C0L03JEVE
iliFOSfilACijE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA
Leto XH.	MAJ 1983
GOLOB MEDVODE
St. 5 (130)
»263560
Zaključna slovesnost ob letošnjem »Pohodu«
Uspešno prvo trimesečje
DO Color je v prvem trimesečju letošnjega leta dosegla dobre poslovne rezultate. Ne samo, da so bili preseženi rezultati, doseženi v enakem obdobju lanskega leta (kar glede na to, da je bilo prvo trimesečje od vseh trimesečij lanskega leta najmanj uspešno, niti ni bilo tako težko), temveč so bili doseženi tudi boljši rezultati od načrtovanih.
Celotni prihodek (1.131 mio din) je bil za več kot polovico, dohodek (2g0 -mio din) pa več kot za enkrat z%čjf J«qNloseženega v lanskem pr-/4em triiaStsečju. Pri tem sta obe
|X|
temeljni organizaciji za približno 5 odstotkov presegli plan celotnega prihodka, oz. za 25 odstotkov plan dohodka. To j e bila posledica zmanjšanja deleža materialnih stroškov in amortizacije v celotnem prihodku od 78,4 % v četrtem kvartalu lanskega leta, na 77 %. Vzrokov za to je bilo več. Najpomembnejši je bila gotovo proizvodnja. Kljub temu, da so rezultati proizvodnje zaostali za načrtovanimi, kar velja še posebej za TOZD Smole, ki je proizvedla za približno 9001 ali 20 % manj kot je bilo predvideno s planom, je bila proizvodnja (10.3931)
za dobro desetino večja od lanskoletne, čeprav je bilo poprečno število zaposlenih (659) za dober odstotek nižji od lanskoletnega.
Količinska prodaja (9.1471) je bila tako lahko večja, ob dinamično vodeni politiki cen pa je bila večja tudi vrednostna prodaja.
Oskrbljenost z deviznimi sredstvi je bila zadovoljiva. Do izraza je prišlo preudarno združevanje sredstev za financiranje skupnih razvojnih programov in tesnejše sodelovanje z v reprodukcijskih verigah povezanimi organizacijami.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Količinska založenost s surovinami je bila pod lanskoletno, bistveno ugodnejša pa je bila dinamika razpolaganja s surovinami, saj je bila založenost prek celega trimesečja dokaj enakomerna, medtem ko za primerjalno obdobje tega ne moremo trditi.
Izvozne obveznosti so bile izpolnjene, čeprav sestava izvoza glede na izvor in področje ni bila optimalna. Uvoz surovin je potekal skladno z usklajenim planom SI-SEOT, naj večje težave je pravzaprav povzročala občasna devizna nelikvidnost poslovnih bank.
Ob skoraj nespremenjenem deležu zakonskih in pogodbenih obveznosti, se je čisti dohodek (187 mio din) povečal za več kot 150 odstot-
kov, tako da je bil skoraj za polovico večji kot dohodek (126 mio din) v enakem obdobju lanskega leta.
Poprečni osebni dohodek je znašal 18.589 din, v enakem obdobju lanskega leta pa 17.095 din. Skupaj je bilo za osebne dohodke izplačanih za 11 odstotkov več sredstev kot lani. Poslovni sklad je bil oblikovan v višini 130 mio din, kar je za 30 mio din več kot v četrtem trimesečju lanskega leta. Razveseljivo je, da sta temeljni organizaciji oblikovali poslovni sklad v približno enakem razmerju kot sta u-gotovili celotni prihodek (34 :66).
Poslovanje v začetku letošnjega leta je bilo torej uspešno. Lahko rečemo, da so bili doseženi rezultati v veliki meri odraz našega dela,
naše pripravljenosti in volje, da z zaupanimi družbenimi sredstvi kot dobri gospodarji uresničujemo naše lastne in širše družbene interese. Pošteno pa moramo priznati, da so k tem rezultatom pripomogle tudi razmere ter pogoji, ki v našem razvijajočem se plansko-tržnem gospodarstvu postavljajo v prednostni položaj zdaj to, zdaj drugo panogo gospodarstva.
Pred nami je še več kot polovica poslovnega leta, ki naj bi bilo za rast in razvoj DO Color prelomno leto. Zato moramo z zavzetim delom nadaljevati in skušati v čim večji meri doseči cilje, ki smo si jih postavili s planskimi dokumenti.
B. D.
Rezultati poslovanja v obdobju od 1.1. do 31.3.83
IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1.1. DO 31. 3. 1983 S PRIMERJAVO ISTEGA OBDOBJA LETA 1982 IN PLANA
CO	CO CO			
2	2		O	
g"	g"	O	Tl ^	O
O CO >N 1	CD CO >N 1	J2 ll	1-H T—1	s II
Dose 1.1,-	Dose 1.1,-	Inde: 1982	Cm ra . S m	Indel plan
TOZD SMOLE
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba rezervni sklad poslovni sklad
4.	Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS)
TOZD PREMAZI
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba rezervni sklad poslovni sklad
4.	Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS)
DSSS
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba
4.	Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS)
DO COLOR
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba rezervni sklad poslovni sklad
4.	Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS)
216,466.479	342,188.204	158	326,111.000	105
39,615.812	79,839.155	201	64,130.000	124
22,233.946	57,648.977	259	43,698.000	132
7,942.296	9,047.335	114	10,008.000	90
1,530.002	1,956.793	128	2,008.000	97
990.395	1,995.979	202	1,603.000	125
11,771.253	44,648.867	379	30,079.000	148
16,798.717	52,681.927	314	37,579.160	140
436,352.310	761,874.801	175	728,598.000	105
69,188.966	162,228.847	234	129,286.000	125
34,337.447	113,328.195	330	83,518.000	135
23,268.368	25,493.022	110	29,330.000	87
4,633.029	4,337.422	94	6,171.000	70
1,729.724	4,055.722	234	3,232.000	125
4,706.326	79,442.029	1688	44,785.000	177
13,606.394	96,034.787	706	58,446.320	164
24.767.031	27,289.776	110	29,760.000	92
18,130.332	18,890.659	104	21,628.000	87
15,275.655	16,198.699	106	18,080.000	90
12,476.233	14,109.080	113	15,915.000	88
