Požtnina ptacan« v gotovini
Martvonkl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 77
Maribor, torek 7. aprila 1931
izha a >a?un nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 vena mesečno nreienan v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
U reaništvo in uprava: M ari bori; Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra1 v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Zverinski zločin v Jelovcu
Pet članov rodbine kmeta Dobaja žrtve satanskega morHca in roparla — Morilec Mohorko sinoči aretiran pri Slivnici — Zasliševanje na orožniški postaji
Vedra velikonočna nedelja je vstala nad Mariborom in Dravsko dolino^ med prebivalstvom pa se je kakor požar v Preriji bliskovito širila strašna vest: v Jelovcu nad Kamnico, v kmečki hisi posestnika Dobaja,
leži pet mrličev
s strašno razbitimi in razsekanimi glavami vsi stropi, vse stene in vsa tla so oškropljena od krvi. v posteljah in ob posteljah so mlake krvi, tuintam so poškropili postelje 'tudi možgani, ki gledajo tudi iz razbitih glav. Ljudska fantazija je — kakor vedno ob takih prilikah — tudi tokrat prvi hip skombini-rala še veliko več in zlasti glede zločinca samega je bilo nešteto verzij. Vendar se je kombiniranje fantazije izkazalo žal tokrat v bistvu kot konkretno: ko so dospeli v dolino prvi očividci, ki so navsezgodai odšli na mesto zločina, so morali potrditi, da je vest o petkratnem umoru resnična. Potrdili so, da leži v hiši ubit v svoji spalnici 64letni kmet Alojzij Dobaj, v kuhinji pa, ki je služila obenem kot jedilnica, delavnica za ostale člane rodbine, 701etna gospodarjeva sestra Kunigunda, ki mu je pomagala gospodinjiti po ženini smrti, dalje njegovi hčerki 37!etna Alojzija in 31 letna Terezija in njegov 61etni rejenec Rajmund Gosak. Pri življenju je ostal od cele rodbine edino 261etnl sin Ivan, je stalno spal v hlevu.
Dobajeva domačija
jezi v občini Jelovec, ki je zapadno od Jamnice med Bresternico in Selnico ter Sv. Križem v hribovitem terenu Kozjaka- Od obdravske ceste vodi pot do bližine kmetije po jarku, ki gre od ceste Par sto korakov pred graščino Viltovž.
v priprosti, po večini zidani, šele pred leti popravljeni hiši je gospodaril na svoji srednji kmetiji kakih 10 oralov 641et-m Alojzij Dobaj, mož korenjak kljub svojim že visokim letom. Zelo velik je njegov sadonosnlk in mož je vsako leto dobival lepe denarce za sadje, ki ga je
JSJTn V Večiih množinah skupno, deloma pa ea ie _n i
šu nosil ali na	2 L J
Maribor na prodaj. Se pred dobrimi in dnevi je proda! Krstičev! iz MaJnL sadja za krog 2000 Dir,. Ker je S™ gospodaril in štedil; je bil njegov " brez dolga, nasprotno je Imel ge nalo žen denar. Našli so dve hranilni knjižil ci Spodnještajerske 'ljudske posojilnice, !*o glašečo1 se na 45.000 Din, drugo na ^•°00 Din. Hiša je nekoliko stran od P0**- na samoti, najbližji sosed je par sto K°rak'ov'stran. Za hišo je zidan hlev, v Katerem-je redno spal sin Ivan. Značil-za poštenost in zaupljivost Dobaje-Je, da niso zaklepali hiše nikdar, niti Po dnevu niti ponoči, tako da je lahko vsakdo mirno prišel sredi noči in jih prS?“®« v spanju.
Mimili torek se je pojavi! v Jelovcu
sumljiv neznanec,
kakih 25 let star. Oglasil se je v pisarni župana Bračka, češ, da išče dela. Župan, ki je ■ videl, ■ kako mladen /i po-
gledi švigajo po stenah in omarah po pisarni, je takoj ime! čuden občutek in ga je odpravil. V sredo »jutraj pa se je pojavil neznanec pri Dobajevih, ki so ravno spravljali in nakladali jabolka, ki jih je kupila Krstičeva iz Maribora. Pravil ie, da je delal dotlej pri posestniku Ur basu v Slemenu, da pa tam zdaj r.ima več dela. Pustili so mu, da je pomagal nakladati. Jedel je tisti dan z Dobajevi-mi skupaj pri obedu in večerji. Ko so ga povpraševali, odkod je doma, se je izmikal in pokazal proti avstrijski strani, ni pa hotel povedati nič določnega. Tudi je pripovedoval, da ga zasledujejo financarji kot tihotapca, vendar pa da on že zna dobro skrivati denar in drugo itd. Staremu Dobaju je bilo vse n;egovo obnašanje in govorjenje zelo sumljivo in je po odhodu neznanca opozoril svoje ljudi, da se treba tega člo veka čuvati. Ko je neznanec tisti večer odšel, je — kakor pravijo — še iz daljave zaklical, da »se še vrne«.
In je res prišel. V noči od sobote na velikonočno nedeljo je bilo.
Dobajev sin Ivan v hlevu to noč ni mogel prav spati, ker bi moral — kakor vsako leto — tudi letos na velikonočno jutro v proslavo vstajenja streljati iz možnarjev. Sredi noči, ko ni vedel, koliko je ura, je šel v hišo, da bi pogledal.na uro. Ko je stopil iz hleva, je opazil
v smeri proti kamniški strani odhajati neznanca,
v katerem je takoj spoznal človeka, ki jim je v sredo pomagal nakladati jabolka. Zaklical je za njim. kaj tu išče. Neznanec pa je divje zakričal nazaj: »Por-ka madona, kuš, če ne, bom še tebe!« in izginil.
Strašna slutnja je pognala Ivana v hišo. Ko .ie stopil v kuhinjo, se mu ie nudil
grozen prizor.
V eni postelji je ležala z gornjim delom trupla čez rob postelje njegova 37Ietna sestra Alojzija z večkrat s sekiro presekano glavo, ob njenih nogah pa 61etni rejenček Rajko Gosak, tudi z razbito glavo, iz katere so štrleli možgani. Vsa postelja in vse okrog nje Je bilo oškropljeno s krvio. V postelji na tleh, zbiti iz navadnih 4 desk, je ležala 641et-na gospodarjeva sestra Kunigunda vsa v krvi; Njena glava je bila tako razsekana, da je skoro ni bilo mogoče spoznati. Nekaj korakov stran je ležala na tleh 311etna Dobajeva hčerka Terezija. lst°tako z večkrat presekano glavo, vsa v krvi, zraven nje so našli tudi dva pr-» nien6.,eve roke, ki jih ji je morilec v. mahanju odsekal, ko se mu je ■ "na hotela postaviti v bran, pa jo „ , ..0-' p?,k>l s sekiro na tla. Vse stene in	p,iene s krvjo, tudi strop,
, ?.. v so Me mlake krvi. Ivan Je skočil še. v sobo, kjer je spal oče sam. Ko se mu na klicanie ni odzval, je stopil k postelji, odgrnil odejo, ki je bila notegnena preko očetove glave, in naše!
očeta s presekanim vratom la raz* bito glavo.
Na oknu pa je ležala vsa krvava sekira s kratkim toporiščem, s katero je morilec v kratkem času tik pred tem na zverinski način poklal petero ljudi. Omara je bila nasilno odprta, istotako kmečka skrinja, in v obeh je bilo vse razmetano.
Ivan je	—
stekel k sosedovim
in jih zbudil, proseč jih, naj mu gredo pomagat, da je pri njih vse mrtvo. Sosed si ni upal k Dobajevim, pač pa so takoj poslali oba k orožniikom v Selnico. Iz graščine Viltovž so navsezgodaj telefonirali tudi orožniški četi v Maribor, in takoj je prispela patrula pod vodstvom kapetana Djemidžiča. Po ugotovitvi dejanskega stanja so orožniki takoj pričeli z zasliševanjem in že po prvih izjavah sina Ivana glede skrivnostnega neznanca so
prišli na pravo sled.
