tu podpisani, ki pa do danes še ni prejel nobenega poziva ! Dne 21. julija okolo 9. in pol ure zvečer se je po ulici Ghega vračal na kolodvoi oddelek pevskega društva »Ljubljana«. Pred št. 7. iste ulice je Ljubljančane srečal tram-\vajev voz, iz katerega je bilo čuti žvižganje na naslov gostov Ljubljančanov. Za tram\vajem sta korakala dva mladeniča, od katerih je eden zaklical : »Živela »Ljubljana« ! kar je bilo namenjeno mimoidočim členom gori imenovanega društva. Ravnokar omenjena mladeniča sta šla svojo pot proti kavarni Fabris, kar sta bila pred gori imenovano hišo št. 7 napadena po dveh Lahonib in je bil eden naših udarjen po nosu s tako silo, da je bil takoj ves krvav in da je nosil več dni obvezano rano. Slavno c. k. redarstvo pozna oba napadalca, od katerih eden se imenuje Giorgini in stanuje v ulici Ghega št. 7, 11. nadstropje, med tem ko se je drugi tovariš po dovršenem činu skril v stanovanje prvega in sta oba v službi pri istem gaspodarju. Kakor rečeno, je slavno c. k. redarstvo obveščeno o tem k r i m i n a 1 n e m činu. Isto je zaslišalo ranjenega, njega spremljevalca in dve priči, ki sta bili na licu mesta. Ker podpisani tildi o tem slučaju ni bil še zaslišan in ker mu ni znano, da bi bil g. Dussatti kaznovan, oziroma da li se je vršila kaka razprava na c. k. sodišču o tej aferi in ker i sto ta ko tudi priče o aferi Giorgini niso bile še zasl šane, prosi podpisani slavno c. k. redarsveno vodstvo za primerno pojasnilo. J rst, due 24. avgusta 1901. F ran K r a v o s. Vojaški kontrolni shodi za 1. in sicer glavni, vršili se bodo v pomorski vojašnici dne 1., 2., 3., 5., 7., in 8. oktobra za mornarje, dne 9., 10., 11., 12., 14.. 15., 16., 17. in 19. okt. za druge vojake. Le oni, ki spadajo pod poveljništvo 97. dopolnilnega okraja iti morajo na kontrolni shod v veliko vojašnico v ulici Torrente. Nadomestna kontrola se bo vršila od 25. -28. novembra. Iz pred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je stal včeraj 17-letni Ka-rol K. obdolžen, da je se svojim 13-letnim bratom Italom ukradel zlato uro in verižico. Iz razprave pa ni bilo popolnoma jasno, da-li se je Karol tudi udeležil tat* iue, pač pa da je dobil del ukradenega denarja. Sodni dvor ga je obsodil na dvamesečno ječo in povrnitev skupaj z bratom 144 kron g. NVeberju, gospodarju ukradene ure. Kovček izginil. 17 letna Alojzija Kogoj, došla sem po državni železnici, zgubila je predsinoči svoj kovček v katerem je bila poleg drugih stvari tudi hranilna knjižica za 1600 kron. Stvar naznanila policiji in obdolžila krčmarico Josipino Može ti č, pri kateri je popila čašo piva, da si je prilastila kovček, katerega jej je bila Kogoj pustila v varstvu. Možetič pa in nekatere druge priče so izjavile, da je bila Kogoj nekoliko vinjena, ter da je vzela kovček s seboj iz krčme in da ga jej je bržkone kdo ukradel na ulici. Dražbe premičnin. V poned. dne 26 avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Farneto 3, hišna oprava; ulica S. Ana-stasio 3, pomaranče, limone in bicikl; ulica Chiozza 20, cement in vozovi; ulica Poste Nuove 1, milo; ulica Forni 7, bicikl, tape-cerijska oprema in pohištvo; ulica Sette Fontane 32, železua blagajna; Korzo 39, hišna oprava. Vremenski ventnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 22.0, ob 2. uri popoludne 27.5 C°. —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 767.». — Danes plima ob 7.34 p red p. in ob 5.41 pop.; (»seka ob 0.15 predpoludne in ob 0.18 popoludne. Odbor polit- društva »Edinost« bo imel danes v soboto ob 8. uri in pol svojo sejo, v katero so vabljeni odborniki in namestniki. Izletnikom v Devin se naznanja, da parnik »Zaule« odpluje jutri ob 3. uri popoludne od pomola S. Carlo. Vožnja s par-uikom tje in nazaj, z vstopnico na veselico vred, je 2 K za osebo. Vstopnina na veselico za druge izletnike je 30 nvč. Otroci plačajo polovico, a členi v sokolski opravi so vstopnine in vožnine prosti. Odhod iz Devina s pa mikom ob 10. uri zvečer. Od južnega kolodvora odide zabavni vlak ob 2. 