2,799.422	2,089.619	74	2,165.000	96
1,167.494	1,645.702	140	1,406.280	117
677,585.820	1,131,352.781	167	1.084,469.000	104
126,935.110	260,958.661	206	215,044.000	121
71,847.048	187,175.868	260	145,296.000	129
43,686.897	48,649.437	111	55,253.000	88
8,962.453	8,383.834	93	10,344.000	81
2,720.119	6,051.701	222	4,835.000	125
16,477.579	124,090.896	789	74,864.000	174
31,572.605	150,362.416	476	97,431.760	154
OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA
IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1.1.-31	. 3.1983			
BESEDILO	Smole	Premazi	DSSS	DO COLOR
CELOTNI PRIHODEK	342,188.204,15	761,874.801,30	27,289.775,65	1.131,352.781,10
PORABLJENA SREDSTVA	262,349.048,81	599,645.954,19	8,399.116,20	870,394.119,20
DOHODEK	79,839.155,34	162,228.847,11	18,890.659,45	260,958.661,90
RAZDELITEV DOHODKA ZA:				
PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD —	prisp. za stanovanjsko gradnjo —	prisp. za starostno zavarovanje kmetov —	za štipendiranje v Ljubljana-Siška —	komunalnim skupnostim —	zdravstvo —	invalidsko in pokojninsko za vr o vanj e —	zaposlovanje in socialno varstvo delavcev —	prispevek za požarno varnost	1,175.256,75 124.537,30 55.511,75 44.319 30 97.502,50 743.441,— 70.943,90 16.841,35 22.159,65	3,295.418,30 349.217,70 155.654.85 124.276.85 273.409,— 2,084.653,50 198.842.85 47.225,20 62.138,35	1,722.731,50 188.505,75 77.833,05 62.149,15 136.728,— 1,097.121.15 100.936,25 28.383,70 31.074,45	6,193.406,55 662.260,75 288.999,65 230.745,30 507.639,50 3,925.215,65 370.723,00 92.450,25 115.372,45
PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE Prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje valoriziranih pokojnin SIS izobraževanja SIS raziskovalne skupnosti Prispevek za druge republike — ostali	2,374.253,15 1,027.966,65 990.005,50 356.281,—	5,044.147,30 2,307.346,65 2,011.637,70 725.162,95	332.834.85 242.436.85 90.398,—	7.751.235.30 3.335.313.30 3,244.080.05 1,171.841,95
DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE —	davki iz dohodka SRS in druge republ. —	vodni prispevek —	solidarnostni prispevek —	ŽG 2TP za pokrivanje/ infrastrukture	3,709.964,20 1,942.593,50 687.379,25 159.678,30 920.313,15	7,368.397,25 3,832.775,85 1,356.213,— 324.457,70 1,854.950,70	283.462,50 283.462,50	11,361.823,95 6.058.831.85 2,043.592,25 484.136,00 2.775.263.85
DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST —	delovne organizacije skupnih služb —	za delovno skupnost Kemija	8,400.895,70 8,192.240.— 208.655,70	18,851.043,30 18,451.196,— 399.847,30		27.251.939.00 26.643.436.00 608.503,00
DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE	6,529.811,50	14,341.646,30	352.931,80	21,224.389,60
— prispevek za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva	1,780.646,60	3,395.662,65		5,176.309,25
—	amortizacija nad predpisano stopnjo —	vodni prispevek (onesnaževanje voda)	279.332,70	388.492,80	6.039,80	673.865,30
— članarine	59.671,80	113.572,50		173.244,30
— kazali, takse in sodni stroški	—	486,—	11.432,—	11.918,00
— zavarovalne premije	800.010,—	1,540.005,—	90.000,—	2,430.015,00
— bančne storitve	408.437,15	331.469,20	598,50	740.504,85
— povračila stroškov plačilnega prometa v Jugosl.	35.265,10	56.050,20	19.586,40	110.901,70
— za/ uporabo mestnega zemljišča	86.654,25	236.548,80	22.930,95	346.134,00
— prispevek SIS za ekonomske odnose s tujino	6.911,20	22.602,—		29.513,20
— obresti	2,622.873,65	7,353.228,40		9,976.102,05
— financiranje ljudske obrambe	175.646,15	356.903,45	41.999,45	574.549,05
— nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe	2.683,75	8.383,75	4.441,25	15.508,75
— ost. prisp. po predp. drug. republ.			64.118,80	64.118,80
— štipendije	31.602,—	51.555,—	30.324,—	113.481,00
— nepovratna sredstva za komunalno gradnjo	239.517,45	486.686,55	56.671,95	782.875,95
— prispevek za usposabljanje zemljišč za družbene organizacije kmetijske proizvodnje	559,70		4.788,70	5.348,40
CISTI DOHODEK RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA: —	osebne dohodke —	za inovacije	57,648.974,04 9,047.334,65	113,328.194,66 25,493.022,10	16,198.698,80 14,109.080,15	187,175.867,50 48,649.436,90
DEL ZA SKUPNO PORABO OD TEGA ZA: —	druge namene —	stanovanjsko izgradnjo	1,299.000,— 657.793,85	2,395.000,— 1,942.421,95	1,482.359,15 607.259,50	5,176.359,15 3,207.475,30
SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad DEL ZA POSLOVNI SKLAD	1,995.978,18 44,648.866,64	4,055.721,18 79,442.029,43		6,051.700,08 124,090.896,07
rr 1 e v •
Tehnični pregled rekonstruirane mešalnice -finalizacije
Rekonstrukcija je bila začeta decembra 1977, ko nam je Ljubljanska banka odobrila kredit. Izgradnja nikakor ni potekala po zastavljenem načrtu. Zahteve, da se mešal-nica avtomatizira, modernizira in poveča, so spremenile prvotni načrt tako korenito, da smo morali izdelati na zahtevo Ljubljanske banke aneks k investicijskemu programu leta 1980 in ga predložili Ljubljanski banki za odobritev dodatnih sredstev. Aneks k investicijskemu programu je vseboval tudi uvozno avtomatsko opremo za šaržiranje in transport sipkih materialov. Za uvoz opreme je bilo izdano dovoljenje od SISEOT, pri Narodni banki pa zaradi znanih restriktivnih mer niso izvedli deviznega plačila. Med potekom akcije za uvoz opreme smo pridobili lokacijsko dovoljenje (november 1979) in gradbeno dovoljenje avgusta 1980. S tem je bila dana zelena luč za pričetek izgradnje. Dela so se pričela na objektu nadstrešnice 3.
