POŠTNINA platana v cotovjni
UPRAVA VEČERN1KA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO lft- URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI vpp^FRNlk" KI BODO OB1AVLIENI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V ' JANŠKEM .VEČERNIKU" SPREjpvlA UPRAVA V LJUBLJANI^ OGLASE DO 12. URE.
0JsWSIN DRUCENU
sifis ;Aijffis,C'SSK“uLs,c
V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAK
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČEHtUK
LETO li.
Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77
LJUBLJANA, 5. januarja 1940
NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din
ŠTEV. 4
I
in so prepričani, da bodo kos na kopnem, na morju in v zraku
CHICAGO, 5. jan. AA. Reuter. Na sestanku chicaškega združenja za razpravljanje o zunanjepolitičnih vprašanjih je kot gost govoril tudi angleški veleposlanik ‘lord Lytien. Med drugim je izjavil, da je verjetno, da bo spora la-ciji in sicer na kopnem, na morju in v zraku. Izrazil je prepričanje, da bodo zavezniki tej ofenzivi kos. Angleški veleposlanik je rekel, da računa britski narod na strašno in ogorčeno borbo, katere izid bo po njegovem piepričanju usoden za cele rodove ljudi. V svojem nadaljnjem govoru je lord Lvticn poudarjal, da sloni glavna moč Anglije na njeni premoči na morju. Zaradi tega se nasprotnik tako trudi, da bi to pre-
moč omajal. Angleški veleposlanik se je nato zelo pohvalno izrazil o francoski vojski, na kar je v glavnih obrisih očrtal vzroke, ki so prisilili \'cliko Britanijo, da je prijela za orožje. Ista načela, ki so-Anglijo in Francijo prisilila, da sta 3. septembra napovedali Nemčiji vojno, zdaj tudi narekujejo, da nudita Finski vso pomoč v njeni junaški borbi za svobodo. Na koncu isvojega govora je lord Lytien pripomnil, da je v interesu miru in napredka, da se vse evropske države združijo v okviru splošnega svetovnega sodelovanja in da naj bi se v ta namen ustanovila neke vrste evropska federacija.
Amerika pošlje 5000 letal
LONDON, 5. jan. Ameriški vojni stro-; skozi Sidney. Množica jo je navdušeno kevnjak Eliot je objavil članek, v kate i pozdravljala. Poročila pravijo, da bo pri rem se peča z ameriško produkcijo letal, j šlo še več tisoč avstralskih letalcev.
Po Eliotovem mnenju bo do pomladi; LONDON, 5. jan. V zvezi z Rooscvel ameriška letalska industrija poslala v. tovim obrambnim programom bodo Evropo vsaj 2000 letal in kasneje v nekaj mesecih še nadaljnjih 3000.
LONDON, 5. jan. Reuter. Druga avstralska vojna ekspedicija je korakala
Združene države na novo utrdile panamski prekop in nekaj otokov na odprtem oceanu, ki bodo služili za letalske baze.
NEW YORK, 3. jan. AA. Havas. Bivši predsednik USA Herbert Hoover pripravlja kot predsednik ameriškega odbora za pomoč Finski zelo obsežno akcijo za zbiranje denarne pomoči za Finsko z vprizoritvijo velikih športnih prireditev. Cela vrsta uglednih ameriških impresariov in športnih časnikarjev sc je ponudilo, da bodo pomagali organizirati te prireditve. Hoover je izjavil, da si želi samo to, da bi te prireditve vrgle čistega dobička do 8 milijonov dolarjev, to je toliko, kolikor je Finska izdala za svojo obrambo. Več uglednih športnih prvakov se je že prijavilo, da bodo nastopili na tekmah v korist Finske. Gre za boksarske in teniške prvake svetovnega slovesa. Tudi mnogo znanih filmskih igralcev in igralk je sporočilo, da bodo v Holly\voodu in
Los Angelesu priredili celo- vrsto amaterskih tekem v korist Finske. Vseame-riška atletska zveze je sporočila Hoovru, da mu je popolnoma na razpolago za pomoč Finski, da se njegova akcija čim uspešneje izvede.
SKLEP NORVEŠKE ŠPORTNE ZVEZE
OSLO, 5. jan. AA. DNB. Vsedržavna norveška športna zveza je sklenila, da do nadaljnjega ne morejo nastopati na športnih prireditvah na Norveškem športniki vojskujočih se držav. Tudi norveški športniki ne bodo dobili dovoljenja za nastop na prireditvah v voj skujočih sc državah. Predsedstvo zveze si pridržuje pravico odločati glede udeležbe norveških tekmovalcev na mednarodnih prireditvah.