Iz opisa neznanca, ki ga je podal Ivan, so takoj sklepali, da zverinski morilec in ropar ni
nihče drugi nego zloglasni Rudolf Mohorko,
25letni brezposelni postopač, ki je bil soobtožen radi roparskega umora kmeta Kanclerja od Sv. Križa 1. 1929 na Šobru nad Kamnico. Takrat je Mohorko izginil neznano kam in vse iskanje skoro dve leti je bilo zaman. Pač so se širile vesti, da se je pojavil zdaj v Limbušu, zdaj zopet kje drugje, vendar je vedno zopet izginil neznano kam. Orožništvu Pa Je bilo znano, da se skriva nekje v bližini meje. Ko so Ivanu Dobaju pokazali Mohorkovo sliko, je
na nje! takoj spoznal
skrivnostnega pomagača pri nakladanju jabolk in morilca iz velikonočne noči.
V nedeljo dopoldne že so bili poleg orožnikov iz Maribora in Selnice na licu mesta tudi odposlanci mariborske policije z daktiloskopom Jelenom- Fotografirali so dejanski stan v obeh prostorih. Popoldne je prišla tudi
sodna komisija,
obstoječa iz preiskovalnega sodnika g. "labermuta, zastopnika državnega tožilstva g. Sevra ter prosektorja bolnice g. dr. Hribarja. Ugotovili so dejanski stan , in izvršili zaslišanje preostalega sina i Ivana in drugih oseb. Včeraj se je v ! navzočnosti navedene komisije in ob j sodelovanju gg. zdravnikov dr. Wank-miillerja in dr. Pavliča
izvršila obdukcija
umorjenih v mrtvašnici v Kamnici, kamor so v nedeljo zvečer prepeljali trupla vseh nesrečnih žrtev.
Kako zverinsko brezčuten in hladnokrven je bil morilec, dokazuje dejstvo, da se je po izvršenem dejanju še
vsedel k mizi, na kateri so bile potice,
jih narezal, pojedel iz njih velik del meče in se tako tudi telesno nasičen 'odstranil od svojih žrtev.
da je morilec najprej poubil vse štiri osebe v kuhinji, skozi katero je vhod in izhod iz hiše spredaj in vzadaj in tudi vhod v sobo starega Dobaja, kjer je bil denar.
Koliko je bilo denarja,
ki se je morilec polastil vsega, se točno ne ve. Sin Ivan pravi, da je dobil oče za jabolka minulo sredo 21C0 Din, od katerih je dal 100 Din njemu za pomaganje pri nakladanju sadja- Ta denar je ropar vzel, pustil pa je obe hranilni knjižici.
Tisoči ljudi iz vse Dravske doline so v nedeljo in včeraj romali na kraj strašnega zločina. Vsa široka okolica, ki je poznala rodbia^Dobajevih, sočustvuje z njo in oplakuje tragično usodo petero pridnih in delavnih ljudi. Nesrečne žrtve grozotnega zločina so pokopali danes dopoldne ob pol 10. na pokopališču v Kamnici ob ogromni udeležbi naroda od blizu in daleč. Kakor v nedeljo v cerkvi, je tudi
ob skupnem grobu,
v katerega so žrtve položili, kamniški župnik spregovoril ganljive poslovilne besede.
Orožniške ugotovitve in tudi ljudska farna so takoj označile Mohorka kot storilca. Z mrzlično naglico so bile obveščene vse orožniške stanice po celem mariborskem okrožju, tudi avstrijske oblasti ob meji, in ves orožniški in policijski aparat je bil v nedeljo in včeraj na delu,, da izsledi zločinca. Z neverjetno naglico se je to tudi zgodilo. Sinoči krog 20. je orožniška patrula mariborske čete pod vodstvom kapetana Djemidžiča v bližini Slivnice
izsledila zverinskega morilca
v osebi Rudolfa Mohorka. Aretirali so ga in odpeljali v Maribor.
Aretacija morilca Mohorka
je bila prav dramatična. Varnostne oblasti v Mariboru, orožništvo in policija, sta že včeraj popoldne izvedele, da se je po Pobrežju klatil sumljiv neznanec in se napotil odtam v smeri proti jugu. O tem so bile obveščene tudi vse orožniške postaje v tej smeri. Proti večeru se je orožniški kapetan Džemidžič na avtu rešilne postaje z 8 orožniki odpeljal proti Slivnici. Tudi upravnik mestne policije- g. Keršovan se je z nadzornikom Sosičem in dvemi stražniki odpeljal v isto smer. Med tem časom — krog 20. — pa sta patrulirala po cesti iz Rač preko Orehove vasi v Slivnico orožnika postaje v Račah, Hirš in Ramšak. Izzve-dela sta, da je v gostilni Lobnik sumljiv tujec. Ko sta prišla tja, ga že ni bilo več, in gostilničarka je izjavila, da je odšel po cesti proti Slivnici. Ko sta prišla do gostilne Falež v vasi Slivnica in stopila vanjo, je ravno hotel iz gostilne tujec Orožnika sta v njem
takoj spoznala Mohorka, ga zagrabila in zvezala.
V vem hipu se je tudi že pripeljal mimo orožniški kapetan Džemidžič s svojimi orožniki ter Mohorka prevzel in es-
ovujui //iiv i,	juiii uiu/.mi\i iv<i jih' vjiivti	in	go*
Iz poležaja v hiši ie tudi razvidno, kortiral v Maribor, Na orožniški postaji
so ga zasliševali že takoj sinoči in se je zasliševanje nadaljevalo danes ves dopoldan.
Mohorko je priznal umore v Jelovcu, izjavil pa, da ima sokrivca.
Orožništvo in oblasti sedaj v tej smeri pneiskavo nadaljujejo. Mohorko je tudi že priznal, da je
sodeloval pri umoru kmeta Kanclerja na Šobru.
Pri Mohorku so našli denarja nekaj nad 1000 Din, kar bi kazalo na to, da sta si z zločinskim tovarišem plen razdelila.
Danes dopoldne krog 9. so ga v sprem stvu več orožnikov in detektivov peljali radi
prstnih odtiskov skozi mesto.
Po ulicah, kjer so ga vodili, se ie nabirala velika množica ljudstva. Tudi poslopje orožniške postaje in sodišče so ves dopoldne oblegale velike množice radovednega naroda.
M a r i b o r, 7. aprila.
Zasliševanje morilca Mohorka je trajalo vso noč. Pri aretaciji v Slivnici je hotel morilec izvršiti samomor in se zabosti z nožem, kar pa so orožniki preprečili.
Po kratkem tajenju je Mohorko čisto mirno in z največjim cinizmom dal vsa zaželjena pojasnila. Izjavil je, da je bil pretekli torek in sredo zaposlen pri Dobaju kot dninar in je pri tej priliki zapazil, da je dobil Dobaj večjo vsoto denarja. Takoj je sklenil, da se polasti tega denarja. Odšel je najprej v Avstrijo, odkoder se je vrnil v soboto zvečer z nekim tovarišem v Jelovec, da izvrši svoj strašni načrt.
Mariborski u
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 7. aprila. Zaprto.
Sreda, 8. aprila ob 20. uri »Učlovečenje«, ab. A. Kuponi. Zadnjič.
Četrtek, 9. aprila ob 20. uri »Cirkuška
princesa«, ab. B.
