Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. Po pošti projeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » » 6 » 50 » mesec » 2 »20» V upravnlštvu prejemali: za celo leto naprej 20K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In iiaerate sprejema upraynlžt»o » Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mikih ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 31. V Ljubljani, v ponedeljek, 9. februvarija 1903. Letnik XXXI. pozor na Gorenjsko! Pod tem naslovom je dr. Tavčarjev list prinesel prošli teden uvodnik, kjer mu poroča trgovec z Gorenjskega, kako nemška trgovina spodjeda slovensko na Gorenjskem, in da se v Hrušici prodaja vsake vrste koroško iu štajersko pivo. Izraža tudi bojazen, da so bodo koroški in štajerski nemški kupci ugnjezdili tam in jih ne bo mogoče odpraviti. Ko smo to brali, bilo nam jo v nemalo zadcSčenje, da ie celo Tavčarjevi pristaši po deželi izpregledujejo in vidijo nemško nevarnost. Upajmo, da tudi Tavčar spregleda na stara leta in spozna, kaj je sad njegove politike. Sedaj so Se vsi skupaj jako kratkovidni. V ravno tisti številki pripoveduje namreč Tavčarjevo glasilo, da je pod predsedstvom gospoda Rohrmana, lrgovca s suho robo (tvrdka M. P a k i č ) »trgovsko in obrtno društvo storilo važne sklepe, kako se hoče bojevati proti slovensk. gospodarskim društvom. O sancta simplicitas! Mesto da bi storili važne sklepe, kako pomagati slovenskim trgovcem, da z vspehom delajo proti invaziji nemških kupcev in trgovcev v deželo, pa hočejo z raznimi šikanami in denuncijaci-jami boriti se zoper gospodarska društva! Mi bi svetovali, ako bi veljal kaj naš svet, da bi se ta gospoda lotila nujnejšega, važnejšega in tudi vspcšnojšega posla. L nizkimi sredstvi in najhujšim terorizmom so ne dajo uduševati gospodarsko ideje, ki so prešle ie v najširše sloje. — Vaši nazadnjaški revolverji morejo zavirati razvoj, ali ustaviti ga ne morejo. Na drugi strani pa bi lahko bilo »trgovsko društvo« za srednjega in malega slovenskega trgovca velike koristi, ko bi ustanovilo skupno komisijonelno zalogo blaga, ali da bi vodilo statistiko o slovenskih tr- govcih na raznih izpostavljenih krajih, ter po previdnosti pomagalo mladim slovenskim trgovskim močem, da se na takih krajih ustanove slovenske trgovine. Nemška » s ii d m a r k a « u t i ; hotaplja v deželo nemškega kupca za kupcem, »klerikalci« z žilavo vztrajnostjo organi-zujejo ljudstvo, da se bo moglo braniti proti Nemcem, »trgovsko in obrtno društvo« pa z Rohrmanom in Malovrhom na čelu maha po »klerikalnem« zmaju. Pozor, gospod R o h r m a n | na Gorenjsko, ker tamizpod-rivajo Tavčarjevi zavezniki Slovence. Tam imate hvaležnega posla. — Najpoprej pa udarite po politiki Tavčar jevi, kajti dr. Tavčar je zaveznik barona Sch\vegla, baron Schwegel je sobojevnik dr. Binderja, dr. Binder pa je oče kranjske »Siidmarke«, ki vam naseljuje in podpira nemške kupce in trgovce. Armada in parlament. Dunaj, 8. svečana. V avstrijskem ;n ogrskem parlamenti', je na dnevnem redu vojna predloga, proti kateri se oglašajo opozicijske stranke ne toliko iz stvarnih razlogov, nego več iz opozicijo proti vladi. To vidimo v avstrijskem in ogrskem parlamentu. Vendar pa je velik razloček moj avstrijsko opozicijo in ogrsko. V Avstriji je ni resne stranke, ki bi bila z ozi-rom na politične razmere v Evropi načelna naspretmea močni armadi, na katero se more država opirati in zanašati v slučaju nemirov doma ali izven državnih mej. Mi hočemo in želimo močno Avatrijo, ki more braniti in varovati prestol in domovja vseh vladarju in državi zvestih narodov. Poleg te zvestobe in ljubezni do vladarja in skupne očetnjave pa je za državo najtrdnejša obramba in zagotovilo njenega obstanka močna in dobro izvež* bana armada. Res je sicer, da je vojaško breme za davkoplačevavce vobče in posamezne družine, katerih sinovi služijo v armadi, hudo in težko breme. Toda kakor je policija v ožjem krogu potrebna, da vzdržuje red in mir v mestih in občinah, tako je za državo potrebna stalna armada, dokler sosed sosedu gleda čez plot, dokler ob meji vre in šumi. Drugo vprašanje pa je: Ali niso mogoče olajšave vojaških bremen brez najmanjše škode za obrambeno moč armade? V tem oziru so pač opravičene razne želje in utemeljene mnoge pritožbe. Uzemimo en sam vzgled: Oče ima tri sine. Dva sta doslužila vojaško službo in zaradi revščine doma sta šla za kruhom v Ameriko ali Avstralijo. Najmlajši je doma, edina podpora svojih stari-šev in oskrbnik posestva. Ako pa je zdrav in čvrst, mora na tri leta v vojake, ker ima še dva brata — v Ameriki. Slučajno imam tri take odloke v rokah. Tega zdrav razum ne more razumeti, ko se klati doma tudi mnogo takih, ki so le v nadlego družinam in občinam. A imeli so »slepo srečo«, da so bili izžrebani v nadomestno reservo. A je tako, ker to določa zakon. Zatorej jo povsem utemeljena zahteva, da se dotične zakonske določbe predrugačijo. To zahtevo ponavljajo ljudski poslanci že leta in leta, a doslej brez vspeha. Govorimo odkrito: To ravno vzbuja ^e»olio moj poslanci in prebivalstvom. Druga opravičena zahteva je, da vojna uprava potrebščine za armado naroča neposredno pri kmetijskih in obrtniških zadrugah. Sicer se je tudi pri nas v tem oziru ie mnogo zboljšalo, vendar je dobava za armado še vedno po večini omejena na kroge, katerim se no smili ne država, no producentje. Zato morajo pcslanci zahtevati, da vojna uprava vsaj 50% potrebščin naroča pri raznih zadrugah in da to zalaganje nadzorujejo od obiastev pooblaščeni veščaki nevojaškega stanu, Sodim, da mi te zahteve ni treba pojasnjevati in utemeljevati. Kdor pa hoče razloge, mu moremo postreči. Poslanec dr. P 1 o j je sostavil vse želje in zahteve v posebnem poročilu, katero je »Slovenec« v bistvu že objavil. Treba je le, da člani vojnega odseka odločno zahtevajo, naj vojna uprava to izvrši, kar je izvršljivo brez škodo za disciplino in silo armade. Ako se to zgodi, potem bodo mogli ljudski zastopniki pred volivci opravičevati svoje glasovanje za višje število vojaških novincev. Danes je vojna predloga tudi v avstrijskem parlamenta še vedno v zraku, ker so eel6 v poljskem klubu krhajo in kujajo. £ato že vlada preti, da državni zbor odgodi in s § 14. uveljavi novi vojni zakon. To pa bi bila voda na mlin le onih krogov, ki so načelni protivniki armade. Caveant consules ! Burnejše pa so razprave o vojni predlogi v ogrski zbornici. V četrtek in petek so Ogri dokazali, kam teži njihova politika. Grof Julij Andrti9sy je imel pogum, da je Košutovcem povedal resnico v obraz. Sicer je ta resnica stara že 35 let, toda vedno bolj kolje oči političnim potomcem starega Košuta. Grof Andra,9sy je zagovarjal skupno armado, nemški poveljni jezik in neomejeno pravico vladarjevo glede na organizacijo in notranjo upravo armade. V tem oziru mu moremo le pritrjevati, ker armada brez skupnega povelj nega jezika bi bila babilonski stolp. Druga je seveda s polkovnim jezikom. Ako hočejo častniki vzgajati in vežbuti vojake v pravem vojaškem in dinaatiškem duhu, znati in spoštovati morajo jezik svojega polka, kar pa ni vedno in povsod. Toda tudi grof Andr;lssy je streljal preko cilja, ko je zahteval, da morajo ogrski častniki služiti le v ogrskih polkih. Kam pride armada, ako se to izvrši, imamo dokaze iz bojev za časa ogrske revolucije. Se burnejši so bili prizori v ogrski zbornici minoli petek, ko je predsednik vsled nemirov moral trikrat prekiniti sejo. Sicer je istina, da mora v vsakem parlamentu biti opozicija, in če je ni, mora si jo vlada ustvariti; toda razprave v ogrski zbornioi napravljajo vtis, kakor da je tudi vladna večina v opoziciji proti vojni predlogi. Ministerski predsednik pl. Szell se bori z opozicijo za živo in mrtve, a svet je radoveden, kaj dela njegova ogromna večina. Ali edini grel Andr;i9sy še prisega na Deakovo pogodbo in zastavo ? LISTEK. Slovaška omladina. Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. (Dalje.) „Krasne besede, malo stvarnega", odvrnil je zaspano Štefan in zdehnil. „ Dokler ne poveš nič bistvenega, dokler ne veš, v čem je ona naša realnejša delavnost, dotlej nisi nič novega iznašel. Vsaj tudi jaz dobro vem, da ne pridemo nikamor s samimi verzi, napitnicami in živio-klioi. Podaj raje navodilo!" „Pa ti še ne vidiš one ogromne prahe, ki leži pred nami? Ti jo moraš fie le iskati in po nji tapati? Vzemi na primer svoje rojstno mesto Zavodje. Poglej nanje. Stari goljuf Luty in zbankrotovani sodnik držita na vrvici 4000 dobrih slovaških duši Ti, ta-mošnji rojak nisi znal pri vsi svoji navdušenosti pridobiti zs narodno stvar niti onega dobrega mrmralca, kakoršen je tvoj oče! Sram te bodi! Pa vendar si plamtel na naših shodih za Slovanatvo, za našo bodočnost, za pravioe našega Slovaka. Poglej 1 Kaj dela Samko Ravny? Nakupi med letom knjig, naročuje časopise in misli, da je storil nekaj preslavnega za svoj narod. Njegovi trije hlapci so nabili zadnjič enega tovariša, ki je prišel iz Budimpešte in v svoji bahavosti rekel, da je Blovaški jezik le za malopridneže in tate. Verjami mi, oni trije hlapei imajo uprav tako zaslugo kakor sam Ravn^. Tovariš je bil nato predmet zasluženega zasmehovanja, in vsa služebna mladina ye, da so ga nabili zaradi slovaškega jezika, kateri je bil on osramotil! Naj bi se tudi mi učili od onih imenitnih hlapcev — seveda na drugi način!" »Pota, pota pokaži!« »Še ne vidiš, sanjavec? Zdaj imaš počitnice, katere nama je podaljšal oni suhi, jetični Šošotek. Bova šla v Zavodje. Čez nekaj dnij pride tja tudi Pinkavek in začnemo delovati.« »Pa moj oče?« »Vsaj začnemo ž njim! Ti sam odpreš vratica do njegovega začaranega gnjezda«. »Ne umejem tel Sploh se pa rad zlagam s teboj. Ravno ona nenaravna očetova jeza je zajeklila nekako moje prsi. Materne solze me pečejo na duši. MalopridnoBt podlih Šo-šotkov zbuja v meni besnost.« „Tako te rad poslušam! Zdaj si mi že všeč! Pa zdaj lahko noč!" Kmalu so se oglašali dolgi prijetni dih-Ijeji spijočih mladeničev. Spala sta oni trdni, jekleni spanec, kakor se spodobi za mlade ljudi, stefan se je včasih močno zganil, da je postelj pod njim zaropotala ter govoril iz sanj nerazumljive besede. Bled, magičen svit srebrne lune je prodiral skozi redke zaBtore v sobo. Neutrudljiv cvrček je pel svojo škri-pavo pesem. ni. Lackove besede so donele Štefanu v ušesih zelo močno. Že na vse zgodaj je vstal, tiho se napravil in šel na vrt. Vsa čaroba letnega jutra je dihala iz narave. Na travi in cveticah so visele rosne kapljice, celi roj ptičev je gostolel v košatih lipah. Po cesti so škripala plužna kolesca. Kmalu za njim se je izmuznila iz hiše tudi Linica z rudečim obrazom in jasnimi očmi. Vkusna jutranja obleka ji je pokrivala nevisoko postavo. Njen obraz ni bil sicer pravilno krasen — pa neka skrivna bajna miloba se ji je skrivala v globokih očeh. Bogati, prosto spuščeni lasje so se skoro dotikali porosene zemlje. Ž nje je žarelo življenje, je žarela radostna zavest, da je vendar lepo na božji zemlji, čist, jasen glas se ji je vil iz globo- čine prsij — kakor zvok zvona. Mater je izgubila prezgodaj; prve dni razvijajočega devištva je preživela pod asketičnimi očmi materničave tete. Prihod v rojstno hišo je bil zanjo radostno osvobojenje. Z vso svojo ognjeno, občutljivo dušo se je posvetila krasni svobodi; ljubila je naravo, redila celo menažerijo domačih živalih, branila vrabce pa liščke pred hudobijo vaških maloprid-nežev, gospodinjila, skrbela za cvetice in ob nedeljah brala nemške lirike. Štefan se je uklonil Linici in začel občudovati njeno prezgodno vstajanje. »Nič čudnega, gospod Bogaty — jaz nisem krakotala do polnoči, kakor vi z bratom !« „ Čudno! Morate imeti tajne prežalce, domaČo policijo !" »Vaši glasovi so vaju izdali. Moja sobica je namreč tik vaše, pa zid tenek. Poslušala sem nekaj časa temni šum — pa nikar se ne bojte, razumeti nisem mogla ni-česa. Tako rada bi bila z vami kramljala o važnih stvareh, o dejanju, o nadah! Pa moj brat je negalanten grdež! Če se približam k vašemu pogovoru, takoj neha, ali začne govoriti o spletkah. Kakor bi bile ženi od-kezane le spletke, prazni pokloni in vsakdanje klepetanje." Kdor ni slep ter vidi stvari, kakorine •o, mora uvideti, da vse stranke na Ogrskem jadrajo pod eno sastavo: Proč od Avstrije, samostojno carinsko ozemlje, ogrska armada. To so težnje ogrskih politikov od skrajne levice do zadnjega moža na desni. Razloček je Ie ta, da nekateri govore, kar mislijo in čutijo, drugi pa mislijo in sanjajo, tiesar ne govorč. Mi Avstrijci pa prelivamo grenke solze in si jih brišemo z rokavi, ako ne moremo vedno ustreči ogrskim zahtevam, kedar je treba šteti zlate denarje za skupnost in zvezo. Ogri pač vedo, kaj delajo, a ne vedo in ne razmišljajo, kam jih zavedejo panmadjarske težnje; a mi Avstrijci no vemo, kaj delamo, dasi vidimo propad v daljavi. Ž9 14 dni je v ogrski zbornici v razpravi vojna predloga, a če pl. Szell ne najde izhoda, tudi do velike noči ne dobi vojne predloge. Ogrska opozicija Šteje do 125 poslancev, ki morejo s samimi govori de dva meseca zavleči vojno predlogo. In če bode minister za deželno brambo baron Fejervary s svojimi vojaškimi mejklici podžigal opozicijo, potem utegne g. Szell doživeti BanfTy-jeve čase. Turške grozovitosti v Makedoniji. Kaj počenjajo Turki v Makedoniji, je vprav strahovito. Mi samo beležimo kratko zadnja poročila, katera pričajo o živinski razdivjaaosti turške vojaščine, ki naj dela „mir" v Makedoniji! V Godlerem in Bsčerem so vojaki umorili sedem kristjanov; trupla so strahovito razmesarjena. Tri zverine so policijski komisarji Abedin, Ejub in Mustafa Pehlivan Ru-neto. Zdaj hodijo z oboroženimi četami okoli in pobirajo Makedoncem orožje. Kar počenjajo pri tem, je skoro neverjetno. Udrli so v hišo Vare Petrove v D;briništu. Posilil jo je Abedin in izročil tridesetim vojakom, ki so jo skrunili, da je izgubila zavest. Isto se je zgodilo drugi dan z Lenko Damianovo in Marijo Kozarovo. Mnogo moških so z vrvmi zvezali ter tepli, dokler Be niso odkupili z denarjem. Potem so onečastili mnogo žensk, prizanesli niso niti nosečim, nekaterim so še zobe izbili. Ejub, Abedin in Mustafa Pehlivan Runeto sploh prakticirajo tako, da se najprej sami polaste ženskih, potem jih pa prepuste svojim vojakom. „Le Mouvement Macodonien" našteva dolgo vrsto imen; med njimi sta tudi dve bolgarski učiteljici. Posebno grozne orgije bo imeli turški vojaki ob prazniku »bajram«. Naskočili so celi vasi in odpeljali ženske. Vaške predstojnike, ki se ustavljajo, mučijo in zapirajo. Pop Pocer iz vasi Kriklena (kosovski vilajet) je botel čez mejo. Mejna straža ga je z rodbino ustavila. Ker ni imel denarja, da bi se odkupil, so ga odpeljali v Palanko kot hudodelca; ženo in otroka so si pa turški vojaki pridržali. „Vaš brat gotovo pozablja, da ima pred seboj že petnajstletno gospodično —". „Prosim, šestnajst—*. „Torej šestnajstletno devo, pa