Madžarski zunanji minister v Italiji
Pred novimi sovjetskimi napadi na Finsko
MILAN, 5. jan. AA. DNB. »Popolo d' ltalia« objavlja, da se bo madžarski zunanji minister grof Czaky v času svojega bivanja v Benetkah jutri v soboto
prisostvovala svečani predstavi v beneški operi.
BENETKE. 5. jan. Havas. Madžarski zunanji minister Czaky je prispel v Be-
HElvSlNkl, 5. jan. Iz Helsinkov poročajo, da general Štern sploh ni bil imenovan za vrhovnega poveljnika sovjetskih čet na finski fronti. Po tem takem so tudi neresnične govorice, da je bil general Štern po nekaj dneh poveljevanja odstavljen. Pričakuje se nova
silovita ofenziva sovjetske vojske na vsej črti Mannercheimove obrambe v Karelijski ožini. Ofenziva pa je seveda odvisna od vremenskih prilik. Na vsak način pa čaka Fince nov velik sovjetski naval.
Angleški glas o odnoša/ifi med Rusijo in Nemčijo
LONDON, 5. jan. Havas. »Yorkshirc Post« piše, da so angleški diplomatski krogi informirani o tem, tla Stalin ni naklonjen vojaški zvezi z Nemčijo in da vojna na Finskem nikakor ne bo spremenila sovjetxske zunanje politike. Stalin tolerira samo tako razmerje, kakršno vlada trenutno med Nemčijo in Rusijo, in želi, da bi sc nemška pomoč omejila samo na izoliranje Finske in oviranje vojnih dobav preko teritorija skandinavskih držav. To nalogo pa Nemčija že opravlja ves čas finsko - ruske vojne. Situacija pa bi se spremenila, če bi za-padne velesile ali skandinavske države skušale izkrcati svoje redne čete na finskem teritoriju. V tem primeru bi se nemška pomoč razširila na pomorsko akcijo v prid sovjetske Rusije. Baje pa bi Nemčija tudi tiste države, ki bi poslale na Finsko preveliko število prostovoljcev, smatrala za vojskujoče se države in bi v tem primeru aktivno pomagala sovjetski Rusiji.
italijanski list
o RUSKI VOJNI SILI
RIM, 5. jan. AA. Stefani1. »Messagge-ro« komentira v daljšem članku položaj na Finskem in poudarja, da je odpor Fincev povzročil po vsem svetu občudovanje, na drugi strani pa je ponovno dokazal, da so znane besede o »sovjetskem valjarju« in vojni sili samo prazno govorjenje. Italijanski legionarji so premagali boljševike že v Španiji. Dotični, ki so na obeh straneh Rokavskega preliva računali s sovjetsko oboroženo silo in ki so sovjete smatrali za bistveni del obkoljevalne politike, so zdaj razočarani. Ljudje, ki so poznali vojno
zgodovino Rusije, niso prav nič začudenj zaradi neuspehov sovjetske Rusije. Po Petru Velikem je Rusija vedno doživljala poraze.
ŠVEDSKI DELAVCI ZA FINSKO
STOCKHOLM, 3. januarja. AA. Havas. Švedski delavci kar vidno kažejo svoje simpatije do Finske. Tako so de lavci; 40 največjih švedskih industrij, med njimi tudi na višem svetu znane ve letovarnc telefonskih aparatov Ericsson, izjavili, da bodo svoje mezde za januarski praznični dan, ki jim gre po Šved skem zakonu, odstopili odboru za z bi-ranje prispevkov za Finsko.
sestal z zunanjim ministrom grofom Cia-1 netke danes dopoldne ob enajstih. Ita-nom v palači doža Dandola ob Velikem j lijanski zunanji minister grof Galeazzo kanalu. Oba zunanja ministra bosta ves Ci-ano pa odpotuje nocoj iz Rima, da čas svojega bivanja v Benetkah stano-! še sestane s Czakyem v Benetkah. Czaky vala v tej palači. V soboto bo ;ta oba ; bo nocoj prisostvoval predstavi v operi.
Demisija belgijske vlade
BRUSELJ, 5. jan. Havas. Celotna belgijska vlada je demisionirala. Kralj je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Pierlotu.
