130. številka. Ljubljana, v petek 9. junija 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan sveter, isimši nedelje In praznike, ter velja po polti prejeman aa avetro-ogerska dežele ta vse leto IS glđ., sa pol leta 8 glđ., za četrt leta 4 glđ., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. la LJubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za tuj'e delala toliko ved, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, bres istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za osnanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po I kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon čt. 3*4. Nemška marka. Včeraj se je v Gradca vršila kazenska obravnava, katera je spravila na svetlo več jako zanimivih momentov ter pojasnila prav značilno vse najnovejše nemško naci-jonalno gibanje v naši državni polovici. Na zatožni klopi sta sedela bivši c. kr. avskultant Frais in bivši c. kr. profesor Avrelij Polzer. Oba sta bila obtožena radi razsirjevanja prepovedanih tiskovin Obsojen je bil samo Fraiss radi razsirjevanja prepovedanih tiskovin, dočim se mu snovanje skrivnih družb ni moglo popolnoma dokazati. Razprava proti Fraisau in Polzer j u je pojasnila veliko obzirnost odločilnih graških krogov napram izvestnim agitatorjem. V Gradcu je bilo obče znano, da je Fraiss duša pangermanskega gibanja. Fraiss je z veliko usiljivostjo in predrznostjo rogovilil za prestop k protestantizmu in na uprav izzivajoč način razširjal svoja Schonererska načela, ne da bi se bil kdo zmenil za njegovo počenjanje, ki nikakor ni soglašalo z oziri, ki jih mora imeti c. kr. drž. uradnik na svojo službo in na svoje službene dolžnosti. Proti Fraissu se je sploh začelo šele postopati, ko je dunajska vlada opozorila grafiko nadsodiftče na rogoviljenje njenega uradnika. Nadalje je obravnava novic dokazala, kar se je sicer že davno vedelo, da gibanje ,Proč od Rima" nima verskih namenov, nego da je eminentno politično gibanje, ki stremi na to, razdejati avstrijsko državo in Cislitvanske kronovine priklopiti Nemčiji po načrtu brošure „Oesterreichs Zusammen-bruch und Wiederaufbau", katera brošura se je v neštevilnih izvodih razširila po celi naši državni polovici. Naši Nemci računajo na pomoč pruskega meča Od njega pričakujejo „rešitve", od njega pričakujejo .osvobojenja". Dokler LISTEK. Phylloxera philologica. Amicus Plato, seil amicior voritas. čudna prikazen v ljudskem življenju je ta, da se ljudje najrajše ponašajo s tem, česar jim najbolj manjka. Kdor ima le nekoliko šestič, jih premeta neprestano v žepu, da so čuje njih cvenk. Tako se tudi Slovenci o vsaki priliki grozno ponašamo s svojim slovanstvom in vender tega slo-vanstva nikjer ni, ne v zasebnem, ne v javnem življenju, ne v politiki in ne v filologiji. Včasih se sicer kaže, kakor bi hoteli svoj od tujstva okuženi jezik razgo-bati ter iščemo zdravila tam, kamor nas upotuje narava sama, v slovanščini, ali kmalu se zopet pojavi reakcija ter izbija na površino neugodno slovensko svojstvo — neukroćeni slovenski separatizem, malo-dušno strančarstvo, svojeglavno maličkar-stvo kakor v politiki, tako tudi v — filologiji. Zaradi umišljene pravice, ki ima včasih samo teoretsko a nikake praktične veljave, se srdito prepiramo, cepimo, izolu-jemo in ostavljamo redove slovanske vzajemnosti — bodisi v politiki, ali v — filologiji, seveda, ker smo sami zase tako mogočen narod, da ni treba zaslombe v svojih bratih. Kdor ima količkaj širje obzorje, mora uvideti, da je Slovenoem jedini spas v čim bližjem združenju ■ svojimi jedno-krvnimi brati. Naj nam vlada pokloni vse, kar telimo, naj uvedi nas jezik v lole in pa ne bije odločilna ura, ko se začne usodni boj proti Avstriji, dotlej dobivajo naši Nemci okrogle marke iz Nemčije, da ž njimi pripravljajo tla pruski invaziji. To je dokazala obravnava proti Fraissu in Polzer ju. Nemška marka trklja po vsi Cislitvanski. Središče celi agitaciji za pre stop k protestantizmu je v Nemčiji. Gibanje »Proč od Rima" vodijo pastorji iz Nemčije in z nemškimi markami plačujejo agitatorje, kateri v avstrijskih pokrajinah to gibanje vodijo. Tudi c. kr. sodni uradnik Fraiss je bil plačan agitator nemških pastorjev. Osrednje društvo za pospeševanje protestantizma v Avstriji, ki ima svoj sedež v Draž-danah, ga je zalagalo z markami, na stroške tega društva je aktivni sodni uradnik Fraiss razpošiljal prepovedane tiskovine, v katerih se dela propaganda za uničenje Avstrije in na stroške tega društva je sodni uradnik Fraiss potoval križem Štajerske, namesto da bi sedel v svoji pisarni. Tendence nemško-nacijonalnega gibanja v naši državi so bile Že prej znane. Schonerer in Wolf sta jih s hvalevredno odkritosrčnostjo razodela tako v državnem zboru kakor v svojih listih. Da pa so njiju ideje našle odziva med nemško inteligenco, vo ravno potrjuje Fraissov slučaj. Ta slučaj je simptomatičen, ker je iz njega razvidno, da se je veleizdajsko teženje Schonererja in Wolfa razširilo med c. kr. državnimi urad-niki nemške narodnosti, da je med temi elementov, v katerih je izmrl duh zvestobe, ki pozabljajo na svoje s prisego potrjene obljube in dolžnosti ter se udajajo pangr-manski agitaciji z vsem fanatizmom in z vso brezobzirnostjo. Fraissov je v naši drŽavi obilo in zlasti v tistih krajih, koder se bije narodnostni boj. Da so ti elementi velika nevarnost za državo, o tem pač ni treba posebe govoriti, to uvidi vsakdo, izvzemši samo gotove od- urade, v boju za obstanek jezik naroda, ki šteje razkosan komaj nekaj nad jeden milijon duš, ne more odoleti silnemu pritisku nemščine in italijanščine, tudi ako nam Nemci in Italijani ne bi usiljevali svojega jezika. Kulturna premoč svetovnih jezikov je taka, da se ji mučno ustavljajo jeziki malih kulturnih narodov. Ako nam je torej res do tega, da priborimo naše mu jeziku veljavo v javnem življenju in tako tudi v zasebnem, morali bi pač na vse pretege delati na to, da svojemu jeziku razširimo mejnike s tem, da se polagoma čim tesneje naslonimo na svoje južne brate. Ako tega fundamentalnega nauka ne priznamo, potem jo škoda, da trošimo avoje moči v brezplodnem boju za emancipacijo slovenstva. Osamljeni Slovenci samo olajšamo mučno agonijo. kateri mora v kratkem konec napraviti narodna smrt. Nasprotno z vsakim dejanjem, s katerim se oddaljujemo od svojih sorodnikov, pospešujemo to katastrofo. Vsaka pridobitev na polju jezikovne in književne vzajemnosti južnoslovanske bi se torej morala skrbno Čuvati, tudi če bi bila nekaka žrtev ž njo spojena. Da je taka jezikovna in književna zajednica mogoča, o tem ni nobene dvombe. Vže jedenkrat smo bili prav blizu te zajednice, in jaz močno dvomim, ali sta bila za naše slovenstvo koristna ona dva genija, znanstveni in pesniški, katerima se sicer klanjam, ki sta pa izpodnesla tla vzajemnosti jugoslovanski. Da je taka jedinica mogoča, nas uči tudi dejstvo, da se je vže jeden del kajkavstva odrekel svojega last- ločilne kroge, kateri so slepi in gluhi, dokler ne nastane škandal