miRli o vas tako, kakor vas je bil zapustil, ko je Sel v šole. Prosim, gospodična, je-li mogoče, pa je-li vam ljubo, hočem vam ustreči sam —". »Povejte mi tedaj, gospod Bogaty, kaj zahtevate prav za prav s tem vašim narodom', ,z narodnim hrepenenjem', ,z žrtvami', kam pa meri vse to ?" Bilo je to težko vprašanje. Štefanu se ni ljubilo začenjati od abecede, pa v kratkih besedah mu je bilo tudi težko odgovoriti na dano vprašanje. »Človek se loči od zverine mej drugim i v tem, da hoče živeti v dobro urejeni družbi in se spopolnjevati". »Isto hočejo i Nemci, i Francozi —". „Isto hočemo i mi, Slovani, in sicer na svojih lastnih temeljih, s pomočjo svojega lastnega jezika!" „Vsaj se to lahko zgodi i s pomočjo druzega jezika ! Bašte, čim olikanejši jezik si izvolite, tem lože pridete k cilju". »Posameznik morda ! Pa druga človeška lastnost je, da si želi vsak časten in vzvišen človek na poti svojega spopolnjevanja, na poti k olikanosti in sreči imeti v kolikor največ tovarišev". (Dalje prih.) Cele bande turških vojakov hodijo po deželi in plenijo. V Nivičanih poveljuje taki bandi Karabiberov; po daljšem boju s pie-bivavstvom se je moral umakniti. Želeaniiki vlak. ki vozi iz Soluna v Dedo • Agae, so vstaši napadli. Izdrli so pred njim tir, in le previdnosti strojevodja se je zahvaliti, da se ni pripetila velika nesreča. Brzojavne žise so na mnogo krajih pretrgane. Makedonski odbor nabira zdaj vse take* slučaje. Ubogo ljudstvo je izročilo guvernerju solunskemu, IUsanu !Pekhmi-paši, več spomenic, v katerih so natančno popisane vse omenjene grozovitosti, » prošnjo, naj se vendar kaj stori v varstvo tlačenih kristija-nov. A turška vlada neče ganiti s prstom. Po turških časopisih se sicer naora pisati na vladno povelje, da je najlepši mir in red v državi, a vsak dan prinaša nove krvoločnosti. Guverner Rumelije Hilmi - paša je bil pred kratkim v Solunu, da vpelje kake reforme. A ostal je samo v hotelu in sprejel nekaj uradnih oseb; potem pa se aopet odpeljal. Zato se ni čuditi, da Makedonci kličejo na pomoč evropske velevlasti, naj posežejo vmes in prisilijo sultana, da izvede zahtevane reforme. Po skupščini* Iz Zagreba, 5 £ebr. Mažaroni na Hrvatskem in Ogrskem pišejo že leta in leta, kako propada hrvatska opozicija in da bo morala slednjič izginiti s političnega polja. To staro peeem bo pa še prav pogostoma ponavljali zadnje dni pred skupščino opozicijonalnih strank ier zatrjevali svojim privržencem, da gotovo ne pride med opozicijonalnimi strankami do spo-razumljenja, a še manje do zcdinjonja. Na videz so prežimo pisali o opozicijonalnem pokretu, v resnici pa jim le ni bilo prav, da se je zbralo na skupščini toliko odličnih hrvatskih domoljubov. A ko so zvede-i, da se je opozicija zedinila le deloma in ne popolnoma, so se zopet ohrabrili, ker je zginila za nekaj časa nevarnost, da ne izgube še prvenstva v politiki. Za to pa v svojih člankih ne napadajo čiste stranke prava, četudi se je izjavila za solidarno delo z ostalo opozicijo, samo da se ni zedinla, in da ne stoji še mažaronskej stranki cela zedinjena opozicija nasproti. Zato pa mažaroni rohne proti zedinjeni opoziciji, posebno še na bivšo „Obzorovo" stranko, katera jim je dala največ opraviti in proti katerej se je msiaron-stvo najhuje borilo. Razumi se, da glasi ma-žaronska odredba te stranke najhuje brž ko ne že zaradi tega, ker Be je ta stranka premagala ter radi nloge odstopila od Bvojih političnih načel in sprejela program, ki je pravaški Kar govore mažaroni, daobzorska stranka ni imela v narodu nobenega ugleda, je grda laž. Ta Btranka je imela med hr-valsko inteligencijo največ in najboljih privržencev v obilju, pa je bila mažaronom tudi najbolj nevarna; zato proti njaj toliko mržnje v tem taboru. Ta stranka je stala deloma na podlagi nagodbe, kakor mažaron-ska, s to razliko, da je zahte>ala točno vršenje vseh točk omenjenega dogovora med Ogrsko in Hrvatsko. Zahtevala je, da se vrše točno propisi glede hrvatskega jezika in da postane Hrvatska samostalna v finan-cijah. Ko se je pa opazilo, da se nagodba ne vrši in da jo pomagajo mažaroni sami kršiti, da Hrvatska gubi vsak ugled v političnih vprašanjih in da gmotno propada od dne do dne, je bila ta stranka prepričana, da iz tega položaja nima druge rešitve, nego žrtvovati tudi svoj dosedanji politični program, pa ee okleniti druzega, ki je postal po dogovoru splošen dosedanjej stranki ob-zoraSkej in stranki prava. Tako je prišlo do jedinstva in do splošnega programa, kateri je jednak za vso opozicijo. Če tedaj mažaroni grdijo bivšo obzoraše, delajo to zato, ker jim je žal, da so se obzoraši žrtvovali za slogo, kar je pa vse hvale vredno, ker je to velik domoljuben Čin, kakeršnega ne more nikdo pričakovati od mažaronov, ker so že davnej izgubili vsako domoljubno mišljenje, katero edino zopet more roditi po-žrtovalnost. Brez domoljubja nima pošrto-valnoBti, in zato je tudi ne vidimo pri mažaronskej stranki pri nobenej priložnosti. Kako nemilo je mažaronom zedinjenje opozicije, vidimo iz tega, da strastno napadajo dve točki v novem programu, namrei hrvatsko državno pravo in zedinjenje vseh hrvatskih dežel v eno skupino. Hrvatsko državno pravo je seveda popolnoma protivno današnjej nagodbi med Hrvatsko in Ogrsko. A mažaronska stranka more živeti le, dokler obstoji današnja ustava; zato tudi zatrjuje, da se nagodba ne more in ne sme spremeniti niti za pičica, nego mora ostati nespremenjena za večne čase. Na čas, ki vse menja in spreminja, mažaroni ne mislijo, ampak le na svoj obstanek in na svoje go-spodstvo. A da pišejo proti zedinjenju hrvatskih dežel v eno Bknpino, je zahteva nji- hovih gospodarjev, ki se drže proti olova-nont ie vedno starega gesla: divide et im-pera. Pa je zato tudi pisava mažaronskih glasil pravi unicum med vsemi naprednimi narodi. Pri Italijanih, Grkih, Rumunih, Nemcih pišejo v pogledu narodnega zedinjenja vsi časopisi brez izjeme ennko. Le poglejte italijanske uradne časopise, kako branijo ire-dento, ki je celo krivična stvar. Le hrvatski uradni in sploh mažaronski Mati se morajo tudi v tem vprašanju razlikovati od drugih kulturnih narodov. To jim gotovo ne Bluii na čaBt pred naobraženim svetom, a med domoljubnimi Hrvati jih mora vsakdo prezirati, ker skrunijo s svojo pisavo vzvišeno idejo narodnega edinstva na korist sovraž nikom hrvatskega naroda. drassinaimttva pravda v Welsu in Koerberjev odgovor. svojedobno smo poročali, da je posl. Kern interpeliral ministerskega predsednika kot vodjo pravosodnega ministerstva radi preesj čudnega postopanja predsednika po rotnsga sodišča v VVelsu povodom orne njena Grassmannove pravde. V petkovi seji poslanske zbornice je dr. Koerber odgovoril na to interpelacijo. O tem odgovoru piše »Linzar Volkablatt« mej drugim sledeče: »V tem odgovoru se je dr. Koerber zvito izognil jedru stvari. Minister prizna, da je »morda predolgo vztrajal« pri poravnavnem poskusu, on pravi, da je predsednik delat opazke, »ki jih ne more odobravati«, vkljub temu pa trdi, da predsednik ni imel namena vplivati na porotnike. To se tem lažje trdi, ker se namen ne more* videti, ne slišati in sploh ne občutiti. Vprašanje, za katero se tu gre, je le, če je bilo s predsednikovimi izjavami mogoče vplivati na porotnike, kar ie pa miniotorski predsednik zamolčal. No, razumemo tudi ta molk. Splošne sodbe, da je pri Grassman-novi pravdi predsednik uplival na porotnike,, odgovor ministerskega predsednika na to