• Iz gledališča. V sredo, 8. t. m. se bo uprizoril misterij marib. pisatelja Radi-voja Reharja »Učlovečenje«, zadnjič v sezoni. Kdor si še ni ogledal te i vsebinsko i inscenacijsko zanimive vprizo-ritve, naj si ogleda to poslednjo predstavo. — V četrtek, 9. t. m. se bo ponovila Kalmanova velika opereta »Cirkuška princesa«, ki so jo že dvakrat vprizorili pred nabito polno hišo. V drami se pripravlja zanimiva družinska komedija francoskega pisatelja Antoinea »Leseni konji«, ki jo režira Jože Kovič.
Baletni večer plastičnih in karakternih plesov bo v sredo, 15. t. m. Nastopila bo priznana ruska plesalka Ksenija Grunt, iki je na plesni turneji po Jugoslaviji. Absolvirala bo zelo zanimiv spored, na kar že danes opozarjamo.
Cirkuška princesa
Ta opereta nam je poznana od lanskega gostovanja beograjske operete v Mariboru. Vsebina in obsežnost libreta nudita komponistu dovolj prilik za muzikalen razmah in oblikovanje šlagerskih pestrosti. Sploh se Kalman drži v svojih operetah izključno salona, ki ostane najprimernejši ambijent operetnega ustvarjanja. Muzikalno je Kalman v tem svojem novejšem delu povedal mnogo manje kot v svojih prejšnjih operetah. V glavnem imamo samo en bistven spev kneginje Palinske in še ta je precej neoriginalen. Orkester zveni precej prazno.
Izmed pevskih vlog je bila tokrat podana najboljše vloga g. Trbuhoviča (Mi-ster X.), medtem ko zapažamo pri gdč. Udovičevi (kneg. Fedora Palinska) v zadnjem času znatno glasovno nazadovanje. Njena prejšnja tako Čista in sigurna višina popušča. Glas gdč. Barbi-čeve (mis Mabel Gibson) pa nas čimdalje manj zanima. Igralsko je bil tokrat najboljši g. P. Kovič (Pelikan), ki je podal tip starega, originalnega dunajskega »plačilnega« z odlično igralsko tehniko; g. Skrbinška (knez Sergej Vladimir) smo videli v slični vlogi že mnogo boljše-
Iz nadaljnjega zasliševanja je razvidno, da sta se Mohorko in njegov tovariš, čegar imena pa noče povedati, približevala Dobajevi hiši ravno v času, ko so vsi člani družine opravljali večerno molitev. Splazila sta se v klet, kjer sta se napila vina, da bi imela več poguma in čakala tamkaj toliko časa, dokler se niso domači vlegli k počitku. Okrog desetih zvečer sta stopila čisto na tihem v sobo posestnika Dobaja, da ga okradeta. Prvotno nista imela namena umoriti Dobaja. Ko pa se je ta zbudil in ves prestrašen vprašal, kdo je v sobi, je skočil Mohorlko proti njemu in ga telebnil z vso silo s sekiro po glavi. Ker pa Dobaj še ni bil mrtev, je tolkel morilec še naprej po njem toliko časa, da je Dobaj izdihnil.
Morilca sta se splazila nato v kuhinjo, ki je služila domačim obenem tudi za spalnico. Ženske, ki so tamkaj spale, so se vsled hrupa v Dobajevi sobi zbudile in pričele klicati na pomoč. Morilca sta takoj planila nanje in udrihala toliko časa po njih, dokler niso bili vsi mrtvi. Roparja sta se nato polastila denarja, vendar pa sta bila silno ozlovoljena, ker sta našla samo 2000 Din. Hranilne knjižice sta pa pustila v hiši, ker so se jima zdele prenevarne.
Po pokolju sta se Mohorko in njegov tovariš ločila. Slednji je odšel zopet proti državni meji, da pobegne v Avstrijo, dočim je Mohorko blodil naokrog.
Mohorko je tudi mirno priznal, da je skupno z Rudolfom Kovačem svoječas-no umoril v Šobru posestnika Kanclerja. Soudeležen je bil tudi pri roparskem napadu v Devici Mariji v Puščavi. Isto-tako je priznal, da je sodeloval še pri nekem drugem krvavem zločinu v mariborski okolici.
1 linami drobii
ga. G- Harastovič (Toni), je podal vlogo operetnega komika dobro in je posebno ugajal v plesu z gdč. Barbičeyo. G. Tovornik (Luigi Pinelli) je podal cirkuškega režiserja in klovna proti vsakemu pričakovanju — dobro. Posamezni plesi so bili podani dobro in so se morali ponavljati. Nikakor pa ni mogel uspeti kozaški ples gdč. Kovačeve v drugem dejanju, ki mu je manjkalo originalnosti in je bil tudi s strani občinstva sprejet zelo hladno. Vse priznanje zasluži in-scenator, ki je posebno z inscenacijo drugega akta zopet pokazal svoje zmožnosti in fin okus. Dirigent g. Herzog je vložil v delo mnogo truda, pozna se mu pa, da mu je teater v zadnjem času izčrpal poslednje moči. V bodoče mislim, da ne bo zmogel sam tega napornega dela.	K.	P.
General Stojanouič imenouan za uojnega ministra
Dosedanji naš vojni minister, general Stevan Hadžič je podal ostavko, ki je bila tudi sprejeta. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil za novega vojnega ministra imenovan armijski general g. Dragomir Stojanovič. Novi vojni minister je rodom iz Knjaževca in star 53 let. V svetovni vojni je bil od 1. 1914—16 komandant divizije poljske artiljerije, nato de-iegat v štabu solunske armade in komandant artiljerije II. armade.
Odlikovanje bana in podbana.
Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval bana Dravske banovine g. dr. Draga Marušiča z redom Jugoslovenske krone II. vrste, pomočnika bana, g. dr. Pirkmajerja pa z redom Jugoslovenske krone III. vrste.
Jugoslovanska pevska zveza.
Vsa pevska društva v Mariboru In okolici se vabijo, da pošljejo svoje zastopnike k	sestanku, ki	se	bo vršil v
sredo, dne 8. t.	m. ob 20.	(8.) uri v pro-
storih Glasbene Matice. Razpravljalo se bo o pravilih te zveze.
Polovična vožnja za vinski sejem v Mariboru,
Prometno ministrstvo je dovolilo 50 odstotni popust za vožnjo na drž. železnicah obiskovalcem vinskih sejmov v Zagrebu od	U.	do 14. aprila	in v Mariboru od 10.	do	13. maj4
Koncert ruskega baritonista Balabana.
V pondeljek, 13. t. m. bo koncertiral v veliki kazinski dvorani prvi baritonist graške opere, Aleksander Balaban, ki je pred leti s svojim nastopom v tukajšnji operi dosegel naravnost kdlosalen uspeh. Njegov vzpored je zelo zanimiv ter obsega skladbe iz ruske, kakor iz svetovne muzikalne literature. Vstopnice se dobe od četrtka naprej na običajnih mestih.
Proslava dr. Murkovega jubileja v Mariboru.
VII. večer zgodovinarjev se bo vršil v sredo 8. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Narodni dom«. Večer bo posvečen proslavi velikega podravskega rojaka in častnega člana Zgodovinskega društva dr. Matije Murka, čigar sedemdesetletnico je pred mesecem dni praznoval ves znanstveni slavistični svet. Slavnostno predavanje o življenju, delu in duhu velikega slavista, literarnega zgodovinarja in narodopisca bo imel g. prof. dr. Janko Kotnik. Vabimo ves kulturni svet Maribora, da počasti velikega pred-stavitelja našega duha in se udeleži VII. večera zgodovinarjev.
Studenška Velika noč.