Finsko bojišče
BERLIN, 3. jan. DNB. Močan artilerijski ogenj iz sovjetskih topov je bruhal ves dan na Mannerheimovo obrambno linijo. Prav tako so ves dan odgovarjali finski topovi, finska ogledna letala
pa so ugotovila, da so sovjetske čete dobile nova ojačenja. Na Karelijski fronti letalstvo ni bilo aktivno, pač pa so sovjetska letala močno bombardirala Han-goc in Aboe. Blizu Ladoškega jezera pri Aittojoki so Rusi imeli hud spopad s finskimi četami, pri čemer je padlo na obeh straneh mnogo vojakov. V boju so bili tanki, artiljerija in pehota. Zaradi zamrzle obale bodo mogle uspešno napasti obrežne finske trdnjave samo večje pomorske edinice. Finska artilje-rija pri Bjoerkoe je živahno odgovarjala ognju.
Smučarski tečaj v Bohinju
BEOGRAD, 5. jan. V smučarski tečaj žar, Lojze Mahkovec, Janez Babnik ministrstva za telesno vzgojo, ki bo v j Franc Jerman, Niko Drvenik, Rado Iste-Bohinju od 3. do 24. januarja, so spre-1 nič, Ferdo Lichtenegger, Janko Vojvoda, jeti naslednji kandidati: Anton Petrič, j Franc Marušič, Vladimir Legvart in Ma-Branko Stopar, Andrej Rožič, Lojze Ko- j tevž Mardež. Sprejeti kandidati se mo-pavnik, Edo Bevc, Lado Starman, Milan rajo javiti 7. januarja v Bohinju v hotelu Kapuc, Janko Rus, Franc Korenini Bran-j Bellevue vodji tečaja, g. Mirku Šuštiču. ko Drovenik, Lojze Osvald, Franc Kaj- j
Posledica omejitve motornega prometa
Nad polovico osebnih avtomobilov Ljubljane je pod plombo
Ljubljana, 5. januarja.
Z novo uredbo o prisilnem nedeljskem počitku avtomobilstov v namenu, da se ne bi porabilo- preveč bencina, so pOstaie naše ceste mirne in je za kolesarje nastal pravi paradiž. Poslednje dni pa je bilo splošno opažati, da se avtomobilski promet ni zmanjšal samo ob nedeljah, ampak da je na cesti tudi ob delavnikih manj motornih vozil. Vsako zimo odjavijo precej avtov, običajno med 70 in 80, letos pa so na upravi policije zabeležili naravnost ogromno število voz, ki so jih lastniki dali pod plombo. Kmalu po
čajo, da bo v najkrajšem času izšla dodatna uredba, ki bo dosedanja določila manj ko 450 motornih vozil, od tega 230 znatno omilila in ne bo v toliki meri pri-
meseca, pri čemer je treba upoštevati, da so bili vmes prazniki, odjavljenih nič
osebnih in 20 tovornih, 2C0 pa motoci klov. Uredba je imela torej slab učinek, saj je bilo samo v Ljubljani stavljenih pod plombo nad polovico vseh osebnih avtomobilov, kar jih ima Ljubljana.
Z uredbo so bili najtežje prizadeti trgovski potniki in pa tvrdke, ki se jim ne izplača prevoz blaga po železnici in ga rajši dostavljajo z avtomobili. Prizadeti pa so bili seveda tudi trgovci s tekočimi gorivi, ker je prodaja bencina znatno
uveljavljenju uredbe o nedeljskem po- padla, čeprav ga je zdaj dovolj na za-čitku so začeli avtomobilisti odjavljati dogi. Uredba prav gotovo ni imela takega svoja vozila in tako se je zgodilo, da je' namena in bo zaradi tega v kratkem bilo samo od 19. decembra pa do konca j spremenjena. Iz Beograda namreč poro-
zadela državne blagajne, ki je zaradi številnih odjav zgubila znaten dohodek, V Ljubljani je bilo povprečno odjavljenih na dan po 50 motornih vozil, iz drugih večjih mest v državi pa poročajo, da so bile odjave še večje. V Ljubljani je še mnogo avtomobilstov, ki so svoja vozila nameravali odjaviti, a ker so slišali, da bo uredba olajšana, so svoje namere za nekaj časa odložili. Na trgovinsko ministrstvo je prišlo zaradi uredbe ogromno število prošenj in ker se na merodajnem mestu uvideli njih upravičenost, smemo pričakovati, da se bo stanje v kratkem obrnilo na bolje.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V	Ljubljani, 5. januarja 1940.