interpelacijo ni omajal«. Vojna' predloga ¥ paaiamentu. Tekoči teden bi moralo v poslanski zbornici priti na dnevni red drugo branje vojne predloge, ki mora biti reSona do konca tekočega meseca, ker se v marcu že vrše vojaški nabori. Toda za to važno delo v zbornici še niso ugodna tla. vsčina za predlogo še nikakor ni zagotovljena. Izjave domobranskega ministra ob prvem branju te vladne predloge in pozneje v vojnem odseku nikakor niso premenile nazorov nasprotnih strank. V najstrožji opoziciji na-sproti vojni predlogi so doslej po poročilihi dunajskih listov naslednje parlamentarne stranke: Čehi, Rusini, Italijani, socialni de mokratje, nemški nacionalci in vsenemci,. torej skupno v najslabejcsa elučaju 155 glasov. Mej te opozidonalce moramo pa prišteti tudi »Slovansko zvezo«, ki bo glasovala za načrt le v tem slučaju, ako vojna uprava ugodi zahtevam, ki so naštete v P!o-ivi spomenici. Nemški liberalci se doslej ie niso odločili ne za in ne proti, sodi se pa, da bo glasovanje v tem klubu vsakemu * članu prosto. Istotako se doslej še ne ve, tako Btališče bodo zavzeli nemški agrarci. V sedanjih razmerah je večina vladni pred-ogi zagotovljena le v tem slučaju, če bo pri glasovanju absentira iz opozicionalnih vrst jotrebno število poslancev. ^ov naskok francoskih Židov na ondotno prebivalstvo. Najnovejši napad francoskih Židov v prvi vrsti in na videz ni namenjen prebivalstvu, marveč časopisju glavnega mesta Pariza, ki očividno propada. Mnogo največjih dnevnikov, kakor »Matin«, »Journal«, „Eebo de Paria" in drugi bo morali znižati svoje naročnine, da se sploh morejo vzdržati na površju. Vzrok temu propadanju je, ker so se v provineiji ustanovili veliki listi, katerih eden „Depeche de Toulouse" izhaja že v 250.000 iztisih. Namen temu početju je, da židovsko liberalni in Nemčiji prijazni ele-mentje zavedejo kmečko prebivalstvo v svoj tabor. Ta nakana se jim ni mogla posrečiti, dokler je uplivalo na prebivalstvo časopisje iz Pariza, kjer prevladuje če monarhična in protižidovska struja. — Zidje hočejo torej najprej zatreti nasprotno si časopisje v Parizu, potem pa potom svojega časopisja napeljati vodo na svoj mlin. Katol. časništvo čaka tu velika naloga, ker Bicer preti tudi njemu enaka usoda. Angleži v Abesiniji. Angleži nameravajo vso Afriko dobiti v svojo peBt. Se niso zaceljene rane Burov v južni Afriki, že se pripravljajo polagoma, da iztrgajo Meneliku njegovo državo ob sinjem Nilu. To namero pričenja Anglija izvrševati na sledeči način: Angleška vlada pripravlja novo ekspedicijo v notranje Menelikove države v severnovztočni Afriki. Pod vodstvom Mac Millana se poda ta ekspedicija ie te dni na pot iz Londona. Pot meri naravnost v Addis Abebo, glavno mesto Abesinije, kjer se pridruži ekspediciji tudi angleški re-zident Harrington. Navidezno gre za to, da se preišče eeli tok sinjega Nila glede plo* vitbenosti in sicer do njegovega izvirka pri Čanaškem jeieru, pa do Kartuma. Nekaj milj nad Kartumom je Nil plovben, a za nadaljni tek se ne ve. Angleži bi vode Nila radi tako uravnali, da bi se moglo ploviti notri v srce Abesinije, v Addis Abebo, in tako otvoriti s središčem Abesinije trgovinsko zvezo. Ako se to doseže, bode v Menelikovi prestolnici kmalu zavladal angleški upliv nasproti francoskemu. To pa je politična taktika Angležev, da najprej odpro nove prometne zveze s tujimi kraji in ko si na ta način izsilijo upliv na tuji zeml|i, napovedo vojno rekoč, da so jo zakrivili oni, katere nameravajo ugonobiti. Tako bo delati nasproti Buroro, tako bodo storili prej ali slej tudi proti Meneliku. Seve, če bo Menelik pravočasno pripravljen na ta načrt, se Angležem ne bo godilo dosti bolje nego svojedobno laškim strahopetneŽem. Mobilizacija turške armade. Poročilo pariškega „Figaro" o mobilizaciji 240.000 mož turške armade v evropskih pokrajinah je povzročilo v gotovih evropskih krogih precejšnjo vznemirjenost, ki ae je šele potem nekoliko polegla, ko so turški zastopniki razglasili dementi sultanove vlade. V tem dementiju pravi carigrajska vlada med drugim sledeče: Akoravno je vlada iz zaupnih sporočil doznala, da mej 5. in 24. marcem bulsne vstaja v Makedoniji, se zde vkljub temu obsežneje vojaške odredbe sedaj še nepotrebne, ker bo turške meje zadostno zastražene. — Ta dementi je pa, kakor rečeno, le nekoliko oblažil prvi strah, kajti v resnici govore vse novejše odrodbe turške vlade za to, da se Turčija pripravlja na veliko akcijo v prihodnji pomladi, ki pa ima vos drug namen, le ne uvedbe pravičnih reform. Naročila topov, pušk ter streljiva pač ne kažejo nato, da hoče sultan mirnim potem rešiti to preporno vprašanje. BrazMljsko-bolt^ski razdor se je v zadnjih dneh silno poostril. Predsednik Bolivije, general Pando, je s svojimi četami že odšel proti ozemlju Acre. Ofici-jelno se v Boliviji izjavlja, da je namen tej ekspediciji osvoboditev kraja Puerto Aloaso, ki se nahaja v oblasti brazili|8Hih vstašev, ter zagotovitev bolivijskega gospostva nad tem ozemljem. Predsedniku Brazilije, ki se šteje med lastnike prepornega ozemlja, to Pandovo počenjanje seveda ni všei. Poslal je nasproti sovražniku večjo število vojakov po suhem, ob enem pa pod poveljstvom kontre - admirala Alencarja poslala v ama-zonsko reko tri vojne ladije. Glede tega ozemlja je bila svojedobno sklenjena pogodba, ki priznava Bolivijo kot lastnico; te pogodbe pa Brazilijanei ne priznavajo v polnem obatgu in pravijo, da je pogodbo Bolivija kršila s tem, da je imenovano ozemlje oddala v najem neki oevero- ameriški družbi. Ker oba dela vztrajata pri svojem stališču, se bo preporno vprašanje reševalo z orožjem. Iz barzojavk* Dr. Ebenhochov protikandidat je neki posestnik Achleithner, ki ga kandidirajo »neodvisni kmetje«. Na njegovih volivskih shodih bo govoril liberalec dr. Beuerie. — Pretep v francoski zbornici. Moj poslaneema Lassies in Salle je radi nepoznanega povoda nastal pretep, ki so se ga udeležili pozneje tudi drugi poslanoi. — Razpor mej C h a m -berlainom in Buri. Burski vodja Kristijan Dewet je izjavil Chamberlainu, da ne bo preje miroval, dokler ne organizira ustaje proti vladi, ki se ne ozira na mirovne pogoje. Že pri Sem nastopu je prišlo do zelo burnih prizorov. — Predsednik Roosevelt in venezuelsko vprašanje. Ameriški predsednik je odklonil posredovanje v zadevi vprašanja, naj-li venezuolska vlada zahtevam nekaterih velesil prej ustreže, nego zahtevam drugih. Posredovalo bo sodaj razsodišče v Haagu. —Bivši bolgarski minister-Bki predsednik Karawelow je v soboto umrl. Zastojjal je rusko politiko v Bolgariji. Bil je opetovano finančni minister in ministerski predsednik. Pred dvema letoma je prišel zopet na čelo kabinetu, a vrgel ga je znani načrt glede posojila. — Katoliška deželna stranka na Alzaško - Lotarinškem. Katoličani teh dveh pokrajin se sedaj še ne pri-klopijo nemškemu centru, marveč ustanovili bo lastno stranko, katere program je v verskem in gospodarskem oziru popolno enak onemu katoliškega centra, v politiki pa zahtevajo poleg splošne volivne pravice in svobodne reforme društvenega in zborovalnega prava tudi enakopravnost obeh dežel z ostalimi zveznimi državami. — Makedonija i n Č e h i. Makedonske žene so se obrnile do svojih slovanskih sestra na Češkem, naj jim pomagajo. Ta klic doslej sicer še ni obrodil pravega vspeha, pač pa pošlje češka domovina v Makedonijo najlepše, kar ima, namreč gospoda Klofača, kateri se poda osebno na lice mesta, da preštudira