Ugodno pomladno vreme je omogočilo pestro praznično razpoloženje. Kakor običajno, se je tudi letos na velikonočno jutro udeležilo procesije veliko število ljudi celo iz Maribora. Izletniki so lahko izkoristili oba praznika za izlete v Limbuš, Pekre in Radvanje, kjer so bile gostilne do zadnjega kotička zasedene. Mnogo ljudi je pohitelo tudi v vinotoče, ki pa letos niti po kvaliteti niti po ceni ne konkurirajo gostilnam. Nekateri izletniki so se celo zgražali nad »kislicami« po 12 Din, kar je z ozirom na »lastno produkcijo« odločno pretirano! Le malo ljudi je ostalo doma, nekaj mladine je izrabilo zadnjo priliko pratra, ki je letos neobičajno dolgo podaljšal svoje »praznovanje«. — Grozen zločin v Jelovcu ie že v nedeljo povzročil fantastične govorice: šest odrezanih glav, tolpa razbojnikov, ki hočejo napasti vse milijonarje itd. V pondeljek so krožile govorice, da glavar roparjev Mohorko popiva po studenških gostilnah in se je celo vozil po vrtiljaku! Prebivalstva se je polastilo razburjenje in orožništvo je stalno patruljiralo po ulicah. Okrog 20. ure se je bliskovito razširila vest, da je Mohorko že v Slivnici. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo takega zločina v naših krajih.
Koncert Pavle in Majde Lovšetove.
Za koncert gospe Pavle Lovšetove in njene nadebudne hčerke Majde, ki bo v petek, dne 10. t. m. v veliki kazinski dvorani, vlada vseobče zanimanje, tembolj, ker bomo slišali isti spored, s katerim ste obe umetnici dosegli v Ljubljani silen uspeh pri publiki in kritiki. Razven ljubljanskega sporeda bomo v Mariboru slišali tudi Osterčevo »Morsko pesem«, kar je za nas vsekakor novost. Vstopnice za koncert se že dobe. Kazinsfka dvorana ima malo sedežev, preskrbite si jih pravočasno.
Obsojeni komunisti v Beogradu.
Pod tem naslovom smo pred kratkim poročali, da je bil dr. Jože Potrč iz Sv. Urbana pri Ptujto obsojen v Beogradu radi komunistične propagande na 12 let zapora. Gre za tiskarski škrat, ker je bil dr. Potrč dejanski obsojen samo na 2 leti.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru
priredi v krajih, kjer je razvit tujski promet odnosno v krajih, kateri kažejo zanimanje za to gospodarsko panogo, takozvane leteče gostilniške in tujsko-prometne propagandne enodnevne tečaje, ki bi se vršili samo v nedeljah in praznikih. Tečaji bi trajali od 8. do 12. in od 14. do 18. ure in bi se predavalo predpoldan o glavnih pojmih tujskega prometa, o higijeni telesa in stanovanja, o morali, popoldanski poduk pa bi bil posvečen samo serviranju in lepemu obnašanju. Ker se prirede tečaji v propagandne in izobraževalne svrhe, so pristopili'vsemu prebivalstvu in se naj vrše pod okriljem podeželskih kulturnih društev. Opozarjamo, da se bodo tečaji prirejali po vrstnem redu priglašencev. Vsa nadalirlja pojasnila daje radevolje Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru,'
KINO
   Grajski: =====
Samo še dva dni:
Nemški zvočni velefilm iz življenja najznamenitejšega klovna:
O R O C K
Liane HAID, GROCH, Harry HARD Prihodnji film: VELIČANSTVO LJUBAV
■ Urilon: =====.........
Samo do vključno četrtka: Avstrijski špijonažni proces v govorečem in zvočnem filmu: POLKOVNIK REDL Lil DAGOVER — Theodor LOOS.
Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17„ 19. In 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V soboto in nedeljo dvojni spored: NEIL HAMILTON IN HOOT GIBSON
mamin 5ibirjafc: „Brata Sorčejeua^
V založbi konzorcija »Nove Dobe« in tisku Zvezne tiskarne v Celju je ravnokar izšel v lični opremi roman »Brata Gordejeva«. Ta roman je najboljše delo odličnega ruskega pisatelja D. N. Ma-mina-Sibirjaka, ki nas vodi s svojim romanom v štirideseta leta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v velikem industrijskem in rudniškem podjetju na Uralu. Pisatelj je izvrsten poznavalec industrijskega in rudniškega življenja v uralskem gorovju. Neprisiljeno nam slika dvoje za rusko preteklost in sedanjost nad vse važnih dejstev: prehod od starega tlačanstva k industrijskemu načinu produkcije in prenos zapadnoev-ropsikih kulturnih vrednot na širni ruski svet. Poleg pozitivnega učinkpvanjg nam odkriva zlasti tudi razkrojni vpliv obeh dejstev na -osnovi ruskega življenja. Ma-min-Sibirjak ima odlične vrline ruskih pisateljev, smisel za realnost, konkretnost in plastičnost, pri tem pa vendarle obdaja ves roman žar neke tople in mirne romantike, ki vodi k harmoničnemu doživetju povesti. Roman učinkuje tudi s svojim živahnim in napetim pripovedovanjem. Knjiga ima 88 strani in stane lično broširana samo Din 12.—. Naročila sprejema uprava »Nove Dobe« v Celju. Knjiga se dobi tudi v knjigarnah. Roman toplo priporočamo.
Sreda	Petek
kabaretna večera
Velika	kavarna
Izprememba posesti.
Vetrinjski dvor v Vetrinjski ulici 51 24, ki je bil dosedaj last gostilničarja g. Hinka Kosiča, je kupil davi dražbenim potom g. Josip Čerin, posestnik v Gru-škovju pri Ptuju za 370.000 Din.
Smrtna kosa.
Včeraj je preminul v splošni bolnici
v Mariboru v 54. letu starosti g. dr. Aleksander Vikentjev, bivši odvetnik v Moskvi, sedaj uradnik premogovnika v Hrastovcu. Pogreb se bo vršil jutri, ob 16. uri, izpred mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Bodi sinu velikega ruskega naroda lahka svobodna slovenska zemljica!
Najdene stvari.
V mesecu februarju in marcu so bili na policiji oddani oz. prijavljeni sledeči najdeni predmeti: 10 dinarjev, 3 kg mesa, 1 snežni čevelj, ženska ročna torbica z denarjem, zlata broša, otročja čepica, črna ročna torbica s 4 Din, par črnih očal, srebrna ovratna verižica, ženska galoša, ženska ročna torbica z denarjem, 2 kokoši, britev, zaponka, zračna sesalka, rjava denarnica; z vsebino 11 Din, prekajeno meso, 1 radioba-terija, 20 Din, 1 svečnik, zimslld suknjič,
1 niklasta ženska ura, 1 želez, legitimacija na ime Vodopivec Josip, 1 pasji nagobčnik, 100 Din, 2 m belega platna, 3 ključi, 1 dvokrovna srebrna ura z verižico, 1 denarnica z žel. legitimacijo na ime Vrečko Ignac, dijamant za rezanje stekla, 1 šal, denarnica s 4 Din, 1 torbica z žepnim robcem,,
v M a r i b o r A, dne 7. iv. 1931.
Mariborski V tC t k l\ i K Jutra
btran 3.
Novi Hollywood na obalah
Marne
OGROMNI APARAT MODERNE ZVOČNOFILMSKE TEHNIKE V.JOINVILLU
PRI PARIZU.
V kratkem času šestih mesecev je bil zgrajen po vseh zahtevah najmodernejše tonfilmske tehnike tonfilmski studio, v katerem dovrše letno devetdeset velikih in črez trideset kratkih tonfilmov v trinajstih različnih jezikih. Ta studio je last Paramount Filma, ki je uredil v Joinvillu pri Parizu posebne ateljeje za evropsko produkcijo. Delo se je izvršilo pod nadzorstvom Roberta T. Kane, upravnika Paramountove evropske produkcije.