'uri 45 m. pop., in se povrne z Devina ob 9. uri 36 m. zvečer. Javlja se nadalje, da je v (Devinu postjja, na kateri se vstavljata oba vlaka. Postaja je oddaljena od Devina komaj 10 min. Toliko v ^vnanje. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu so darovali b«tri o priliki krsta Ljudmile Rebek 4 K 20 st. Ciril-.Metodijev dar. Gospa Ljudmila Lahajnar v Kranju je nabrala pri raznih go-speh in gospodih 14 K — st. Prej izkazanih 642 ,, 69 „ Skupaj 656 K 69 st. Srčna hvala I Bog daj mnogo posne-movalk ! * Trgovsko izobraževalno društvo« javlja svojim členom, da se udeleži »Soko- iove« -lavnosti v Devin juiri 25. t. in. Odhod ob 'J. uri jM>jx»ld. s parni kom s pomola sv. Karla. Oni, ki se žele udeležiti, vdobijo vstopnico pri društvenem blagajniku na licu mesta. Odbor. »Slovansko pevsko društvo« v Tr-tu priredi svojo prvo letošnjo veselico na vrtu družl>e sv. Cirila in Metodija dne 1. septembra z jako zanimivim in velikim vspore-dom. Znano je vsakomur, da je to društvo skozi vse leto pri j »omagalo s svojim petjem v raznili naših domačih društvih in pripomoglo do lepih vspehov j»ojedinih društev. Zato smatramo za svojo nujno narodno dolžnost, da društva in nnloljube opozorimo na to veselico »Slovanskega pevskega društva« oziroma na njihovo dolžnost, da podpro tako velezaslužno Iruštvo materijalno in moralno. razumljenja, se je večina delavcev podala na p tuje iskat si dela. Tz nekdanje žive Nabrežine {»ostati more, ako se uniči jedini vir blagostanja, kamnoseška obrt, najslabša vas na Krasu, kar naj bi resno prevdarili obe nasprotujoči si stranki. X Mesto postnega odpravnika je razpisano na c. kr. poštnem uradu v Du-tovljah (III. razred, 4. stopinja), pol. okraj Sežana, proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K na leto in letni pavšil za slugo 140 K. Prošnje v teku treh tednov na |»oštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Vesti iz Kranjske. Vesti iz ostale Primorske. Stavka v N a b r e ž i n i. »Soči« poročajo iz Nabrežine, <1 a so g o s p o ti a r j i odpustili vse delavce in izročili vse delavske knjižiee županstvu, kjer jih delavci lahko dobe. S tem bi bila torej stavka zaključena — najžalostneje : in sicer za obe stranki : za delavce in delodajalce! Nam pa sili vprašanje: je-li res moralo priti tako? Ali res ni bilo nobene j»oti do sporazumljenja. ako bi bili od jedne strani gos|w>darji kazali potrebni zmisel za položenje delavcev, in ako bi bili, z druge strani, v«»ditelji s ta v kujoč i h delavcev gledali nekoliko manje — to bodi povedano kar naravnost — na reklamo za svojo soeijalistično stranko!! Nam ne preostaja druzega, nego da z ozirom na splošni interes — mi uključujemo namree vse stanove in vse sloje v poj m »ljudstva« — izrečemo iskreno in globoko obžalovanje na takem izidu štrajka v Na-brežini. Tu lw»di še priobčen dopis, došel nam iz Nabrežine o koncesijah, v katere so bili £ os j »od a rji pripravljeni privoliti. Ta dopis priobčujemo na izrecno željo ali tudi z iz-recn m povdarkom, da ne sprejemljemo nikake odgovornosti in da priobčuiemo brez nikake tendencije od naše strani. Dopis se glasi: Na zahteve delavcev so bile zadnje ponudil gosj»odarjev sledeče : Stav. 1 ' Stopnice brez profila, spodaj surovo obdelane: t rti i kamen K 2'HO; mehak K 2'60 od metra : Stav. 21 ravno take, samo ne prostonošeče : trdi kamen K 2'40, mehah K 2*20 od metra. Stav. 17) se je predelala tako, da za uro dela prejme v I. razredu 21 nvč-, II. 20, III. U*. IV. IS, V. 17, VI. 16. VII. 15, VIII. 14, IX. 13, X. 12, XI. 11, XII. 10 nvč. Nočno delo <»dpade: določilo se je pa, da se v slučaju nujne potrebe more delati tudi po noči. a delodajalec mora brezplačno