turške grozovitosti. - Dnevne novice. V Ljubljani, 9. februvarija. Pravda nadivetnika dr. Ferjan-£iča proti naiemu lista. Poroča se nam, da je vsled ničnostne pritoibe, katero je vložil zagovornik gg. dr. Lampeta in Ra-kovea, odvetnik g. dr. Brejo, vsled naredbe 0. kr. najvišjega kot kaaaeijskega dvora z dne 21. oktobra 1902 dan za razpravo pred najvišjim sodiščem razpisan na 24. aprila t. 1. dopoldne ob l/» 10. uri. •Govor bodo držali". S krške oko-lioe se nam pite 8. febr.: Se kmalu Be nisem od srca tako sladko nasmejal, kakor danes, ko Blišim, da je pri jutranji službi božji občinski sluga naznanil: »V sredo, enajstega t m. ob 9. uri voli tretji razred svoje občinske zastopnike. Dalje se vam da na znanje, da tisti dan, to je v sredo, dobro si zamerkajte, pridejo v Krško tudi g. dr. Ivan Tavčar in bodo ob 8. uri zjutraj govor držali. Kedor je lufien, naj pride jih poslušat, mu ne bo žal«. — Mislil sem: O ubogi Romih! Tak strah je tvoje itak že bolne ude prevzel pred prihodnjo sredo — sam Tavčar mora priti in pripomoči, da ne padeš. To bo zopet govor, kakor krvava klobasa. Priporočamo poslušalcem, naj dr. Tavčarju izprašajo vest o tem, kaj je na Dunaju dosegel in zakaj je v politični zvezi z najhujšimi nasprotniki slovenstva. Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Ta pregovor se sedaj vresničuje tudi nad občaznanim dr. Pikl-om, odvetnikom v Marnbergu na Stajarskem. Dr. Piki, kateri je hotel v preteklem letu vse fuukcijo-narje razdruženega kmetsko - konsumnega društva in posojilnice v Marnbergu ter re< vizorja »Gospodarske zveze« g. Seliškar-ja v ričetu mariborskega c. kr. okrožnega sodišča vtopiti, kar pa se mu ni posrečilo — je sedaj v sodni preiskavi radi hudodelstva goljufije (napeljevanje h krivemu pričevanju). Priče so se vže zašli šale, Ta za slovenski narod preskrbni advokat se bode s 15. svečanom t. 1. preselil v Postojno. Notranjskim liberalcem čestitamo na taki pridobitvi. O izidu te preiskave bomo svoječasno poročali. Shod sodalitatis ss. Cerd. Jesu za kamniški dekanat bo na Homcu v sredo dne 18. februvarija ob pol 10 uri s sveto mašo. Z Vipavskega. Izpolnila se je torej vroča želja liberalnih sovražnikov g. kurata Ferjančiča. On je moral v zapor. A vkljub izpolnjeni želji se ne morejo nič kaj veseliti, tudi ne stikajo več glav skupaj, — zavladala je med njimi nekaka smrtna tišina, kakor pri človeku, ki ve, da ni storil vsega prav, in se zmiraj boji, da bi ne prišlo kaj na dan. Baje tudi žena onega, ki je prisegel zoper gospoda kurata, govori po Gočah, da njen mož ni vsega kriv, da bo drugi, ki bo ga napeljevali k takemu postopanju; kateri so ti »drugi«, ne pove. Sploh vlada zaradi odhoda gospoda kurata splošna žalost. Ljudstvo noče verjeti, da bi bil gospod kaj zakrivil. On da bi bil zločinec, ki je toliko lepih pobožnosti na Gočah vpeljal, ki ga je sama milosrčnost in usmiljenost do skrajnih mej do siromakov? On, h kojemu bo hiteli tolažbe srcem iskat iz cele okolice, da, tudi s Primorskega in drugih krajev v dušnih stiskah, ki je vse prijazno sprejemal ter vesele domu spuščal. Ako ni mogel dopoldne vseh apovedati, spovedoval je tudi čez poldne ter vesel vsakemu postregel. Ljudstvo sploh sodi o njem, da je vzgledni duhovnik v vsakem oziru. On, pravi ljudstvo, ne more biti zločinec, ter prosi Boga, da skoro izkaže nedolžnost ljubljenega dušnega pastirja. Predavanje je priredilo včeraj izobraževalno društvo v Štefanji vasi. Govoril je g. dr. L a m p e o dogodkih v Makedoniji in o islamu. Promoviran bo jutri na graškem vseučilišču g. Anton Gregorec iz Ptuja doktorjem vsega zdravilstva. Mesto okrožnega zdravnika na JeŠenioah, Piše se nam z dežele: Vam morebiti ni znano kako je postal g. Medic nadučitelj na Jesenicah. To je bilo lako-le: Ko je bil g. Medic v Bohinju, pripeljala sta se dva vplivna nemška gospoda z Jesenic v Bohinj in prigovarjala Medicu, da pride na Jesenice. G. Medic ni šel rad iz Bohinja na Jesenice. Ali nemška gospoda se ni dala odpraviti kar tebi nič meni nič. Prigovarjala sta mu in silila vanj, ter mu za gotovo obetala nadučiteljsko mesto na Jesenioab. Ali Bta še kakšne druge benefi-u i j e obljubila g. Medicu, nam ni znano. S kratka: Medic se je udal in šel je na Jesenice. Postal je tam nadučitelj, kakor kažejo okoliščine, po vplivu nemške tovarniške gospode jeseniške. — Napačno pa je pisar-jenje, da Be je Medic kedaj kazal odločnega Slovenca. Vsled svojega službovanja v tujini in vsled rodbinskih razmer izgubil je narodno čuvstvovanje. — Da je bil vsled tega kandidat nemške stranke za nadučiteljsko mesto, je tedaj razumljivo. — Sedaj je razpisano mesto okrožnega zdravnika na Jesenicah. Po pravici domnevamo, da ima nemška stranka zopet svojega kandidata zdravnika za to v narodnem oziru važno mesto. Bojimo se oelo, da bodo s svojim kandidatom v deželnem odboru prodrli, ker . . . . saj veBte, da slov. nemška zveza je zato, da varuje nemško ugodno pozicijo v deželi. Ne vemo, kedo je prosil za to službo, vendar bodo med prosilci gotovo tudi zdravniki, ki so poleg popolne strokovne vsposobljenosti odločni Blovenski možje. Apeliramo torej na Blovenske deželne odbornike, da z vbo opreznostjo ali tudi odločnostjo, delajo na to, da ne dobi zdravniškega mesta na Jesenicah mož, ki bi preskočil v tabor nemške stranke. Ako pa triumvirat Tavčar -Graselli-Sobaflar b svojo numerično večino v odboru imeuuje za Jesenice okrožnega zdravnika, ki je mlačen Slovenec ali celo nemškutar, potem pa naj le sami ti trije zagovarjajo tako dejanje. Na stražo tedaj! — Ustreljen od orožnikov. Orož-niška patrulja iz Mengša, zasledujoč nekega And. Rahne iz Vmj. župnije St. Helenske, zalotila je na večer 6. t. m. v Trzinu brezposelnega, samskega 451etnega Frančiška Aleš iz Sela, župnije ihanske, ki je bil iskanemu podoben. Pozivljan, da se izkaže, kdo in kod je, si je Fr. Aleš pridejal tuje ime Janez Janež'č ter izjavil, da naj ga popeljejo do ihan8kega župana, ki ga pozna. Na potu tja je zvodil patruljo, ki je bila sedaj izvan svojega rajona ter jej lokalne razmere niso bile znane, po ovinkih v krumprški gozd, ondi pa v bližini vasi Brda, kjer biva župan, je ubežal nagloma orožnikoma. Ker se ni odzval na trikratni klic, sta oddala orožnika za njim vsak po eden strel. Eden strelov je zgrešil svoj cilj, drugi pa zadel ubežnika tako smrtonosno, da se je isti zgrudil na tla ter ondi mrtev obležal. — V Celovcu je umrl občin, svetnik in rudniški inšpektor v p. g Anton T s c h e-b u 11 v 64 letu svoje dobe — Radi Ornigove pravde zblaz nel Znano je, da toži ptujski župan Ornig bivšega urednika Kalchberga, ker mu je ta očital razne nerodnosti pri občinskem gospodarstvu. Kalchberg je nastopil dokaz resnice in bo obravnava v Mariboru. Sedaj se poroča iz Maribora, da je ta obravnava na občinskega tajnika Ernsta Schallanns tako vplivala, da se mu je omračil duh. Schallanna bo prepeljali v opazovalni oddelek graške bolnice. — Defravdaclja. O tajniku okrajnega glavarstva v Brucku Jjžefu Erjavcu, ki ae je ustrelil v Mariboru, se je sedaj dognalo da je ponevuril večjo svoto uradnega denarja. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nam javlja, da ni ono poslalo »Slovencu« zadnjega odtiska iz »Naroda« in da pošilja istodobno svoja uradna obvestila »Slovencu« in »Narodu". Ako se v kakem slučaju to ni zgodilo, ni tega krivo vodstvo. — Postaja na Otočah Z Gorenjske: Otoče je sicer mala postaja, a ima menda več osebnega prometa, ko marsikatera druga večja postaja na Gorenjskem. Ni vlaka, da bi na tej postaji ne vstopilo nekaj oseb — tudi v najhujši zimi — po leti jih vstopi večkrat po sto in še več. To vse je gotovo dobro znano slav. želez, ravnateljstvu, vendar nima ta postaja nobenega čakališča. Pravi se sicer, da je čakališče v poleg stoječi gostilni, a to ve vsak, da je težko čakati v gostilni — zastonj. Skrajni čas je že, da slavno želez, ravnateljstvo da napraviti prostor, kjer bi potniki poleti ob dežju — ali po zimi o mrazu čakali na vlak v primernem zavetju. — V varstvo živali. Da se postopa pogosto z živino zelo neusmiljeno surovo in da malo katerega, ki popolnoma po nepotrebnem trpinči živali, doleti kazen, je znano. V mestu in na deželi se imajo uboge živali boriti b surovimi ljudmi, kateri bi bili vredni, da Be jih vpreže v jarem in dobro preklesti. Marsikatero živinče se že trese pred svojim gospodarjem, če ga zagleda, kaj še-le, če mu hud duh alkohola sili v nos. Koliko nepotrebnega trpinčenja živali se godi po klav- nicah, o tem človek, ki ne vidi sam, niti ne sanja. Na kmetih se pa vprežne živali trpinčijo še na poaeben, popolnoma nepotreben način. Kdo še ni hodil po vaških ali poljskih potih? Da ni cesta dobra, se pritožujejo vseh vrst ljudje preje nego kmet, pa saj te ceste le malo rabi in se niti ne zmeni za svoja poljska pota. po katerih vozi vsak dan. Uboga žival po komolec globokih kolovozih ali celih gručah kamenja komaj vleče prazen voz, kaj šele težko obloženega. Za živino, kakor za kmeta samega bi bilo skrajno potrebno, da se vsa taka zanemarjena pota popravijo, kar bi se zgodilo x melim trudom jeseni ali spomladi, do toga bi jih morala pripraviti oblast, če sami ne spoznajo svoje koristi radi same malomarnosti. — Ruski kružok v Gorici otvori te dni dopolnilni kurz — Laško vseučilišče v Gorioi? Laški listi poročajo, da se čuje glas, da ako Eride do ustanovitve laškega vseučilišča, ne o stalo isto ne v Trstu ne v Tridentu, marveč v Gorici kot nekakem središču dežel, v katerih prebivajo Lahi. Baje mislijo tako tudi visoki merodajni krogi na Dunaju. — Pogrebni zavod je ustanovil v Gorici g. Anton Marguč. — Umrl je v Kranju gospod Miha Hafner, pek in posestnik. — V bkofji Loki je umrla gospodična Leopold ina A p e. — Nesreča. Martin Zupančič, hlapec v Kolovratu v litijskem okraju, se je pri nakladanju lesa ponesrečil. Padlo je na njega deblo in mu desno nogo tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Prsti v stroju. Mihaelu Četve-žarju, 13 let staremu posestnikovemu sinu v Potoku, občina Vače v litijskem okraju, je slamorezni stroj odrezal na levi roki dva prsta. Pripeljali so ga v bolnico. — Žrtev žganja. Iz Rodioe se nam poroča: Tukaj je v noči od 6. na 7. tega meseca v potoku, ki teče skozi vas, utonil Martm Podbevšek, okrog 50 let star. Zapušča ženo in 8 ctrek Prepeljali so ga v mengeško mrtvašnico, ter ga bodo tudi ondi pokopali. Ko je prišel blizu doma v petek zvečer, seveda pijan, je zabredel v vodo. Iz tega je razvidno, da je bil skoro celo noč v vodi. Zjutraj ob 8. uri ga je najprvi zagledal neki 7 letni otrok. Ta pretresljivi dogodek naj bi bil svarilen vzgled vsem žganje-pivcem. — V zadevi katinarskega pokopališča se nam piše: Res je, da je pokopališče premajhno in da se pred uradno določenim časom prekopava grobe; povse neresnične pa so vesti v »Independenti« - ju, ki celo pripoveduje, da so izkopane dele človeških trupel jeli psi! Groza! — Take reči se more zmialiti le človek, ki ima druge namene, nego Katinarcem pomagati do spol-nitve želje o razširjanju pokopališča. — Drzna tatvina. V noči od četrtka na petek so neznani lopovi v Gorici s silo odprli izložno okno prodajalnice in delavnice gospoda urarja Šuligoja, nahajajoče se v Gosposki ulici v hiši trgovca jestvin g. Kuštrina; prerezali so šipo ter odnesli 23 novih ur, vrednih kakih 300 K. Ljubljanske novice. Novačenje v Ljubljani. Za meBto Ljubljano bo vršil so letos glavni nabor dn<5 20 in 21. marca v »Mestnem domu«, vsakokrat od 8. ure zjutraj dalje in sicer prvo-imenovani dan za zunanje mladeniče, drugi dan pa za domače (v Ljubljano pristojne). — Žrebanje za mladeniče iz prvega nabornega leta se bo vršilo pri tukajšnjem magistratu dnč 16. fabruvarija t. 1. od 9. ure dopoldne dalje, in sme vsakdo teh pri žrebanju navzoč biti. Staro drevje podirati so začeli v Lattermanovem drevoredu. Mestu starih kostanjev nasadili bodo ondu mlado drevje. Tudi na Gorupovem vrtu ob Dunajski cesti, kjer je bil poprej vrt stare bolnice, so podrli več dreves. Izgubljeno in najdeno. Ivana Jaklič služkinja v Vižmarjih je zgubila danes zjutraj na poti od doma skoz St. Vid in S.ško do mitnice na Marije Terezijo cesti srebrno možko uro. — Nji potu od Kolodvorskih ulic po sv. Petra cesti, čez Marijin trg in po Wolfovih ulicah in Kongresnem trgu do Go-spodskih ulic je zgubila neka učenka višje dekliške šole kovert, v katerem je bilo 10 kron. — Marija Gregorič, Trnovske ulica št. 6. je zgubila mej potjo iz Vodmata do Radeckega ceste Bivo, rudeče in belo križa-sto konjsko odejo. — Šolski učenoe Franc Zakotnik iz Sela št. 10, je našel pred Debe-lakovo gostilno v Vodmatu nikelnasto uro in nikelnasto verižico. — Na Mestnem trgu je bila najdena denarnica, v kateri je bilo 120 kron. — Na Franca Josipa cesti je bila najdena zlata ženska ura. Zbor Nadine Slavijanske v Ljubljani, ču jemo, da se odbor »Dramatičnega društva" pogaja s tem novo sestavljenim zborom, da priredi tekom meseca marca v dežel, gledališču koncert Nove pevske moči, ki so zbrane v zboru, so dosegle povsod, kjer je zbor | doslej nastopil, mnogo vspeha. Na Bolgarskem je zbor dobil mnogo odlikovani. Predpustna zabava podpornega društva tobačnih delavcev In delavk je privabila v soboto zvečer v Ederjeve restavracijske prostore nad 700 udeležencev, ki so se izborno 'zabavali. Odbor je res preskrbel za izborno zabavo. Obila udeležba je dokaz, koliko sim- {»atij vživa društvo, v katerem je vzorna de-avska organizacija. Prihodnjič bo pač treba skrbeti za večji prostor, ker so bili v soboto prostori Ederjeve restavraoije veliko premajhni. Delavnemu odboru na lepem vspehu, s katerim je pridobil znatno svoto bolniškemu zakladu, iskreno čestitamo! Nezgode. Vinko Kozernik, 12 let star sin kurjača na južni železnici, stanujoč na Tržaški cesti št. 24, je skočil čez neki jarek in Bi pri tem spahnil levo nogo. Pripeljali so ga v bolnico. — Herman Stotz, hlapec v Kludakyjevi menažeriji, je v soboto popoldne v Kolizejskih vlicah vsled nagle in neprevidne vožnje podrl na tla 63 let staro Marijo Tomičevo, stanujočo na Opekarski cesti št. 4. Žena je padla in se na levi nogi precej poškodovala. Deklica padla 8 hodnika Včaraj popoldne je v Kladeznih ulicah štev. 18 padla s hodnika v prvem nadstropju na tla triletna deklica Ana Slanovec. Deklica se je na hodniku igrala in se je preveč nagnila čez egrajo. Poklicali bo takoj zdravnika, ki pa ni našel nobene zunanje poškodbe. Deklica se je le hudo pretresla, pa se počuti danes že bolje in hodi okoli. Preselitev »Kmetijske družbe kranjske". Uradni prostori »Kmetijske družbe" se nahajajo odslej v deželni hiši na Turjaškem trgu. Razpokano hišo v Salendrovih ulicah bodo menda podrli, ker ni baje za nobeno uporabo več. Potres jo jo do oela razbil. Pekovska zadruga je izvolila predsednikom zopet g Schreya, podpredsednikom g. F (j d e r 1 a. Prebitka je imela 188 kron. Na občnem zboru se je poročalo, da je vlada g. Kancu prepovedala izvrševanje obrti. G. Kane je sedaj vložil ugovor in je nastopil instančno pot. Zadruga je storila korake proti nadomestnemu počitku. Shod krojaških mojstrov. Pripravljalni odbor za ustanovitev sirovmskega društva za krojače in šivilje vabi na shod krojaških mojstrov, kateri se bode vršil v sredo dne 11. februvarija ob 1/|8 uri zvečer v restavraciji pri »Perlesu«, alonove ulice, pri katerem bode poročal zadružni inštruktor gosp. dr. D (1 c k e r iz Gradca o namenu, važnosti in o koristi surovinskih društev. Dnevni red: 1. Poročilo pripraljal-nega odbora. 