Stroški za gradnjo pariških ateljejev znašajo preko dva milijona dolarjev. V njih je stalno zaposlenih 250 strokovnjakov, ki pripadajo vsem evropskim narodnostim. še preden je bil dokončan poslednji atelje, je bilo v ostalih dovršenih že dvanajst velikih tonfilmov in 51 kratkih, in sicer v francoskem, nemškem, poljskem, švedskem, španskem, italijanskem, holandskem in ruskem jeziku. Tem so sledili še filmi v češkem, hrvaškem, madžarskem, portugalskem in romunskem jeziku Kaj znači tolikšna letna produkcija tonfilmov, nam naj predoči vzporedba s prejšnjo produkcijo nemih filmov. Pred prihodom tonfilma v Hollywood je bilo tam izdelanih letno nič več kot šestde set do osemdeset nemih filmov. Število filmov, napravljenih v Franciji 1. 1927 je znašalo 67 nemih filmov, 1. 1928. pa se je zvišalo na 94 nemih filmov, Zgodovina razvoja novega Hollywoo da na obalah Marne zasluži torej, da se jo prikaže v detajlih, ker je velike važ nostf v zgodovini filma.
Koncem I. 1929. je prispel v Pariz Ro bert T. Kane, da bi tukaj obistinil svojo idejo o snimanju tonfilmov v vseh ev ropskih jezikih. Kane je razpolagal z veliko strokovno izkušenostjo, ki ga je tu di dvignila na položaj ravnatelja Para mountove produkcije. Kane je bil kot samostojen filmski producent eden prvih pobornikov tonfilma, eden izmec redkih ameriških strokovnjakov, ki so takoj uvideli potrebo ustvaritve posebne evropske tonfilmske produkcije.
Dočim so še drugi filmski producenti debatirali o tem, ali lahko konkurira tonfilm v Evropi nememu filmu in ali so poslovni izgledi ugodni, je Kane že začel z ustvarjanjem svojih načrtov v Parizu. Po celi Evropi in Ameriki je začel angažirati znane tehničarje in umetnike ter je naročeval potreben ma-;eJN- Uporabil je oba stara Gaumont Rudija - eden v Rue de la Vilette
za/i '’ drug.‘ pa v J°inv‘Hu ~~ in J'e el tako hitro, kakor so mu to dopu ale tehnične možnosti in organizacija, najprej s snimanjem kratkih tonfilmov v azmh jezikih. Prvi veliki tonfilm se je enoval »Luknja v zidu« od Ivensa Mi-randea, ki je bil izdelan v francoskem, panskem in švedskem jeziku. V to svr-o sta prispela v Evropo Adolph Zukor ne	ki	sta	sklenila	s	Ka-
celokupna njegoVf ^ katere
^Mr^zST* do^ ielmeno-
nelS* ateHeievT™'3-. P^hod Ka-
ne-jevih ateljejev v novn w
bil koristen za njegov« načrte k- JC
mogli sedaj znatno razširiti Pni« Z SC centraciie celotnecm	-Nadi	kon-
centracije celotnega obrata '|P li ščen studio v ulici de la Villete ,opu" so se započele velike gradnje v JninJ/ len. Stari ateljeji Gaumonta so popolno" ma renovirani. Kjer sta bila pred nekol liko tedni še samo dva ateljeja in nekoliko manjših zgradb, na prostoru kakcih 2000 štirjaškin metrov, tam se dvi-sedaj na terenu šestih juter zemlji-ča vrste novih zgradb, ki popolnoma zadovoljujejo zahteve tonfilmske tehni-ke- V Joinvilleu je bilo zgrajenih šest velikih filmskih ateljejev, v katerih se dela dan in noč. Vsak izmed teh študijev je tako prostran, da bi zadostoval, ce bi vanj namestili vse manjše zgradbe, ki $o stale prej tam. Niso pa postav-jeni samo ateljeji, tem reč tudi poslopja za t rad.,, laboratorije, garderobe, skladi-a za rekvizite, garaže, restaurant m rnnoge druge zgradbe brez k.v-ih ne bi mogei fiirilccijouirati velik tei ski studio.
tm-
Osobje pariškega Paramountovega študija popolnoma odgovarja današnjemu mednarodnemu značaju zvočnega filma. Med nameščenci so zastopane sigurno vse narodnosti. Tu so Nemci, Amerikanci, Francozi, Angleži, Španci, Poljaki, Jugoslovani, Švedi, Madžari, Italijani, Belgijci, Norvežani, Cehi, Rusi in mnogi drugi. Tja prihajajo umetniki iz vseh zemelj na svetu, posebno pa iz evropskih, na daljša in krajša gostovanja. Malo verjetno je, da bi obstojalo na svetu še kakšno mesto, kjer bi bili pripadniki tolikih narodov združeni v iskrenem in požrtvovalnem delu, kakor baš v študiju na obalah Marne.
Pa ne samo ljudje, ki so tukaj zaposleni, ampak tudi materijal, uporabljan za gradnjo in ureditev študija, kaže mednarodni značaj. Francoske tvrdke dobavljajo železo, cement, opeko, steklo in drugi materijal. Za električno ureditev, stroje, filmske in zvočne aparate so se pobrigale tvrdke iz Nemčije, Anglije, Amerike, Belgije, Švice in drugih dežel. Uporablja se samo najboljši materijal ter zato politika ni igrala nikake vloge, temveč je bilo nabavljeno iz vsake dežele najboljše, kar ima. Celokupno zvočno uredbo in instalacijo je izvršila znamenita tvrdka Western Electric.
Koliko poklicev in oddelkov izvršuje složno svoje delo, prikazuje popis nameščencev: igralci, režiserji, šefi produkcije, šefi snimanja, »cutters«, amaterji pisatelji scenerij, uradniki, nameščenci oddelka za naslove in tiskovine, inže-njerski oddelki, arhitekti, mizarji, elek-tromonterji, mehaniki, nameščenci rek-vizitnega oddelka, slikarji, krojači in mnogi drugi. Obstojajo posebni oddelki za zvočna snimanja, glasbeni, tiskarski in propagandni, garderobe, laboratori itd.
Čeravno je moral biti današnji ogromen studijo v Joinvilleu zgrajen v roku pol leta, kar je predstavljalo neverjetno mrzličen tempo pri gradnji ateljeja in drugih zgradb, organizacije študija in tonfilmske produkcije, .vendar niso oni, ki so odgovarjali za uspeh podjetja, nikdar pozabili na glavni princip: kvaliteta in kvantiteta.
Trinajst narodov sprejema danes ton-filme v svojih materinskih jezikih in v vsako najmanjšo vas >3 prodrla vest o najnovejšem čudu tehnike:	zvočnem
filmu.
Šport
miniaturne europske armade
V času, ko se mnogo govori o razorožitvi velikih armad evropskih držav, ne bo brez interesa, nekoliko si pogledati armade, ki jih ni treba zmanjšati, pa vendar ne bodo nikdar nevirne za evropski mir. Tu je na prvem mestu armada filigranske državice San Marino v Italiji. Armada te neodvisne države šteje vsega 950 mož prostakov in 38 častnikov. Je to edina izmed miniaturnih evropskih držav, ki se je udeležila tudi svetovne vojne in se bojevala ramo ob rami z antanto proti centralnim silam. V mirnem času vrši ta armada posle varnostne službe in orožništva. Še manjša nego armada republike San Marino je vojska samostalne kneževine Monako, ki Šteje 82 mož in tri častnike. Glavna naloga te armade je, da s s”ojimi baj-nopestrimi uniformami krasi ulice mesta. Tretjo miniaturno armado ima naj-miajša država sveta — Vatikans’ p me-Drv ♦ arma<fa obstoja iz treh skupin,
0 ,ori plemiška garda, sestavljena arict^L-12 ?.ripadnikov visoke italijanske te nlprnisv^6- Na1oga te skupine, da da-enih nnff pLoton,cem Rnl’ko, hodUi v ske arma^rn*	DrU£i °ddelek vatikan-
' pros,uIa gard?. Švicar-Z m°f’ ret« oddelek pa je telesna kastna straža papeževa, obstoječa iz 53 moz. Četrta filigranska država v Evropi. le nezevlna Lichtensteinska, ki pa nima mri prave armade niti milice. Ta mala državica ie torej realizacija idealov pacifistov. /.al le, da je velike države nočejo vzeti za "zgled.
