236. Hunti. I 11*1*.»PMdriJrt, i. iIMn mm. uto. ^K ^M ^^^H H ^^^^| ^^^^B ^^^H H ^^^B B& I ■■■! ^BbJ I ^M BV !■■■■ I Bt I ^BflflflflB Bflflflj I B I . BflflflJ flflflflj I ■ 1 bV ' H ^1 I II li H ■■ Li I 1 Lv ■■ mmf I Lk I II I I' ' ^b ^M ^m ^M na dom dostavljen: et\o leto naprej . . • • K 24*— pol leta „ . . . • »l* — četrt leta „ »••••{■"" na mesec „ • • • • » 2*""" .Slovenski Narod' velja ¥ M«M|«ml ▼ npravništvu prejeman: cek> leto naprej • » • . K 22*— pol leta u • • • • ■ U'-* četrt leta „ • • f • » 550 na mesec „ t « • i « 1*9° Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi ae ne vračajo. Uredoiftro: Knafl©*« mile« M. » (v pritličju levo,) •>!•!•■ M. 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrata sa enkrat po 16 vio., sa dvakrat po 14 vio., za trikrat ali večkrat po 12 vtn. Parte in sahvalc vrata 20 vin« Podano vrsta 30 vin. Pri večjih taserdjah po dogovoru. Upiavntttvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. jimsmšmm ilahaf" talatnn ŠL ••. .Slovenski Narod* TOlf« po poMIt za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25-— po* leta „ „ . . . 13 — četrt leta „ „ • . , 6*50 na mesec ,. „ • . . 230 za Nemčijo t celo leto naprej • • . K 80— za Ameriko In vse druge dežele: celo leto naprej . • , , K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprnvnUtvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon &t 85. Svetovna vojna. Katastrofalni poraz dveh črnogorskih brigad pri Foči. — Le ena ruska kolona se še drži na Ogrskem. — Marmaroš-Sziget provizorično opuščen. — Poraz severne ruske armade pri Augustovu. — Čestitke armade k cesarjevemu godu. — Nevtralnost Romunije zasigurana. CRNOGORSKI PORAZ PRI FOCl. I Dunaj, 4. oktobra. (Kar. urad.) I radno se razglaša dne 4. oktobra: Srbske in črnogorske čete, ki so vdrle v vzhodnjo Bosne, so ras prisilile, da smo detaširali mobilne si!2 v to ozemlje, ki leži oddaljeno od giav-ne odločilne točke. Prva. tamkaj uvedena akcija, se fe že uspešno zaključila. Dve črnogorski brigadi, snužko, ped poveljstvom generaJa Vukoviča in zetsko pod povefjsrvem generala Rajeviča, smo po ljutih, dvadnevnih bojih popolnoma porazili in ju vrgli na FoČo. Obe brigadi se umikata v paničnem be^u preko deželne meje. Ves svoj tren, medtem tudi znatne, v Bosni vpfenjene zaloge, sta morali pustiti na bojišču. Pri tei priliki smo našli izmed naših predstraž več padlih, med temi nekega praporščaka, ki so bili na zverski način pohabljeni. — Pri akciji, uvedeni v severnem sektor*::, je po! našega bataljona vieio en komofcten srbski bataljon. — P o-t i o r e k, feldca^gmojster. « BREZUSPEŠEN SRBSKI VPAD. Iz Zagreba poročajo: Dne 2**. fefrtcmtun le vdrlo nekaj sto srbskih j ?e*a§ev pod Zemmea ftrtkm Sove v 1 naše f*okraiinc. Ko so dospeli tja mani?! oddelki naše v; I,e. *c se Če-taši zopet umaknili preko Save. BOji V KARPATIH. Budimpešta, 4. oktobra. (Kor. u.) barski brzojavni in koresoondenčni urad poroča: Edina sovražna kolona, ki se še lahaia v deželi, četa. ki je pri Koros-nezo vdrla preko meje, se je danes zapletla v boj z mejo stražečimi oddelki, ki so stali samo v neznatnem številu Rusom nasproti. Ker prispevajo na tej skrajno ekscentrični črti ijačenja šele sedaj, so se morale na-lr mejo stražeče čete umaknita do tfosszumezo, kjer bodo s pomožnimi colonijami. ki so že na potu. napra- iie, kolikor se da pričakovati, konec udi tej epizodi. Vsled umaknitve nitih čet v Hosszumezo, smo začasno opustili Marmaros - Szipet. Županii->ka uprava uraduie v Hasztu in se . rne v Marmaros - Sziget. čim naše :ete poženejo Ruse preko meje. V seh drugih karpatskih prelazih prodirajo naše čete zmagovito. BOJI PRI UZSOKU. Neki sotrudnik »Neue Freie Pres-fe i izve. da je bif boj pri Uzsoku dne 30. septembra zvečer končan. Izgube Rusov so zelo velike. Rusi so vdrli v smeri od Siankija. Najbrže so ime-i Rusi poldrugo bsigado in 16 topov. Turško časopisje o naših bojih v Galiciji. Carigrad, 4. oktobra. (Kor. urad.) V turškem in francoskem jeziku izhajajoči vojaški list »Defence Natio- nale«, prinaša sliko najvišjega ar-madnega poveljnika, nadvojvode Friderika. Spričo vojaškega položaja, konstatira list znova, da so imeli boji v Galiciji namen, oslabiti Ruse ter jim prizadiati ogromne izgube, ki jih bodo kmalu ovirali na ogromen način v nadaljnih bojih z avstro - ogrskimi in nemškimi četami. * • Avstrijski vjetniki v Rusiji. Poljski listi poročajo, da so oni naši vojaki, ko so bili (večinoma kot ranjenci) od Rusov vjeti, internirani v Minsku in Smolensku, na progi med Varšavo in Moskvo. • • Patrijotične manifestacije v Zagrebu. Zagreb, 2. oktobra. (Kor. urad.) Danes so se tu na Jelačičevem trgu vršile velike patrijotične manifestacije. Neki tukajšnji list pripominja v poročilu o tej manifestaciji: Bila je to prilega zvestobe, da se hočemo do zadnie kapTje krvi boriti za dom in cesarja. Imenovania in odlikovanja v armadi. Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) Armadni naredbeni list pr občuje imenovanje nadvojvode Maksimilijana za praporščaka I. ulanske, a polka, nadalje izredno veliko >tevilo odlikovanj v priznanje hrab- ga in uspešnega zadržanja za čas ike in moštvo vseh vrst. Med dru; mi je dobil general konjenice vitez K u m-mer p I. Falkenfeld v priznanje uspešnega vodstva neke armadne skupine Leopoldov red I. razreda z vojno dekoracijo. Tudi več zrako-plovcev je bilo za njihovo hrabrost pred sovražnikom odlikovano. Nadalje priobčuje naredbeni list. da je vladar podelil red železne krone II. razreda z vojno dekoracijo bivšemu načelniku vojaške pisarne pokojnega nadvojvode Frana Ferdinanda, polkovniku dr. B a r d o 1 f u in da je imenovan bivši predsednik poslanske zbornice grof Vetter v on d e r L i 1 i e za višjega štabnega zdravnika II. razreda v razmerju evidence. Cesar za ukrajinske begunce. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da je cesar na roke podpredsednika poslanske zbornice, Romanczuka. daroval za ukrajinske begunce 5000 K. ministrstvo zunanjih del pa tudi 5000 K. Nadškof Šzeptvcki. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Fremdenblatt« poroča, da poizveduje vlada, posredovanjem neke nevtralne sile. kje je nadškof grof Szeptvcki, ki je bil najprej odpeljan v Nižji Novgorod in potem v Kijev, sedaj pa se ne ve, kje da je. Rusi v Bukovini. Berolinski listi poročajo, da so Rusi v Bukovini zasedli samo okraje z rutenskim prebivalstvom vstevši glavno mesto Ćernovce, ne pa tudi romunskih okrajev. Praški »Čas ima od očividca sledeče podatke: Vojno poveljstvo je iz strategičnih vzrokov proglasilo Ćernovce za odprto mesto in je prostovoljno odpoklicalo iz njega vojaštvo. Ko so to Rusi od svojih vohunov izvedeli, so poslali v Černovce najprej sprednje straže in potem in-fanterijo. Naše vojaštvo je 2. septembra odšlo in ž njim mnogo prebivalcev. Mirno smo zapustili mesto. Koj na to so prišle ruske prednje straže. Vedle so se prav veselo in ko sem nekemu ruskemu vojaku stisnil 20 kron v roke, se mi je globoko priklonil in mi dal razumeti, da mi je pot presta. Vodstvo v mestu so prevzeli bratje Gerovskv (znani izza veleiz-dajniškega procesa v Cernovcih, ki so iz ječe ušli na Rusko), vse se godi po njih navodilih. Rusi so prijeli in odpeljali na Rusko šest najbolj uglednih meščanov in to župana dr. \Veisselbergerja, županovega namestnika dr. Popovicija, dvornega svetnika dr. Dusenkie\vicza, urednika dr. Lazarusa in še nekega člana obč. sveta. Za tftestne^ra župana so bratje Gerovsky naredili advokata dr. Bocancia. ki je bil njih zagovornik v veleizdajniškem procesu. S temi informacijami ^oglaša poročilo dunajske ^Ukrainisches Korrespondenzblatt«, ki še dostavlja, da je ruski vojni zapovednik v Cernovcih general Jevrejenov. Čestitke armade k cesarjevemu IMENDANU. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana: Od višjega poveljnika, nadvojvode Friderika. Njegovemu Veličanstvu cesarju poslana najvdanejša čestitka se glasi: Za armade, ki so po najvišji milosti Vašega Veličanstva izročene mojemu vodstvu, je posebno srečno znamenje ter jih napolnjuje z navdušenjem in veselim zaupanjem, da smejo naše glavne sile. nanovo oja-čene in ramo ob rami s četami ozko zvezane nam nemške armade, pričeti z ofenzivo na dan Vašega najvišjega godu Veličanstva. S to ofenzivo, upamo z božjo pomočjo, doseči zmago. Vsa avstro - ogrska oborožena sila, ki stoji na bojnem polju, prosi z menoj: Vaše Veličanstvo, sprejmite milostno za ta slavnostni dan naivdanejše čestitke vseh avstro - ogrskih vojakov ter ponovno zagotovilo, da smo vsi, zvesti svoji prisegi, z navdušenjem pripravljeni, izvršiti v predstojećih bojih in vsik-dar svojo vojaško dolžnost ter radostno žrtvovati našo kri in naše življenje za Vaše Veličanstvo, našega, vroče ljubljenega najvišjega poveljnika in za čast ter srečno bodočnost naše lepe domovine. — Nadvojvoda Friderik, general infan-terije.« Cesarjev odgovor. Cesar je odgovoril: »Tople čestitke, ki so Mi jih. Vaša c. in kr. Visokost, v imenu Moje celokupne, na bojnem polju stoječe oborožene sile, k današnjemu dnevu izrekli, so ganile Moje srce tem globokejše, ker so izrečene v pomembnem trenutku, ko se pripravljate, da združeni z enim slavnim delom zmagovite nemške armade, odkorakate proti sovražniku. Hvaležna, požrtvovalna domovina gleda na svoje bojujoče se sinove. Naj donese božji blagoslov našemu orožju uspeh, ki bo trdo plačilo zvestega izpolnjevanja dolžnosti, smrt zaničujočega veselja do boja in mnogokrat preizkušene jeklene vztrajno- sti, ki premagajo vsak odpor. Vsega-mogočni naj spremlja moj^ dobre fante. Franc Jožef.« * * • POPOLEN PORAZ RUSOV PRI SUVALKIJU. Konigsberg, 4. oktobra. (Kor. u.) Namestnik generalnega poveljnika v Konigsbergu, je izdal sledeče dopolnilo k že objavljenemu porazu Rusov: Rusi so bili v dvadnevnih bouli pri Suvalkiju dne 1. in 2. oktobra popolnoma potolčeni in so izgubili 3000 \jetnikov in !8 topov, med temi eno težko baterijo, mnogo strojnih pušk, vozil in konj. * • Dosedanje Izgube Rusov. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča, da priobčujejo londonski verodostojni viri poročila o izgubah Rusov v vzhodnji Pruski in v Galiciji. Londonski listi pišejo odkrito, da se je rusko armadno vodstvo motilo v moči avstro - ogrske vojske in je moralo plačati to zmoto na gališkem bojišču z življenjem 100.000 Rusov. POLOŽAJ NA NEMŠKEM ZAPAD-NEM IN VZHODNEM BOJIŠĆU. Berotio, 5. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Veliki glavni stan dne 4, oktobra zvečer. Na zapadnem bojicu uspešno napredujejo boji na desnem armad-nem krilu in v Argonih. Operacije pred Antverpnom In na vzhodnem bojišču se izvršujejo po načrtu in brez bojev, * Neizpremenjen položaj na francoskem bojišču. — Nemški uspehi pri Antwerpnu. — Nemška zmaga pri Avgustovu. Beroiin. 4. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad. Veliki glavni stan dne 3. oktobra, ob 10. zvečer. Na francoskem bojišču ni danes nobenih bistvenih sprememb. — Pri napadu na Antverpen, so padli tudi fori Liere, \Yolhem in Konig Hookt ter vse redu te, ki leže med temi fori. Na pozicijah ob forih smo vptenili 30 topov. Prolom, ki smo ga izvršili v skrajnem utrdbenem pasu, nam dopušča, da lahko pričnemo z napadom na notranjo utrdbeno črto in na mesto samo. — Na vzhodu smo po dvadnevnih ljutih bojih porazili tri sibirske kore in dele 22. ruskega armad-nega zbora, ki so se nahajali na levem krilu preko Njemena prodirajoče ruske armade. Vjeli smo preko 2000 neranjenih Rusov ter vplenili lepo število topov in strojnih pušk. * Zavzetje zatvornega forta Camp des Romaines. — Drzni čin 26 nemških pijonirjev. Beroiin, 3. oktobra. (Kor. urad.) v VVolffov urad« poroča: Zelo važna predigra za zavzetje zatvornega forta Camps des Romatns in za prodiranje proti črti zarvornih fortov Ver-dun - Toul, je bilo razdejanje železnice med Verdunom in St. Michie-lotn, po kateri so dobivali Francozi neprestano municijo iz Verduna. Ta drzni čin sta uspešno izvršila dva častnika s 24 pijonirji, ki so se splazili skozi sovražne straže zahodno od reke Maas, preplavali široko reko, prekoračili dolgo in nevarno pot skozi močvirje in preko jarkov, polnih vode med francoskimi stražami in spečimi četami ter končno pognali železniški nasip v zrak. Razdejali so tudi neko podzemeljsko telefonsko progo med Verdunom in St Mmielom. Vsi, ki so se vrnili, so dobili Železni križ. To - le poročilo izvira od enega izmed obeh poročnikov, ki sta se udeležila razstrelitve železniške proge med Verdunom in St. Mihie-lom: Noč je bila popolnoma temna, huda ploha in tuleči veter sta zakrivala naše gibanje. Ko smo odšli, smo vedeli za pozicije sovražnikovih oddelkov tostran reke Maas, ne pa za njih pozicije onkraj reke. Samo po karti smo poznali lego teh železnic in onih osem mest, kjer smo hoteli železniški tir razstreliti. V primeri z nadaljnim delom je bil prvi del naše poti lahek. Treba nam je bilo samo splaziti se skozi črto francoskih utrdb in priti preko kanala tostran reke Maas, ki je bil zaseden od močnih francoskih čet. Posrečilo se nam je. odstraniti francosko stražo pri nekem mostu, ne da bi ostalih alarmirali: potem je šlo naprej skozi močvirno nižino ob reki Maas, polno jarkov. Do kosti smo bili mokri, vsi blatni in tako nas je zeblo, ua smo šklepetali z zobmi, ko smo dospeli na breg reke. Tu le reka kakih 50 m široka. Odloži! sem sabljo ter kot prvi poskusil preplavati reko, bilo pa je to tako težavno, da sem se vrni!. ZapovedaJ sem svojim ljudem, da si naj sezujejo čevlje in da odlože, kar morejo. Razstrelivo smo si privezali na tilnik in netilne vrvice spravili pod čepice. Zelo težavno Je bilo sedaj najti primeren kraj onstran reke, kjer bi stopHi zopet na obrežje, ker je bik> obrežje močvirje. Končno se nam je posrečilo, med bičevjem doseči breg. Šli smo nato naprej, vedno do koten in globeje v vodi in blatu. Končno smo dospeli na kraj, kjer smo hoteli tir najprej razstreliti. Položili smo razstrelivo v nasip in je zažgali. Nato smo se umaknili, vedno se boječi, da nas zaslede prebivalci sosednje vasi Banoncourt. Neka konjeniška patrulja, ki je postala vsled eksplozije pozorna, nas je zapazila in streljala na nas. To pot nas je rešilo močvirje. Vrnili smo se na isti poti. Končno smo dosegli neko vas tostran kanala, kjer smo rekvirirali z revolverjem v roki vozove in konje. Prihodnji večer smo imeli vsi Železni križec. Žal, je ta ekspedicija stala drugega poročnika in nekega podčastnika življenje. Vtonila sta v reki Maas. ■ Vojna med Belgijo in Nemčijo. Kristianija. 3. oktobra. (Kor. ur.1 Vojaški sodelavec »Aftenpostena«, piše, da ima Nemčija ogromne pripomočke, da izvede obleganje Ant-vverpna in drugih velikih trdnjav. Ce bo enkrat zunanji pas utrdb v posesti Nemcev, tedaj je neverjetno, da se bo zoperstavljala notranja črta utrdb. Nemški topovi bi mogli potem čez notranjo črto utrdb bombardirati mesto, tako da je komaj verjetno, da bi Belgijci nadaljevali obrambo. Pričakovati je, da se bodo sovražnosti med Belgijo in Nemčijo sploh ustavile, kakor hitro bodo zavzete zunanje utrdbe, ker potem ni nobenega upanja več, da bi se mogli potem v Ant-\verpnu izkrcati angleški teritorijalni vojaki, strašilo zaveznikov, ne glede na to, da bodo imeli ti šele čez mesece vojno vrednost. Z zavzetjem Antuerpna se bo položaj Nemcev še posebno zboljšal. Bombardiranje Reimsa in Antwerpna. London, 3. oktobra. (Kor. urad.) »Dailv Telegraph« poroča iz Pariza: Bombardiranje Reimsa traja že devet dni. Skoro vsi prebivalci so zapustili mesto. Zadnje dni so morali bivati v kleteh. »Exanch Telegraph« poroča iz Haaga: Ko so padle prve granate v Antwerpen, je izbruhnila panika. Kralj je prišel na balkon gradu ter opozoril prebivalstvo, naj ostane mirno ter počaka, sledeč njemu, kaj da pride. m. m * Stran 2« .SLOVENSKI NAROD', dne 5. oktobri 1914. 