ali katastrofa kakor v slučaju c. kr. sodnega uradnika Fraissa. W IJnhlJniil, 9. junija. Nagodbena kriza. Listi poročajo, da se cesar noče izreči niti za Thunovo niti za Szellovo stališče v nagodbenem vprašanju ter zahteva, da se vsekakor doseže nekak mostič, ki zveze obe stališči Zategadelj je bajeThun v bančnem vprašanju zopet nekoliko popustil ter ne odklanja već Szćllove formule absolutno in brezpogojno. „Vaterland" piše, da se do sobote, t. j. do jutri vsekakor reši kriza potom kompromisov. Grof Goluchowski se trudi, da bi zmanjšal nasprotja v načelih Thuna in SzeMla, pa tudi baron Chluraeckv je bil pri obeh ministrskih predsednikih, da pomaga posredovati. Tudi cesar je sprejel Chlumeckega v dolgi avdijenci. Nemiri v Macedoniji. V Macedoniji so se pripetili resni nemiri. Turška oblastva so zaprla več Bolgarov v Prilepu, ker so bili obdolženi, da so bili zarotniki proti Turkom. Vsled tega so Bolgari napadli turško vojaštvo, ki jo vedlo aretirance v zapor. Nastal je krvav boj, v katerem je bilo ubitih več Bolgarov in Turkov. Prilep je zaseden z vojaštvom, in vali iz Monastirja je že odpotoval tja, da napravi mir. Afera Loubet. V Parizu imajo vsak teden novo afero, ki zanima občinstvo ter podaja časopisom hvaležno snov. Sedaj je na dnevnem redu Loubet. Listi poročajo, da so hoteli roya-listi Loubeta odpeljati, skriti ter ga pri siliti, naj se odpove. V to svrho je bil baje pripravljen že automobil, toda policija je vse pokvarila. Ta vest je sicer radi svoje romantike nevrjetna, a vzpričo fanatizmu aristokratov in klerikalcev vendar-le možna. nega narečja v knjigi in s tem veledušnim činom zatajevanja sebi neizmerno koristil. Jagić (Ein Kapitel aus der Gesichte der sildslav. Sprachen. Arch. f. si. Phil. XVII) je menda vender vže jasno dovolj dokazal, da so vsa južnoslovanska narečja od laške meje do črnega morja v nepretrgani zvezi, in da tvorijo neko celoto. Ako Slovenci s časom sprejmi kako drugo južnoslovensko narečje kot višji književni jezik, se s tem ne raz-slovene kakor se niso Benečani, Lombardi in drugi Italijani raznarodili sprejemši to-skanščino kot književni jezik, niti južni Francozi (Provencalci), ki so opustili svoj lepoglasni jezik z bogato literaturo ter se zjedinili s severnimi Francozi. Jaz nisem pristaš onih rodoljubov, ki menijo, da naj mi posnamemo kajkavske Hrvate, ter se brevi manu odrečemo svojega narečja. Naše kulturne in politične prilike nam branijo udariti po tem potu. Pač pa čutim živo potrebo Slovencev, da so polagoma približamo istemu cilju, katerega so hrvatski kajkavci dosegli z jednim odločnim korakom. To približanje pa je tudi povsem prirodno, ker naša slovenščina je s hrvaščino in ostalimi južnoslovanskimi narečji v tako ozkem rodu, da ne bi pre-menili jezika, ako bi sprejeli hrvaščino kot književni jezik, temveč samo ostavili svoje narečje in sprejeli drugo narečje skupnega jezika v književne svrhe. Slovenci in Hrvati so na Primorskem politično združeni in dobro poznajo važnost tega združenja. Ta pot polaganega približevanja in izjednačenja so o Slovencih priporočali vže V nedeljo bode v Longcharapsu „grand prix", velika dirka konj, katere se udeleži tudi Loubet s spremstvom in ves pariški občinski svet. Prijatelji in sovražniki Lou-betovi pripravljajo baje velike demonstracije. Rusija v Perziji. V kratkem zasede ruska garnizija veliko, lepo in velevažno luko Bender-Abbas v perzijskem zalivu. Luko spremene" Rusi v močno trdnjavo ter jo zvežejo z notranjimi deli dežele z železnico, ki bode zvezana zopet s sibirsko železnico. S tem zada Rusija Angliji nov udarec. Bender-Abbas je glavna postaja in izhodišče karavan za osrednjo Azijo. Tako ima Rusija novo trgovsko postojanko, ki je zajedno velevažnega političnega pomena. Anglija in Transvaal. Pogajanja mej predsednikom republike Transvaal in angleškim guvernerjem so se zaključila, ne da bi sa dosegel kak vspeh. Miller je zahteval, naj se da priseljencem jednaka volilna pravica kakor jo imajo domači Boerci, Kruger pa je zahteval, naj se za to plačilo Anglija odpove svoji suce-reniteti nad Transvalom. Ker se ni doseglo sporazumljenje, sta se razšla. Položaj je zategadelj še mnogo kritičnejši, kakor je bil pred pogajanji. Angleški listi pišejo zopet sila bojevito in razni politiki že rezljajo z orožjem. Boerci pa se za vse to ne zmenijo. V Pretoriji so sprejeli Krugerja, ki je tako odločno zagovarjal njihovo stališče, z največjo častjo. Kruger je predlagal Angliji, naj razsodi mej prepornima strankama mirovno sodišče, toda Anglija je ta predlog zavrnila. Prav možno je, da se iz-cimi nova vojna mej Transvaalom in Angleži. Boerci se je nikakor ne boje ! Odbili so srečno in zmagonosno že nekaj atentatov Angležev in njihovih hlapcev na svojo svobodo, in gotovo odbijejo srečno Angleže tudi poslej. mnogi preudarni in razsodni književniki od Vodnika, ki se je trudil ogladiti in opi-liti slovenščino in jo čedno narediti ter Ravnikar, čegar predgovor k „Zgodbam svetega pisma za mlade ljudiu nam zrcali čudovito natančno sliko današnjih naših književnih in jezikovnih reakcijonarnih in provincijalno-separatistovskih teženj, pa do Levstika in Stritarja, ki sta nam šele ustvarila književni jezik na trdni podlagi primerjajočega občeslovanskega jezikoslovja. Ali dandanes čitamo pogosto članke, ki se prezirno izražajo o 3tare slovenščine in slovanskih narečij važnosti za izobraževanje naše književne slovenščine; jedina proroka sta Trubar in Dalmatin; skratka, slovenska lilologija se je postavila na omejeno stališče ne le same slovenščine, nego kranjske slovenščine ali celo gorenjske oziroma ribniške slovenščine. Prav nič se ne bi čudil, ako bi jel kak prorok ljubljansko slovenščino povzdigovati in jej dajati ono važnost, katero ima pariški govor za Francoze. To počenjanje se mi zdi, kakor da bi kdo vejo cepil od debla, iz katerega je ona dobivala redilni sok, in katera se mora posušiti oddeljena od debla. Da je temu tako, se ni čuditi. Vse naše naredno Življenje, prav vse i politika, gospodarstvo, društveno in znanstveno življenje se giblje v tako smešno ozkih mejah, se sodi s tako omejenim naziranje da polni človeka s srdjo in žalostjo, torej se je tudi filologija umaknila na lenkostno stališče; saj drugače ni mog Dopisi. Iz Idrije, 7. junija. Neki preganjeni kaplanček, kateri je večkrat v letu svoj god na dopustne in nedopustne načine v farovžu obhajal, hotel se je znesti v sobotnem „Slovenčevera" podlistku nad našim vrlim županom, ker ga slednji ni obiskal pri prihodu v naš globoki kotel kranjskega Merkurja (tako nazivlja duhoviti »Slovencev" dopisnik naše mesto . To večkrat pogreto prežvekovanje v klerikalnih listih ne bode našega preljubljenega župana spravilo iz ravnotežja. On vse take podle zabavljice hladnokrvno ignorira, kar je vse hvalevredno, saj take vrste ljudje res niso vredni, da bi se ž njimi po Časopisih prepiral, ker menda nimajo nobene sramote, in škoda je tudi črnila in papirja. Tudi to ni čudno, da se ta taktni kaplanček