Duodneuno gostouanje 5K Železničarja iz Zagreba
Za velikonočne praznike je gostovalo renomirano moštvo SK Železničarja iz Zagreba proti stanovskim tovarišem v Mariboru. Obe tekmi, ki so se vršile na igrišču Maribora, sta pokazali dober šport. Tekmam je prisostvovalo precejšnje število gledalcev-
SK Železničar (Zagreb) : SK Železničar (Maribor) 4:3 (2:2).
Železničar, Zagreb: Pilko, Koprivnjak, Šljivar, Kuzman, Malec, Miljan, Urban-ke, Koprivnjak II, Kuzman, Jelinek, Hus.
Železničar, Maribor: Pišof, Wagner, Konrad, Antoličič, Frangeš, Ronjak, Konrad II, Paulin, Pezdiček, Efferl, Kohout.
Zagrebčani, ki so nastopili v kompletni postavi, so prišli na polje kot favorit, kar so pozneje v igri tudi upravičili. Pod pritiskom hitrega in odločnega nasprotnika so razvili živahno igro, ki je zasluženo končala z zmago. V napadalni vrsti je ugajalo zlasti desno krilo.
Mariborčani so upravičili svoj dober renome v najlepši luči. Razume se, da so v tehničnem in taktičnem pogledu zaostajali; vse to pa so nadomestili z elanom in požrtvovalnostjo ter vzdržali igro odprto do konca.
Igra je tekla mirno razen nekaj slučajev prask, ki so pri vsaki tekmi itak na dnevnem redu.
Gole so zabili: za mariborske Želez ničarje: Frangeš v 21’, Pezdiček v 30’ (11 m) v drugem polčasu Konrad v 40’ in za zagrebške Železničarje: Urbanke v 2’, Urbanke v 36’, v drugem polčasu v 18’ Hus in v 45’ Konrad (auto gol).
Sodil je objektivno g. Vesnaver.
SK Železničar (Zagreb): SK Železničar (Maribor) 6:2 (3:2).
Včeraj sta oba nasprotnika nastopila v isti postavi kakor v nedeljo. Rezultat, ki so ga včeraj odnesli gosti, odgovarja poteku igre. Zagrebčani so igrali mnogo boljše od nedelje. Igra je bila zelo živahna in deloma ostra.
Gole so zabili: v 4’ Konrad, v 20’ (Zagreb), v 25’ Paulin, v 35’ (Zagreb), v 42’ (Zagreb); v drugem polčasu v 2’, 11’ in 36’.
ISSK maribor u Ljubljani
Za praznike je prvak Maribora igral v Ljubljani na turnirju SK Ilirije. Moštvo je pokazalo lepo, fair igro in si svoje simpatije med ljubljanskim občinstvom še povečalo.
V nedeljo, dne 5. t. m. je igral ISSK Maribor s prvakom Slovenije SK Ilirijo in po krasni igri zasluženo zmagal 5:2 (3:1). Predvedena igra je številne gledalce navdušila. Vsak član moštva je svoje delo opravil brezhibno v krasnem štilu. Kratek potek igre:
Maribor voli prostor, napad si pribori žogo in že v 3’ Pepček s krasnim tehničnim trikom prevara golmana Ilirije in zabije 1. gol za Maribor. 1:0. Terglec ima lepo priložnost, toda strelja tik prečke. Ilirija ripostira, iz serumage pred golom Maribora se posreči levemu krilu izravnanje 1:1. V 21’ prelazi Hreščak svojega halfa, idealen center prevzame Kirbiš in neubranljivo zabije 2:1. Maribor v premoči; v 35’ je zopet Maribor pred golom Ilirije; lepa kombinacija in Pepček placira v desni kot 3:1. Ilirija se trudi, vendar izvrstna obramba Maribora stoji kot zid. Nato polčas.
Ilirija nastopa z novim vratarjem ter diktira tempo, nevarno situacijo pred praznim golom Maribora ne izrabi. Zopet prevzema Maribor igro v svoje roke, po nekaj nevarnih napadih dobi prosto stoječe desno krilo Maribora žogo in že se trese ilirijanska mreža v četrtič 4:1. Golman Tliri;e krasno brani par ostrih strelov. V 14’ preteče Hreščak obrambo in ostro strelja, golman je pre-pozeit, Sil. Ilirija napenja vse svoje moči: igra je prenešena na stran Maribora. Oster šut Omana brani Koren s pestmi in pri tem pade, odbito žogo dobiva Toberlet in strelja v prazen gol. 5:2. 'lato kmalu konec. Izredne fair in napeto borbo je odlično sodil g. Cimperman.
V drugi tekmi je ASK Primorje s težkim trudom premagalo Sturm Iz Gradca s 3:2 (2:0.
Pondeljek, 6. L m. je bil črn dan za ISSK Maribor. V tekmi s ASK Primorjem je moral, kloniti z neugodnim rezultatom 5:0 (3:0). Moštvo, ki je nastopilo v isti postavi kot proti Iliriji, se s 4 novimi močmi osveženemu nasprotniku ni moglo uspešno upirati; vsem se je poznala nedeljska tekma. Sicer so se vsi igralci potrudili, vendar so njihove moči bile kmalu izčrpane. Primorje je pred-vedlo odlično igro ter je napad znal izkoristit) vsako napako Maribora. Maribor je le periodično ogrožal vrata Primorja, vendar si je zaslužil vsaj častni gol. Sodil je dobro g. Dolinar.
V drugi tekmi sta igrala Ilirija :Sturm neodločno 1:1 (1:1). Končen uspeh turnirja je:
1. ASK Primorje
2. ISSK Maribor
3. SK Sturm, Graz
4. SK Ilirija
2 2 0 0 2 10 1 2 0 11 2 0 11
8:2
5:7
3:4
3:6
Ostale nogometne tekme.
SK Rapid:Varaždinski SK 2:1 (1:0).
Rapid je v nedeljo gostoval v Varaždinu ter sigurno zmagal v razmerju 2:1.
SK Rapid rezerva:SK Železničar rezerva 5:2 (2:1).
V predtekmi so zasluženo zmagali Ra-pidovci. Sodil je dobro g. Jančič.
Zagreb: Hašlk:Sabarija 5:1 (2:1); Gra-djanski:Sabarija 5:1 (3:1).
Beograd: BSK:Nicholson (Dunaj) 2:2 (2:1).
Dunaj: Hungaria.-Rapid 4:3 (3:1) Au-stria:Fiirth 6:0 (3:0), Austria:Hungaria 0:0, Rapid:Fiirth 6:4 (1:2).
Praga; Sportklub (Dunaj):Bohemians 6:5.
Kodanj: Slavija (Praga) :team Kodanja 6:0. ,
San Jago: Hajduk :Colo-Colo 3:3 (0:0), Audax:Hajduk 6:3 (5:1).
Cross country za prvenstvo Jugoslavije.
V nedeljo se je v Beogradu vršil tek v cross country za prvenstvo države, pod pokroviteljstvom vojnega ministra.
Rezultati so bili naslednji: L Predanič (Hašk) 35:34 ; 2. Tučan (Hašk), 3. Šporn (Ilirija) 4. Podpečan (Železničar, Maribor). Celotni Izid prvenstva za moštva je bil zaradi desorganizacije razveljavljen.