236. štev. OMegnnfe Aittwefpoa. Gostobesedna antwerpenska poročila molče o uničenju dveh ant-werpenskih fortov s sirani Nemcev ter pravijo samo, da je trajalo obstreljevanje fortov Waehtem in St Ca-therine v sredo cel dan do pol 5. zvečer ter da sta ta dva forta od časa do časa zavita v gost dim. Pri tem pa antwerpenska poročila celo trde. da Nemci niso mogli snanjSati akcije obeh fortov. Belgijsko poročilo, ki je govorilo še v nedeljo o veliki belgijski zmagi pri Termondu, pravi sedaj, da stoje tam težki nemški topovi, ki obstreljujejo forte, seveda, brez pravega uspeha. Antverpenski >Handelsblad« pri-občuje daljše poročilo o obstreljevanju Lierja, južno od Ant\verpena. Tu-dr to poročilo trdi, da so Nemci obstreljevali bolnišnico. Cele karavane bežečih prebivalcev iz pokrajin, ki leže med posameznimi forti, prihajajo v Antuerpen. Razen tega je do-snelo 150.000 beguncev v Gent in 5000 v Briiggc. Kraj Bilsen ob ho-landski meji, o katerem se je trdilo, da je zgorel, stoji skoro nepoškodovan, samo nekaj hiš je zgorelo. * Francoska zbira novo vojsko. Od francoske meje poročajo v Ženevi: Tri ali štiri dni sem je opažati močno gibanje francoskih čet med Montbeliardom in Besanconom, kjer se bira nova armada 106.000 mož. V tretje vporabljajo Francozi te pokrajine, da zbero tam veliko vojsko. Baje te čete to pot niso določene za zgornjo Alzacijo, marveč za operacije proti Lotarinski in v okolici St. Mihiela. m Nove indijske čete na Francoskem. Marseille. 2. oktobra. (Kor. ur.) Semkaj so došle nove indijske čete. Poveljujoči general 15. nadzorstvenega okraja je v torek prisostvoval paradi teh čet. London, 4. oktobra. (Kor. urad.) »Times« javlja iz Marzilje: 20 par-nikov je pripeljalo indijske vojake. London, 4. oktobra. (Kor. urad.) Izkrcanje indijskega vojaštva se je izvršilo 2. oktobra. Med vojaštvom so čete rodu Gurka iz Pendžaba in Beludžistana. * • Proti uporabi izlamskih čet. Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) »Berliner Tageblatt* priobčuje poziv predsednika »Egipčanskega kluba« v Ženevi na orijentske narode, ki protestira v žgočih besedah proti vedno večjemu porabljanju izlamskih čet v francoski in angleški vojski, ter označuje te čete kot prve žrtve in ščit za čete domače dežele. * * Angleži hočejo posnemati Nemce. London, 3. oktobra. (Kor. urad čez Berlin.) Angleška admiraliteta objavlja: Vsled nemške taktike s podmorskimi minami in podmorskimi čolni je z vojaškega stališča potrebno, da se tudi Anglija posluži enakih proti sredstev.Angleška vlada je zato dovo!iIaTda se na gotovih mestih Doložiio podmorske mine. * * Kaj štele Anglija med vojno * konterbando. VVashington 3. oktobra. (Kor. u.) Ameriški veleposlanik v Londonu je sporočil svoji vladi, da namerava Anglija proglasiti te - le stvari kot vojno konterbando: baker, svinec (neobdelan in v kosih), plošče, cevi, glicerin, chromovo železo, rusi žele-zovec, Hausmanit, železno rudo, magnetno železo, kavčuk, kože, surove in obdelane ter strojeno usnje. * Nemška ojačenja. >Sydswenska Dagebladet < poroča iz Londona: Oficijalna poročila pravijo, da so Nemci poslali v svojo fronto ojačenja. kar je omogočilo, da so potegnili Nemci nekaj svojih čet iz bojne črte ter jim dali tako priliko, da se odpočijejo. * • * Novi nemški generalni kvartir-mojster. Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) VVolitov urad poroča: Oeneralmajor pl. Voigts - Rhetz je pooblaščen, da prevzame posle generalnega kvartir-moistra. Nemško vojno posojilo. Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) Pri državni banki so do snoči vplačali na vojno posojilo že 918 milijonov, čeprav je prvi plačilni dan — 5. oktober. Boji za Tsingtau. Berolin« 3. oktobra. (Kor. urad.) £e zberemo do seda] doila porofta, sliko; Združe** Japooafc* fc Ngto-tkm črnke so ličili 4m »♦ «■» to* po brapmentlMli pr«M z cijiaBi m ftlnrt amftkMI F II do rete Lltsna. Ti so tri Mrite tete Iz aotrantePi zaliva ateiMteiah njft desno kfte ttfco doto* te M po-sagu vmes lapmakl letate, te letalo je bilo pefttedovaao. teMim-sprotaiki izenb« 150 mi. fapibe Nemcev so ■izaanp. Jted teten |e neka nenika toptiičarfca izborno podpirala tele aa kopna«. Japanci so topničarko napadB, toda zdi sa, da brezuspešno. Dne 28. septe«bra so obstreljevali Japonci, medtem, ko Je bi! Tstngtau popolnoma zaprt, z divizijo vojnih ladij dve nemški obrežni bateriji, ki sta krepko odgovarjali. Izid ni znan. Dne 29. septembra so začele rezervne čete zaveznikov napad na oddaljenejše nemške pozicije, 4 milje pred glavno nemško obrambno črto. Na ta napad so odgovarjal! Neme! z vsemi svojimi močmi. ROMUNSKA POLITIKA OSTANE NEIZPREMENJENA. Bukarešta, 3. oktobra. (Kor. u.) Vladni komunike pravi: Uspeh izmenjave misli med ministrskim predsednikom Bratianom, voditeljem konservativcev in voditeljem demokratov, je, da kronskega sveta ni treba vpoklicati, ker za izpremembo sedanje politike Romunske ni povoda. Ministrski predsednik bo to mnenje predložil kralju. • m * TURČIJA IN TRIPELENTENTA. Iz Carigrada v Frankobrod dospela vest pravi, da sta francoska in angleška vlada pozvali svoje podanike, ki se rnude v Turčiji, da naj tekom desetih dni zapuste Turčijo in se vrnejo v domovino. Porta je sporočila angleškemu veleposlaniku, da bo khedive ostal v Carigradu, kakor to zahteva njegov suveren, sultan. Veleposlaniki enten-te pritiskajo na porto zaradi otvoritve Dardanel, do sedaj pa še brez uspeha. Grška in Turčija. London, 4. oktobra. (Kor. urad.) ^Itodam« kritikuje izjave grškega ministrskega predsednika Venizelosa in pravi, da je njtfi ost grozeče obrnjena proti Turčiji. Grška je, ne ča-kaje, da bi nastopil casus foederis, opetovano kršila nevtralnost na korist Srbije in tripelentente. Grška naj ve, da ima vsaka stvar svoj konec in vsaka smelost svojo mejo. Morda so te meje že blizu. ANGLIJA XE NAMERAVA KRŠITI NEVTRALNOSTI SKANDINAVSKIH DRŽAV. Stockholm, 3. oktobra. Kot. ur.) Angleško poslaništvo sporoča, da je uoravičeno k izjavi, da je vest, ki je razširjena v skandinavskih deželah, kakor da bi nameravala Anglija ustanoviti na Danskem ali Norveškem izhodišče za svoje vojno bro-dovje, popolnoma neosnovana. Odločno mora zanikati, da bi ime! i Anglija kak tak namen napram eni izmed treh skandinavskih drča . Konference v Lisaboni. London. 3. oktobra preko Bero-lina. (Kor. urad.) Kakor poroča »Dai-ly News«, je v ponedeljek dospela v Lisabono neka angleška vojna lad-ja.Predsednik republike je iz Cascasa odpotoval v Lisabono, da sprejme poveljnika angleške ladje. Ta poset angleške ladje je baje v zvezi s konferenco, ki se je preje vršila v angleškem poslaništvu. Tej konferenci so prisostvovali angleški in francoski poslanik ter portugalski ministrski predsednik. • Francozi zaplenili norveško ladjo. Kristijanija, 3. oktobra. (Kor. urad.) Francozje so zaplenili norveško ladjo »Bennestek. Kapitan te ladje brzojavlja, da so mu francoske oblasti odvzele dokumente in mu prepovedale stopiti na suho. Potopljen norveški parnik. Kristianiia, 4. oktobra. (Kor. ur.) Norveški parnik »Viking« se je včeraj pred Irlandom potopil. Moštvo se je rešilo. Parnik se potopil. London, 4. oktobra. (Kor. urad čez Berlin.) Lloyd javlja, da je zadel parnik »Tromo« ie zadel ob izlivu reke Tyne na mino ter se potopiL Dva moža sta utonila. Ostale so rešile ribiške ladje. Mvnti param se potopu« Loadoo, 3. oktobra. Angleški parnik »Jtofeian Km*> se te na potn iz Carigrada v Trapcaoa pri rta Kurh potopa. Za nrak to ne ve. Framsk* mhmnU svet. Bo*detux, 3. oktobra. (Kor. ar.) V ministrskem svetu le sporočil finančni »Maister Ribot stanje izkaza »Francoske banke« oi stanje državnega zaklada dne L oktobra, ter označil položaj kot popolnoma zadovoljiv. Izjavil je. da ni treba poseči po javnem posojilu. Moratorij na Norveškem. Kristijanija, 2. oktobra. (Kor. ur.) Moratorij za terjatve inozemcev bo najbrže podaljšan za en mesec. • • Življenje v Bmselju. Frankobrod, 2. oktobra. (Kor. urad.) Pod naslovom *Nevtraliteta Belgija* prinaša »Frankfurter Zei-tung« poročilo