Ljubljančani čitajo največ v državi
Blizu 6 milijonov izvodov dnevnikov so prečitali lani v našem mestu
Slovenija se ponaša z zelo majhnim odstotkom nepismenih ljudi. Od celokupnega števila prebivalstva 1,144.298 je znalo leta 1931. citati in pisati 93.2 % ljudi, samo citati 10.576 ali 1.2 % ljudi. Nepismenih je bilo v vsej dravski banovini 47.464 ali 5.6 % prebivalcev.
Med avtonomnimi mesti je kljub močnemu dotoku ljudi z jugovzhoda izkazala Ljubljana najmanj nepismenih meščanov v državi. V mestu pod Gradom je bilo namreč le 2.4 % ali 1253 nepismenih. Maribor jih je imel 2.6, Celje 2.9, Ptuj 3.2 %. Slovenska avtonomna mesta so bila v tem pogledu mnogo na
boljšem kakor Zagreb, ki je imel 6.5 % ali 10.168 nepismenih meščanov. Novi Sad je ostal s 10.2 % ali 5333 nepismenimi ljudmi še bolj zadaj, še slabše je odrezal Beograd, ki je brez Zemuna in Pančeva naštel 21.908 ali 10.9 % nepismenih ljudi!
Naravno, da se je slovenska kulturna raven povzpela više tudi glede konsuma novin in načitanosti sploh. Ljubljana je v tem pogledu daleč pred drugimi mesti v državi. Lani so dnevniki vrgli blizu 6 milijonov izvodov med ljubljanske meščane. Na vsakega prebivalca je prišlo povprečno 70, na vsako hišo Ljubljane
1740 izvodov dnevnikov. Isto razmerje je znašalo v Zagrebu na prebivalca le 66, v Beogradu 68 izvodov dnevnikov. Računajoč vse slovensko kulturno zaledje in celokupno število izvodov dnevnikov, ki jih je razposlala pošta po Sloveniji, bi odpadlo na prebivalca Ljubljane 370 izvodov, na Zagrebčana 183 in Beograjčana 229 izvodov.
Slovenija je tedaj glede zgoščenosti časopisnega prometa ostala relativno tudi lani visoko v ospredju. Nje prestolnica Ljubljana pa je ponovno dokazala, da mnogo čita, največ v državi.
-ine.
K zvišanju cen v kavarnah
Na razglas o podražitvi cen v kavarnah smo prejeli od strani prizadetih dopis, ki se glasi:
Ljubljanski kavarnarji so te dni objavili v listih, da so z novim letom zvišali cene. Pri tem navajajo za vzrok splošno podražitev, da so cene v zagrebških in beograjskih kavarnah višje. Rekli so tudi, da je v času, ko se vsi stanovi bore za zvišanje mesečnih prejemkov in so tudi oblasti priznale upravičenost njihovih zahtev, povsem opravičljivo, da so se gostinski podjetniki odločili za malenkostno zvišanje cen.
Zadeva je popolnoma enostavna: apeliraš na uvidevnost dotičnega, ki ti da zaslužiti, in ker si že v naprej prepričan, da boš naletel na splošno razumevanje, postaviš odjemalca pred gotovo dejstvo. Saj je pri tem vse eno, če stanovom niso nikjer zvišali mesečnih prejemkov, kavarnarjem zadostuje, da so oblasti priznale stanovom upravičenost njihovih zahtev, čeprav sc zaradi tega plače niso zvišale. Zvišanje kavarniških cen bi bilo še kolikor toliko razumljivo, če bi kavarnarji zvišali tudi plače svojim nameščencem, o čemer pa ni bilo slišati nobene besede. Mimogrede omenjeno, je zvišanje za 50 par opravičljivo, nikakor pa ne dvig za en ali še več di-
narjev. Tako je n. pr. poskočila cena hrenovke od 4 kar na 6 din, šunkarice od 3,50 na 5 din itd. Cene živini se niso toliko zvišale, da bi bili kavarnarji upravičeni k taki podražitvi. Za posamezne reči kavarnarji navajajo, da so jih pocenili. Tako je plačati zdaj za kvarte 4 namesto 5 din, kar pa stvarno ne pomeni pocenitve. Preden je bil uveden banovinski davek na kvarte, je znašal prispevek povsod 3 din. Ko pa je bil banovinski davek ukinjen, so kavarnarji ostali še zmerom pri stari pristojbini in če so jo zdaj znižali za en dinar, so jo v primeri s prejšnjimi leti v resnici le povišali za en dinar.