zadira tudi v pošteno gostilno pri sv. Jantfzu, katere posestnica je vdova s petimi nedoraslimi otročički. Mož ji predbaciva, da toči ponarejena vina, akoravno mu je dobro znano, da dobiva vino iz poštene hiše. Pa kaj to njega briga, da le malo vdriha po obrtnikih in jih spravi ob dobro ime z namenom, da bode krščanskosocialni konsum bolje vspeval, a da sme meni nič tebi nič poštene ljudi obrekovati, za to ima dobro šolo. Ni vredno, da bi se dalje ž njim pečali, saj je zapustil naš globoki kotel in upamo, za zmiraj, dasi na veliko žalost njegovih ožjih prijateljev, kateri imajo svojo bralno sobo v uradnih prostorih tukajšnje pošte ter se govori, da brezplačno prvi čitajo časopise od drugih naročnikov, naročniki pa morajo večkrat po cele ure po prihodu pošte čakati na časopise. Omeniti mi je tudi, da se je naš grozni sovražnik „žlikrafov" že izučil knjigovodstva v nekem konsumnem društvu blizo Ljubljane. Dobil je dopusta 14 dni, da se temeljito izuči, a ker je moka vsled te osebe v dotičnem kraju zdatno se podra-žala in je je vedno primankovalo, moral je že osmi dan opustiti študije in se povrniti s potrtim srcem v svoj rojstni kraj; prebivalci dotičnega kraja so ga pa z velikim veseljem spremili na kolodvor. Toraj moka v tem konsumnem društvu se ne bo pokvarila, akoravno so precej vlažni prostori, ker je že nekaj drugih mnogožrcev v to nepotrebno društvo vpisanih. Dobro kupčijo bodo pa tudi s šipami in šnopsom delali. Naš „klownu iz Rožne ulice pelje rad v pozni noči kakega kolego na kozarček „grenkega"1, da pa ne zbudi svoje krasne kuharice iz sladkega spanja, potolče par stranskih šip in se skobaca najprvo sam v sobo, za sabo potegne še pripeljane kolege, kjer se nadaljuje z uničevanjem alkohola; pravo navdušenje pa šele nastane, ko so popolnoma prepričani, da niso zbudili kuharice iz mirnega spanja, kajti litanije našemu BkIownu", odkar ima toliko opravila za konsumno društvo, nič kaj ne dišijo več. Dnevne vesti V Ljubljani, 9. junija. — Osebne vesti. Gospod Josip J a novski, c. kr. telovadni učitelj v Gorici, imenovan je udom izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. — Pojasnilo na „pojasnilo". V vče rajšnji številki „Slovenca* pojasnuje poslanec Povše, kako se je med njim, dr. Ferjančičera in mano vršil pogovor glede protestnega shoda. To pojasnilo odgovarja resnici do tje, kjer g. poslanec Povše trdi, da se je dogovor proglasil zaupnim. Tega nas treh nobeden niti z besedico omenil ni. — Konstatujem tudi, da brzojavka v „Slov. Narod" ni prišla po „moji volji", temveč, da sem gospodu poročevalcu, ki me je odhajajočega iz državne zbornice srečal, le povedal kdo in kaj smo se dogovorili ter izrecno dostavil, da ima dne 2. junija biti predposvetovanje glede nameravanega shoda vseh poslanev. — Toliko resnici na ljubo. — V Ljubljani, dne 9. junija 1899. — Iv. Hribar. — Butec iz Maribora, kakor se pri nas imenuje glasilo nekaterih topoglavih mariborskih kanonikov in kaplanov, „Slov. Gospodar", je v zadnji številki pod za glavjem „Švegljovi hlapci" priobčil naslednji pamflet: „Kranjski liberalci v slovenski koži so sami začeli uvidevati, da so zadnji čas venderle predaleč zagazili na neračur-sko stran. V dež. zboru so se postavili pod komando nemško mislečega barona Šveglja ter se obnašali, kakor da bi jih volili nemški volilci. Ves slovenski svet, ki se še ni odvadil poštenemu političnemu mišljenju, začel se je vsled tega obračati od njih. A prišle so pred kratkim predrzne prograraa-tične zahteve avstrijskih Nemcev. Tudi baron Švegelj jih je pomagal sestavljati. Vkljub temu so nameravali kranjski liberalci protestirati proti njim. Bržkone so se že prej prepričali, da Švegelj ne bo hud. Hoteli so rešiti sedaj svojo narodno čast ter zaropotati proti zahtevam, ki so itak vsakemu resnemu Avstrijcu le izrodek bolnega razuma. Da bi ropot bil večji, povabili so tudi katoliške poslance. A ti so rekli, da ž njimi ne prirede nobenega protestnega shoda, dokler se ne očistijo narodnega madeža, sramotne zveze z Nemci. Shod je vsled tega izostal. In nekdanji kranjski narodnjaki, sedanji rfvegljovi hlapci, imajo namesto shoda pred celo avstrijsko javnostjo le — dolge nosove ■ Ne vzamemo, da je na celem Slovenskem dobiti človeka tako kratke pameti, da bi verjel kaj bi moglo široko obzorje se odpreti iz samostanske celice ali zatohle šolske sobe ? Samo ženijalen pesnik ali velik državnik bi mogel tudi na tem polju ugodno u plivati, in še njegovo delo bi kmalu izpodko-pali malenkostni krtje; nerazsodna množica pa in tudi tako imenovani razumniki slepo sledijo vsakemu, kdor jim kako blekne. In vendar je prav herostratsko počenjanje, ako kdo dosedanje pridobitve na polju jezikovne vzajemnosti južno-slovenske ruši iz nepotrebnega cepidlačenja, ali pa celo odstopanje od teh pridobitev utemeljuje s krivo posnetimi pravili. Da, prav frivolno je, če se čisto brez potrebe trapi in bega že tako razcepljene Slovence, da ne morejo niti v književnem jeziku složni ostati! Da vlada tako počenjanje podpira, to je čisto jasno. Njeno geslo je : „Divide et impera". Pred kratkim časom se je pokazalo v kranjskem deželnem zboru, ko se je predlagala za ljubljansko realko hrvaščina kot predmet, kako se Nemci boje in kako vlada to bojazen deli, da se ne bi Slovenci približali Hrvatom v politiki in v jeziku. Kar pa je Nemcem in vladi neugodno, to je Slovencem v korist. Mi ne dvomimo o poštenosti in rodoljubju onih slovenskih učenjakov, ki stoje na omenjenem kranjsko-slovenskem stališču, nego žalimo samo kratkovidnost njihovo. Opozarjamo pa in kličemo merodajnim krogom: „Videant consules", da ne preotme maha domače janičarstvo, ki deli slovenstvo od južnih bratov. V to svrho je poklioano v prvem redu časnikarstvo, ki naj pomisli, da je jezik le sredstvo, vez med ljudmi, da je vsak jezik živa stvar, ki se razvija, popolnuje in napreduje, ki se ne da stlačiti v tesne meje filoloških okovov. Slovnica in slovar naj bosta le zrcalo določene jezikovne faze, a nikakor ne njegova rablja, ki mu ude ščipljeta in ga v železne okove otrpnelosti tlačita. Jezik stvarjajo pisatelji, zlasti poeti, časnikarji itd., a ne slovničarji. Zlasti časnikarji naj ne trpe, da bi se uvajale take novotarije v slovensko književnost, ki so deloma nepotrebne, deloma celo krive in našemu jeziku kvarne. Nalogo se ustavljati temu borniranomu provincijalizmu, pa ima tudi vsa inteligencija slovenska, ki naj se ne da zaslepljati od navidezne učenosti. Posebno slovensko učiteljstvo naj se upre takim težnjam, če prav izhajajo od slepo oboževanega malika, ki ni poznal vseh slovenskih narečij. Povod tem vrstam je dala knjiga »Slovenski pravopis". Sestavil Fr. Leveč, ces. kr. profesor in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1899. To knjigo je g. pisatelj sestavil po nalogu vlade, ki mu je dala direktivo, da se ima povsem povesti za pravopisom, sprejetim v Pleteršnikovem slovarju. Knjigo je popreje pregledal gosp. prof. PleterŠnik. Kot ilustracija za naše li