v Londonu živečega laškega žurnalista Vittoria Arnbrosi-nija o vtiskih njegovega bivanja v Bruselju in o njegovem potovanju po Belgiji. V poročilu pravi med drugim: Moj prvi vtisk, ko sem prišel 20. septembra v Bruselj, je bilo začudenje, kajti vse izgleda tako mirno da si mora Človek misliti, da so prišli nemški vojaki na obisk. Vsi so razumni, mirni ljudje, ki povsod plačujejo v gotovini. Naj se vpraša, kogarkoli hoče, nikomur ni nemški vojak napravil škode. Red v mestu vzdržujejo belgijski policisti. In nočno življenje ni mnogo drugačno nego v mirnih časih. Kavarne so polne elegantnih ljudi in boulevardi so polni pestrega življenja. Ko sem govoril z nemškim poveljnikom o razrušenem Termonde, je odgovoril ta: 2al, smo bili prisiljeni, vporabiti taka sredstva. Iz vsake hiše so streljali na vas. Bili so vojaki, ki so, ko so prišle nemške čete, proč pometali svoje suknje ter trdili, da niso vojaki. Videli pa so, da se povsod, kjer so bile razobešene bele zastave, prizanaša hišam. Glede teme belgijske ne-vtralitete je menil poveljnik: Mi imamo zdaj dokaz, da je bila Belgija že dolgo prej pripravljena, pustiti angleške čete, da gredo skozi deželo. Poveljnik mi je pokazal zvezek aktov z napisom »P/ojekt izkrcanja angleških čet v Belgiji«. V tem so označena kot izkrcevalna pristanišča za angleške čete Diinkirchen, Boulogne in Calais, kakor tudi železnice, ki naj jih čete vporabljajo za vožnjo v Briigge, Gent In Bruselj. Nadalje se v njem govori o preskr-bovanju angleških čet z municijo in proviantom. V aktih so bile nadalje slike angleških čet, da se jih more spoznati, vzorci blaga in risbe. Sprehod po mestu je potrdil prvi ugodni vtisk o milem gospodstvu zmagovalcev in o njihovem strogem redu. Z največjo vljudnostjo govori in odgovarja vsak vojak. Vsi hodijo neobo-roženi. da si ogledujejo znamenitosti mesta ter nakupijo spomine. Belgijcem se morda pusti le preveč svobode. Tu lahko dela vsakdo, kar hoče. samo da ne škoduje Nemcem. Peiial sem se z vojaškim vlakom v Liittich. Pri tem smo srečavali druge. Vsi vojaki so bili mirnega navdušenja, kajti vsakdo ve, zakaj se bojuje. V Liittichu je bil velik promet civilnih in vojaških oseb. Zastonj sem iskal prič za dozdevne nemške grozovitosti. Mesto kaže staro sliko. * * Balkan. Čeprav je le majhen del balkanskega polotoka zapleten v sedanjo vojno, vendar udarja plamen evropskega požara čez vse meje in spravlja v nevarnost nevtralnost Grške, Bolgarske, Romunske in Turčije. Vse gospodarsko in politično življe-njenje v teh državah občuti evropsko vojno. Takoj začetkom te vojne so Grška in Bolgarska, Turčija in Romunska proglasile, da ostanejo nevtralne. Seveda je vsaka nagnena več ali manj na eno aH na drugo stran vojskujočih se držav. Grška ima posebne zveze s Srbijo in se kar nič natančno ne drži nevtralnosti, marveč dopušča, da se Srbom dova-žajo čez Solun vsakovrstne potrebščine. Tripelententa se trudi na vse načine, da bi Bolgarsko in Romunsko izvabila iz nevtralnosti, a doslej nima prav nič uspeha. Kar se tiče stališča Bolgarske in Turčije, je našim čitateljem itak znano iz poročil korespondenčnega urada. Za-tvoritev Dardanel od strani Turčije je bil pač odgovor na pritisk in na grožnje tripelentente. Skoro istočasno, ko je Turčija zaprla Dardanele, so bili nekateri bolgarski rezervni letniki poklicani pod zastave. To sta prav izdatna odgovora na križanje angleških in ruskih ladij okrog Dar-danel. Tu je tudi omeniti, da je bol- f garsfta Irlada odklonila predlog ruskega poslanika, naj se začno pogajanja med Bolgarijo in Srbijo zaradi odstopa enega dela Makedonije. — Mani Jasno J* Se vedno stališče Romunske. Doslej se Je vedla strogo korektno in Je natančno varovala svojo nevtralnost. Dokas tega je, eta je ustavila dovažanie vojnega materijala iz Rusije po Donavi v Srbijo. Tripelententa dela na vso moč, da bi Romunijo pritegnila na svojo stran. Zlasti se pehajo Francozi in skušajo javnost pridobiti na svojo stran z izmišljenimi poročili o francoskih vojnih uspehih. Tudi demonstracije so kile že aranžirane. Toda kralj je ostal odločno na stališču nevtralnosti in za njim stoji vlada. Za Romunsko bo pač odločilno, kako bo postopala Bolgarska. Naš parlamentar v Befgradtf. Iz Budimpešte poročajo: Ker se je v zadnjem času ponovno dogodilo, da so Srbi obstreljevali naprave našega »Rdečega križa«, je sklenilo naše vrhovno poveljstvo, poslati srbskemu vrhovnemu poveljstvu tozadevni dopis. V to svrho se je naše vrhovno poveljstvo v smislu mednarodnega vojnega prava poslužilo parlamentarja. Prizor se je odigral tako - le: Dne 23. septembra ob 2. popoldne se je vkrcal stotnik generalnega štaba, Rudolf KinstI, obdan od 8 vojakov, na savski monitor, na katerem je plapolala velika bela zastava. Monitor je odplul proti Bel-gradu. S srbske strani je bilo oddano spočetka par strelov, za katere pa se monitor ni zmenil. Ko se je ladja približala srbskemu bregu, se je tam postavil oddelek srbske pehote s podpolkovnikom Revićem na čelu. Naši so se izkrcali ter postavili v red. Oba častnika sta zapovedala svojima oddelkoma vojaški pozdrav ter se drug drugemu priklonila. Nato ie ogovoril stotnik KinstI srbskega podpolkovnika tako - le: »Moje najvišje poveljništvo mi je ukazalo, da oddam Vašemu vrhovnemu poveljstvu ta-Ie dopis. Prosim Vas, gospod podpolkovnik, da ga prevzamete.« Nato je stotnik salutirah — Srbski podpolkovnik je odgovoril: »V imenu svojega vrhovnega poveljstva prevzemam dopis Vašega najvišjega poveljstva ter ga brez odloga izročim na pristojnem mestu.« Podpolkovnik Revič je nato dopis prevzel in shranil. Oba oficirja sta svojim vojakom zopet zapovedala vojaški pozdrav, avstrijski oddelek je napravil obrat ter se zopet vkrcal na monitor, ki je nemoten prispel na zemunski breg. Dnevne vesti. -f' Cesarjev god je včeraj slovesno praznovala vsa monarhija in so vsi narodi novic posvedočili cesarju svojo neomajno udanost in zvestobo. Cesar se je ta dan lahko z veselimi pogledi ozrl po svoji državi, kajti videl je lahko, da so vsi njegovi narodi v tem težkem vojnem času pozabili, kar jih je ločilo in so vsi združeni pod njegovo zastavo. V Ljubljani so bile v proslavo cesarjevega godu hiše okrašene z zastavami v soboto zvečer je bil mirozov, ki ga je spremljalo mnogo ljudstva, včeraj v nedeljo pa je bila maša v stolni cerkvi, katero je daroval škof in ki so se je med drugimi udeležili dež. predsednik ekscelenca baron Schwarz z državnimi uradniki, dež. glavar dr. Šusteršič, župan dr. Tavčar in podžupan dr. Triller z občin-kimi svetniki in mestimi uradniki. — Kolera na Kranjskem. Od zdravstvenega oddelka c. kr. deželne vlade smo prejeli naslednje poročilo: Med Poljaki - begunci, ki so prišli na Kranjsko, sta se bakterijologič-no dognala dva slučaja azijske kolere, in sicer eden v Idriji in eden v Litiji Oba bolnika sta se takoj zanesljivo izolirala ter so se odredile vse potrebne varnostne naprave. V splošno vednost naj služi, da je kolera od osebe le malo nalezljiva, če gledamo na potrebno snažnost, osobito na snažnost rok in če si roke pred vsakokratnim zauživanjem hrane skrbno operemo. Pač pa se kolera lahko razširi po vodi, po surovem sadju m sočivju in po surovem mleku. V prizadetih in ogroženih krajih naj torej nikdo ne zauživa teh hranil v surovem stanju. Vodo pa uživajmo le prekuhano, če nam ni na razpolago zanesljivo zdrav vodovod. Občinstvo se dalje opozarja, da naj si ob nastopu driske in želodčnih slabosti (bljuvanja) takoj preskrbi zdravniško pomoč in da naj vsak sumljivi slučaj takoj naznani oblasti. Eventualni novi slučaji obolenja za kolero, ki bi se pojavili na Kranjskem, se bodo takoj objavili po dnevnikih. — Kolera na Kranjskem. Uradoma je dognano, da sta se na Kranjskem primerila dva slučaja kofere in sicer en slučaj v Idriji in en slučaj v LJtiJL V obeh slučajih sta obolela dva poljska begunca. Razume se ob sebi, da so pristojne oblasti vse potrebno storile, da se onemogoči