11.	1980, v mešalnici pa 6. 6. 1981. Gradbena dela je izvajalo podjetje SGP — Gradbinec Kranj — TOZD GO Ljubljana s svojimi podizvajalci. Gradbena dela nadstrešnice so bila končana maja 1981, v mešalnici pa septembra 1982. Z montažo tehnoloških naprav se je pričelo že med izvajanjem gradbenih del, izvajala pa Kovinarska — Krško. V letu 1981 je še vedno potekala akcija za pridobitev dovoljenja in potrebnih deviznih sredstev za uvoz opreme. Ko je bilo konec 1981. leta jasno, da uvozne opreme ni možno pridobiti, smo pričeli z razgovori z domačimi proizvajalci (Kovinarsko in Iskro). Zaradi tehnološke zahtevnosti opreme so bile opravljene številne konsultacije izračuni ter izdelani načrti in sheme, da se je oblikovala tehnološka oprema, prilagojena našim željam, tehnološkemu znanju kooperantov in nabavnim možnostim za posamezne sklope o-preme. Tako je bila konec leta 1982 podpisana pogodba z Iskro — tozd Avtomatika za dobavo šaržirne in tehtalne opreme. Vendar s tem še nismo dobili kompletno opremo. Pnevmatski transport sipkih materialov, posebno titandioksida je za naše proizvajalce strojne opreme še
(Nadaljevanje na 5. strani)
COLOR4
KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA DO COLOR l.-lil. 1983
Izkazan v		1982	1983	Index
1. Dohodek na delavca	din	198.336	414.220	209
2. Dohodek v primer j. s povpr. uporablj. sred.	%	9,49	12,89	136
3. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca	din	112.261	297.105	265
4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom	°/o	18,28	49,87	273
5. Akumulacija v primer j. z ustvarj. čist. doh.	%	32,29	69,53	215
6. Akumulacija v primer j. s povpr. uporablj. sred.	%	1,84	6,43	349
7. Osebni dohodek in sred. za skup. porabo na del.	din	27 422	30.176	110
8. Čisti OD na delavca mesečno povpr.	din	16.641	18.251	110
9. Izločitve iz oseb. dohod, na del. — meseč, povpr.	din	6.112	7.489	123
10. Izločanje iz dohodka	din	40.892	73.858	181
11. Akumulac. z amortiz. v primerj. s povpr. uporablj. sred.	%	2,66	7,43	279
12. Povpreč. uporablj. sred. na delavca	din	2,089.460	3,213.159	154
13. Celotni prihodek v primer, s porablj. sred.	%	123,05	129,98	106
14. Celotni] prihodek v primer, s povpr. uporablj. obrat, sred.	št.	obr.	0,64*	0,74*	114
15. Izguba na delavca	din	—	—	—
16. Dohodek v primerj. z načrtovanim	%	63,84	121,35	190
17. Del čist. dohod, za OD v primerj. z načrt.	%	93,69	88,05	94
18. Povpr. štev. zaposl. po stanju na koncu meseca	abs. zn.		660	653	99
KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA TOZD SMOLE				
L—III. 1983 1. Dohodek na delavca	din	356.899	719.272	202
2. Dohodek v primerj. s povpr. uporablj. sred.	%	9,85	13,60	138
3. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca	din	200.306	519.360	259
4. Akumulacija v primerj. z dohodkom	%	42,31	58,42	138
5. Akumulacija v primerj. z ustvarj. čist. doh.	°/o	75,39	80,91	107
6. Akumulacija v primerj. s povpr. uporablj. sred.	%	4,54	7,95	175
7. Osebni doh. in sred. za skup. por. na delavca — mesečno povpr.	din	28.445	33.045	116
8. Čisti dohodek na delavca — mesečno povpr.	din	17.494	19.254	110
9. Izločitve izi oseb. dohod. na delavca — meseč, povpr.	din	6.357	7.915	125
10. Izločanje iz dohodka	din	61.772	124.228	201
11. Akumulac. z amortiz. v primerj. s povpr. uporablj. sred.	%	5,17	8,98	174
12. Povpreč. uporablj. sred. na delavca	din	3,623.263	5,288.132	146
13. Celot. prih. v primerj. s porablj. sred.	%	122,40	130,43	107
14. Celot. prih. v primerj. s povpr. upor. obrat. sred. št.	obr.	0,58*	0,74*	
15. Izguba na delavca	din	—	—	—
16. Dohodek v primerj. z načrtovanim	%	67,07	124,50	186
17. Del čist. dohod, za OD v primerj. z načrt.	%	93,08	90,4	97
18. Povpreč. štev. zaposl. po stanju na koncu meseca	abs. znes.		114	113	99
KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA TOZD PREMAZI I.—III. 1983
Izkazan v		1982	1983	Index
1. Dohodek na delavca	din	197.120	477.144	242
2. Dohodek v primer j. s povpreč. uporablj. sred.	%	7,78	11,85	152
3. Ustvarjeni čisti dohodek	din	97.827	333.318	341
4. Akumulacija v primer j. z dohodkom	%	9,30	51,47	553
5. Akumulacija v primer j. z ustvarj. čistim doh.	%	18,74	73,68	393
6. Akumulac. v primer j. s povpr. uporablj. sred.	%	0,76	6,10	803
7. Oseb. dohod, in sred. za skup. por. na del. mesečno povpr.	din	26.497	29.246	110
8. Čisti OD na delavca mesec, povprečje	din	16.175	17.759	110
9. Izločanje iz oseb. dohod, na delavca — mesečno povprečje	din	5.923	7.234	122
10. Izločanje iz dohodka	din	46.893	88.381	188
11. Akumulacija z amortiz. v primer j. s povpr. sred.	%	1,53	7,01	458
12. Povpreč. uporablj. sred. na delavca	din	2,533.777	4,027.066	159
13. Celotni prih. v primerj. s porablj. sred.	°/o	118,84	127,05	107
14. Celotni prihodek v primerj. s povpr. uporablj. obrat. sred.	št.	obr.	0,65*	0,74*	114
15. Izguba na delavca	din	—		
16. Dohodek v primerj. z načrtovanim	%	56,76	125,48	221
17. Del čist. doh. za OD v primerj. z načrt.	%	93,44	86,9	93
18. Povpr. štev. zaposl. po stanju na koncu mes.	abs. znes.		361	353	98
KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA DSSS				
1. Dohodek na delavca	din	101.856	105.534	104
2. Dohodek v primerj. s povpr. uporablj. sred.	%	39,66	27,74	70
3. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca	din	85.818	90.496	105
4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom	%			
5. Akumulacija v primerj. z ustvarj. čist. doh.	°/o			
6. Akumulacija v primerj. s povpreč. uporablj. sred.	%			
7. Osebni dohodek in sred. za skup. por. na del.	din	28.606	30 165	105
8. Cisti OD na delavca mesečno povpreč.	din	17.030	18.564	109
9. Izločitve iz oseb. doh. na delavca — mesečno povpr.	din	6.334	7.710	122
10. Izločanje iz dohodka	din	16.037	15.039	94
11. Akumulac. z amortiz. v primerj. s povpreč. upor. sred.	%	2,55	2,42	95
12. Povpreč. uporablj. sred. na delavca	din	256.835	380.476	148
13. Celotni prih. v primerj. s porablj. sred.	%	373,18	324,91	87
14. Celot. prih. V primerj. s povpr. uporablj. obrat. sred.	št.	obr.	1,67*	1,18*	71
15. Izguba na delavca	din	—		
16. Dohodek v primer, z načrtovanim	%	101,51	87,34	86
17. Del čist. dohod, za OD v primerj. z načrt.	%	94,54	88,65	94
18. Povpr. štev. zaposl. po stanju na koncu meseca abs. znes.		185	187	101
(Nadaljevanje s 4. strani) vedno tehnološki problem. Zato je bila vložena pri Ljubljanski banki vloga za kredit za izdelavo prototipa pnevmatsko transportne naprave in raziskave transporta pigmentov titandioksida. Vendar Ljubljanska banka še ni odobrila tega kredita. Da bi pridobili vsaj nekaj kapacitet v finalizaciji, smo se odločili decembra lanskega leta, da del mešalnice — finalizacije usposobimo za proizvodnjo v čim krajšem času. Dela na montaži elektro-instalacij pa so v januarju zastala, ker ni bilo možno nabaviti u-streznega kabla za elektromotorni razvod. S pomočjo naše komerciale smo uspeli nabaviti kabel in s tem je montaža na elektroinstalacijah ponovno stekla. V prvotnem načrtu je bilo, da bo tehnični prevzem pred 1. majem, vendar se je ponovno zataknilo pri montaži, ker izvajalec del ni uspel nabaviti relejna stikala. Po tem zastoju in ko so končno releji bili nabavljeni, smo zaprosili SOb Ljubljana-Šiška za tehnični pregled dela rekonstruirane mešalnice. Komisija za tehnični pregled rekonstrukcije mešalnice, ki jo je imenoval upravni organ SOb Ljubljana-Šiška — Komite za urejanje prostora, je dne 16. 5. pregledala izvršeno rekonstrukcijo v finalizaciji mešalnice, nadstrešnice in prizidka ter ugotovila, da z izpolnitvijo pripomb oz. nekaterih zahtev ni ovir za izdajo uporabnega dovoljenja.