terarno monopolstvo služi fakt, da je vlada poverila prav g. Pleteršniku oceno knjige, katero je vladni prevodilec, gosp. profesor Leveč, pod njegovo kontrolo spisal. _ Phllologua. tej budalosti mariborskega lističa. V Ljubljani in sploh na Kranjskem se takemu napenjanja mariborske žabe samo amejemo. Pač pa pomilujemo mariborskega knezo-ftkofa, da ima okrog aebe take bebce. — Prezgodnja veselje. »Slovenec* je v sredo pridobil poročilo iz Starega trga pri Ložu, v katerem a katoliško škodoželjnostjo poroča, da je bil ugledni učitelj g. J. Ž. obsojen radi žaljenja slavnoznanega Hauptmanna, načelnika katoliške šnopsa-rije v Starem trgu. To poročilo je zabe-Ijeno z vsakovrstnimi lažmi in instnuva-cijami. To je že navada katoliških žurnali sto v. A ta pot je „Slovenčevo" krščansko veselje, da je obsojen političen nasprotnik, ki je zajedno še učitelj, vender prezgodnje, kajti okolnosti so take, da vzklic oziroma ničnostna pritožba najbrž ne ostaneta brez uspeha in da utegneta imeti raznih drugih posledic, radi katerih bodo imeli neki klerikalci še prav neprijetnih uric. — Občinske volitve v Pomjanu. Izid volitve iz III. volilnega razreda še ni do ločno znan, ali kaže se, da so Slovenci propadli in to vsled postopanja volilne komisije. V „ Edinosti" čitamo naslednje podatke o tej važni volitvi: „Volilni red dopušča volitev s pooblastili le za take volilce, ki bivajo izven občine, a imajo v občini svojega posebnega upravitelja. Te tri dni pa so domači kmetje nasprotne stranke kar križem volili jeden za druzega in je bilo tacih, ki so volili s pooblastili 5— 6krat. In vladni zastopnik jebil povsem pasiven v očigled takemu kršenju volilnega reda! Proti takimmahinacijam smo seveda obnemogli. In odkritosrčno povedano: mi smo bili povsem, kar se je godilo v tej občini od razpuščenja sem, pripravljeni — na vse. In vsi dogodki v občini pomjanski so takorekoč mejniki, ki markirajo smer vladne politike v Istri. Prejšnji občinski zastop je vlada razpustila v najkritičnejem trenotku: tikom pred dr-žavnozborskimi volitvami. Potem je načelnikom uprave imenovala tistega Gugnaza, katerega je bila svojedobno ona sama odstavila od županstva rad i nekorektnega poslovanja, tistega Gugnaza, ki je v imenu te slovenske občine pomagal demonstrirati na tistem zloglasnem shodu laških županov. In sedaj je še volilno komisijo izročila lakonski stranki. Po vladini volji je torej uprava občine in volilna komisija v rokah onih nasprotnikov, ki se povsodi ravnajo po receptu: osar tutto! In če še poštevarao sedanjo pasivnost vladnega komisarja, potem bi morali biti slepi, ako ne bi videli, kam kaže vladni kurs. Vlado proglašamo torej soodgovorno za vse, kar se dogaja sedaj v Pomjanu proti naši stranki, in pričakujemo od naših poslancev, da s pregovore na Dunaju razločno besedo, in da bodo besedi sledili tudi odločni čini. Nikdo naj ne zahteva od našega ljudstva v Istri, da bi živo in samo zlezlo v politiški in narodni grob. če nas hočejo ugonobiti politiško in narodno, naj nas, ali toliko moškega ponoaa si moramo ohraniti, da se bomo branili do zadnjega in pred vsakomur! — Posojilnica na Csinjici. Členi posojilnice na Češnjici razširjajo vest, da so zaradi tega ustanovili posojilnico da so se oprostili duhovskega vodstva, kateri je pri selski posojilnici, in da gre pri češenjski posojilnici veliko lepše in boljSe, ker jo vodi g. Demšar, kakor pa v Selcih, kjer vodi posojilnico gospod župnik. Kakor smo že večkrat čuli, nimajo v Selcih nasprotniki .konzula" prav nič vpliva pri posojilnici in ga tudi ne iščejo. Posojilnica v Selcih je bila menda le toliko časa dobra za gosp. Demšarja, da je mogel z njeno pomočjo podedovani denar lepo skupaj spraviti, in da so dolžniki mesto njemu, posojilnici dolžni. Značilno je, da se hočejo klerikalci izogniti vodstvu duhovščine, ko jim je menda vendar, kakor smo že večkrat na mnogih krajih čuli, Selska posojilnica največ pomagala v denarnih zadevah in jim pomagala hišo kupiti, tako da je že precej tisočakov založila zanje, a zdaj se hočejo tega vpliva rešiti, kakor je med vrstami brati v „Slovencu", kjer se hozana poje sebičnosti. Lep poklon selški duhovščini! — Z Bleds se nam piše: Dne 8. junija ob 5. uri zjutraj pričelo se je v zdra-viškem okraju tukaj močno streljanje z možnarji. Ta nenavadna kanonada je nale ptujce seveda vznemirila, in ni čuda, da jih nekaj med njimi zaradi tega hoče od potovati drugam. Nas poslanec, g. Ažman je t deželnem zbora pripovedoval, da za ptujce dosti skrbi zdraviaki odbor, pa je popolnoma zamolčal, da je v vsakem zdra-viSkem okraju glavna stvar policijski red. Sploh hočemo Blejci o njegovem govora za Blejsko občino le govoriti, danes le vprašamo: ali je naša žandarmarijaka postaja res dobila že več ukazov, da ima take nerede s streljanjem itd. naznaniti, da se odstranijo, naše klerikalno županstvo pa da je na vse ukaze in naredbe v tej zadevi popolnoma pozabilo? Treba bo prositi pomoči pri c. kr. glavarstvu. — Pevskega druitvs „Ljubljane" izleta v Tacen pod Šmarno goro dne 18. t. m. pridruži se tudi „Ljubljansko kolesarsko društvo „Ilirija", katero se zbira na Sv. Jakoba trgu- Odhod ob 2. uri popoludne. Kakor vse kaže, obeta ta izlet postati imeniten, čuje se, da ga s svojim obiskom počasti narodno občinstvo ljubljansko. — Pri „Slsvčevi" vrtni vsaelici so prejeli: I. Dobitke za streljanje gosp. E. Križaj in sicer: I. dobitek, srebrna pisalna priprava za 85 čvetork, II. dobitek srebrne vilice in noži za 129 dvojk (oba dobitka daroval g. Čuden) in III. dobitek za največ strelov, srebrn pisalni obtežnik. II. Dobitke za kegljanje: Gosp. I. Zam ljen I. dobitek, g. V. Verčič II. dobitek, g. A. Pevalek III. dobitek, g. J. Fine IV. dobitek, g. I. Za m ljen V. dobitek za največ serij, g. I. Fine šaljivi dobitek. — Olas iz občinstva. Piše se nam: Pri šolskem drevoredu, kjer so razvrščeni prodajalci sadja, so pasantje sedaj skoro v smrtni nevarnosti. Prostor se je nasul s tako šuto, da je pasaža silno težka, in to je toliko nadležnejše, ker je ondot velik promet. Želeti bi bilo, da se ta nedostatek kako odpravi. — Nesrečs pri kopsnju. Iz Novega mesta nam pišejo : Krka je požrla že mnogo svojih žrtev in skoraj ne mine leto, da se ne pripeti na tej potuhnjeni reki nesreča. Drugošolec Marinko, o katerem sem poročal, da je utonil, se je kopal v Krki pod kolodvorom. Ker se je približal onemu kraju neki profesor, je dejal tovarišu, da ae bo skril in iz norčavosti se je začel potapljati. Pri tem pa je zašel v tolmun in utonil, ker ni znal plavati. V četrtek dopoludne so našli po dolgem iskanju nesrečneževo truplo, katero je bilo popoludne pokopano. — Porotne obravnave. Tudi včeraj bili sta pri tukajšnjem deželnem sodišču dve porotni obravnavi. Pri prvi bil je obtožen 28 let stari posestnikov sin Ivan U r b a s iz Lazov zaradi hudodelstva uboja. Na pepelnično sredo ponoči dobili so Jernej Vidrih, njegov brat France in Jože Kušlan pri Urbasovem kozolcu nek mužlej, katerega je Kušlan vlekel za ploh, mej