2. Prečitanje društvenih pravil. 3. Vsprejem in vpisovanje članov. 4 Raznoterosti. — Ker se bode pri tem shodu de-finitivno določilo, ako se sploh ustanovi surovinsko društvo, ali pa, da se ta ideja popolnoma opusti, vabi pripravljalni odbor vse gg. krojaške mojstre, da se tega shoda v obilnem številu udeležiti blagovolijo. Pripravljalni odbor. Nesreča s puško. Ernest Kadunc, 13 let star, stanujoč na Starem trgu št. 13, se je pred dnevi igral z nabasano puško, katero je bil vzel hlapcu Ivanu Verbovšku iz hleva. Vsled neprevidnega ravnanja se je puška sprožila in strel je zadel v bližini stoječega 11 let starega fanta Franceti Pleničarja v desno Btegno. 50letnico svojega trgovskega delovanja je praznoval te dni tukajšnji veletržec in podpredsednik trg. in obrtne zbornice g. F. K o 11 m a n n. Boj na plesni veselici. Danes ponoči nastal je v gostilni Jerneja Jeleniča na Stari poti št. 1 na plesni veselici prepir mej vojaki in drugimi gosti. Prostak 17. pešpolka Dominik Pleš se je spri s Turkovkn hlapcem Jakobom Luterškom. V gostilni navzoči stražnik Iv. Pavlino je stopil mej prepirajoča se in ju miril. Pleš sunil je Luter-ška najpoprej a pestjo v obraz, potem pa je zgrabil za stol in zamahnil ž njim proti Luteršku, zadel pa je stražnika Pavlinea po glavi. Nato so poklicali še jednega policijskega stražnika in ko je ta prišel, je vprašal PleSa za ime, katerega pa ta ni hotel povedati, na kar se je stražnik obrnil do Pleševega tovariša, poddesetnika Josipa Hab-jana, da mu povč ime prostakovo, ali tudi ta ni hotel povedati imena in je šel iz gostilne, naenkrat pa se vrne Habjan z desetnikom Rudolfom Cibejem nazaj v gostilno in je Cibej z bajonetom v roki stopil pred stražnika in zahteval, da mu izpusti pro-staka Pleša. Cibej je tudi sunil stražnika Pavlinea z bajonetom v levo nogo, da ma prebodel hlače. Stražnika sta nato Pleša izpustila in vsi trije vojaki so zbežali iz gostilne. Stražnika sta tekla za njimi in jih dobila skrite pri Bremčevi kleti v Zalokarjevih ulicah, odkoder sta jih spremila v vojašnico. Mej potjo v vojašnico so vojaki vpili in stražnika zmerjali. Spustili bo se tudi v civiliste, ko bo šli za njimi, toda stražnika sta preprečila pretep. Premetena konja. V soboto zvečer pustil je hlapec Jožef Kalan iz Vevč v voz vprežena konja sama na Mestnem trgu in je šel v neko prodajalnico. Mej tem sta konja potegnila in Sla sama domov. Hlapec je konja iskal po mestu, dokler ni na St. pe-terski mitnici izvedel, da sta konja že doma. Zasačena tatica. V prodajalnici Karolme Tr«o na Pogačarjevem trgu je bila danes casačena neka ienska, ki je ukradla par čevljev in jih skrila pod ruto. Tatico so izročili policiji. . V bolnico so pripeljali včeraj z rt Silnim vozom Selanovega mesarskega pomočnika Jožefa Pegrita iz Neudoertla pri Ljubnem. Ko je hotel iti spat, se je naenkrat zgrudil na tla. Dobil je kilo. Huda natakarja. V hotelu »pri slonu« sta se včeraj zjutraj Bprla in stepla dva natakarja, kar je privabilo mnogo gledalcev. Dajala sta drug drugemu zaušnice. Tat na begu. V noči od 7. na 8. t. m. vtihotapil so je tat v hišo Rudolfa Zalarja v Cerkvenih ulicah št. 11 in je pri shrambi za jedi z nožem odprl ključavnico m se splazil v shrambo, odkoder je odnesel tri lonce masti, več govejega mesa in nekaj surovega masla. Tat jo je srečno cdkuril in ga še do danes niso ujeli. Pes popadel. V Prešernovih ulicah je v soboto zvečer pes bišne posestnice Matilde Bučar popadel potnika Ruperta Santnerja in mu raztrgal hlače. Zopet nov odvetnik v Ljubljani. V Ljub Ijani je otvoril svojo odvetniško pisarno liberalni dr. A 1. K o k a 1 j. Kaznjiva želja po slivovki. Delavca Fr. Sernak in Leopold Jenko bila sta v soboto zvečer nekaj časa edina gosta v Krataarjevi gostilni na Dolenjski cesti. Ko sta bila sama v goBtilni, prisvojila sta si steklenico sli-vovke in jo skrila pod suknjo. Po njunem odhodu opazila je natakarica, da jej je zmanjkala steklenica z žganjem, in poklicala policaja, kateremu je naznanila tatvino. Policaj je šel uzmoviča iskat po gostilnah in ju tudi dobil v neki gostilni. Hotela sta policaju uiti, pa je bilo žo prepozno. Policaj je obadva aretoval. Steklenico s slivovko je imel Jenko pri sebi, ki pa jo dejal, da mu jo je dal Sernak. Novo društvo Ustanavlja se »Ljubljanska družnic* društva poštnih uradnikov. Župan Hribar je za 8 dai odpotoval v Dalmacijo. V Ameriko jo v soboto ponoči odpotovalo z juž. kolodvora 97 izseljencev. Iz hiralnice pobegnil. Jožef Znidaršič, star 63 let, iz Starega trga pri Ložu, ki je na umu bolan, je danes zjutraj ušel iz hiralnice na Radeokega cesti. Podgane sovražnice vodovoda. Pred hišo gospe Dolenčeve na Poljanski cesti so podgane pregrizle cevi vodovoda. Ulagati morajo sedai ondi nove cevi. Nemško gledišče v Ljubljani. Kranjoka hranilnica je, Kakor znano, kranjskih Nemcev (vseh pasem) velik odrešenik Gledališki fond ki ga v«ako leto polni z 20 000 goldinarjev (ali 40.000 K), znaša sedaj že 120.000 trld. ali 240 000 K. Ko doseže kapital 400 000 kron, prično neki graditi Nemci svoje lastno gledališče. Napolnjeno ne bo od Nemccv samih seveda — nikoli, podpirano pa od Slo vencev mnogokrat. Stalo bo na nekdanjem Cenkerjevem vrtu, ki je zdaj tudi last Kranjske hranilnice. Srečna kranjska nemskuta-rija, ki dobi denar zastonj in svet zastonj! n i 1 željo svoje nezveste žene, da bi smela priti obiskat otroke._ Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. Jutri »Poskusni kandidat". — V četrtek bo operna predstava. Opera pripravlja opero »Hoffmanove pripovedke«, drama pa »Sen krasne noči« in »Krivo -p r i s e ž n i k«. Društva. (Kranjsko društvo za varstvo ž i v a 1 i j.) Gospod Leopold baron Lichtenberg, deželnega glavarja namestnik, pristopil ie k društvu za varetvo živalij kot ustanovnik z ustanovnino 50 kron. Poslani našemu uredništvu. Za družbo sv. Cirila in Meto d a : Učiteljski xbor »Cesarja Franca Jožefa I. mestno višje dekliške šole« ob slovesu odhajajoče učiteljice gospodične Božene Seme c 40 K. Bog plačaj! F$!tfon$&«! in frHtoJaviftfc liazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Nesreča v rudniku. V nekem rudniku pri Castejeri dogodila se je vsled povodnji velika nesreča. Število utopljenih ni še znano. — Starček umoril svojo ženo. Na Dunaju je zaklal 69-letni bivši natakar Josip Brosch svojo 67-letno ženo, ker ga je le ta dolžila, da ji ni zvest — Nemiri na gimnaziji. Petdeset dijakov sultanove gimnazije v Carigradu se je uprlo učiteljem, katerim so priredili mačjo godbo. Dijaki so nato odšli od poduka. — Roparji so v Gergei na Sardiniji udrli v hišo posestnika Pyras. Umorili so Pyraea in njegovo ženo ter oropali 100.000 frankov. — Tragična smrt jetnika. Iz Budimpešte se poroča, da je jetniku Klingu naznanil ravna telj kaznilnice, da je pomiloščen. Kling, ki je vedne zatrjeval svojo nedolžnost, se je tega