Že v mesecu decembru je TOZD Premazi imenoval komisijo za pregled izvršenih del in za odpravljanje pomanjkljivosti. Na tak način so bile pomanjkljivosti sproti odpravljene. Tako tudi komisija za tehnični pregled ni imela večjih pripomb med izgradnjo. Iz zapisnika citirane večje pomanjkljivosti:
—	dokončati strelovodno napravo (ni dokončana zaradi prekrivanja strehe v okviru rednih vzdrževalnih del),
—	pridobiti pismeno izjavo uvoznika za hidravlični pogonski agregat,
—	pridobiti ateste oz. izjave za mešalne naprave,
—	pridobiti atest oz. izjavo za vrečasti filter,
—	pridobiti potrditev gradbenega dovoljenja za tovorno dvigalo,
—	dopolniti obratni poslovnik za lovilce olj z imeni odgovorne osebe in v smislu uredbe Ur. 1. SRS 22/76.
—	in druge manjše zahteve, kot so barvanje cevovodov v ustrezni barvi, označitev transportnih poti, itd.
Ko bodo podali še ostali inšpektorji pripombe nad izgradnjo, bomo ocenili čas za odpravo napak. Ker že dosedanje pripombe niso večjega značaja, upamo da bo enomesečni rok dovolj za odpravo pomanjkljivosti in za pridobitev u-porabnega dovoljenja.
Vid Koželj, dipl. ing.
Jubilanti ‘83
NAŠI JUBILANTI
Dne 25. aprila je bila slovesna seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri so bila izročena priznanja devetinpetdesetim delavcem, ki so v Colorju združevali svoje delo 10, 20 oziroma 30 let. Jubilante so pozdravili in se jim zahvalili za dolgoletno zvestobo kolektivu predsednik DS, predstavnik družbeno političnih organizacij in generalni direktor, ki je povedal tudi nekaj zanimivih podatkov o življenju in delu naše delovne organizacije pred tridesetimi, dvajsetimi, oziroma desetimi leti, v primerjavi s sedanjostjo.
Z rdečimi nageljni na prsih so se potem jubilanti odpeljali v Zbilje na kosilo, kjer so v prijetnem vzdušju obujali spomine na čas, ki so ga preživeli v Colorju. Najbolj živahne so kmalu zasrbele pete, pa so zarajali ob zvokih iz domačih in tujih logov. Prebudili so tudi najbolj zakrknjene neplesalce in jih zavrteli tja v pozno popoldne.
J. S.
Naši tridesetletniki
foto Oto Bačnik
Nagovor generalnega direktorja..,
In še posnetek za spomin ...
10 LET
Marko Beber — Premazi Terezija Bergant — DSSS Terezija Bertoncelj — DSSS Ana Bezlaj — DSSS Marija Burgar — DSSS Franc Burja — Premazi Anica Časni — DSSS Marija Dežman — Premazi Dragica Fertin — DSSS Ana Jene — Premazi Ida Juvan — Premazi Marjan Kerže — Premazi Cirila Košir — DSSS Majda Košir (1951) - Premazi Angela Kovaljev — Premazi Stane Krelj — Premazi Vili Luštrek — Premazi Jernej Merjasec — DSSS Mile Milašinovič — Premazi Metod Modec — Smole Jožefa Novak — Premazi Zora Orlič — Premazi Albina Pavlovič — DSSS Marija Plešec — DSSS Zvonko Polenšek — Premazi Terezija Sabolčec — Premazi Jagoda Stančič — Smole Vinko Tehovnik — Premazi Marija Tratnik — Premazi Anica Velikovrh — Premazi Ivana Žagar — DSSS Vida Žerovnik — DSSS
20 LET
Vaclav Bačnik — Smole Jože Barber — Premazi Franc Bukovec — Premazi Marija Barle — DSSS Ivan Burgar — Premazi Marija Dražumerič - Premazi Lado Dremota — Premazi Karel Frahm — DSSS Janez Govekar — Premazi Josip Horvat — Premazi Stane Janževič — DSSS Franc Jenko — Smole Alojz Jeram — Premazi Ivan Klobasa — Premazi Franc Košir — Premazi Milena Kržin — Premazi Stane Luštrek — Premazi Andrej Marin — Premazi Marija Osovnikar — DSSS Janez šetina — Premazi Terezija Tome — DSSS Danica Videmšek — Premazi Marija Velkavrh — DSSS
30 LET
Daniela Berčič — DSSS Anton Bogataj — Premazi Alojz Jenko — Premazi Viktor Ločniškar — Premazi
Prvenstvo Colorja v
2-krat 100 lučajev
Zaključeno je prvenstvo v kegljanju. Na kegljišču je bilo mirno ves čas tekmovanja. Nobenega pravega navdušenja, borbenosti in tekmovalnega vzdušja ni bilo pri sodelujočih. Sodelovalo je le 24 kegljačev in kegljačic, kar je zelo malo v primerjavi z lanskoletnim prvenstvom, ko je med mnogimi sodelujočimi bilo uvrščenih kar 47 tekmovalcev in tekmovalk. Letos jih je bilo uvrščenih samo 15. Uvrščeni so tisti, ki mečejo 2 X 100 lučajev. Torej spomladanska utrujenost, ki nas vsako leto znova spravi na travnike po regrat in v trgovine po drage pomaranče, ni kriva letošnjemu mrtvilu na prvenstvu. Morda je temu krivo dejstvo, da letos niso bili posamezniki osebno vabljeni — edino obvestilo so bili lepaki v vitrini. Je pa še en razlog, ki je bolj verjeten — letos ne bo majskih iger in ni pravega motiva za treniranje in sodelovanje na prvenstvu. Kajti to prvenstvo je tudi merilo in selekcija za majske igre, vsaj za večino športnikov.
Novoletno kegljanje v mešanih
Ljudje smo po svoje čudaški. Dobro jemo, pijemo, sedimo v službi, sedimo doma, skratka, živimo »zdravo«. Vse dotlej, dokler nas v družbenih občilih ne prično hraniti z uvoženim (ameriškim, seveda) joggingom — tekom čez drn in strn. In kmalu tisti, ki se s tako zvrstjo rekreacije ne ukvarja, ne velja nič, ni moderen ...