razširjenje te bolezni* Govorica, da sta se tudi v LJubljani zgodila dva slučaja kolere in sicer med ranjena, nima Še podlage. Dva ranjenca sta le sumljiva, da imata to bolezen, a če je sum opravičen, pokaže šele bakteri-iologična preiskava. Na vsak način je potrebno, da je občinstvo previdno. Zasilna bolnišnica v Ljubljani je za vse slučaje že prirejena. Na vsak način je priporočati skrajno snažnost in strogo ravnanje po oblastvenih predpisih. Opozarjamo občinstvo še posebno na to, naj si vedno umije roke predno ponese kako jed v usta. — Kako se varujemo kolere. Kolero provzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih izločilih za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (n. pr. vodnjakov'in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli. Razširjanje kolere je torej povsem podobno onemu legarja ali tifusa. Ker se pa kolera malo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, je zavladal svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanacija mest izkazala kot uspešna proti legarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v stanu, hitro omejiti in zaveti kolero. In res se s previdnim ia preudarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni. Kaj nam je tore- storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere? 1. Gledati nam ie predvsem na to, da ne pride nikdo v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti. 2. Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene, n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd., le vodo iz mestnega vodovoda. 3. Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka surova jedila najlažje prenašajo kolero. Ker pa za časa epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okužbo, bodimo vobče zmerni. 4. Posebno varnost je polagati na telesno snago! Bacili kolere morajo priti v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si torej skrbno roke, osobito si jih pred vsako jedjo in po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z milom in vodo in če možno še s kakim razkužilom, n. pr. z 2% lizolovo ali lizoformovo raztopimo. Skrbimo pa tudi za snago v hiši in v stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu. 5. V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler se uradno zastraženje ne opusti. 6. Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, dokler se niso uradno temeljito razkužili. 7. V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, je paziti na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v; poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuke vrat, držaji stop-njic itd. Te je treba opetovano oprati z 2cc lizolovo raztoplino, roke pa vsakokrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom. 8. Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago lahko ubranimo kolere, ie odločno odsvetovati, da bi kdo iz strahu pre.d kolero odpotoval. Saj ne ve, v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere, kakor pa v tujini ali na potovanju. , — Na severnem bojišču je padel dr. Maj er le, poštni uradnik v Trstu, doma iz Jelševnika pri Črnomlju. —- Ranjena sta Teodor Šetina rezervni poročnik 52. pešpolka in Alojzij Šetina, artiljeriski instruktor na Nj. Vel, monitoriju »Temes« oba na južnem bojišču. Prvi leži v bolnišnici v Novem Sadu, drugi v Petro-varadinu. Oba sta sinova, nadučite-Ija Franca Šetine v Črnomlju. — Pogreša se enoletni prostovoljec titularni korporal 27. pešpolka Konrad Praxmarer, sorodnik deželnovladnega svetnika v Ljubljani tir. Roberta Praxmarerja. — Pogreša se dalje profesor dr. Edvard D o 1 i n š e k, poročnik v pešpolku št. 47. Dolinšek je bil v bitki pri Lvovu ranjen, a od tedaj se o njem nič več ni moglo izvedeti. — V srbskem vjetništvu. Stotnik Rihard Kleinoschegg, ki je služil dolgo let pri belgijskem pešpolku v Ljubljani, sedaj pa pri 78. pešpolku, je bil pri Zvorniku v Srbiji ranjen na roki in na prsib in je bil od Srbov odpeljan fcot vietnik. 236. štev. „SLOVENSKI NAROD-, dne 5. oktobra 1914. Stran 3* — Poziv sfttižbootovetaacev v evidenci druge rezerve v Bosni In Hercegovini. Na podlagi Najvišjega poziva služboobvezancev v evidenci druge rezerve se bodo poklicali k službovanju z orožjem sledeči bosansko - hercegovinski deželam: 1. V letu 1894. rojeni služboobvezanci v evidenci druge rezerve in 2. v letih 1893. in 1892. rojeni služboobvezanci v evidenci druge rezerve, v kolikor se je glede njih pri naboru leta 1914. stori sklep »Zuršekstellen«. Nabori: Vsi zgoraj imenovani služboobvezanci v evidenci druge rezerve imajo dolžnost, da se v svrho popisa najjasneje do 10. oktobra 1914 javijo pri županstvu (magistratu) svojega bivališča z listinami, kakor rojstnim in krstnim listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico itd., kjer se jim bo izstavil legitimacijski list. — Lcgitifnactiski list mora se pazno shraniti in k naboru saboj prinesti. V svrho ugotovitve sposobnosti za službo z orožjem, imajo imenovani služboobvezanci v evidenci druge rezerve priti v času med 15. in JO. ektebrom 1914 v svrho nabora, k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstva, v katerega področju je njihovo bivališče, torej v področju c •kr. okrajnih g!avarstev Logatec in Postojna bivajoči, k c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljstvu Trst v Opčini nad trstom, v področju ostalih političnih oblastev na Kranjskem, in sicer c. kr. okrajnih glavarstev Kočevje, Krško, Kranj, Ljubljanska okolica, Litija, Radovljica, Ru-dolfovo, Kamnik in Črnomelj, ter mestne občine ljubljanske stanujočih pa k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu v Ljubljano. Služboobvezanci v evidenci druge rezerve imajo na podlagi legitimacijskega lista prosto vožnjo po železnicah in parnikih do c. in kr. dopolnilnega okrajnega poveljstva in nazaj. Navedeni služboobvezanci v evidenci drage rezerve, kateri radi nepremagljivih zaprek ne morejo priti k naboru v dnevih, ki pridejo za njo v po-stev. se morajo predstaviti dne 10. novembra 1914 nakladni naborni komisiji, ki bo poslovala pri istem c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljstvu. Nastop službe: Poklic k službi je določen za poznejši čas. Osebe, katere so bile nri naboru za sposobne spoznane, bodo pri naboru zvedele, kam kdaj imajo odriniti. Ugodnosti: Oni služboobvezanci v evidenci druge rezerve, kateri spadajo pod osebe, imenovane v § 29. brambene-ga zakona — (posvečeni duhovni, kandidati za duhovni stan po zakonu priznanih cerkev in verskih viružb) — so k službi z orožjem ne bodo vzeli: morajo pa k naboru priti m ram na podlagi svojih listin ta svoj r-oklic dokazati. Služboobvezanci v evidenci druge rezerve morajo, ako so pri naboru za sposobne spoznane, rudi v vojsko prostovoljno vstopiti, :n sicer za čas normalne prezentne -uzbe ali pa, ako imajo pravico za ugodnost enoletno službe, kot eno-'etniki. V tem slučaju morajo pri naboru komisiji pravico za to ugodnost dokazati. Služboobvezanci v evidenci druge rezerve, ki bi imeli po brambnem zakonu ugodnost enoletne dejanske službe, morajo, ako do-Važejo pogoje za imenovano ugodnost, dobiti dovoljenje, da tudi kot >!užboobvezanci v evidenci druge rezerve nosijo znak enoletnih prostovoljcev. Onim. ki so k naboru prišli, se novembra meseca leta 1914 ni treba javiti v svrho popisbe za nabor. Prestopki teh predpisov se bodo po obstoječih zakonih strogo kaznovali. — Ranjenci na Koroškem. Čez Ljubljano so pripeljali v Beljak nad 700 ranjencev; vsi so bili ranjeni na srbskem bojišču. Vseh ranjencev je v Beijaku še 2100, dasi jih je že mno-p!ošen pregled, beležimo te - le podatke: 1950 K je darovalo ravnateljstvo cirkusa ^Charles - Krone«. Po 1000 kroa so darovali: »Kranjska hranilnica^, »Ljubljanska kreditna banka« in »Mestna hranilnica«. Po 500 K sta darovala: gospod lekarnar Gabrijel Pieeoli in »Trgovska in obrtniška zbornica <; 400 K je darovala Deželna banka«. Nadalje so darovale: 30<» K ena stranka, 260 kron ena, 240 K ena, 1S0 K ena, 110 K ena, po 100 K 14, 60 K dve, 70 K ena, po 50 K 51, po 40 K dve, 35 K ena, po 30 kron 10, po 25 K pet, po 20 K 45, 24 kron 20 vin. ena, 12 K ena, po 15 K šest, po 10 K 89 strank, druge pa v manjših zneskih. — Dame, ki bi bile pripravljene prevzeti šivalna dela za -Rdeči križ , se prosijo, da jih prevzamejo v Alojzijevišču, Poljanska cesta št. 4, I. nadstropje. — Radetzkega večeran urari. Na Resljevi cesti štev. 22. je umrl g. Josip M i k o t a . železniški nadspre-vodnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen L 1825. Služil je pod maršalom Radetzkim in se udeležil raznih bitk v Lombardiji. 