preskrl»eti luči. Delavski čas traja sledeče : Od 1. aprila do 31. avgusta: začetek ob rt. uri, pol ure j»očitka. ob 12. odmor do 2. (»opol., ob 0. in j»ol uri zaključek, skupaj 10 ur; marca in septembra : začetek ob »». uri, pol ure počitka, ob 12. odmor do 1. in pol, ob C. zaključek : skupaj 10 ur: januvarja, februvarja, oktobra, novembra in decembra: začetek ob 7. uri do 12, odmor do 1. ure, ob 6. zaključek: skupaj 10 ur. Zaslužek se bo izplačeval vsako soboto ali pa vsako drugo soboto; v zadnjem s!u-•aju je pa delodajalec zavezan plačati delavcem ob sot»otah, ko ni izplačevanja, 50 do SO" 0 na račun njih zaslužka. To pa jedino le, če delavec zahteva. Konečno je še določeno, da mora vsaki delavec posedovati knjižico, v katero Im> delovodja upisoval vsaki kos, ko bo narejen. Delavni čas v kamenolomu je sledeči: Od 1. aprila tlo 31. avgusta 10 ur; janu-vaija. februvarja, oktobra, novembra in de-•embra ur; marca in septembra 10 ur. Plača od ure je sledeča: I. razred 21 nvč, II. 20, III. 19, IV. 18, V. 17, VI. 16, VII. 15. VIII. 14, IX. 13, X. 12, XI. 11. XII. 10. Drugo je ostalo pri prvi ponudbi. Cenjeni čitateiji lahko razvidijo iz tega, da bi se bili delavci lahko pol»otali ! Drugi krat hi se še kaj dodalo, a vse naenkrat ni "nogt»če. Ker do danes se ni nikakega spo- Razne vesti. stenografskega društva, potrjenih od c. kr. namestništva v Gradcu dne 31. avg. 1900. štev. 29.403. sklicuje začasni odbor ustanovni zbor v četrtek, dne 29. avgusta, v S t. J ur. ob juž. žel. v prostorih g<»stilue (,'ernovše-kove. Ob 10. uri bo sv. m iša v farni cerkvi. Ob '/„ll uri se prične zborovanje po sledečem dnevnem redu : 1. Poročilo začasnega odbora. 2. Volitev društvenega odbora. 3. Predlogi o izdavanju strokovnih spisov. 4. Razni nasveti. Opoludne skupni domači obed (kdor se ga želi udeležiti, naj to naznani g. Ivanu Kristanu v St. Jurju do 27. t. m.) Po obedu zabava s petjem na vrtu iste gostilne. Na zborovanje je dovoljeno priti stenografom in prijateljem naše umetnosti, ki želč postati členi društva. — (Gospodarska organizacija * I z Idrije nam pišejo : Težko pri- |na Štajarske m. Na shodu v Zgornji čakovani »Rokovnjaei« so se vprizorili ko- j80 členili, da se za ves breški okraj nečno dne 17. t. m. in to v prvič. Zanima-, *a8n,IJe velika gospodarska zadruga, pa - nje je bito velikansko; le škoda, da ni imela l,rez V8aoe^a kon8Uma* Organizacija bo za i i .. ... i • . -i , ■ i i-i__ t vse stroke gospodarstva, zlasti pa za vinar- Idrija isti dan vsaj trikrat tako velikega gle- * i » r dišča, ker na stotine ljudi moralo se je vrniti, j 8tv<»> ker ta okraJ Je V *>rvi Vr3ti fprizorjenje Rokovnjačev je bilo naravnost >iški- Istotako uaJ 1,1 V zadruge povspeševali domačo obrt, n. pr. pripletenje imenitno. 11 r r r j Nantle (g. Lapajne), glavni junak, je bil jerbasov. velesimpatična prikazen, toliko v maski, koli kor v igri. Videlo se je, da je svojo nalogo prav dobro proučil; ugajal je posebno v prvem nastopu. V dvogovoru s Polonico je bil Poživinjena mati. Na Dunaju so aretirali ljubezniv, le malo pretili. Drugi glavni junak neko žensko, ker je usiljivo beračila z otro-lilaž Mozol (g. Vidic), je bil tudi popolnoma gjgem v naročju. To pa jo je tako razljutilo, kos svoji nalogi. Izvrstno se mu je posrečil pri- fja je trimesečnega dečka z vso silo vrgla ob zor pri Hudmanovi Jeri, predno so nam ga, tja Deček se je močno poškodoval na glavi, na žalost, ubili. Izboren je bil tudi Boječ (g. Ta prizor je vzbudil — kako bi ne ! — obče Serjun), ki je čevljarjevo ulogo proizvel jako 0^0rčenje med pasanti in redarji so imeli karakteristično. Kupleti njegovi so nam jako težko nalogo, da so branili poživinjeno ženo ugajali. Poseben talent smo opazili v hlapcu [>ref] ogorčenjem navzočih. Franeeljnu (g. Taiues), kateri je znal tako Tožba za 500 milijonov. V Newyorku je izborno tolmačiti