Svet se vmes vrti dalje, ljudje zahtevamo novih norosti in zabav. Tekanje postaja dolgočasno in spet nam neizčrpni ameriški trg ponuja novo vrsto zabave — aerobiko. Stvar poenostavljeno izgleda takole: stlačiš nekaj deset ljudi v prostor, vključiš kasetofon z ustrezno živahno glasbo in se po taktih in navodilih vaditelja postopno razmiga vaš. Čim lepši je dan zunaj in čim dražji je tečaj, tem bolj bodo ljudje drli na aerobiko. Temu smo včasih rekli tudi ritmična gimnastika, pa ni bilo navala. Saj ne rečem, da ni prijetno videti ducat vitkih deklet, ki skladno raztegujejo svoje okončine in vmesne dele.
Pustimo zdaj jogging in aerobiko, čez leto ali dve se jih bomo komaj še spominjali.
Oglejmo si rajši letošnjo dejavnost skupine tekačev, ki tečejo zato, da zase naredijo nekaj dobrega, ker jim je tek hkrati zabava in potreba.
Zimska sezona je bila letos kratka, zato pa se je pomlad krepko
dvojicah je pokazalo, da je precej ljudi, ki jim je ta šport všeč. Škoda pa je, da niso potem še večkrat prišli. Saj je kegljanje na razpolago vsem Colorjevim delavcem vsako sredo od 19.—22. ure.
Za naslednjo sezono se pripravlja nov način tekmovanja. Trajalo bo celo sezono, od septembra do maja, povezano z rednimi treningi. Vsak mesec enkrat bo tekmovalec vrgel 100 lučajev, ki bodo veljali za prvenstvo. Na podlagi teh rezultatov bo maja narejen seznam — vrstni red prvenstva. Morda bo ta način privabil na kegljišče več novih kegljačev, in pa tudi tiste, ki so bili včasih člani sekcije, pa so to dejavnost opustili iz kakršnegakoli razloga. Predvsem pa so vabljene veteranke, ki se še niso odločile za aerobiko, naj se odločijo vsaj za kegljanje. Nekatere mislijo, da je to težaški šport. Po prvih 50 lučajih res bolijo noge, potem pa se mišice utrdijo. Rezultati tudi niso sprva vzpodbudni, vendar z vztrajnostjo, dobro voljo in pomočjo dobrih kegljačev se premagajo začetne ovire.
raztegnila. Število tekaških prireditev je izredno naraslo, zdaj ima že vsaka vasica svoj tek okrog kozolcev. Prva resnejša preskušnja je tek Belinke v Šentjakobu, sledijo teki OF, ki jih prirejajo na Brdu, po Rožniku, pa tek v Tuhinju, Naklem, Dolu... Od maratonov je prvi že aprila v Radencih, pa v Hrastjah in naporni teh okrog Ljubljane za praznik osvoboditve našega glavnega mesta.
Skoraj ni teka, ki bi minil brez naše udeležbe, ki zadnje čase ni več le stvar množičnosti, ampak se pojavljajo že vidne uvrstitve, zlasti pri dekletih, kjer je kljub nekaj manjši konkurenci boj za vrh vseeno zagrizen.
Lepe rezultate dosegajo Knifiče-va in Žerovnikova ter Koščeva, ki je z ekipo Strahovice na partizanskem maršu osvojila odlično šesto mesto. Na tem teku sta se tudi obe moški ekipi uvrstili v prvo tretjino.
Naslednji mesec nas čaka tek o-krog Šmarne gore in tek po Rašici, za praznik vstaje pa eden naj-lepših — tek okrog Bohinjskega jezera.
Ko so na cilju napornega teka vprašali zadihano tekmovalko, zakaj da teče, je brž odgovorila: »Tečem, da nisem tečna!«
Morda tudi vam ne bi škodoval kakšen tekaški zalogaj!
fr
kegljanju
Za konec pa še rezultati letošnjega prvenstva:
Moški:
1.	Stritar F. 807
2.	Dubokovič V. 772
3.	Zidar M. 763
4.	Kobal S. 742
5.	Zerovnik J. 732
6.	Kristan M. 728
7.	Burja L. 726
8.	Šuštar M. 613
9.	Krhlikar N. 606
10.	Kršinar B. 379 (1 nastop)
11.	Erman F. 369 (1 nastop)
12.	Milašinovič 352 (1 nastop)
13.	Bezjak A. 348 (1 nastop)
14.	Vovrenčec S. 347 (1 nastop)
15.	Burja Fr. 292 (1 nastop)
Zenske:
1.	Jesenovec M. 730
2.	Zerovnik V. 705
3.	Burja M. 668
4.	Janjič K. 655
5.	Stritar F. 642
6.	Petaci A. 618
7.	Sušnik M. 357 (1 nastop)
8.	Križaj S. 343 (1 nastop)
9.	Škulj M. 264 (1 nastop)
Vida
Čeprav s podesta, je tole vrečo treba izprazniti z rokami...
COLOR 7
Tekaške steze
Prvi objekt lli. samoprispevka ljubljanskih občanov
Zdravstveni dom Medvode
Približno 10 let je že od takrat, ko je v Medvodah prvič padla ideja oziroma bila izražena želja, da bi glede na izredno hiter razvoj industrije, prirast prebivalstva, skratka na hiter razvoj kraja, bilo potrebno misliti tudi na povečanje in modernizacijo obstoječega ZD oziroma pričeti z izgradnjo novega. Predlog je bil utemeljen in vsestransko podprt in akcija v tej smeri je stekla. Vendar pa stvar ni bila tako enostavna, saj so se potrebe po objektih družbenega standarda kazale kar po vrsti tudi na drugih področjih. Izstopali so še problemi šolstva in otroškega varstva, ki so v nadaljevanju dali prednost zdravstveni zaščiti.
Podobni problemi oziroma potrebe pa so se pojavljale po vseh KS
nadaljevanje samo steklo in se bomo avtomatsko vključili v skupni program. Žal pa ni bilo tako, dokazovanja o večjih potrebah drugje so bila izredno močna in argumentirana. Potrebna je bila velika prizadevnost krajevnih dejavnikov in vseh krajanov, da smo končno u-speli ostati oziroma se vključiti v skupni ljubljanski program. Pri vseh prizadevanjih pa smo se morali sprijazniti z zmanjšanjem prvotno načrtovanega objekta, seveda z zagotovilom, da zdravstvena dejavnost od prvotno načrtovane ne bo okrnjena.
Referendum v Medvodah je v visokem odstotku uspel, v mesecu maju 1982 naj bi zasadili v zemljo prvo lopato.
Maj je zdrsnil mimo nas, tudi ju-
Slovesnost ob pričetku gradnje ...
v ljubljanskih občinah. Kje vzeti potrebna finančna sredstva? Normalni viri ne zadostujejo.
Na podlagi zbranih podatkov je stekla široka akcija in delovni človek je pokazal polno mero razumevanja, če hočemo imeti več, je potrebno več prispevati. Razpolagamo le s tistim, kar sami ustvarimo.
Akcija samoprispevka je uspešno stekla. V Medvodah smo se dogovorili, da najprej rešimo problem osnovnega šolstva, nato otroškega varstva in šele nazadnje pristopimo k problemu zdravstvenega varstva.