tem ko sta brata Viđrih po plohu tolkla, in so vsi trije glasno javkali. Tako pomikali so se proti hiši posestnika Škofa, čegar hčerka se je v propustu možila, a ostala še samica. Nenadoma priletela sta dva moška ter pričela s kolom udrihati po Jerneju Vidrinu. France Vidrih in Kušlan pa sta zbežala. Jernej Viđrih umrl je tri dni pozneje vsled otrpnenja možgan. Storilca bila sta Ivan Urbas in Anton Nemgar, katera je France Vidrih natanko spoznal. Sicer pa sta ta dva dejanje tudi sama priznala. Urbas bil je obsojen na 18 mesecev težke ječe, proti Nemgarju pa se obravnava ni mogla vršiti, ker je pobegnil neznano kam. — Pri drugi obravnavi, ki se je vršila tajno, bila je Marija Đlažun iz Olševka zaradi detomora obsojena na štiri mesece težke ječe. — Hitrost brzoj sva ali berite in čudite sel Dne 5. t. m. oddal sem med potovanjem na Ptuji ob 1/JG. uri popoludne brzojav — važne vsebine — ki je seveda v največji naglici, drug dan dne 6. t. m. ob \,7. uri zjutraj srečno v Središče dospel ter ob 1 ,9. uri dostavljen bil. Ako pomislimo, da je iz Ptuja v Središče šest ur hoda, a slovensko pisan brzojav potreboval je dobrih 15 ur, potem komentara pač ni treba. Seveda za ta rekord ne prevzame nikdo odgovornosti ! — Umor v železniškem kupaju. Predvčerajšnjim zvečer so se nekatere tržaške rodbine s svojimi otroci, mej katerimi je bil tudi llletni Edvard Radivo, vračale iz Miramare v Trst V Istem ku-peju vozil se je z njim tudi neki tujec. V tem, ko so se seno in možje med soboj razgovarjali, j« rečeni deček gledal skozi okno, tujec pa je stal poleg njega. Nakrat je zadonel strel in deček se je zgrudil na tla, kraj njega pa je stal neznani tnjec z revolverjem v roki. Navzočni moški se niso upali prijeti tujca, ki jih je motril s strašnimi pogledi in držal revolver proti njim. Detonacijo pa so čuli potniki v sosednih kupejib, in so dali znamenje za silo, na kar se je vlak ustavil. Komaj je kondukter Perat cdprl vrata na jedni strani kupeja, je morilec odprl vrata na drugi strani, in skočil iz voza, potem pa bežal kar se je dalo proti Barkovljam. Popotniki so tekli za njim, a ga niso mogli dohiteti. Komaj je prišel vlak v Trst, so hitro alarmirali policijo, ki je takoj razvila velik aparat, da vjame tujca morilca. Redar Nežič je slučajno izvedel, da je tujec krenil proti Ro-janu, in je morilca tamkaj tudi res zasačil in odpeljal na policijo. Od tod so morila prepeljali na kolodvor, kjer ga je preiskovalni sodnik zaslišal pred mrtvim dečkom, katerega je ustrelil, ne da bi mu bil ta kaj storil, ne da bi bil ž njim spregovoril besedico. Morilec je povedal, da se zove Evgenij Karol Pach, da je 34 let star, doktor kemije iz Hamburga, da se je zadnji čas mudil na Tirolskem, pred nekaj dnevi pa da je prišel v Barkovlje ter se nastanil v hotelu „Exoelsior*. Čim je sodnik začel izpraševati morilca glede storjenega hudodelstva, je zatisnil oči in ni odgovoril nobene besedice. Policijske poizvedbe bo dognale, da je morilec blazen. Bil je prej lastnik drogerije in trgovine s kemikalijami v Hamburgu. Pred kratkim je bil izročen blaznici v Halleju, od koder je pobegnil na Tirolsko. Od tod je prišel v Trst in storil opisani umor. — Nssrečs. V nedeljo zvečer ubil se je precej imovit kmet v Dražgošab, Jakob Kavčič. Padel je čez neko skalo in v temi zadel je tudi z glavo ob vogel hišnega zidu. Zapustil je mlado ženo z dvema otročičema. — Iz ječe ušla sta v Skofjiloki dva nevarna tatova. Podrla sta peč ter skozi luknjo v dimniški peči odnesla pete. — Posojilnica v Ribnici. Meseca maja t. 1. vložilo je 173 strank 31.911 gld. 31 kr., vzdignilo 122 strank 1G.403 gld. 7 kr , 19 strankam pa se je izplačalo posojil 5820 gld. Promet meseca maja 79.826 gld. 6Va kr. — Kolessrski klub „Slovjen" v Zagrebu priredi dne 29. junija cestno dirko na progi Zagreb-Sušak (Reka). Ta proga je 190 kilometrov dolga. Dirkači bodo startali pri Savskem mostu v Zagrebu ob 5. uri zjutraj. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Čas vožnje je določen na 12 ur. Nagrade so določene naslednje: I. darilo v vrednosti 200 kron, II. darilo v vrednosti 100 kron, HI. 60 kron, IV. in V. Častne svetinje večje vrednosti, a vsaki nadaljni dirkač, ki dospe v določenem času na cilj, dobi spominsko svetinjo. Oglasila sprejema g. Ferdo Budicki, Marovska ulica štev. 24 v Zagrebu do 25. junija ob 8. uri zvečer. Vložek znaša 10 kron. Oglasila brez vložka se ne sprejmejo. Dirke se smejo udeležiti vsi členi bicikli-fikih društev na Kranjskem, na Hrvatskem, v Slavoniji in v Dalmaciji. Dne 28. junija ob 8. uri zvečer bo sestanek kolesarjev v klubskih prostorih v Zagrebu, dne 29. ob 8. uri zvečer sestanek v hotelu »Continental11 na Sušaku, kjer se razdele nagrade. Klub si je naložil s to cestno dirko velikih materialnih žrtev, da se Hrvatje s Slovenci vred seznanijo s primorskimi brati. — Na semenj dne 3. junija je bilo prignanih 778 konj in volov, 277 krav in 99 telet skupaj 1154 glav. Kupčija je bila živabna posebno z voli in konji. Vole kupoval je neki žid, katerih je precej nakupil in dobro plačal; konje kupovali so kupci iz Trsta, in so jih tudi precej nakupili. — Razpisana služba. Ces. in kralj, avatro-ogrski generalni konzul v Benetkah naznanja vsled prošnje višje trgovinske šole v Benetkah, da je razpisana na tej soli služba profesorja za nemški jezik in literaturo. Razglas je na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. _ * Velikanski požari. Kakor poročajo, je nastal v Ottensheimu blizu Linca ogenj, kateri se je radi silnega vetra urno raz* eirjal ter upepelil skoro ves trg. Ves glavni trg z občinsko hišo vred, stara gotska cerkev in župnlsče je pogorelo. Le par hil, katere so bile z opeko krite, in pa okrajno Bodiiče je ostalo — nepoškodovano. Tudi trije ljudje so zgoreli. Celo v sosednjo vaa Dilmberg je veter zanesel ogenj, kateri je upepelil dve posestvi. — Iz Mannheima pa javljajo, da je črnoleška občina Št Peter popolnoma zgorela. 24 hiš je do tal pogorelo. Samostan, cerkev in župnišče so ostali nepoškodovani. * Zsročnica črnogorskega prestolonaslednika mora prestopiti v »srbsko* vero. Društvo nemških luteranskih duhovnikov pa se je obrnilo na velikega vojvodo Mccklenburško-Streliškega s prošnjo, naj tega svoji hčeri nikar ne dovoli. Vojvoda je odgovoril, da je hči Juta polnoletna; da ji zato ne more braniti, ako hoče preme-niti svojo vero, kar za hteva njen zaročenec princ Danilo. * Umor sredi Sredca. Predvčerajšnjim je umoril sredi ceste v Sredcu neki Makedonec učitelja Sakraanova ter mu zadal 21 bodljajev. Vzrok atentatu je občevanje s turškimi oblastmi, ki so sovražne Mace-doncem. * Junaški čin. Na postaji Golleschau pri Tefiinu sta se pripeljala nedavno hkratu dva osebna vlaka, in sicer eden iz Tešina, drugi iz Skočava. Tedaj pa je stopil neki kondukter na tir; vlak iz Skočava je bil že tako blizu, da ga je stroj skoro že ugrabil. V istem hipu pa je skočil poslujoči uradnik za kondukterjem ter ga še pravočasno potegnil s tira. Bil je zares pravi