2 njim je nemara umr! zadnji Radetzkega veteran v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 5. ro-r^Idne. Ra'niku bodi ohranjen Mag spomin! — Odprava maksimalnih tarifo v. Mestni magistrat razglaša, da je razveljavljen in odpravljen maksimalni tarif za pšenično moo št. 0, št. 2 in št. 3 ter za rženo. koruzno in ajdovo moko pri prodaji na ciebelo (100 kg in več). Prodajalci se opozarjajo, da se bo v smislu cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914. drž. zak. št. 194, Dostopalo kazensko z \ -o strogostjo proti vsakomur, kdor bi izkoriščal vojni položaj za to, da bi zahteval za neobhodne potrebščine očividno pretirane cene. Od c. kr. deželne vlade razglašeni maksimalni tarif z dne 1. septembra 1914 za prodajo teh vrst muke na drobno ostaja do preklica še v veljavi. — V železne prstane, katere dobi občinstvo za darovano zlato v korist Srebrnega križa« izdeluje tukajšnja iuvelirska tvrdka Lucovik Cerne v VVolfovi ulici vložke v z!atu ali srebru. Ta ideja je že iz z av-stvenega ozira zelo priporoc ivi, ker železo postane rjasto, kar j gotovo škodljivo pri noši. Ker om njena tvrdka od skupička tega iz Ika daruje 5r- v korist »Rdečega Križa« jo toplo priporočamo. —- Pogoščenje vojakov v Spodnji Šiški. Včeraj se je v Spodnji Šiški zelo slovesno obhajal cesarjev god. Raz streh so visele zastave. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je igrala godba po šišenskih ulicah. Včeraj opoldne je pogostil g. Alojzij Zaje vojake, ki so pri njem nastanjeni, z vinom, pivom in cigaretami. Ganljivo je bilo, ko je stari bojevnik iz 1. 1866. g. Poka de Pokafalva pozdravil v iskrenih besedah navzoče vojake. Iz Št. Jerneja. Redka požrtvovalnost. V tukajšnji občini so nabrale gdč. Huuoklin. Kesler, Recelj, Sever ter g. učitelj Josip Po-lanc več sadja za ranjence. Ker se je pa zvedelo, da imajo ranjenci zadosti svežega sadja, se je sklenilo posušiti nabrano sadje. Gospa Ema VVitscher je dala na razpolago brez-dimno sušilnico z 12. lesami. Na teh lesah so neumorno delovali 18 dni podnevi in ponoči gosp. učitelj Josip P o 1 a n c ter gdč. Tinca in gospod Rafko H u d o k 1 i n. Ta redka požrtvovalnost gosp. učitelja Polanea ter gdč. in gospoda Hudoklina zasluži pač najlepše javne pohvale. V Mokricah pri Veliki dolini je dne 2. t. m. umrla 85ietna grofica Matilda Auersperg, roj. Cojz. Odlikovan učitelj. Gosp. Ivan Trobej, učitelj v Slov. Bistrici, je i dobil častno svetinjo za štirideset- I letno zvesto službovanje. I Ii CiKa. V noči od sobote na nedelo je dospelo v tukajšnje rezervat bobtihuce med njimi tudi Narodni dom. Sokolski don in Nemški dom več slo ranjencev. Iz Celja se bode res razvilo pravo »samaritansko mesto«. Nesrečen slučaj. Straža pri železniškem mostu čez Dravo v Mariboru je videla 2. t. m. se bližati človeka, ki se na njen klic ni ustavil, nego pobegnil Vojak je za begunom ustrelil. Izkazalo se je pozneje, da je bil ta človek bebec Badl, izkazalo se je pa tudi, da je njemu namenjena kroglja zadela postnega pod-uradnika Cihala in ga težko ranila. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Tukajšnji odvetnik, rez. poročnik dr. Milan G o r i š e k je bil v priznanje hrabrosti na bojišču povišan v nad-poročnika. Ker so se širiie o njem pred dvema mesecema razne obrek-ii'Vt vesti, služi to odlikovanje v toliko večje zadoščenje. Iz Rač pod Mariborom. Na severnem bojišču je padel 9. septembra stotnik 29. pešpolka Herman Bolhe, brat tukajšnjega poštarja. Drobne novice s Sp. Štajerskega. Iz Maribora. Vpisovanje na višji realki se vrši 7. in 8. oktobra dopoldne; sprejemni izpiti se vrše 8. oktobra. Poduk se ačne najbrže okoli 15. oktobra. — Iz Maribora. Včeraj, v nedeljo se je vršila na te-zenskem vežbališču povodom cesarjevega godu vojaška maša, združena s slovesno zaprisego rekrutov in z dekoracijo nekaterih, že v Maribor došlih ranjenih vojakov 47. pešpolka, ki so se na bojišču odlikovali. — Iz Maribora. Praporščak 47. pešpolka Franc Binder je dobil težko poškodbo, ko je skušal ustaviti zdiv-janega konja neke kmetice iz Šmi-klavža na Dr. p. — Iz Št. J u r j a o b J. ž. Pri Grobelnem je povozil vlak kmeta Fr. Mastnaka iz Planinske vasi. — Umrl je v Mariboru poštni poduradnik Andrej Lovrenc v 45. letu starosti. V Gradcu je umrl drameljski učitelj Jakob H r n k o. — Iz S 1 o v. B i s t r i c e. Mesar H. Gril, ki je bil obtožen zločina po S 222. k. z. je bil pri vojaškem sodišču v Gradcu oproščen. — Odlikovan je bil Janez Trobej, učitelj v Slovenigradcu. s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. Nevarna igrača. Ko je šla v sredo čez neko dvorišče na Bleiweisovi cesti Terezija Požgajeva. delavka v tobačni tovarni je nekdo ustrelil s flobert - puško in jo zadel v levo stran života. Krogija je obtičalal in bo morala Požgajeva na odredbo zdravnika iskati pomoči v bolnišnici. Med potjo v bolnišnico umrla. V soboto so z južnega kolodvora peljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico Antonijo Pristav. 24 let staro posestnikovo hči iz Breznice okraj Radovljica; katera pa je v vozu umrla in bila prepeljana v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nesreča. Ko je predvčerajšnjem Ivana Borštnar, dekla pri mesarju J. Lavtižariu, dajala pri izdelovanju klobas meso v stroj, jo je stroj prijel za sredinec na desni roki in ga ji v dolžini nohta odtrgal. Izpred sodišča Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Tat iz navade. Mesto porote, se je pred izjemnim sodiščem vršila razprava proti Francetu Zidarju iz Mirne, brez stalnega bivališča. Obdolženec je bil leta 1905. v Novem mestu zaradi tatvine obsojen v šestletno ječo. Po prestani kazni se je mudil večinoma v inozemstvu. Šele letos, meseca avgusta, se je vrnil domu in je dninaril pri posestnici Ivani Strubelj v Rudniku, katera mu je pri odhodu izplačala zasluženo mezdo. Mesto da bi se poprijel dela, se je lotil zopet tatvine. Vedel je, da »majo Štrublje-vi še eno hišo v Rudniku. Iz podstrešja te hiše je vlomil v »štibelc«, katerega vrata je s sekiro razbil ter je pokradel dekli Jožefini Bratina 59 kron gotovine, uro z verižico in vratno verižico. Obdolženca, ki krivde ne taji, je to sodišče obsodilo na 5 let težke ječe. Napad iz zasede. Jakob Krašo-vec, posestnika sin v Novi vasi, je precej^ maščevalne narave in hude jeze. Ze lansko leto je hotel s kolom udariti nekaj fantov, ki so se mudili na vasi, a ni k sreči nobenega zadel. Posebno rnko Je imel na fanta Franceta Jakopina iz Studenega. Neki večer je obdolženec v Modičevi gostilni zagledal Jakopina in takoj sklenil, maščevati se nad nJim. Čakal ga je & kotom oborožen za nekim grmom ob poti, fcoder bi bff moral priti njegov nasprotnik. Noč je bila terana. Ko se Je Jakopin brezskrbno vračal domov in je prišel do grma, ga ie Kraiovec udari s kolom po glavi, tako močno, da ga je takoj pobil na Ha. Udarec* feQ tabo Hitn- je počila lobanja ter ie izgubil začasno posluh. Mahnil ie le dvakrat no nJem, nakar Je odšel. Spočetka ni nihče vedel, kdo je Jakopina poškodoval, končno se je pa le po orožnikih izvedelo za storilca. Krašovec Je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Brzojaiu poročila. Praznovanje godu Njegovega Veličanstva« Duna], 4. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana uradno Javljajo: Vrhovno armadno poveljstvo je na preprost način praznovalo cesarjev god. Dopoldne je bila božja služba. Opoldne pri skupnem kosilu, kateremu je prisostvoval tudi prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Fran Josip, je vrhovni armadni poveljnik, nadvojvoda Friderik, preči-tal čestitko, ki jo je poslala armada cesarju, in cesarjev odgovor na to čestitko. Presrčna vsebina te brzojavke je povzročiia nepopisno navdušenje. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) V vsi monarhiji so praznovali cesarjev god na izredno dostojen, resnosti kritičnega položaja odgovarjajoč način. Goreče prošnje za srečo in dolgo življenje sivolasega vladarja, so se povsod i družile z iskrenimi molitvami za končno zmago. Časopisi vseh narodnosti slave današnji praznik v slavnostnih člankih, v katerih izražajo svoje zadoščenje o dosedanjih uspehih zavezniških armad in neomajno zaupanje v sijajno zmago v vojni, ki je bila obema zaveznicama vsiljena. V vseh delih države so bile že snoči patrijotične manifestacije vseh vrst, ki so se danes ponovile pri slavnostnih božjih službah in pri drugih slavnostnih prireditvah. Posebno veličastne so bile cerkvene slavnosti v vseh garnizijah. kjer so se na posebno svečan način vršile zaorisege nanovo poklicanega moštva. Tudi po bolnišnicah, kjer leže ranjenci, so se vršile primerne svečanosti. Na Dunaju in v Budimpešti, kakor tudi v številnih drugih mestih so porabili današnji dan. da prispevajo za vojno-preskrbljevalne namene. Dame naj-odličnejše družbe, brez razlike narodnosti, so se udeleževale prodaje raznih vojnospominskih predmetov. Zagreb, 4. oktobra. (Kor. urad.) Tukajšnji listi posvečajo cesarjevemu godu navdušene članke in poudarjajo, da se vsi narodi kot en mož zbirajo okrog prestola ljubljenega vladarja in s tem dokazujejo, kako prisrčno in iskreno so združeni interesi in čustva avstro - ogrskih narodov z vzvišenim vladarskim domom. Zvečer so se vršile patrijotične manifestacije. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) V kapeli schonbrunnskega grada je bral danes zjutraj dvorni župnik, prelat Seidel, slavnostno mašo, ki so ji prisostvovali: nadvojvodinja Žita, nadvojvoda Fran Sarvator in njegova soproga, nadvojvodinja Marija Valerija, z otroci. V votivni cerkvi se je tudi brala slavnostna cesarska maša, ki so ji prisostvovali: vojni minister, domobranski minister, višji častniki in mnogo, na bojišču ranjenih. Čete so defilirale po maši pred ministri. Oh 11. dopoldne se je brala v štefan-ski cerkvi slavnostna služba božja, ki so ji prisostvovali: mnogo nadvojvod in nadvojvodinj, zunanji minister grof Berchtold, skupni finančni minister vitez pl. Bilinski, ministrski predsednik grof Stiirgkh in načelniki oblasti. Zvečer se je vršila v štefan-ski cerkvi vojna služba božja. Pridigo je imel knezonadškof dr. PiffL. V grški cerkvi se je povodom cesarjevega godu tudi vršila služba božja. Rodbinska slavnost povodom vladarjevega godu. Duna], 4. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj popoldne se je vršil pri Njegovem Veličanstvu v Šenbrunu rodbinski diner. ki so se ga poleg cesarja udeležili: nadvojvodinja Žita, nadvojvoda Fran Salvator in soproga nadvojvodinja Marija Valerija z otroci. Nemška križarka »Leipzig« na delu. London, 4. oktobra, preko Bero-lina. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Valparaisa: Nemška križarka »Leipzig« je dne 15. septembra potopila v čilenskih vodah angleško tovorno ladjo »Eleinor«. Posadko so izkrcali v Galopagosu. (Križarka »Leipzig« ima 3250 ton deplacementa ter razvija z 11.190 konjskimi silami brzino 23 milj. Oborožena je z 10. topovi kalibra 10*5 centimetrov in 2 Maximovima topovoma. Posadka šteje 297 mož. — »Leipzig« spada med starejše križar-ke, spuščena je bik v morje leta 1904.) Prepoved izvoam koaf am Norveškem. KHstiaoija, 4. oktobra. (Kor. ur.) »Aftenposten < javlja iz Pariza, da Klada tamkaj priffcno imbntjenje, ker Maroška izvaža konje v Nemči- |D» Uat nrJponttaM rtipčitoi iavec* se je s kraljevskim ukazom deloma razveljavila in izvoz dovolil do 1000 komadov. Ker Je bilo to najvišje Ste« vilo včeraj doseženo, je prepoved zopet stopila v veljavo. Sicer pa se v Nemčijo sploh niso izvažali nobeni konji, ker so ti konji za nemške namene premajhni. Od izvoza je imela korist samo Danska. Torej ni prav nobenega vzroka, da bi se v Parizu razburjali radi Norveške. Prepoved izvoza žrebet. Kopenhagen, 2. oktobra. (Kor, urad.) Na predlog poljedelskega društva je ministrstvo izdalo prepoved za izraz žrebet. List bivšega francoskega ministra. Bordeaux, 3. oktobra. (Kor. ur.) Tudi 3. številko lista »L* homme en cjiaine«, ki ga izdaja bivši ministrski predsednik Clemenceau, je bila danes zjutraj zaplenjena na kolodvoru. Preganjanje nemških in avstrijskih podanikov v Egiptu. London 3. oktobra. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Kahire dne 1. oktobra: Najvišji poveljnik komunikacijske armade je odredil, da se morajo vsi, v Egiptu živeči nemški m avstro - ogrski podaniki do 10. oktobra registrirati pri vojaški oblasti, ker bodo sicer aretirani. Ta odredba je izšla tudi za Sudan, kjer nemški in avstro - ogrski podaniki ne smejo zapustiti svojih bivališč brez posov. Pogodba med Rusijo in Zedinjeniml državami zaradi razsodišča. VVashington, 3. oktobra. (Kor. urad.) Državni tajnik zunanjega urada Brvan in ruski veleposlanik Bah-metjev sta podpisala pogodbo med Zedinjenimi državami in Rusijo glede razsodišča. 2hni trg. Dunaj. 3. oktobra. (Kor. urad.) Žitni trg: Zvišanje cen se je danes nadaljevalo. Napram preteklemu tednu so cene pšenice za 70 vinarjev, rži za 90 vin, ječmena za več nego eno krono in koruze za 10 vinarjev višje. Oves neizpremenjen. Slovaška pšenica 1870—19*40, trdno. Rž zelo trdna. Ječmen trden, koruza trdnejša, oves stoji trdno. Vreme oblačno. KOLERA. Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča uradno: Dne 3. oktobra so se bakterioiogično dognali na Kranjskem po en slučaj azijske kolere v Litiji in Idriji, na Moravskem en slučaj v Brodcih, okraj Iglava in v Sleziii en slučaj v Bielicu. V Brodcih gre za nekega sostanovalca nekega vojaka, ki se je vrnil s severnega bojišča, pri katerem pa kljub znakom bolezni, do sedaj ni bilo mogoče konstatirati kolere. V vseh drugih slučajih gre za osebe, ki so prišle iz Galicije. Dne 3. oktobra so konstatirali kolero še v dveh slučajih v Grvbovu pri vojakih. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Sanitetni departma notranjega ministrstva sporoča': Dne 4. oktobra so v okrajih Pohrlitz. Slavkovu in v Novi Ulici pri Olomucu na Moravskem in v Kromovu v Šleziji bakterioiogično konstatirali po en slučaj kolere. Gre za osebe, ki so prišle s severnega bojišča. Potres v Mali Aziji. Pulj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Potresna opazovalnica c. kr. hidrograf-skega zavoda je snoči od 8. ure 33 minut do 9. zaznamovala močan potres. Ob 6. uri 10 minut zvečer so instrumenti beležili začetek drugega katastrofalnega potresa. Carigrad, 4. oktobra. (Kor. urad.) Glasom uradne brzojavke, došle ministrstvu notranjih del, se je prigodi! danes okrog polnoči silen potres v Bondiirju in Sparti, v vilajetu Koni-ji v Mali Aziji. Lahkejši potresni sunki se še ponavljajo. Posebno močan ie bil potres v Bondurju in okolici. Točno število žrtev še ni znano« domneva pa se, da je poginilo okrog 2500 ljudi. Vlada in rdeči polumesec sta uvedla pomožno akcijo. ftuašnii lis* absepa 4 stran!. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, HeteorolosiCno panflto. $ •*«•- »e£ ! ?S f Vetrovi ! Nebo 3. 2. pop.j 7418 12*5 si. jvzh. oblač. „ 9. xv. 1742-2 8*1 brezvetr. jasno 4. 7.2j. j 74P6 4-2 sKjzah. megla „ 2. pop. 738 4 15-8 9 obJačao „ *.zv. 73» 1*5 skuta. 5. 7. zj. 737*2 7 9 brezvetr. jasno * * k i Srednja temperatura sobote 10*0*, nofm. 12^ nedelje 10-8% norm. i2*3#. Padava* v H m* M nun la id am stran 4. •SLOVENSKI NAKUir, one a. oktoors 1914. -ajo. stev. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčnol j ubijeni sin oziroma brat, svak in stric, gospod Ivan Kobč c. kr. stotnik c. kr. doanosranabofs piipolns M, 17. dne 29. avgusta t 1. v 36. letu svoje starosti na severnem bojišču junaške smrti častno umrl za domovino. Sv. maše zadušnice se bodo brale v obeh tukajšnjih cerkvah. 3436 Tem potom se tudi vsem znancem in prijateljem naj-iskreneje zahvaljujemo za v obilni meri nam izkazano sočutje. RUDOLFOVO, dne 2. oktobra 1914. Žalujoča rodbina Mramor-Kobe in njegova nevesta. ■■F* Modni salon So. $>etra cesta št. 29 priporoča veltko izbero /zgotovljenih dunajskih damskih in dekliških klobukov ^==c^=cca==c: praznih oblik m nakita. s=cs=cr=c: Žalni klobuki veti no v zalogu Žalni klobuki redno v zalogi. ¥2|udno naiĐanjam, da sem nojo trgovino 3424 ifiaivina Weisz ŠelenĐurgova ulica št 1 nasproti Kazine zopet otvorila m oskrbela z lepim zimskim blagom. Si 10.283/V. u. 3371 —*g—-^^________-^m ___ ^^^ jč%^ GL jZf Q£ X Gk. ŠS m Pregledovanje črnovofnikov, ki so rojeni ieta 1892., 1893. in 1894. V smislu določil razoisa ministrstva za domobranstvo z dne 9. septembra 1914, Praes. nt 6614 XIV, se razg'aša: 1.) Vsi leta 1894. rojeni črn ovoj niki, dalje vsi leta 1893. in 1892. rojeni črnovo:niki ne poživljajo k pregledovanju; poslednji le tedaj, če se je izrek pri naboru leta 1914. zgtesil na »zavrniti« (zuruckstellen) in potemtakem niso bili potrjeni ali končuoveljavno klasificiranu 2.) Pregledovanje se vrši: a) doc 9- Oktobra za domače v Ljubljano pristojne čroovojnike, in sicer cb 8. uri za letnik 1894, ob 9. uri za letnik 1893 in ob 10. uri za letnik 1892 b) dnć 10- Oktobra za tuje v Ljubljani bivajoče črnovojn ;kc, ki so se za pregledovanje zglasili v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu, in sicer ob 8. uri za letnik 1894, ob 9 uri za letni* 1893 in ob 10. uri za letnik 1892. Ćrnovojni legitimaciiski list je prinesti seboi 3.) Uradovanje prične se vselej ob 8- uri dopOld-0 V Mestnem d-JTOU, Cesarja Jnžefa trg št. 2. 4.) Čmovojnikcm priti je pravOČZSDO, snatnim in *reznSin nn pre-gledoval:šče ter jim prinesti s seboj izkaziia za rr,orebitoo ..jijšslo po § 29 v. z. (duhovniki in kandidatje duhovnega stanu) ali za olajšifr kot enoletni prostovoljci. 5.) Za one črnovojn:ke, ki so izostali od r* ;;icdovania, se dne 16. novembra in 15. decembra 1914 vrši naknadno r -. 'rdovanje. 6) Črnovojniki, pri katerih pokažejo d->e, da so neopravičeno iz- ostali od pregledovanja, se izroče najbližje' - mohran^kfrru sodišču Mestni magistra if^^P|anskif dne 25. seotembra 1914. 1 S/^TORUM-mONA 11 ZA NOTRAWdE3W^^^g^C: -BOLEZKD. i 7LJLJBLiJANA Kor^NSKEGA ulica 41 f SEF-ZDR*rT4K FRTlAHfcJI D*FR DERGANC stanovanje 3 velike lepe sobe, svetla kuhinja in drugo, M I MVMrifcrOnl OOBO »Ma, Več v travvlnl M. Erlitolti-aheiar. •tari' trg it t._______3393 V gostilni „Leon" Florijanska ulica štev. 6 vsak dan raznovrstna divjačina. PtIzubc fiu Milja. — Innto viaa. Prodajalka obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi zmožna, izurjena v speceriji in manufakturi, SO sprejme. 3435 Franc Iglitsch. trgovina z mešanim blagom v ptnjn. Popolna prodaialniska oprava za špecerijsko in kolonijalno blagovno stroko, nahajajoča se ▼ dobrem stanu, PP se kupi. ~9fk Zahteva se le oprava boljše vrste, po-rabna za ustanovitev nove trgovine. Ponudbe je nasloviti na Pisarno za urejevanje gospodarskih zadev J. lMnW ▼ Kranja. 3395 Sprejme se *■* zastopnik m L jaMJan* ta m bujsko. ■tU niora popitemu vpullam tai •a«rglč#a. fktm u mww% ipeoertj«. 3437 Predstavi m naj •••ta« v kavarni pri „Slonu", L Jasi Jana. S LADIH sladIuTaJI Dr. pl. Trnlc6czyja Sladni čaj je ?ra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kr. moč. zdravje. Za dojenje fe S!ad;n kot redilno sredstvo v*r»tt! otrok. Za vsakega bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajttk, j uži na zauzivan, je Sladia izvir zi^avja. »a odraslim holnim kakor zdravim okusen, r?rii!n: /draviln- za'trk. Poraba Gladina prihrani v £o;podinjstvn 50° o na .Tesarje, r* na mleku,polovica na shd-:orjti. Vse te fc«rristf potrjujejo vsafc-oania zopetna naročila. ' -t kg za 60 vin c dob: tudi pri trgovcih. Po po5ti 5 zavojev 4. krone franko. Glavne rafo^e i!> i lekarnah Trnkoczv: Jnm 139. t Čriihi, S3tk*iia »vojiii •>• /f^rarth otrok ■s Sladi'-oni. Na .-torin* :nalcr j« p<.i«,lii<.i]o ta svet in mnnc ?w> reštle s slavnim ?-»i?m »vole dojenčke Ućirek «hirlne".i tajn ob «'oji v tem. ker »larl »e ne tjge m \*i«**i tec« v»eb«i* «» prehrano potrebno •i.^«tti»co, to i« Diaatizo ĆC8 Modni salon Stuchly - Jy(asch^e Židovske ulica št 3 Dvorski t*9 Št t priporoča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših domskih in otroških klobukov, športnih čepic in vse v modistovsko obrt spadttjoče stvari ;: po najnižji ceni. 342I N/ A j5 JL JLmL ^D na XVI. redni občni zbor akcijske družbe „Kollnske kavine primesi, trgovsko akcijsko podjetje", kateri se bo vršil v nedeljo, dne 13. oktobra 1914 ob 10. uri dopoldne v zborovalnl dvorani pt. Trgovskega drnStva 9lMerkuru v Pragi, Mikul&šska ulica štev. 9. Vsebina vzporeda i 1. Letno poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev in potrdilo bilance in računskega zaključka za upravno leto 1913/1914, s sporočilom revizorjev računov in s predlogom upravnega sveta 3. Volitev 4 Članov upravnega sveta na 3 leta, 1 Člana na 2 leti in 1 Člana na 1 leto. 4. Volitev 4 revizorjev računov in 1 namestnika. 5. Prosti predlogi. Glasom § 13 pravil se morejo tega občnega zbora udeležiti samo gg. akcijonerji, kateri so bili že dne 30. junija 1914 v akcijski knjigi vpisani in so akcije, na podlagi katerih se hočejo udeležiti občnega zbora, skupno s kuponi vložili pri na§ih blagajnah v Pragi (Kralodvorska ulica Štev. 23). v Koiinu, Visokem Veseli, Pisku, v Prostjej ovu in v Ljubljani, dalje pri Živnostenski banki v Pragi, pri Če§ki banki v Pragi in pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri vseh uradujočih filijalkah teh zavodov. V Pragi, dne 24. septembra 1914. Kolinska tovarna za kavine primesi, trgovsko akcijsko podjetje. 3438 Cene k Ktiika 1. r., predsednik upravnega sveta Ces. kr. priv. zavarovalna družba na življenje" AVSTRIJSKI FENIKS. Pitu iplatai olanica K 6,000.000. STanfs imnmfo m\ K 240.003.OGa. Draib* radi svojim zavarovancem od leta 1891 volno zavarovanf® v polnem obsegu in sicer: 1. / vsaki polici Feniksa je vojno zavarovanje bodisi za vojake po poklicu kakor v rezervi in za črnovojnike do K 20000 zavarovane vsote brezplačno všteto. 3413 2. Avstrijski Feniks nudi tud; takim osebam, ki niso sklenile regularnega zavarovanja, priliko za sklenitev posebnega vojnoga za« varovenfa, ki nudi izplačilo zavarovane glavnice v slučaja smrti tekom enega leta. To vojno zavarovanje za dobo 1 leta brez Zdravniško preiskave za osebe, ki se nahajajo na bojnem polja, sklepajo lahko njih sorodniki ali pa drugi interesenti. Zavarovana polna glavnica se plača tedaj, ako je zavarovanec v vojni padel, ako je umrl vsled zadobljerrh ran ali vsled kake bolezni, in končno, ako ga pogrešajo. Pojasnila dal« In ponudb« sprejema: generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne dražbe Avstrijski Feniks v Ljubljani. Sodna ulica štev. \.j Jadranski ianba filljalka v LJubljani Centrala v Trstu. Filijalkc v Dubrovniku, Kotom, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Zlvuaa zveza z Mmssfkm. i Delniška glavnica K 8.000.000. ■akazfla v AaMrik* ta akrraittvt Kopale in prodaja n eiMSlM papirji (rente, zastavna pisnu, ieMee, ereefce itd.) — Valnte In devize. — Prenust === k vsem Irekenfenfc ===^ ff - verza vlofa na anaflao kjttloa ter as stare ni tenotl raoaa, m Oerestev saje ed dat vtafitve de dne dviga. Benmnpttrai menica, devize In faktore. — Snvarevnnje vredn. papirjev proti kanal izanM. — Bevlzl|a irefennjn eroek krezaleene — aentbonrs-kredln. ^.^^ pjenaa nnreettn* — InkTiffT ~--'~~