ZD Medvode nam je uspelo vključiti že v program II. samoprispevka, poleg OŠ Medvode, s pridobitvijo zemljišča, komunalno opremo in izdelavo projektov.
S pričetkom akcije III. samoprispevka smo bili prepričani, da bo
COLOR 8
nija ni bilo več, na poletne dopuste smo že več ali manj pozabili, zemljišče poleg OŠ Medvode, namenjeno za nov ZD, pa je še vedno samevalo.
Možje KS Medvode so strnili glave. Stekla je intervencija in pokazali so se problemi. Novi ukrepi stabilizacije, investicija ni finančno pokrita, ni soglasja za pričetek. Del sredstev za izgradnjo poleg samoprispevka III, bi morala po programu prispevati tudi Zdravstvena skupnost Ljubljana, teh sredstev pa ni, zmanjkalo je denarja, še za redno dejavnost. Zaključek organov samoprispevka je bil enostaven, izgradnja se prestavi na leto 1986.
S tako odločitvijo se v Medvodah nismo mogli strinjati, preveč sredstev je bilo že vloženih, izgradnja bi se podražila za več kot 100 %. Na žiro računu samoprispevka je v tem trenutku ležalo neizkoriščenih 60 starih milijard din. Ponovno se je zvrstilo nešteto sestankov, posve-
tov, razgovorov, intervencij, vmes je padla tudi kakšna »krepka« in skupno prizadevanje in »zapravljene« ure so rodile končni sad.
Tik pred koncem leta 1982, s polletno zamudo, ste lahko sami prisostvovali, videli na TV ali razbrali iz dnevnega časopisja, da je bil temeljni kamen novega ZD Medvode z manjšo svečanostjo položen. Takoj zatem so tudi gradbeni stroji pognali svoje motorje in neposred-


ni sosedje in mimoidoči so priče njihovemu »veselemu in bučnemu plesu. Na tem mestu trava ne bo več rasla.
ZD Medvode bo po zagotovilih izvajalca del Stavbenika Koper, ki je zgradil že vrtec in šolo, zgrajen in usposobljen v prvi polovici leta 1984 in to ba za naš kraj in širšo okolico pomembna pridobitev, kar je ponovno rezultat skupnega prizadevanja in dela.
A. I.
Polaganje temeljnega kamna ...
Pot do zmage
Sonce na sinje modrem nebu je ogrevalo gozdove Pokljuke. Po zamrznjenih poteh in parkiriščih se je sprehajala množica nedeljskih turistov v še bolj nedeljskih kombinezonih. Skozi temna sončna očala so opazovali neutrudne tekače v dolgih tekaških čevljih, ki so z vso vnemo mazali in »peglali« dilce. Na JASSA maraton se je pač treba dobro pripraviti. Kar je zamujenega pri kondicijskem treningu, se lahko popravi z dobrim mazanjem smučk. Če pa ne gre najbolje, je odgovor za neuspeh tudi tak: zamazal si se pač.
Nekaj tekačev se je še ogrevalo na progah, ko je večina že stala v startnih boksih. Stala sem v zadnjih vrstah in opazovala prerivanje na čim boljša startna mesta. Če prej prideš v startni boks, prej startaš. Če prej startaš, pa še ne pomeni, da prej prideš v cilj. Kajti tek na smučeh je zelo zahtevna disciplina. Ni dovolj, da obvladaš tehniko smučarskega koraka, da imaš dovolj kondicije in moči v rokah. Obvladati je treba še druge umetnosti: izogniti se palicam tekača, ki prehiteva in te lahko krasno spotakne, ob smučati nevsakdanje skupine tekačev, ki so se med padcem zapletli s smučkami in palicami in se potem jezno pobirajo s poteptanih tal. Do izraza pride neverjeten boj za obstanek, pa ne življenjski, pač pa za obstanek na smučeh. Spretnejši tekači, ki na nerazumljiv način obidejo te snežne gmote, drvijo uspešno naprej ali pa se znajdejo v objemu s smreko, za trenutek opazujejo športne dogodke in užaljeno nadaljujejo pot. Saj bi lepo zvozili, če ne bi bile smreke tako tesno ob
progi. Pa klanci! Neverjetno dolgo se vzpenjajo. Pa vzpon niti ni tako naporen. Le pomisliti ne smeš na spuste, ki morajo slediti. Tek na Pokljuki je samo vzpenjanje in divje spuščanje. Pluženje s tekaškimi smučmi — ste že slišali? Pojdite na Pokljuko, pa boste prisiljeni to praktično preizkusiti. Drviš po zaledeneli progi navzdol, plužiš, pa še kar drviš, sedeš na palice in z njimi zaviraš, pa še kar drviš. Grozno. Tudi sama sem se obupno borila s hitrostjo. Gledala sem tekače pred sabo in iz strahu pred lastnim padcem sem jim želela, da srečno privozijo do dna. Zadnji spust je tako dolg, da obupujem: »Zakaj se sploh mučim? Zakaj ne odstopim? Ali je to smučarski tek, ki je na ravnih in lepo urejenih smučinah tak užitek in psihična sprostitev? Nikoli več ne grem na Pokljuko!« Noge me bolijo, na tem ledu se bodo še smučke izrabile. Končno, ravnina in spet lepe smučine. Po dolgem času vidim, da še vedno sije sonce. Ujamem ritem smučarskega koraka. Sonce je omehčalo zmrzal, ki mi je v klancih vzela toliko veselja in moči. Za mano ostajajo zasneženi kilometri, za mano ostaja obup zaradi zmrznjenih strmin.
Pred mano se blešči ravnina, rdeče zastavice v snegu mi kažejo pot v CILJ.
Stojim med utrujenimi tekači. Na preznojenih obrazih sije zadovoljstvo. Zavest, da je težka proga premagana, prevlada vse težke misli trenutkov krize. Res je, vsak je zmagovalec, ki pride v cilj.
Nasvidenje, Pokljuka, še se bomo videli.	Vida
Šahisti smo svoj mesečni — majski turnir preložili na kasnejši datum in sicer na petek 20. maja ob 15. uri. Zato pa smo se udeležili 35. odprtega moštvenega delavskega prvenstva SR Slovenije za leto 1983, ki je potekalo dne 7. in 8. maja v dvorani KAZINA na Bledu. Pokrovitelj prvenstva je bil Republiški svet ZSS Ljubljana, organizator pa Šahovsko društvo Radovljica.
Namen organizacije prvenstva je razširitev in obogatitev šahovske i-gre kot duhovne rekreacije delavcev. Na žalost naš nežni spol nima dovolj korajže, da bi se nam pridružil.
Igrali smo v soboto popoldan in nedeljo dopoldan do 14. ure in sicer 11 kol švicarskega sistema — jugoslovanska izboljšana krožna varianta, po pravilih FIDE in pravilniku ŠZJ o moštvenih tekmovanjih. Igralni čas na igralca je bil 15 minut, tako da je kolo trajalo pol ure. Moštvo je štelo 4 igralce in dve rezervi.