ono neznatno ulogo, da je pričela te dni tožba za velikansko svoto 500 vzbujal občno zanimanje in občudovanje. Kaj milijonov kron. Tožbo je uložila gospa Repa naj rečemo o naši presrčkani Polon i ci bekka Ano Me. Donald, ki je v svoji visoki (gdč. An;ci Lapajne)? — Poznana je kakor starosti prišla do prepričanja, da je posest-v i rt u vozi nj a in pijanistinja in prepričani smo nica nekega velikega dela zemljišča v Ne\v-bili, tla izvrši svoj pevski del izvrstno, yorku, ki je sedaj vredno 500 milijonov, a da je tudi tako izvrstna igralka, tega nismo (Jt»spa M. Donald zatrjuje, da je ono zein-pričakovali. Kako je napravila prizor z Nan- ijjgge zapustil njen oče svojemu nečaku le detom, to se mora le videti in ne more popisati. j>(Hi pogojem, ako je ona, ga. Me. Donald, Koliko nežnosti, koliko globokega čuta, je 0t> njegovi, očetovi smrti že mrtva. Rebekka izražala v svoji igri! Moment, ko se hoče še je takrat bivala daleč v tujini in nečak je enkrat posloviti od svoje mamice, bil je tra- nastopil dedščino, mislč, da je ona mrtva, gično pretresljiv, da je marsikomu oko po- prodal je posestva, ki so sedaj vredna 500 rosilo. Že zunanja prikazen g. Poljaka (gosp. miljj0nov, za samih 5 tisoč dolarjev. Zani-Rus) vzbujala je občno simpatijo. Njegova manje za izid te pravde je velikansko. igra, posebno nastop z Nandetom, je bil prav _ dramatiško dovršen, na čemer mu moramo le častitati ; a slovo Nandeta bilo je tako pretresljivi in ganljivo lepo, da tudi tukaj ni ostalo nobeno oko suho. Krčmar Joftt (gosp. N. N.) je prav dobro stregel svojim rokov- .... j , .... . predsednik Loubet povodom obiska carjevega njaskim gostom ter dobro napravljal mir med 1 * . ....... j. . . . v izda amnestijo za obsojence radi pohtiskih prepirajoči mi. Jako dobro je ugajal lonce v _ , _ ' . i ^ i j , . -i pregreškov. »Graulois« pridodaje, da bi bil Raitguzen (g. Novak) ; posebno dober je bil 1 j , , .. .. . . oooooooooooooog Ugodna prilika. O V ulici Nuova. nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklti, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 novč. više. Naočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v želvi no kost. dalnogledi za kopno, za pO morju in gledališče. Termometri za mrzlic o, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. 8 o s 8 O Tržaška posojilnica in hranilnica legistrovana zadruga i omeienim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 \'a°/o> na menjico po Je Pisanje mirovnega (g. Kogovšek) je bil tudi kos svojej komisar- protokola od strani kitajskih pooblaščencev jevi ulogi, enako sodnik Gavrič (g. Šepeta- ! odloženo le za nekoliko dni ter da je odlo-vec). Mencej (g. N. N.) je izlw>rno pel svoje ženJe nasta,° vsied Potrebe, da se pred pod-i kuplete. Lep prizor je bil v Ornem grabnu. I Panjem protokola izdajo dekreti, s kate-:Xona (g. Vidmar) Urk (g. K. N.) Mer (g. rim ^ Pojavijo kazni, prisojene obtoženim N. N.) in drugi bili so vsi na svojem "radnikom, mestu. Velik štrajk. Kaj ugajali so občinstvu mladi vojaki, i LONDON 24. (B.) »Times« javlja iz Kakt) naravni so bili in srčni Ti otroci. Peli Buenos Avres včerajšnjega dne: Na železnici, j so izborno, nastop in korakanje taktno. Da k« vodi od Pringlesa proti Bahia-blanca, je so bili ti tako izvrstni, na tem gre vsa čast ustavilo delo kakih 3000 mož z ntemelje-gospici Anici Lapajne, ki se je trudila ž njimi njem, tla niso dobili izplačanega vsega za-s poučevanjem. služka, ki jim pristoja. Strajkovci, ki so ve- V obče so bili »Rokovnjači« uprizorjeni činoma oboroženi, se vedejo grozilno. Vlada izvrstno, ter je Idrijčanoro le častitati, da je odredila, da morajo biti pripravljeni konji-so priredili občinstvu tak užitek. štvo in druge čete za slučaj, da bi navstali II. predstava je bila dne 20. t. m. kije neredi, bila še popolnejša in tudi izborna. * tt n n n n n n