Statistika uisokih šol na Češkoslovaškem
Na češkoslovaških visokih šolah je bilo vpisanih v terni letu skupno 31.164 slušalcev, od tega 3.847 žensk. Po državnem pripadništvu jih je bilo iz Češkoslovaške skoraj 27.000, Iz Jugoslavije 311, iz Poljske 1.588, iz Rusije 516, iz Nemčije 79, iz Madžarske 366, iz Avstrije 99 in iz drugih zemelj 1408. Na češkoslovaških visokih šolah s češkoslovaškim obligatnim jezikom je vpisanih okrog 23-000, na nemških visokih šolah okrog 8000. Na vseučiliščih je 19.400 študentov, na tehniških šolah 248, na visoki rudarski šoli v Pribramu 298 in na visoki veterinarski šoli 415 slušalcev. Čehoslovaške visoke šole imajo krog 1350 profesorjev, docentov, lektorjev in suplentov. Razmeroma veliko je število profesorjev in ostalih znanstvenih delavcev tudi na nem|klh visokih šolah. Za dijaštvo v Češkoslovaški ne obstoja numerus clausus.
(Tlaščeuanje
Nekdo je gradil ogrado. Ograd* s« po-de[e> pa nrn pade kamen na gla/o. Od bolečine stiska z obema rokama glavo, zameži in zaškripa z zobmi. Nato se okrene k onemu kamnu ter govori srdito: »Ti krvnik, ti! Tukaj si? Ali se me nič ne bojiš? Znaš li, da mi ni do danes nikjer niti en udarec ostal še nema-ščevan, da bi mi ljudje lahko očitali Nasprotno, če me je že kak pes ugriznil, me je s svojo kožo izlečil.« — Nagne se z glavo nad oni kamen, pa začne tolči z njo po njem govoreč: »Tolči glava, grom te ubil! Maščui se, še nikoli nisi bila osramočena, odlkar sva se sestala.«
Stran '4-
MarTCorsVf V E C E R N T K 'Tiitra'
V Maribor u, 'dne 7/IV. "193T.
M. Zevaccot
V senci jezuita
Zgodovinski roman,	ioe
Preden je minilo pol ure, se je .vrnil kralj kakor je bil napovedal.
Spremljal ga je veliki profos.
Za njima je korakalo pol kompanije Švicarjev.
Molče so obkolili hišo.
Nato je stopil Monklar pred vrata, potrkal trikrat in zaklical:
»V imenu kraja!«
Mrtvaško molčanje-
Zopet vse tiho.
Monklar je potrkal	iznova.
»Vlomite vrata!« je	ukazal kralj.
Pristopili so vojaki z žrdtni, ki jih je bil velel prinesti veliki profos bot umen in oprezen mož.
V desetih minutah so se vrata vdrla.
Vojaštvo je planilo v hišo in jo prebrskalo od vrha do tal, vse do najmanjšega kotička.
»Monklar,« je rekel	kralj s tistim	mirnim in	rahlo
trepetajočim glasom, ki	je napovedoval	pri	njem	iz-
bruh blaznega srda, »Monklar, tega Ragastana moram imeti.«
»Dobite ga, sir. Dotlej pa ima Vaše Veličanstvo v rokah orožje, s katerim lahko kaznujete nesramnega plemiča in ga zadenete v srce.«
»Povejte,« je rekel kralj pohlepno.
»Ta Manfred, sir, ta rokovnjač, ki ga bomo zdaj prijeli in obesili...«
»Kaj je z njim? •..«
»On je sin viteza De Ragastana...«
Kralj ni mogel premagati vzklika divje radosti.
Dal je znamenje za povratek; naglo so se vrnili v Luver.
»Ali je vse dobro pripravljeno?« je vprašal velikega profosa.
»Bodite brez skrbi, sir...«
»Kaj če bi naskočili takoj?«
»Pred polnočjo je nemogoče, sir.«
»Kako to?«
»Zato, ker dobimo znamenje iz samega Dvora Čudežev...«
»Ali ie mogoče?«
»Trije streli iz arkebuze nas obveste, da gremo lahko naprej-«
»In kdo jih izstreli?«
»Kralj argotski!« je odgovoril Monklar ne brez čudnega ponosa.
»Vi ste krasen policijski profos, Monklar!« je vzkliknil kralj.
Monklar se je poklonil z zadoščenjem.
Delal je kot ljubitelj in zato, da bi se raztresel v mrkih mislih, ki so ga preganjale. In ta kraljevska pohvala ga je navdala s tistim naglim žarkom veselja, ki ga okusi umetnik, ki vidi poznavalca, občudujočega njegovo delo.
VrnivŠi se v svoje prostore, je našel kralj mojstra Rableja, ki ga je čakal.
Na obrazu učenega doktorja je ležala stroga res-
noba, ki je spravila Franca I. mahoma v zadrego.
»Mojster,« mu je dejal, »midva se pomeniva jutri. Nocoj smo vsi zaposleni z važno zadevo, ki zahteva vso našo pozornost.«
»Eh, sir, kaj je važnejšega kakor zdravje in življenje!«
»Ah, torej bi radi govorili z mano radi moje bolezni... Pojdiva!«
Potegnil je Rableja v svojo sobo-
»Govorite, dobri moj Rable,« je dejal, ko sta bila sama.
»Sir, mislim, da sem našel sredstvo, ki more preprečiti bolezen. Kakor sem vam davi rekel, je ta strup le zato tako strašan, ker je njegov učinek izprva neznan. On zadene bitje v njegovih najživejših koreninah. Učinkuje s precejšnjo počasnostjo. Kadar pa Se dvigne iz globine organov na površje in izda svojo navzočnost, je že prepozno! Smrt je neizogibna in tista smer je v resnici strašna...«
Kralj je nehote vztrepetal in spet se ga je polastila tista groza, ki se mu jo je v prvem trenutku posrečilo premagati.
»Takrat,« je dejal, »je prepozno, toda, če pogleda učenjak človeškemu bitju na dno in porazi gnusnega neprijatelja, preden se more utrditi?«
»Saj ravno to sem vam hotel reči. Našel sem sredstvo za borbo z boleznijo, ki ie zdaj še šibka in nima velike odporne sile... Porabiti hočem nocojšnjo noč, da pripravim zdravilo, ki ga zavžije Vaše Veličanstvo lahko že jutri zgodaj.«
»Ti si moj rešitelj, Rable!« je vzkliknil kralj, v svojem izbruhu radosti podoben človeku, ki se potaplja, pa začuti naenkrat spet trdna tla pod nogami. »Vračaš mi življenje. Zahtevaj od mene kar hočeš, ni je na svetu stvari, ki ti je ne bi dovolil.«
»Sir, plačan sem že v naprej; s tem, da je dovolilo Vaše Veličanstvo Doletovo pomiloščenje, je storilo zame mnogo več, nego morem jaz storiti zanje. Dragi Dolet! Oh, sir, če bj vedeli, kako žlahtno je njegovo srce! Kako mogočen njegov um! Če bi bili gledali obup njegove žene in njegove hčerke, kakor sem ga gledal jaz! Kako srečni morata biti zdaj, ko je prost! Saj prost je že — kaj ne da, sir? Kaj ne, da je ta kraljevska beseda obveljala zoper spletke zlobnežev? Kaj ne, da je ta neznosni Monklar zlorabil mojo lahkovernost, ko mi je zatrdil pravkar, da je Dolet še v ječi in da ga bo sodilo inkvizicijsko sodišče!«
Čemerno in mrklo je poslušal kralj Rableja, ne da bi se genil, nt* da bi črhnil besedico.