čudež, da ni junaškega uradnika samega zgrabil stroj ter ga zmlel. * Kako se mnoie narodi. Najhitrejše se množć med vsemi narodi Rusi. Rusija rabi samo 45 let, da svoje stanovnike podvoji. Nemčije rabi za to 65. Avstro Ogrska 70, Anglija 80, Italija 110, Francija pa 8G0 let. * Trgovci v Moskvi so izborni gospodarji. Nedavno je milijonar Gjubonin dobil nepričakovano 20O.0C0 rublje v, to ga je tako razveselilo, da je takoj priredil plesno zabavo, katera ga je veljal 300.000 rubljov. Posetnike zabave je namreč tudi bogato obdaroval. Trgovec Šijer pa je dobil v loteriji srebrno žlico, vredno 3—4 rublje. In za to žlico je kupil škatljo za 300 rub-ljev. — No, to so pač milijonarji, za katere nima denar velike vrednosti. * Dekoltirane toalete v gledališču. Neki angleški list poroča, da hoče angleška vojvodinja Fifo odpraviti dekoltirane toalete ter pride tudi sama vedno v povsem zapeti obleki v gledališče in tudi k drugim zabavam. Toda vkljub temu bode imela menda knjeginja malo sreče s svojim poskusom, ker baje celo kraljica sama strogo gleda na to, da pridejo na dvorne posete vse dame v globoko izrezanih oblekah. Samo starim damam se ni treba ravnati po tem predpisu. * Klub samomorilcev. V Adelaidi v Avstraliji se je zbralo 13 mladeničev, kateri so hoteli vsi na neobičajen način umreti. Ustanovili so klub, v katerem so se sestajali vsak večer. Klubovo sobo so prevlekli s Črnim suknom, na sredo so postavili črn oder, okrog njega pa so sedeli klubovi členi na črnih stolih, pušeči iz Črnih pip. Okoli odra je gorelo 13 sveč, pied njimi na odru pa je stala mrtvaška glava. Njih kupice so bile slične lobanjam. Ko so se prvikrat sestali, je moral vsakdo povedati, kaj da ga tira v smrt, in to se je stavilo v zapisnik. V vseh 13 slučajih je bila ženska vzrok nameravane smrti. Nekega dne so si razdelili med seboj strup, tega so izpili, zapeli še smrtno pesem ter v klubu umrli. * Društvo ženitve željnih je nekaj najnovejšega glede zadružništva. Pred malo časa se je združilo v St. Louisu nekoliko mož. Število druStvenikov je že narastlo d o 58. Vstop v to društvo imajo le moški, ki so stari od 21.—35. leta; tudi ne smejo imeti slabih navad. Predno vstopijo v dru št vo, pa le s tem pogojem, da se poroče v dveh letih, morajo iti k zdravniku, da jih pregleda, če so zdravi. Da se poroče, treba tudi ženitve Željnih dam, katere preskrbuje društvo. No, denarja je tudi treba. Za to se briga mnogo tudi društvo samo. Če se kateri poroči, nabavi mu društvo dva zlata prstana, ekvipažo in obleko za ženina, kakor tudi opravo za jedno sobo. Istotako obdarijo društveniki poročenoa po svoji modi. Ženitev kakega člena tega društva postane torej občno praznovanje druStvenikov. _ Književnost — „Bravec" aH ,fbralec"? Jezikoslovna razprava Napisal R. Perušek. Pridejane so: Opombe k Levčevemu pra vopisu". — V Ljubljani, 1899. Tisek „Nar. Tiskarne". — Založil pisatelj. Prodaja L. Sch\ventnerjeva knjigarna v Ljubljani. Tako je naslov 44 strani obsegajoč i brošuri, ki vzbudi v filoloških in vseh literarnih krogih gotovo največjo pozornost. Gospod profesor Rajko Perušek se izreka v premnogih točkah odločno proti Levčevemu „Pravopisu" ter podpira svoje dokaze z ži vo, prepričevalno besedo, z znanstvenimi in estetičnira razlogi. O tej bro Suri bomo še pisali. Telefonična in brzojavna poročila. Vipava 0. junija. Pri občinski vo-litvi 8. t. rn. na Colu nad Vipavo jo sijajno zmagala zavedna stranka. Gradec 9. junija. Na graških klinikah delujoči mladi slovenski zdravniki pozdravljajo z veseljem odločni korak zdravniške zbornice kranjske v obrambo stanu napram okrajni bolniški blagajni ljubljanski. Dunaj 9. junija Nagodbena kriza se bliža BVOJeilVU koncu. Iz najverodo-stojnej.šega vira so poroča, da je bil v sin očni seji ministrskega sveta odobren načrt kompro-rn i s u. Danes je bil grof G o 1 u c h o \v s k i pri cesarju in mu je poročal o uspehu svojega posredovanja, za njim pa je bil sprejet v posebni avdijenci ogrski ministrski predsednik Szell. Doslej še ni gotovo, če se že do jutri vsa stvar končno dožene, kakor je bilo naznanjeno. Dunaj 0. junija. Vsebina kompromisa glede nagodbe še ni znana. Nemški listi trde. da so bile v bistvu sprejete zahteve ogrske vlade in da jo slednja privolila samo v nekatere formalne koncesije, da ni treba Thunu odstopiti. To so le kombinacije brez vsake resnične podlage. Nemško časopisje prikriva ž njimi svojo jezo. da se mu ni posrečil namen, strmoglaviti Thunovega ministerstva. na kar je računalo z vso gotovostjo, zlasti ko se je raznesla vest. da je bil Chlumeckv poklican k cesarju. Pariz 0. junija. Razni listi naznanjajo, da so v ministrstvu nastala nesporazum ljenja in da utegne priti do ministrsko krizo, to pa radi posledic, ki jih mora imeti revizija Drevfusove zadeve za nekatere člene generalnega štaba, in radi postopanja proti nacionalistom in rojalistom. Pariz 9. junija. Drevfussov zagovornik je mnenja, da pride Drevfuss šele meseca avgusta pred vojno sodišče. Bruselj 9. junija. Osrednji odbor stranke delavcev je včeraj sklenil uprizoriti v Belgiji revolucijo, če klerikalna vlada ne umakne volilne reforme, s katero hoče delavski stan oropati volilne pravice. London 9. junija. Vsled Chamber-lainovega naznanila v poslanski zbornici, da so se pogajanja mej Angleško in Transvaalom razbila, začelo je angleško časopisje zopet z vso srditostjo napadati transvaalsko vlado in groziti z intervencijo z oboroženo silo. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica Ribnici je izdala svoj računski sklep za 1. 1898. Đlagajničnega prometa j e bilo v prejemkih 276.346 gold. 66 kr., v izdatkih pa 274.465 gld. 171/, kr., skupaj 5 50811 gld. 83Vi kr, v letu 1897. pa ga je bilo 543 363 gld. 39'/a kr, toraj v pretečen em letu več za 7448 gld. 44 kr. Zadružnikov „z glavnimi deleži" je bilo koncem 1897. leta 45 s 187 deleži po 50 gold., v teku 1898. leta je pristopilo 5 zadružnikov z 8 deleži, izstopil pa je 1 zadružnik s 4 deleži. Koncem 1898. leta bilo je toraj 49 zadružnikov s 191 deleži po 50 gld., skupaj 9550 gld. Zadružnikov „z opravilnimi deleži" pa je bilo koncem 1897. leta 938 z deleži po 5 gld., tekom 1898. 1. jih je vstopilo 64, izstopilo pa 60; toraj je koncem leta stanje opravilnih zadružnikov 042 z deleži po 5 gld., skupaj 4710 gold. Hranilnih vlog je leta 1898. vložilo 698 vla- gateljev 190.115 gld. 27 kr, vzdignilo pa 725 vlagateljev 190 989 gld. 9«' , kr., toraj se je več vzdignilo 874 gld. 691 , kr. Hranilnih vlog koncem 1897. 1. je bilo 501454 gold. 91 kr., kapitalizovane obresti 1898. 