n n n n n n n »i MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, tla je prevzela Drvo slov. zalop phištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1. stran| eerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. X X n x * K X X X X X X X X X X X Želja naseda ljudstva je, da bi se, dokler imamo te dobre mt>či, vsaj še parkrat uprizorili, tla bi bilo možno vsem, udeležiti se te predstave, kar sieer ni mogoče radi tesnih prostorov. Napol-Idričanka. Vesti iz Štajerske. — Slovensko stenografsko društvo. Ne podlagi £ 25. pravil Slovenskega Sokoli! »Tržaški Sokol« vabi Vas zopet enkrat pod svoja krila. Kar jih je zvestih sokolski zastavi, morajo priti jutri, v nedeljo, dne 25. avgusta t. 1. v Devin ! Sestanek bo ob 2. in pol uri na parniku »Zaule« na pomolu S. Carlo. Odhod točno ob 3. uri popoludne; iz Devina ob 10. uri zvečer. Z bratskim Na zdar ! ODBOB. iz Trsta xxxxxxxxxxxxxxxx tf^t&t&SfoStš&š&SfSfš&StsD i Aleksander Levi Minzi® ie Prva in največja tovarna pohištva ^ Tseh vrst & -TRST {•- TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 <šolsko poslopje) . in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ~ ILDSTKOVAUJ CEKIK ZASTONJ II F K A S K 0 Predmeti postavio se na parobrod a.Ii železnico franko. (SSfSf Stcv. »J5I. Razglas dražbe. 1 )ne S septembra t. 1. med in 12 uro predpoldne vrnila se l>ode v tiikajšmni oh<". i: radu javna zmanjše-valna dražba za oddajo del;« pri po-popntvi občinske liiso v Marezigah. I >ei<» pmračunjeno je na K vdeležniki položiti morajo pri dražbi 10°,, kavcijo v znesku kron. I >elo se bode oddalo najcenejemu ponudniku. Načrt dela in natančneji pogoji razvidni so v uradnih urah v podpisanem uradu. Županstvo Marezige. dne IS. avgusta 1H01. Babic župan. Podpisani javljamo s tužnim in potrtim srcem v?em sorodnikom, prijateljem in znaneem, da je nas preljubi oče oziroma soprog Josip Vatovec trgovec z živino in posestnik. danes ob 5. nri zjutraj, previden se svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil ob s. uri zjutraj. KOŽICE pri Materiji, dne 2:i. avgusta 1901. Antonija Vatovec roj. Sosič. soproga. Josip. Ivan. Franjo. .lo>ipiua vd. Poleti, Marija vd. Juriše vir. sinovi. hčere. Sloveči profesorji zdra" vilstva in zdravniki priporočaj" Želodčno •«. 4. tinkturo lekarnarja jMccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krep6uJoče in tek vzbujajoče, prebavljenje iu • litije kot telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onira, ki trpč na navadnem telesnem zaprtju Razpošilja se proti povzetju v škatljical po 12 in veC stefleniCic. Crodaja sn v lekarnah v Trstu, Primorskem, Istri in Dalmaciji po .'JO stot. stekleničioa. Trp.-obrtiia m\wm zata z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniSka ul. St. 1., I. nadstr. Štev. 904. Razpis. Pri občinskem uradu \ Dekanih je razpisano mesto obe. tajnika z letno plačo 1200 kron in prostim < tanova-| njem. Prositeljem je izkazati dosedanje složbovanje, neomadeževano ponašanje v vseh obzirih in popolna zmožnost slovenskega kakor uradnega jezika, kakor tudi drugih deželnih jezikov. Prošnje je vložiti pri podpisanem občinskem uradu najdalje do dne 1~>. septembra 1901. Žnpanstvo krajne občine v Dekanih. dne 1 M. avgusta 1901. Mahnič župan. Pevovodjo išče pevsko društvo „Kolo" V Trstu. Isti mora biti teoretično in praktično izvežban v poučevanju petja; imel bi priliko podučevati tudi druga društva v bližini mesta. Natančneji pogoji se izvevo pri p red s e d n i .41 v u »KOLA«. ulica Molin piecolo št v. 1. IVAN SCHINDLER Buna j, m. Erdbergitraue itev. 12. razpošilja srralis iu franko kataloge v slo-veii>ko-i1alijaiiskcni jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj, privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. 1^C^C^IO^C^i^^I^^I^^ICi Vajenca 14 do 1.% let starega se i sce za krojaško obrt v Trstu. Naslov pove uprava »Edinosti.