»Njegovega poizkusa mu ne bodo očitali pred sodiščem,« je dejal kralj naglo, da pomiri Rableja. »To vam lahko prisežem. Obtožen bo samo krivoverstva. To hočem sam ukazati, ali me slišite dragi mojster? Prisežem vam na to ...«
»Vaše Veličanstvo je zares velikodušno,« je nadaljeval učenjak, ki se ni mogel več premagovati svojega ogorčenja. »Ostane torej samo še obtožba, ki lahko spravi Doleta na vislice, ako že ne na grmado! Ah, sir, sir! Torej hočete res nakopati svojemu velikemu in svetlemu imenu ta neizbrisen madež! Hočete li, da oznani zgodovina nekega dne: Zmagalca marinjanskega je premagal Lojola!... Zakaj nič ne plačujemo besed, sir! Lojoli žrtvujete Doleta! Bojite se, da vas ta podli menih ne bi zapletel v kak spor
s sveto stolico? Sir, ali hočete, da vam povem naravnost, da se bojite?«
Kralj je stisnil pesti; mislil je že, da izbruhne.
Toda pomislil je, da je njegovo življenje takore« koč v Rablejevih rokah.
In on, ki se je hotel razsrditi nad očitkom bojaz-liivstva, ki mu ga je zalučal odlični učenjak v svoji grobi zgovornosti, se je zbal v resnici.
»Mojster,« je dejal samo in se nasmehnil, »pomirite se in pomislite, kje ste. Zdi se mi, da pretiravate!«
»Oprostite, sir,« je rekel Rable v silnem genotju. • »Moja bolest je kriva.«
In ta bolest je morala biti v resnici silna, zaka) Rable je v tem trenutkii plakal, plaikal tiho, ne misleč na solze, ki so mu tekle po licih.
Kralj je obrnil glavo v stran.
Mrkla postava Lojolova je stala pred njegoviin duhom.
»Sir,« je povzel doktor po trenutnem premolka, »čakam, da me Vaše Veličanstvo potolaži...«
»Poslušajte mojster,« je izpregovoril Franc I. nenadoma, »saj res, dal sem vam svojo besedo...«
»Toda Vaše Veličanstvo jo zdaj preklicuje!« je izbruhnil Rable. »Zakaj pa gre, saj res, na vse zadnje! Za človeško življenje — življenje enega moža! In za obup samo ene rodbine! To je pač res premalo!«
»Eh smrt božja, zakaj pa ni ostal miren Vaš Dolet? V trenutku, ko sem vam ga obljubil osvoboditi, še nisem vedel, kaj je delal ravno takrat, ko ste vi govorili zanj!«
»Vem sir! Vse vem! Dolet je poizkusil pobegniti. To je strahovit zločin! Ko je bilo Vaše Veličanstvo ujetnik v Madridu, ali ni čutilo nikdar izkušnjave pobegniti, pa makar če bi moralo propasti na begu s celo armado? Kaj, sir? Pograbili so nedolžnega in ga pehnili v ječo! Da ga ugonobe, zasnujejo zoper njega spletko, ki bi morala spraviti svoje započetnike na vešala, ako ne bi bila Vaši kraljevski pravičnosti na poti zloba pokvarjenih ljudi. Torej — prijeli so tega moža, nedolžnega, velikega misleca, človeka z nežnim srcem, zvestega in vdanega služabnika Vašega kraljevskega Veličanstva, moža z umom, ki bi moral dičiti vso našo deželo in vse naše stoletje! Zaprli so ga v jeoo! Vkovali so mu noge! Deset dni je tičal na dnu strašne kloake, in voda mu je segala do gležnjev, trpel je glad in žejo, mrzlico, vročino in muke strašnih misli! In ko se odpre temu nesrečnežu možnost rešitve, hočete, da naj jo pahne od sebe! Štejete mu v zločin, ker je bil pripravljen uiti iz svojega pekla.«
»Počakajte,« je rekel zdajci.
»Sir!« je vzkliknil Rable, »ubogajte nagib svo* jega velikodušnega srca!«
Kralj je stopil naglo v sosednjo sobo,	kjer ie
bilo vedno najti Basiniaka in nekatera dvorjane. Veliki profos je bil tudi tam.
Franc I. ga je odvedel v kot.
»Monklar,« je dejal, »kako se ima vrli gospod De Lojola? Saj veste, da se zelo zanimam za	njegovo
rano, ki upam, da bo kmalu maščevana.«
Monklar se je drobno nasmehnil.
Vedel je, da je Rable pri kralju v sobi, razume! je, kaj se godi v kraljevem duhu.
>Čudež je, sir,« je dejal. »Toda že zdaj je gotovo, da sveti mož ne podleže! Ranocelnik Vašega Veličanstva mu je pravkar zagotovil...«
Zgubila sem
desmo usnjeno rokavico od trafike Belle od železničarske kolonije. Najditelja prosim, da jo odda v trafiki Belle v Melju. 	981
Gospoda
sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Tattenbachova 20, pritličje levo.
  ^80
Dam dobro idočo gostilno v najem. Vpraša naj se pri Francu Božičeku v Hočah pri Mariboru, ali Meljska ce-
sta 9, Maribor.____________________943
Otrogke nogavice, črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19.
Oddam
trisobno stanovanje s pritiklinami. Lukman, Vrbanova ulica 61.	937
Harške kanarčke,
valovite papige, eksotične ščinkovce in škorce, kardinale, tkalce, akvarje in eksotične ribice odda: Salomon, Aleksandrova 55.	919
Iščem stanovanje,
sobo in kuhinjo s 15. aprilom, najraje v meljskem okraju, solnčno in čisto. Naslov v upravi Večernika. 983
Sobo,
lepo opremljeno s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam s 1. majem boljšemu gospodu ali oficirju. Stritarjeva ulica 5/1. Najemnina Din 300. 984
Moške nogavice
v vseh barvah par Din 4-50. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19.	786
Sostanovalca sprejmem
bachova 20, pritličje, levo.	957
takoj na hrano in stanovanje. Tatten-
w i ii V
(T. SOKLIČ)
KZ, Maribor *>!<
zastopniki se sprejmejo
Spomnite se CMD!
Pti žrebanju drž. razredne loterije dne 4. aprila so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Premijo Din 2B0.000 srečka št. 55.346.
Din 80.000 St. 50.765 Din 60.000 št. 17.503 Din 40.000 št. 67.844 Din 30.000 št. 88.875 Din 24.000 št. 24.700 Din 15.000 št. 94.843 in 60.913
Din 6.000 št. 71.413, 71.171, 71.153, 71.859, 71.149, 71.991, 71.439, 71.454, 71.688, 71.043, 71.032.	985
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Goaposka ulica 25.
Večjo množino
aknlaiarnena papirja
prodamo
Uprava „Jutra" in »Večernika
Maribor, Aleksandrova cesta 13
m
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Ibirnl
Sekcija damskih Irizeriev mariborske zadruge brivcev
obvešča p. n, dame iz Maribora in okolice, da so podpisani določili sporazumno sledečo, za vse enotno ceno (tarifo) in sicer
ri
Vsa postranska, h kodraniu pripadajoča dela, kakor umivanje glave in vodno onduliranje se zaračunajo posebej. Ta enotna cena stopi v veljavo s 1. aprilom 1931.
MARIBOR, dne 31. marca 1931,
Dobaj Štefan, s. r. Fettlch-Frankhelm Marija, s. r. Flleger Anton, s. r.
Juratič Drago, s. r.
Kruli Ferdo, s. r.
Kosem Ferdo, s. r.
Kožuh Karl. s. r.
Lah Ivan, s. r.
Leben Poldi, s. r.
908
Maly Viljem, s. r. Mareš Emil« s- r* Mraklč Adolf, s. r. Paradiž Ivan, s. r. Požar Marica, s. r. Rledel Drago, s. r. Škrabi Mlel, s. r. Spltzer Mery, s. r. Tautz Rihard, s. r.
tedaja Kon*ordJ »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in ttrednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik STANKO. DETELA
y Maribor?	'