1. znašajo 19 791 gld. 60 kr., skupaj 521 246 gld. 51 kr, več vzdignenega 874 gl. 69l/, kr., toraj je stanje hranilnih vlog koncem leta 620.371 gld. 81 > , kr. Hranilnih knjižic je bilo pričetkora leta 1435, med letom se jih je na novo izdalo 298, skupaj 1733. popolnoma izplačalo pa 311, tornj jih je ostalo koncem leta 1422. Posojil se je leta 1898. izplačalo 159 zadružnikom 45.377 gl. 13 kr, vrnilo pa je 277 dolžnikov 43 017 gl. 75 kr., toraj se je več izposodilo 1729 gld. 38 kr. Stanje posojil koncem leta 1897. je bilo 530 437 gld 55 kr., toraj je stanje koncem 1898. leta 532 100 gold 93 kr. danih 890 zadružnikom in sicer: aj nahipotečni kredit 351 209 gold 41 kr., b) na osobni kredit 90 166 gld. 18 kr, e) na hipetečni kredit proti amortizaciji 90 791 gld 34 kr, skupaj 532.160 gld. 93 kr. Čisti dobiček upravnega leta znaša 2930 gld. 79' „ kr. Vsled sklepa občnega zbora se od tega dobička izplača: a) zadružnikom od glavnih deležev 6° 0 dividende 559 gld 0 kr, b) zadružnikom od opravilnih deležev 0U 0 dividende 279 gld. 95 kr., skupaj 839 gl 1 kr., ostane 2097 gld. 781 a kr. Za dobrodelne namene se je določilo: I. Občini Vel. Poljane 100 gl., 2. gasilnemu društvu v Ribnici 200 gl , 3 Cesar Franc Jožefovi bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu 25 gl., 4. „Glas-beni Matici" v Novem mestu lUgl., 5. Podpornemu društvu za slovenske visokoSolce na Dunaju 12 gld., 6. Šoli v Dolenjivasi pri Ribnici 100 gld., skupaj 447 gld., ostane 1G50 gld. 78Va kr. Rezervnim zakladom se pridene 1000 gld. Ostanek čistega dobička v znesku 050 gld. 78» a kr. pa se pripušča načelništvu, nadzornikoma, tajniku in drugim, za njih trud in delo pri uradovanju za leto 1898. — Podgradska posojilnica in hranilnica je izdala svoj računski sklep za četrto upravno leto 1898. Pristopilo je 46 zadružnikov z 40 deleži, odpovedali so 4 zadružniki z 4 deleži, izstopil ni nobeden; ostalo je 432 zadružnikov z 436 popolnem vplačanimi deleži v znesku 4300 gld. Novih hranilnih knjižnic se je izdalo 21, uničilo pa 16, obstoji torej 118 knjižnic za 66.837 gld. 8 kr., in znaša povprečna vloga 5GG gld. 41 kr. Posodilo se je na novo 44 zadružnikom, 5 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je torej 378, ki dolžujejo skupaj 70.031 gld. 74 kr. ali povprek 202 gld. 72 kr. Upravnega dobička je bilo 530 gld. 46 kr. Po sklepu občnega zbora z dne 28. maja 1899. odšteti je: 1. odš kodnina členom starešinstva 05 gld., 2. odškodnina členom nadzorstva 21 gld., 3. dar družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 20 gld., 4. dar bratovščini hrvatskih ljudi u Istri 20 gld., 5. dar gospodarski zadrugi za sodni okraj Podgrad 20 gld., vkup 146 gld., in ostane čisti dobiček 390 gld. 46 kr., ki se pridene zadružnemu zakladu, kateri je iznašal koncem 1898 leta 1394 glćL 30 kr., k temu se prištejejo vplačane vstopnine 46 gld, in je torej zadružni zaklad narasel na 1830 gld. 76 kr. Posojila dajejo se samo zadružnikom, in sicer po 6° 0 na osobni kredit ali proti uknjižbi. — Državne železnice. S 15. majem sta bili osebni postajališči Dragosza in WatraMoldawica proge Wama-Russ. Mol-da\vitza urejeni kot samostojna železnična urada, oskrbujoča neomejeni promet z ljudmi, prtljago, brzoprtljago in tovori, iz-vzemši razstreliva in živo živino. — Dne 1. junija se je otvorilo mej postajama Lend-Gastein in Tasenbach na progi Solnograd-\Vorgl ležeče postajališče Eschenau za osebni in prtljažni promet. — Dne l.maja se je otvorilo mej postajama Reka\vinkel in Neulengbacb, oziroma mej postaj ališčima Eichgraben in Anzbach na progi Dunaj-Solnograd ležeče postajališče Unter-Obrn-dorf za osebni in prtljažni promet. — S dnevom otvoritve prometa na lokalni progi S trakonice-Bfeznice-Rožmital in Blatna Ne-pomuk stopi v veljavo IV. dodatek z dne 1. januvarja 1897 veljavnim tarifom in tarifarnim določbam za osebni in prtljažni promet. Slovenoi In Slovenka 1 Na zabite družbe av. Cirila in Metoda 1 Odgovor*) na imenitno ..Poslano" g. Franu Sterle-tu v Zaejorji ob Savi. 1) Da niste reflektirali na 30 gld. nagrade, katera Vam je bila doloCena pri prvem občnem sboru, verjameva. pač pa Bte reflektirali na 40 gld., katere ste si pri drugem občnem zboru sami predlagali, kojih občni zbor Vam seveda ni odobril. 2.) Grozdje je kislo, je rekla lisica, in tako je bilo pri Vas glede častnega mesta kot odbornik. 3) Kljub temu, da ste iz imenika druStve-mk v iste izpisali kar sicer ni dovoljeno, in to b; Vi morali vedeti) in si je nekdo pete zelo brusil, bi bili pripadli, ako tudi vsi po novem letu pristi'pivSi zadružniki ne bi bili volili. 4 ) Najina nagrada 300 gld., katero si nisva sama določila, za 166 ur poldnevnega uradovanja, bi bila res lepa in nezaslužena, ako bi vse drugo delo pri posojilnici Vi oskrbovali. Dalje omenjate, da take nagrade se ne dobi kmalo kje. Dokazati Vam hočeva takoj, da nekateri dobivajo 8e celo lepše nagrade. — In to ste Vi, ki dobivate od trboveljske dražbe nagrade 300 gld in premoga več nego ga rabite. In zakaj ? Saj dobivate od južne železnice za svoje službovanje 1600 gld. plače. 6 ) Očitate nama tudi lakomnost, no, o tem bi VI pač lahko molčali! — 6.1 Kar se tiče Vaše opetovane trditve, da je bilo v prvem računu postavljenih raznih stroškov 61 kron 27 vin., v drugem računu pa samo 27 vin., in vsakdo mora tedaj uvideti, da hočete s tem reči, da sva si 61 kron hotela prisvojiti, o tem bodemo razpravljali drugej. Na svidenje! Zagorje ob Savi, dne 7. junija 1899. Andrej Mauer. Josip Modic. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1074) XIII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . gl. 4586.79 Horvat F. v Stenjaku v Bosni......„ 3.— Erjavec Ivan „ „ „......,, 2.— Janda Roza, soproga c. kr. rud. presku- levalca v Idriji..............„ 5.— Prosenc Ana v Ljubljani, prebitek zabavnega večera pri Travnu na Glincah . „ 4.— Lavrenčič A. v St- Petru nabral pri taroku „ 2.— Demšar Kristina, učiteljica v Šmartnem pri Litiji nabrala.............„ 12.75 darovale so jih: po 1 gld. Zore Marija, Watzak Milivoja, Knarlič Ivana, Tratnik A.; po 50 kr.: Moos Ana, Demšar Minka. Demšar Kristina. Bartl Josipina, Jaklič Franja, Jaklič Pavla, Mandelj Antonija. Porenta Alojzija, Trpin Antonija. \Vakonigg Minka. Rozman Roza, Verbajs Katinka. Verbajs Terezija, Iz-goršek Marija, Rnbavs Manja, Razbor-šek Antonija, Kepa lMiei; 25 kr : Kepa Pavla. Papler Fran, nadučitelj v Borovnici za Ivana Majarona. namesto venca na krsto A. Majaronu............ „ 5.— Sobotno konsumno društvo prostovoljnih gasilcev Žeje v BonČarjevej gostilni na sv. Petra cesti..............„ 10.50 Uradniki južnoželezniške postaje v Ljubljani in sicer: Gutman Evgen gld. 2.— po gld. 150: Kozlevčar in Vrančič; po 1 gld.: Komove, Mazi, Svetek, Gotnil-Sek, Strohmaier, Tejkal, Heren, Svet-ličič, Sertič, Vratovšek, Lavrič, Hole-ček. Furtič. Prek in Košir; po 50 kr.: Tomic, Vene-» sovanja metra v mm. 8. 9. svečer 739 2 152 al. vzhod oblačno i 9. 7. sjatraj 739 2 14 2 si. svzhod skoro obl. B o • 2. popol. 7375 20*6 sr. jug skoro jas. 5 Srednja včerajšnja teroperatura 16 5% nor-male: 16 9\_ ZDuLnaJslca. "borza. dn<5 9. junija 1890. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska slata renta .... Avstrijska kronska renta 4J ,. . Ogerska zlata renta 4(/s .... Ogerska kronska renta 4" 0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnic«....... London vista....... Nemški drž. bankovci sa 100 mark 20 mark.......... 20 frankov ......... G. kr. cekini 100 gld. 80 kr. 100 „ 45 n 119 . 