« Trgovina z izgotovljenimi oblekami. Qn|or*ini r>onte della Fabbra št. 2. vogal wdldl lili- ul. Torrente. Podružnica Piazza P o z z c del Mare -tev. 1, druga podružnica „Alla citta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove .*} iBrunerjt-va hiša). Zaloga ugotovljenih oblek za moške in dečke in sieer: obleke za moške od gl H.50 do 24. za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izlmru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4..V) do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. i) do ltf Volnene obleke za dečke od o do 12 let od gld 2.50 do ff. od platna ali satena v raznih barvah od gld l do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel^ po Hi kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "Tgodni plačilni pogoji — S postov anjem Podružnica H. A. S 31 E K A L v Zagrebu. K i slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski. beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu. Vela zaloo krojne bta Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez pogajanja. Se -r »vori Slovenski ! ♦ ■ ♦ Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica Št- 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak «tan oaje tudi na obrok. Pisarna odvetnika fl.ra Milaela Trnflna je od sedaj naprej v Via Zonta št. 5. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: ul. Istitiilo li Telofon št. 145 Svoj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Slo-! venci ' V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Lovrenc Vodopivec. Obrestuje hranilne vlotje, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po o°/u, navadne po 41/2°/o ,n vloge na Conto - corrent po 3.60°/o* Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga =mma. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tokočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—dopoludne od '6—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih cd 9—12. dopoludne. GORIŠKA LJUDSKU POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -&& Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestu-jejo po 41/2 °/0, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom iu sicer na meujice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/*0/^ Uraduje vsaki »lan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje uran. M leta 1900. Kron 1,263.56$ Poštiio-hraii. račun št?. 831.315. Razsežno jamstvo "M Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlach) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemo tn kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne paške z ftibre, risanice, lovske kratke pnške in dve cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopitu, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri naj solidne j sem delu o o o o e o zmerne cene. ° ° ° ® ° ° Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Cene zmerne. 100 do 300 goldinarjev zauiorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu jw>šteuo. brez kapitala in rizika z razpeeavanjem zakonito do.*oijeaili državnih papirjev in srečk. Ponudbe j mm! naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8. Sprejemajo f»e pogrebi v veliki gali in I., II.. III. IV. razreda; previ/.i mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni. v zlato- čmi, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih krst: belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Ifiborso št. 25 In v Skednju (Ščedna) št. 388 (naglavni cesti). Sprejema naročbe po meri in za poprave. Bog i narod ! Peter Rehar, čevljarslri mojster. A. BUCHBINDER Trst. — Via Kiborgo 27. — Trst- Zaloga mebljev, kovčekov, potnih torb po cenah, da se ni bati konkurence. Velika zaloga pohištva in tapecarij po najnižjih ceu ah Peter Mnšik, ulica Torrente št. 16. Prosi se za blagohoten obisk, da se v resičnosti prepriča.