tako razveselil, da ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil. — M a d j a r -ska tiskovna svoboda. Urednika rumunskega lista »Tribuna« Jurija M o h a n a je sodišče v KoloSu obsodilo r.8 15mesečno ječo in 11.000 kron denarne globe. Princezinja Lujiza je dobila od avstrijskega cessrja, predno se je ločila od Gi-rona, zagotovilo, 4a dobi ntzaj naslov nad-vojvodinje, ako se Io{i od Girona in ne iz-premeni vere. Princezinja bode sedaj stanovala v gradu 8chlackenworth pri Karlovih v»rih, kjer bo tudi potila. Bolni sin princezinje vedno zshteva videti svojo mater in je prosil dovoljenja, da ji sme pisati. Saški dvor misli, da ločitev princezinje od Girona ni resna. Pincezinja je dobila tudi zagotovilo, da dobi en milijon mark, ako se loči od Girona. Prestolonaslednik je odločno o d k I o-_ l»d»)fttT'l ia odgovorni uradnik: Vf,J|ia«ILŽMalk. Dunaj, 9. febr. (Priv.) „Fremden-blatt" poroča iz Draždan, da se je sedaj dognalo, da je k ločitvi princezinje Lujize od Girona mnogo pripomoglo posredovanje papeževo, ki je bil v to naprošeD. Po posebnem pooblaščencu v Mentone jo papež svetoval princezinji, naj sprejme pogoje saškega dvora in se vsaj do završene pravde odreče njegovi družbi. To in pa, otrokova bolezen jo je dovedlo do tega, da je polagoma jela spoznavati pravo nrav Gironovo. Budimpešta, 9. feb. „Budapesti Hirlap" javlja z Reke, da je dobila vsa reška garnizija povelje, naj bo pripravljena. Del avstroogrske vojne mornarice pride te dni pred Reko. Pred dnevi je bilo tukaj mnogo tujih častnikov. Genf, 9. feb. Princezinja Lujiza je prosila, naj jo sprejmo v sanatorij Ne-tari v Nyonu ob Gardskem jezeru. Dobila je odgovor, da jo sprejmo. Genf, 9. febr. Vsled odgovora saškega prestolonaslednika, katerega tajnik je pisal, da prestolonaslednik odklanja prošnjo princezinje Lujize, je princezinja jako potrta, in je prosila svoja pravna zastopnika, naj še enkrat zanjo prosita. Ifyon, 9. febr. (C. B.) Saška pre-stolonaslednica je dospela sem včeraj dopoldne v spremstvu Lachenala, zdravnika in svojega brata. Na kolodvoru jo je sprejel dr. AJartin, ravnatelj sanato-rija Lametairie in dr. Fozel, bivši ravnatelj umobolnice Bourgholzli pri Cu-rihu. Princezinja je s spremstvom stopila v voz, ki jo je odpeljal v Lametairie. Brat se je popoldne odpeljal v Montreaux. Bruselj, 9. febr. Sem došli Giron pravi, da je sam prvi videl potrebo, da se od princezinje Lujize loči. Sedaj bo strogo gledal na to, da stori, kar o njem sklene princezinja. Montpellier, 9. febr. Pri obravnavi radi nemirov v Margueritte so porotniki oprostili 80 obtožencev, od ostalih 27 obtoženih so štirje obsojeni na dosmrtno prisilno delo, sedem na 5 do 1 »letno ječo in pet obtožencev na šest mesecev do dve leti navadnega zapora. Oproščeni bodo izgnani. Belgrad, 9. febr. Sem se poroča iz Uskiiba, da so vsi rezervisti Rediff polkov poklicani pod orožje. Občesnano daj6 Mantner-Jeva napojena semena za krmsko repo najobllnejil pridelek. Prav tako izvrstna in nepresežua so tudi Mauihuer-jeva zelenjadna in cvetlična semena. 123 48—3 Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746-0 mm 9 a Cfts epa- TOTMljH Stanje barometra. T mm. Temperatura . P", Celsijn Vetreri. Nebo jf g „ p- ► "7' 9. zveč. | 747 0 0-0 | b1. jvzh. | jasno 0-0 8 7. zjutr, 2. popol. 747-8 747-2 -4-7 90 si. vzh. sr zah. jasno » 7 9 xvee. 74/-4 3-6 | sr. jzah. |pol. oblač. 00 9 7. ijutr. 2. popol. 746-6 746 0 43 |p. m. zah.l oblačno 7 4 |p. m. jzab.| > 142 1-1 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše preljub-Ijene. nepozabne hčere, oziroma sestre, gospodične ANA BELIČ kakor tudi za krasne vence in častilno spremstvo ob pogrebu izrekamo vsem najprisrč-nejšo in najboljšo zahvalo. Ljubljana, dne 7. februvarja 1903. Žalujoči ostali. Globoke žalosti potrti, naznanjamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem, žalostno vest, da je ISogu Vsegamogočnemu dopadlo, našo iskreno liubljeno nepozabno soprogo najboljšo mater, staro mater, sestro in taščo, gospo Ivano Morel roj. Kržic po dolgi mučni bolezni, dnč 6. t. m. ob s1/«- uri zjutraj, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 48. letu njene d5be, poklicati v boljše življenje. Truplo predrage se bode v ponedeljek dne 9. t. m. ob 8'/s uri zjutraj, na kolodvoru Postojna, svečano blagoslovilo in se potem na pokopališču Hrcnovice položilo k zadnjemu počitku. Hrašče pri Postojni dnč 7. febr. 1903.1 Jakob Morel, soprog. — Joslplua Za-dnek ro.l. Morel, Ivanka Morel, hčeri. Jakob Morel, sin, Helena Ma.Jaron roj, Kržlč, sestra. — Fran Zadnek, zet. — Franci ln MIlan, vnuka. Zahvala. 105 1—1 Globoke ža!osti potrti vsled prebridke izgube svoje iskreno ljubljene nepozabne soproge ANE izrekam tem potom za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, darovane prekrasne vence j iu mnogobrojno častilno sp emstvo drage po-kojnice k zadnjemu počitku vsem sorodnikom prijateljem in znanrem, posebno pa preJastiti duhovSfiini, blagorodnemu gospodu načelniku železniške postaie F. Schusterschitzu, blagorodnemu gospodu c. kr. poštnemu oskrbniku T Karisu, blagorodnemu gospodu trgovcu M. Homicelju, slavni tukajšnji požarni hrambi in častitim gg pevcem za ginljive žalostinke, svojo najprisrčnejšo in najtoplejšo zah alo. Dalje izrekam tudi še srčno zahvalo vsem onim rodoljubom, ki so namesto vencev podarili družbi sv. Cirila in Metoda znatni znesek 200 kron. V Sv. Petru, 8. svečana 1903 Frane Križaj. k ... jgfteSI ' -v 137 1-1 t Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vse-gamogočni mojo preljubljcno soprogo, gosp-o | Jerico Fintar hišno poaestnloo po dolgotrajnem mučnem trpljenju, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob pol 2. uri po noči k Sebi v večno življenje poklical. Zemeljski ostanki drage pokojnice bodo v nedeljo dne 8. t. m. ob polu 5. uri popoldne v hiši žalosti v Soteski št. 10 blagoslovljeni in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v lastnem grobu k počitku položeni. Sv. maše zadušnice bodo se brale v pon-deljck dnč 9. t. m ob 8. uri zjutraj v frančiškanski župni cerkvi. V Ljubljani, dne 7. svečana 1903. Ivan pintar, soprog. Vsled pomote zakasnelo. 1=: 1-1 Zahvala. Za premnoge dokaze sočutja, ki so nam došli mej boleznijo, kakor tudi ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, svaka, brata in strij-ca gospoda Frana Terdina od tako mnogih strani in na tako iskren način, kakor tudi za izredno številno in zelo častno spremstvo k zadnjemu počitku in za krasne darovane vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem dragega pokojnika svojo odkrito najtoplejo zahvalo. L j u b 1 j a n a 7. febr. 1903. Žalujoči ostali. tfomi jšelejninar in špcccri$t, vojaščine prost, Želi sedanji prostor premeniti; blagohotne ponudbe pod „jvest 7U" na upravnijivo tega lista, 151 1—1 fi^ckrt^n tekofa- v Pogubni boji, je najboljše _/>/ UIl^ll, ju najpripravnejše sredstvo za po-2;''ačcnJo in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA CBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—7 Lepo predivo cele vagone in manjše partije, kakor tudi fižol Anton Koleno v Celju. Kdor kaj ima, naj takoj naznani. 122 6—3 i , i i Srednja temperatura sobote l-60, norm. —TO Srednja temperatura nedelje 2'6\ normale, —6-9. - Advokat dL Alojzij Kokalj vljudno naznanja, da je ofvoril svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 12 (Hudovernikova hiša). 155 3-1 Slak ,&ttoliika Tiskarn*" v Ljubljani.