Kavarnarji so torej enostavno sklenili zvišati cene in kot organizirani podjetniki se bodo teh cen prav gotovo držali. Kavarniški obiskovalci doslej še nimajo svoje organizacije, lahko pa bi se primerilo, da bi se združili v mogočno društvo. Kaj bi rekli kavarnarji, ko bi čitali v listih takole objavo: Gospodom kavarnarjem vljudno sporočamo, sklicujoč se na njihovo uvidevnost in glede na to, da je ostalo samo pri borbi za zvišanje mesečnih prejemkov in da so tudi oblasti priznale naše zahteve, da pa je kljub vsemu temu ostalo ‘vse pri starem, da nam je nemogoče plačevati višje cene.
ftšovi program „Naše založbe" za 1.1940.
Kakor vse kaže, je prevajalna mami-ja, ki je zadnja leta včasih že kar ogra-žala izvirno slovensko produkcijo, nekoliko uplahnila. V programih naših knjižnih založb je zadnja leta vendarle slovenska knjiga zavzela tisto mesto, ki ji gre. »Naša založba« se je prav za prav osnovala kot reakcija na pretirano for-siranje prevodov. Svojemu programu — služiti v prvi vrsti domači tvornosti — je ostala v polni meri zvesta tudi letos. Izredno zanimiv in bogat je njen letošnji program.
Februarja izide nov roman Miška Kranjca »Do zadnjih meja«. »V glavnem junaku, malem podeželskem kolarju, ki slučajno postane poslanec, je Kranjec postavil eno najčudovitejših figur, kar jih sploh premore naša literatura.« Prospekt primerja to glavno osebo novega Kranjčevega romana s Cankarjevim »Hlapcem Jernejem«.
Prežihov Voranc, ki je v teku zadnjih let zaslovel s svojimi nenavadnimi močnimi novelami s koroških hribov in posebno z velikim romanom »Požganica« —• nedvomno najboljšim delom preteklega leta — izda zbirko krajših povesti in novel »Samorastniki«, razen tega pa založba napoveduje za junij njegov vojni roman »Doberdob« v treh delih: »Doberdob«, »Lebring«, »Judenburg«. Naslovi sami govore, kakšna bo približno snov novega, velikega romana.
Anton Slodnjak, ki je s svojim »Ne-iztrohnjenim srcem« poskusil napisati roman Prešernovega življenja in osebnosti, napoveduje nov roman iz slovenske literano politične preteklosti. »Pogine naj pes!« France Levstik, njegova tragedija in njegovi sodobniki.
S slovenskim in svetovnim agrarnim vprašanjem se bo ukvarjala knjiga Ivana Bratka »Razmere in borbe kmečkega ljudstva«, ki izide nekako v sredi februarja. Obsežna študija bo obsegala štiri poglavja: I. Zgodovinski razvoj agrarnih borb in socialnih razmer kmečkega ljudstva od osvoboditve izpod fevdalizma do današnje krize; 2. V v krizi: poglavje obravnava krizo kmečkega ljudstva v kapitalističnem gospodarskem redu; 3. poglavje Nova pota je posvečeno novim poskusom rešitve agrarnega vprašanja. Tu obravnava avtor tudi Kreka, Stambolijskega in brata Radiča Prav posebno pozornost pa zasluži novo delo znanega publicista Dušana Kermavnerja »Politične ideje med Slovenci v zadnjih sto letih«, ki izide v juniju tega leta. Obsežno delo bo pod docela novimi vidiki obravnavalo našo politično zgodovino od predmarčne dobe do naših dni. Knjiga bo kritično pretresla razvoj našega liberalizma od Levstika, preko Tavčarja, Žerjava do današnjega njegovega družbeno političnega poraza; razvoj klerikalizma od starega defenzivnega konservatizma, preko Mahničeve radikalizacije, Šušteršičeve-ga totalitarizma, Krekove demokratizacije, krize ob koncu vojne, nadaljmje demokratizacije do njegovega idejnega razcepa. Prav tako bo spremljala razvoj našega socializma od njegovega cehovskega razdobja do idejnega razkola pred prevratom in po njem. — Želeti je sa-mo, da bi se podjetna Založba lotila tudi organiranja izdaj za širše mase: kajti le poceni, kvalitetna knjiga lahko v polni meri vrši svojo nalogo. Knjiga ne sme biti več izolirana le na naše inteligenčne kroge.