Od 41 nastopajočih ekip iz Slovenije je premočno zmagala ekipa Ljubljanske banke iz Ljubljane s 33,5 točkami pred ekipo Železarne z Jesenic 27,5 točk in FRONTA Lj. 27 točk. Največ ekip z osvojenimi točkami se je gibalo od 19 do 24. Mi kot šahisti brez kategorije smo osvojili 17 točk in pol, kar je to doslej naš največji moštveni uspeh. Pred dvema letoma smo na tem tekmovanju zbrali 11 točk. Letos smo bili samo 50 % za zmagovalcem. Za seboj smo pustili nekaj ekip, ki imajo drugokategornike in celo I. kategorijo. V zadnjem kolu bi z malo sreče osvojili 2 točki več, vendar se nam je poznalo da nimamo kondicije za tako naporno tekmovanje in je koncentracija močno popustila.
V jeseni se bomo udeležili podobnega tekmovanja v ISKRI v Kranju, kjer smo lansko leto dosegli tretje mesto v grupi nekategorni-kov.
Šah-mat
Gradbišče novega zdravstvenega doma v maju...
COLOR 9
PRIPOVEDKA O TELETU NA »TELEČJEM« ALI KAKO SO V PIRNIČAH IZGANJALI HUDIČA IZ HIŠE
Če si zamislimo obdobje vraže-verstva in inkvizicije, bi bila lahko naslednja zgodba celo resnična ali mogoča.
Pirniče in Smlednik loči z gozdom poraščeni hrib Brezovec. Na naj višji točki tega hriba so v davnini stala vešala — »gauge«, za obešanje obsojenih in v opomin mimoidočim.
Nekoč je v strupeno mrzli zimi prišel mimo berač in se ustavil, kajti škornji na obešencu mu niso in niso dali miru. Na vsak način si je hotel prilastiti tople škornje. Toda škornji nikakor niso hoteli z nog, zato je vzel iz vreče sekirico in mrliču odsekal noge. Vse skupaj je zmetal v svojo vrečo in nenavadni tovor odnesel s sebj. V samoti gozdne poti pa se ga je pričel polaš-čati strah zaradi izvršenega dejanja. Kolovozna pot ga je pripeljala v vas Pirniče in ker se je pričelo že mračiti, je poiskal prenošiče. Gospodar mu je za spanje odredil klop ob kmečki peči. Toplota peči je berača, navkljub grozi, ki ga je prevzemala, kmalu uspavala v nemirni sen. Tisto noč pa se je po naključju v hlevu rodilo tele. Ker pa bi utegnil izredno hud mraz škodovati teletu, so ga prinesli v hišo, k topli peči, kjer naj bi pričakal jutra. Zatem so vsi utrujeni zaspali in nekaj časa je bilo vse mimo. Potem pa se je tele pričelo premetavati in postavljati na noge. Ta ropot pa je prebudil berača iz nemirnega sna. V temi je zagledal nekakšne sence in zaslišal nenavadne glasove. Spomin na obešenca mu je dal misliti, ob strahu in grozi je mislil, da je le-ta prišel po svoje noge in škornje. V zmedi je zbežal iz hiše, vendar v njej pozabil vrečo. Ropot so slišali tudi domači in so prihiteli pogledat, kaj se dogaja. Prižgali so sveče in videli da tele skače okoli razvezane vreče, iz katere so gledale noge in škornji. Ljudje so prestrašeni mislili, da je hudič v podobi teleta do škornjev požrl berača, ki ga ni bilo nikjer. Teleta so v svoji vraževernosti niso upali niti prijeti, pač pa so ga z raznim orodjem in koli prepodili iz hiše.
Dogodek se je kasneje razjasnil in zgodba se je širila med ljudmi. Pirničanov se je prijel vzdevek »teleta«, kar je veljalo vse do nedavnega za veliko žalitev. Ljudska folklora iz naše pretekle zgodovine nas spominja na izrek: »Slaba veselica, če ni bil niti eden zaklan — zaštihan«. Za kupca, ki je kupoval teleta po Pirničah pa je bilo bolje, če je rekel, da kupuje »ta malo žvinco« in da teleta ni omenjal.
BILO JE PRED LETI...
Na posnetku iz leta 1929, katerega nam je ljubeznivo odstopil naš upokojenec Vinko Arčon, so naslednji Colorjevi (oziroma Medičev!) delavci: Janez Jenko, Johan Založnik, Ivan Peternel, Marija Kopač, Ana Založnik, Francka Novak, Julka Založnik, Ivanka Bečan, Rozka Kuralt, Marija Bahčič, Marija Matiše, Francka Kuralt, Alojz Ferbar, Franc Okršlar, Janez Barbo, Franc Vehovec, Jaka Kopač, Vinko Arčon, Janko Cegnar. Treh oseb na fotografiji ni uspel prepoznati, zato prosimo za sodelovanje predvsem starejših Colorjevcev. Sporočite nam, kateri trije sodelavci so še na posnetku!
Leta 1955 pa je nastal tale posnetek na katerem so od leve proti desni zadaj: Štefan Luštrek, Ana Arčon (ki nam je posnetek odstopila za objavo), Marija Šetina, Kati Šepetavec in Jože Petač. Spredaj pa Ana Rozman, Marija Košir, Ivica Kogovšek in Mihela Kavčič
Dopisujte v svoje glasilo

ŠAHOVSKI KOTIČEK
Legende o nastanku šaha
V vsaki legendi je zrno resnice
Brez dvoma je šahovska igra, kakršno poznamo danes, plod dolgotrajnega razvoja. O preobrazbi šaha v zadnjem tisočletju govore številni verodostojni dokumenti. Ce pa vrtamo še dlje v zgodovino, pričenjajo pisane dokumente nadomeščati dvomljive zgodbe in legende.
Nastanek te čudovite igre je skrit v temo preteklosti,, ki je učenjaki ne bodo nikoli zadovoljivo razsvetlili.
Domišljija pesnikov in pisateljev ne pozna pregrad. Umetniki so si izmislili veliko zgodb, ki govore o rojstvu šahovske igre. Angleški pesnik William Jones (1746—1794) je v pesnitvi CAISSA postavil za izumitelja te igre rimskega boga Marsa. Bog vojne Mars je dolgo zaman osvajal srce lepe boginje Caisse. Njeno ljubezen si je pridobil šele s tem, da ji je podaril šahovsko igro. Jonesova pesnitev je bila sodobnikom tako všeč, da so Caisso imenovali boginjo šaha. Znani pariški klub si je celo nadel ime CAISSA in ga je ohranil do današnjega dne.
V srednjem veku je bila razširjena legenda, ki jo je napisal Neckam okoli leta 1200. Po tej legendi si je šahovsko igro izmislil Palamed, eden izmed grških junakov, ki so se bojevali za Trojo. S to igro je zabaval svoje vojake med desetletnim obleganjem sovražnega mesta.
Tako kot prejšnja je tudi ta zgodbo plod gole fantazije. Homer, ki je živel v osmem stoletju pred našim štetjem, je avtor ILIADE, v kateri so opisani boji pred Trojo. In pri
njem ne najdemo niti ene besede o igri, ki bi bila sorodna šahu. Prve zanesljive podatke o šahovski igri izsledimo šele v perzijskih epih okoli leta 600 po našem štetju.