95 100 , 45 • 119 ■ 40 M 97 . — 1 921 . — • 360 , — * 180 „ 60 ■ 58 . 92«/. * 11 s 77 a 9 . 55 ■ 44 . 70 5 . 67 n Vsa vrednostna papirje preskrbuj« BANKA MAKS VERŠEC, LJubljane, Selsnburgove ulio« 3. Srečke na mesečne obrok« po 8, 8, S—IO gld. |\|EW_V0Rli družba za zavarovanje življenja. Najstareja mejnarodna iivljensko-zavarovalna družba sveta. Ustanovljena 1.1045. V Avstriji od 1.1870. L. 1898. je bilo pri družbi izdanih 73.471 novih polic o zavarovani glavnici 750 milijonov kron ki so stopila v valjavo po vplačilu dotičnih premij. Avstrijske polica „NEW-YORK"-a so od trenotka izdaje prosta vsaka omejitve glede poklica, delovanja, potovanja, življenskih navad in dvoboja; že po jednem letu so nedotakljiva in se morajo v slučajih samoubojstva izplačati v polnem zavarovanem znesku. biavno ravnateljstvo za (glavni zastop) (995—7) I., Graben 8 (v družbeni palači). Vsa kolesarska popravila izvršujejo se najceneje, najsolldneje in najtočneje v novourejeni mehaniŠki delavnici podpisane tvrdke (948—4) na Rimski cesti st. S. Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles. Kavčič d Gorjanc zaloga koles in prodaja potrebščin: Gradišče št. 2. (1003-2) Pri mestni občini Črnomelj oddati je s f• Julijem 1*499. let« služba občinskega tajnika b letno plačo 400 gld. Potrebno je popolno znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter izvežbanost v občinskem uradovanji. Prošnje s spričevali o dosedanjem službovanju vložiti se imajo pri podpisanem županstvu do »O. Junija t. 1« Županstvo mestne občine Črnomelj dne 3. junija 1809. Prodajalna 8« ta mesao avgust odda na Kongresnem trgu it 4. (ioao-2) Mi milil teli drugo mesto nastopiti s 1. julijem 11. Ponudbe pod „J. S. notarski uradnik" sprejema upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1062—9) Stranka brez otrok išče stanovanja s 3 ali 4 sobami za 1. avgust ali 1. september. (1069—2) Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „P. M." upravniStvu „Slov. Naroda". Modro galico (bakreni vitrljol) (21-130) za 63sx©pljeaa.3e tzt oddajata še izpod dnevne cene S*«r646 m 1-iUog i Ljubljani, ? Prtitrnovih ulioah. Za spomlad priporoCa m. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 poleg „Figovoa" svojo bogato salogo steklenine, porcelana, zrcal, šip itd. posebno pa (608—31) oprav ia gostilne v mestu in na deželi. Vrčki, kozarci in steklenice po salo nizkih oenah. Cm. fcf. ifilrijsti sVtttM Mziist. Izvod iz voznega redi MImL Jeasja 1888. Is Idealjasie jat. kot Praga tet Tirati. Ob 1». ari 5 po no*i oaobni vlak v Trbii, Beljak. Cekveve, Fisaisasfasts, L|abao ; les Salsthal t Aasss, Iti, Solnograd; Asa Klein- ReiSiaa; v Sterr, v Line, aa Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari S m. sjatraj oaobai vlak v Trbii, Pontabel, Baljak. Celovec, Fran-ssasftits. Ljubno, Daaaj; čas Belsthsl v Solnograd, cez Klein- Reiflmc s Lisa, Budsjevioe, Plttn, Marij.nt vare, Bab, Prsaeova vara, Karlova vara, Prago, Lipsko: ess Amstetten aa Daaaj. — Ob II. ari SO ss. dopoldne osobni vlak v Trbit, Poatabal, Baljak, Calovae, Ljubno, Selathal, Daaaj. — Ob 4. ari 2 ss. popoladne osobni vlak v Trbii, Baljak, Celotne, Ljabao; 6ss Selatbal v Bolnogrsd, Lend Oaateiu, Zali ob jamam, Inomoat, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pari«, Ase Klein-Reiflmg 7 Btevr, Line, Botajsvica, Pisanj, Marijina vara, Heb, Prsaeova vara, Karlova vsrc, Prago, Lipako, Dunaj sla AoMteton. Ob 7. vri lt min. svafier osobni tlak v Lssea-Blad. Poleg taga vsako nade I jo ia prasnik ob 5 nri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Frogo> w Meve aaasto tm v Keeevjs. Oaobni vlaki: Ob 6. ari 64 n. ejatraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 8. ari 66 m. svtoer. — Prihod ▼ Dobljano j. k. Proara Is Trbisa, 01, 6. ari 46 na. zjutraj osobni Tlak 1 Dunaja vis Am-atetten, Solnograda, Linca, Stayrs, lila, Aoaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franaentfeata. Ob 7. nri 66 min. ejatraj oaobni vlak is Leaec Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoladae oaobni vlak s Dunaj.-4 via Amatateo, Karlovih varov, Haba, Marijinih varov, Planja, Badejevie, Solnograda, Linca, 8teyra, Pariia, Oeneve, Curiba, Bregencs, Inomoata, Zella ob jesera, Lend-Qaateina, Ljnbna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 67 m. popoludne oeobui vlak s Dunaja, Ljubna, Selathala, Beljaka, Celovca, Franceuafeata, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. svecer oaobni vlak s Dunaja, Lipskega, Praga, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. ari 42 min. svecer ii Podnart,1 Krope. — Proga Is Movaga mast a ta Ko-tovja. Oaobai vlaki: Ob 8. ari 'JI m. ejutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 48. m svecer. — Odkod is Ljsbljaa* d. k. v Kanonik. Ob 7. uri St. m. sjatraj, ob 'i. nri 6 m. popoladne, ob 6. uri 60 m. in ob 10 ari Vb m. svecer, poslednji vlak le ob nedeljah in prasnikih. — Prihod t Ljubljano d. k. Ia Kaaaalka. Ob 6. ari M m. sjatraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 66 m. svecer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) Zavarovalna družba išče za takoj sintui. zastopnica za Ljubljano in okolico, eventualno za vso Kranjsko. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „V. O. »t. 1000". (1071-2) Baron Damreicherjeva spirltna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje obči sntni, najboljše ln mnogokrtt odlikovane (Backerhefe). Olavno zalogo sa Ljubljano in delalo imata Peter Strel, vinski trgovec Li)ubl|«na, nit Heataieasi trgu it. 83, in Karol Ieaiblln nsiai) v \>Kovlh ulicah it. H. St. 18808 (1064-2) Da bode mogoče sproti določati iz kakošnega materijala in kako naj se polagajo trotoarji ter da se omogoči mestnemu stavbnemu uradu dotična dela nadzorovati, opozarja mestni magistrat, da je vsakdo, ki ob svojem poslopji in zeroljifiči namerava napraviti trotoar, obvezan naznaniti mu vsaj 48 ur preje, kedaj se bode polaganje trotoarja začelo in kateri podjetnik je delo prevzel. Tudi se Se posebno opozarja, da mestni magistrat ne bode prevzemal v nadalnje oskrbljevanje in vzdrževanje onih trotoarjev, ki bi se ne položili strogo po njegovih predpisih, prej, da se na stroške dot ičnega posestnika temeljito ne prelože. Mestni magistrat ljubljanski dne 28. maja 1899. Fotografija ** n r. .jdvomno najlepša in najkratkočasnejša zabaval Fotografični aparati in sploh vsi drugi predmeti v fotografijsko stroko spadajoči za amaterje za strokovnjake so vedno v največji zalogi na razpolago. 0b8T* Pouk v fotografiranju zs novince preskrbIm sam brespladno. — Ceniki so vedno brezplačno na rszpolsgo. mTSA Dalje priporočam mvoJo tovnrulHk o zalogo papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin in se beležim z vsem spoštovanjem (1009—6) Jos. Petri6 ■VJublJaiia, Sv. Petra cesta štev. 4« Isdajatelj in odgovorni iirednlk: Jo lip N o N i. Tiaatinina In tisk aNArodnt Tiakacse11« 44154