Poreklo kolede
Ni dvoma, da je koleda ob Treh kraljih krščanskega obiležja, vendar pa kažejo vsi običaji ljudstva na to, da današnji način koledovanja le nadaljuje nekdanje poganske kolede. Domnevo potrjuje stari običaji, ki se še izvajajo tega dne. Še v današnjih dneh se najde Gorjenca in tudi drugega Slovenca, ki bo opazoval na Kraljevo o polnoči, kdaj bi se odprlo nebo; ljudje si tega dne skušajo pridobiti prednost, da bi bila perutnina izvanredno nesna, zvedo za čas njihove smrtne ure, v sanjah se prikaže dekletu ženin, fantu nevesta, zvedo za obilnost prihodnje žetve, obilost letine in še celo, da bo razsajala kuga, če je ta praznik meglen. V Selci nad Škofjo Loko pečejo poprtnike v obliki malih medenih kolačev, da jih dekleta podarjajo fantom, kajti dekle si brž pridobi vsakega mladeniča, ki mu je podarila tak hlebček.
Čeprav je sedanje koledovanje močno zabrisalo prastaro šego, se pa vendar še more zaslediti, da so nekdaj ljudje ob tem prazniku preganjali zimskega demona — pehtro babo, ali pjehtro, ki je zaključila svoječasne dvanajstere noči. Najbolj je mogoče stari praznik zaslediti v Zilji na Koroškem; iz tamošnjih običajev se razvidi, da so per-nahti — Trije kralji — zadnji dan pred rojstvom spomladi — daljšega dne, rojstvom novega življenja — epifamije.
Na perhtni dan, 5. januarja odvzamejo v Zilji izpod mize kravji zvonec in zvonijo z njim okoli hiše, skednja in hleva, da bi pregnali zli duha, perhto; to zvonenje ima enak pomen kakor streljanje, zvonenje in pokanje z biči ob binkoštih, kresu in drugih praznikih, z ropotom hočejo odgnati zli duhove in coperniee. Po ropotu okoli hiše se zberejo n. pr. v okolici Brnce v Zilji, fantje ob robu vasi, zažgo snop slame, pogumen fant se obleče v ponošeno žensko obleko, se namaže s sajami, natakne na glavo grdo živalsko krinko in vzame v roke pečne vile. Nato odkoraka v vas, ostali pa za njim vpijoč in ropotajoč z zvonci. Perhto obdarijo povsod s tremi dari. Še pred perh-tinim večerom pa opominjajo matere otroke: Pehtra baba hodi zdaj, kjer otrok se najde kaj, bučne (dregne) v vampič (trebuh) z vilami tiste, ki so zlo nasiteni.
V. M.
CfublfamshiG vesti
l. Slovenski odborniki združenja učiteljev za defektno deco. Na izredni skupščini združenja, ki je bilo v Beogradu, so bili izvoljeni v novo upravo poleg tovarišev iz drugih pokrajin Mirko Dcrmelj, Anton Ermenc, Albin Ogoro-lcc in Gabrijel Janežič, v nadzornem od boru pa Bogomir Dobovšek. Največ so na skupščini razpravljali o izpremembi pravil in reorganizaciji udruženja v skladu z upravnimi izpremembami v državi. Sprejet je bil načelni sklep, tla se osnujejo tri avtonomna društva v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki bodo koordinirala svoje delo.
I. Razstava Karle Bulovčeve bo odprta jutri na praznik ob 11.. Otvoril jo bo Bulovčin mož, dramatik Ivan Mraik, ki bo imel vodstvo po razstavi tudi v nedeljo, 7. t. m., ob 11. Še enkrat opozarjamo, da se posebnih vabil ne bo razpošiljalo.
1. Tečaj za damsko prikrojevanje, ki ga priredi banska uprava, se bo pričel 16. t. m. Interesentinje naj se prijavijo pri referatu za pospeševanje obrti, Erjavčeva cesta 12.