Zgodba o Palamedu in njegovi igri pa je bila v srednjem veku tako živa, da je vzbujala vtis resničnosti. V Evropi so ji nekateri verjeli tja do konca devetnajstega stoletja. Po legendarnem Palamedu je dobila ime prva francoska šahovska revija, ki je pričela izhajati v Parizu leta 1836. O Palamedu nam govori tudi srednjeveški mozaik na katedrali v Pesaru (Italija), ki prikazuje Palameda in Odiseja med partijo šaha.
Slavni perzijski pesnik Abu’1 Ka-sim Mansur (932—1020), ki si je nadel umetniško ime Eirduzi, nam je tudi podaril prelepo zgodbo o nastanku šaha. V epu »knjiga kraljev« (Sahname), sestavljenem iz 60.000 dvojnih verzov, prikazuje zgodovino Perzijcev od mitoloških začetkov do muslimanske zasedbe leta 651. V tem maratonskem epu pripoveduje o nekem bogatem indijskem kralju, ki je nepričakovano umrl. Ker je bil njegov sin Gav premlad, je oblast prevzel njegov stric. Novi kralj se je poročil z vdovo umrlega kralja in je imel z njo sina Talhenda. Ko je tudi novi kralj kmalu zatem umrl, je oblast prevzela kraljica. Kraljevala je modro in pravično ter pri tem vzgajala svoja sinova tako, da med njima ni bilo razprtij. Zaradi napornega vladanja je morala kasneje vzgojo prepustimi dvema svečenikoma. Svečenika sta hlepela po oblasti in zato sta ščuvala polbrata drugega proti drugemu. Ko sta Gav in Talhend odrasla, so se pričele med njima razprtije in celo vojne. Da bi boja
željna polbrata pomirila, je njuna mati po nasvetu nekega modrijana izumila igro, v kateri so bitke brez ran in krvi. To igro je podarila sinovoma, ki sta od tedaj dalje živela v miru in slogi. Igro, ki je tako uspešno spremenila nravi sprtih mladeničev, je Eirduzi imenoval ča-turanga. Ta igra je bila zametek našega šaha.
... se nadaljuje
Miro Šuštar
DŠD COLOR ŠAHOVSKA SEKCIJA
Razpis in pravilnik mesečnih šahovskih turnirjev delavcev DO COLOR Medvode v letu 1983
Šahovska sekcija ŠD COLOR tudi v letošnjem letu prireja hitropotezne mesečne šahovske turnirje. Trije so bili že odigrani. Razpored do konca leta je naslednji:
6.	turnir: nedelja 5. 6. 1983 (junij),
7.	turnir: nedelja 3. 7. 1983 (julij),
8.	turnir: nedelja 7. 8. 1983 (avgust),
9.	turnir: nedelja 4. 9. 1983 (september),
10.	turnir: nedelja 2. 10. 1983 (oktober),
11.	turnir: nedelja 6. 11. 1983 (november),
12.	turnir: nedelja 4. 12. 1983 (december).
Igra se v sejni dvorani v Medvodah in sicer s pričetkom vedno ob 8. uri.
Čas igranja je 15 minut (petnajst minut) na igralca.
Pravico do udeležbe imajo vsi člani DO Color, upokojenci, štipendisti in še kdo.
Od odigranih turnirjev se jih 6 upošteva za končni plasma. Točkovanje je naslednje: 1. mesto 15 točk, 2. mesto 14 točk itd. V primeru delitve točk (reating) se bodo upoštevale skupno osvojene točke:
a)	najboljših 6 plasmajev,
b)	vseh odigranih turnirjev.
Prvi trije uvrščeni prejmejo medalje, do 10. mesta pa diplome.
Šest prvouvrščenih prejme tudi praktične nagrade.
Vodja tekmovanja sta:	Darko
Borčnik, tel. 232 in Miro Šuštar tel. 242.
Prijavo oddajte vsakokrat pred pričetkom tekmovanja ob 8. uri.
Vodja šahovske sekcije:
Miro Šuštar
COLOR 11
Priznanja inovatorjem
V prostorih skupščine Ljubljana-Šiška je bila slavnostna seja občinske raziskovalne skupnosti, na kateri so inovatorjem podelili priznanja za leto 1982. Med prejemniki je bil tudi naš sodelavec Ludvik Kalan. Čestitamo!
NAGRADNA KRIŽANKA
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
■' S) g 1 J , £ t : . -S	I ^	1 -rr					- Q?TO So R/tiSKo	t	%H/)Z/L -X*9	Z/9V/-		VOMDE Z L/K E
	- -c,. J:			^ j * Mj							
	6 f g/ ' il til 1		)			LINI Jf)					
						VHOD >107/ T/					
						!»					
v. ; -■ am		4	m	a		nzsroHf) REljEScU	RsRUV/K/)				
		r ti'				HgSTO v S	ŽE*//)				
i	!						il*					
	~~r~	JPR/A//) ZotEEfA,	tac:7/?v-SKI S'<r		Crt>A/yo					OEhC/JA	
					Z. /ME					d E/. Otom/)	
VET^N/Cf)									E/A/JTE/a/ Ocseat VEST/) JZ*//c E		
D4U								ces*oIet v A/HO E, RofRVJr.			BcCr SOMCf)
						X€h/cA//	Dc///Ol/~ EC/*S<9				
i/SEM/A- pe/cko							DEC TE C ES/) SPoET, D/SC/Pi.				
EA//?*? SOGl/)S.			A/Eu/tEA-'								
SH/TN					RtJb/2						lESXoV/?C
9 VET/t^P/K)								L o// URO//			
ttwwe- \Z/?*7E JČ/KE	1*						t/STH/CE				
COLORJEVE INFORMACIJE številka
5 (130), leto 12, maj 1983. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200 din
2.	nagrada	150 din
3.	nagrada	100 din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do
10.	junija 1983. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
					z».6w	S?	e;		*****	5F
					‘S	7"	£:	l/	C	/
		jjp.			Ir	£7	j?	/	o	/v
					TEtflft	Zf	o		T	z
					ZMtec	/?	r		R	d
					"***	J/		Z* 5	S	/
IS					MM1		z	/	T	>9
irmof	t		*****	itz	<7	C	Z	7"	iz»»,	t
DWr	z	-9	P	o	*		2	/9	p	R
;?r	D		L	&	<9	/V	O	6-	R	=
*****	a		R	‘zsr1 ~r~	Z)	/	sr	<9	R	R
r,r	L	z	T	/	Z	R		z?	R	3
m	R		O	/v	R	N	c	R	z"‘»	R
r"fc9	i/	r		r	R	_5	/	sir	Z	R
nart,M	R	g?2	M	z	//	Z?	KS"	p	A	S
tS	\	R	Z	£	f	Z>	C	/	Z	
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 57 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih kadrovskega oddelka. Komisija v sestavi Marinka Tomšič, Rezka Bertoncelj in Marinka Burgar je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Marijo Luštrek, drugo nagrado 150 din prejme Cvetka Širok, tretjo nagrado 100 din pa Jana Pajk.
Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Nova pridobitev v mešalnici, izdelek zagrebškega Chromosa ...