P>1L1£S S. K. LJUBLJANE
Danes v ZVEZDI pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo g. JEVREMA TOMIČA. Na plesu sodelujeta gospodična Waly IiEYBALOVA in gospod Friderik LUPŠA, člana narodnega gledališča, katera spremlja na klavirju g. dr. Danilo ŠVARA. V baletni točki nastopita renomirani par gospa MO-HARJEVA in ing. GOLOVIN, prireditev pa bo tudi v pogledu dobre postrežbe na višku.
Prvo šofersko zborovanje
V	nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne bo v dvorani hotela »Lloyd»« na Sv. Petra cesti šofersko zborovanje, ki ga sklicuje šofersko društvo »Volan«. To bo prvo splošno šofersko zborovanje v Ljubljani, ker ima vabilo po objavi dnevnega reda naslednji dostavek: Na to zborovanje so vabljeni brez izjeme vsi, kjer koli organizirani ali neorganizirani, poklicni šoferji. Vabljeni pa so tudi tisti, ki imajo zveze s poklicnimi šoferji.
Dnevni red zborovanja bodo tvorile naslednje točke:	Pomen zborovanja.
Delovno pravo, delodajalci in šoferji. Zakaj nimamo že kolektivne pogodbe. Kdo je kriv, da šoferski poklic ni priznan? Zakaj mora samo šofer plačati davek za svoje izpričevalo {šofersko legitimacijo). Ali nam je Inšpekcija dela potrebna? Ali obstoja možnost, da bi bil šofer pokojninsko zavarovan? O moderniziranju cestnih predpisov. Zahteva po spremembi §§ 204. in 205. kaz. zak. O šoferskih šolah in izpitni komisiji. Pomen šoferske organizacije. Zakaj nimamo potrebnega tekočega goriva za avtomobile? Ali je bencinski kartel — nevidni sovražnik Jugoslavije? Sprejem resolucije, ki bo poslana banski upravi in ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
I. Rezervne častnike in hišne posestnike,
ki se zanimajo za predavanje o protiletalski zaščiti z organizacijskega, pravnega in finančnega vidika, ki ga bo imel g. dr. Fran Ogrin, višji svetnik banske uprave, vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleže. 1 redavanje bo drevi ob 20. v dvorani Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, »Zvezda«, II. nadstropje. Uprava pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
1. Klavirski koncert gdč. Pine Pitini bo v ponedeljek, 8. januarja', ob 20. v mali filharmonični dvorani. Vstopnice ima v predprodaji Knjigarna Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
I. »Gledališče mladih«. Buchnerjevo tragedijo »Vojček« ponovimo 9. januarja ob 20. Vstopnice za reprizo bodo v predprodaji v ponedeljek in torek od 10. do 12. in od 15. do 18. Predstava bo v frančiškanski dvorani.
1. Mestno zdravniško dežurno službo bo
opravljal danes od 8. zvečer do nedelje do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta št. 62, telefon št. 27-29. Od nedeljo od 8. zjutraj do ponedeljka do o. zjutraj pa mestni zdravnik dr. Logar Ivan Knezova ulica 34, telefon št. 41-52.
Cfublfanslco gledališče
DRAMA. Petek, 5. januarja ob 15.: »Antigona«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od Irt din navzdol. — Sobota, 6. januarja ob 15.: »Peterčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 7. januarja ob 15.: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene.
OPERA. Petek, 5. januarja: »Frisquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. — Sobota, 6. januarja ob 15.: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene. —- Nedelja, 7. januarja ob 15.: r-iL	konjičku. Izven. Znižane cene.
Ob 20.: »rigarova svatba«. Znižane cene. lonedeljek, 8. januarja: Zaprto.
BIOSKOPI
KINO MATICA: Večni zakon.
KINO UNION: Bel Ami.
KINO SLOGA: Potepuhi.
KINO MOSTE: Ječa brez rešetk in Gracc Moore v »Sisi«.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmavcr, Sv. Petra cesta 78.
Vremenska napoved za soboto, 6. jan.: Oblačno in megleno, dež v primorskih krojih, sneg v notranjščini. Znižanje temperature na severu, porast pa ob morju 'n v južnih krajih.
Udaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCIJ ŠTRUKELJ v Ljubljani. —- Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.
Urvdaiitvo i« uprava: Ljubljana, Frančiik*B»ka uliea 6, — Talafon it. 41-77. — Poitii čakorai raču« it. 11,409.