Požtnina ptacan« v gotovini Martvonkl Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 77 Maribor, torek 7. aprila 1931 izha a >a?un nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 vena mesečno nreienan v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 U reaništvo in uprava: M ari bori; Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra1 v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4 Zverinski zločin v Jelovcu Pet članov rodbine kmeta Dobaja žrtve satanskega morHca in roparla — Morilec Mohorko sinoči aretiran pri Slivnici — Zasliševanje na orožniški postaji Vedra velikonočna nedelja je vstala nad Mariborom in Dravsko dolino^ med prebivalstvom pa se je kakor požar v Preriji bliskovito širila strašna vest: v Jelovcu nad Kamnico, v kmečki hisi posestnika Dobaja, leži pet mrličev s strašno razbitimi in razsekanimi glavami vsi stropi, vse stene in vsa tla so oškropljena od krvi. v posteljah in ob posteljah so mlake krvi, tuintam so poškropili postelje 'tudi možgani, ki gledajo tudi iz razbitih glav. Ljudska fantazija je — kakor vedno ob takih prilikah — tudi tokrat prvi hip skombini-rala še veliko več in zlasti glede zločinca samega je bilo nešteto verzij. Vendar se je kombiniranje fantazije izkazalo žal tokrat v bistvu kot konkretno: ko so dospeli v dolino prvi očividci, ki so navsezgodai odšli na mesto zločina, so morali potrditi, da je vest o petkratnem umoru resnična. Potrdili so, da leži v hiši ubit v svoji spalnici 64letni kmet Alojzij Dobaj, v kuhinji pa, ki je služila obenem kot jedilnica, delavnica za ostale člane rodbine, 701etna gospodarjeva sestra Kunigunda, ki mu je pomagala gospodinjiti po ženini smrti, dalje njegovi hčerki 37!etna Alojzija in 31 letna Terezija in njegov 61etni rejenec Rajmund Gosak. Pri življenju je ostal od cele rodbine edino 261etnl sin Ivan, je stalno spal v hlevu. Dobajeva domačija jezi v občini Jelovec, ki je zapadno od Jamnice med Bresternico in Selnico ter Sv. Križem v hribovitem terenu Kozjaka- Od obdravske ceste vodi pot do bližine kmetije po jarku, ki gre od ceste Par sto korakov pred graščino Viltovž. v priprosti, po večini zidani, šele pred leti popravljeni hiši je gospodaril na svoji srednji kmetiji kakih 10 oralov 641et-m Alojzij Dobaj, mož korenjak kljub svojim že visokim letom. Zelo velik je njegov sadonosnlk in mož je vsako leto dobival lepe denarce za sadje, ki ga je JSJTn V Večiih množinah skupno, deloma pa ea ie _n i šu nosil ali na 2 L J Maribor na prodaj. Se pred dobrimi in dnevi je proda! Krstičev! iz MaJnL sadja za krog 2000 Dir,. Ker je S™ gospodaril in štedil; je bil njegov " brez dolga, nasprotno je Imel ge nalo žen denar. Našli so dve hranilni knjižil ci Spodnještajerske 'ljudske posojilnice, !*o glašečo1 se na 45.000 Din, drugo na ^•°00 Din. Hiša je nekoliko stran od P0**- na samoti, najbližji sosed je par sto K°rak'ov'stran. Za hišo je zidan hlev, v Katerem-je redno spal sin Ivan. Značil-za poštenost in zaupljivost Dobaje-Je, da niso zaklepali hiše nikdar, niti Po dnevu niti ponoči, tako da je lahko vsakdo mirno prišel sredi noči in jih prS?“®« v spanju. Mimili torek se je pojavi! v Jelovcu sumljiv neznanec, kakih 25 let star. Oglasil se je v pisarni župana Bračka, češ, da išče dela. Župan, ki je ■ videl, ■ kako mladen /i po- gledi švigajo po stenah in omarah po pisarni, je takoj ime! čuden občutek in ga je odpravil. V sredo »jutraj pa se je pojavil neznanec pri Dobajevih, ki so ravno spravljali in nakladali jabolka, ki jih je kupila Krstičeva iz Maribora. Pravil ie, da je delal dotlej pri posestniku Ur basu v Slemenu, da pa tam zdaj r.ima več dela. Pustili so mu, da je pomagal nakladati. Jedel je tisti dan z Dobajevi-mi skupaj pri obedu in večerji. Ko so ga povpraševali, odkod je doma, se je izmikal in pokazal proti avstrijski strani, ni pa hotel povedati nič določnega. Tudi je pripovedoval, da ga zasledujejo financarji kot tihotapca, vendar pa da on že zna dobro skrivati denar in drugo itd. Staremu Dobaju je bilo vse n;egovo obnašanje in govorjenje zelo sumljivo in je po odhodu neznanca opozoril svoje ljudi, da se treba tega člo veka čuvati. Ko je neznanec tisti večer odšel, je — kakor pravijo — še iz daljave zaklical, da »se še vrne«. In je res prišel. V noči od sobote na velikonočno nedeljo je bilo. Dobajev sin Ivan v hlevu to noč ni mogel prav spati, ker bi moral — kakor vsako leto — tudi letos na velikonočno jutro v proslavo vstajenja streljati iz možnarjev. Sredi noči, ko ni vedel, koliko je ura, je šel v hišo, da bi pogledal.na uro. Ko je stopil iz hleva, je opazil v smeri proti kamniški strani odhajati neznanca, v katerem je takoj spoznal človeka, ki jim je v sredo pomagal nakladati jabolka. Zaklical je za njim. kaj tu išče. Neznanec pa je divje zakričal nazaj: »Por-ka madona, kuš, če ne, bom še tebe!« in izginil. Strašna slutnja je pognala Ivana v hišo. Ko .ie stopil v kuhinjo, se mu ie nudil grozen prizor. V eni postelji je ležala z gornjim delom trupla čez rob postelje njegova 37Ietna sestra Alojzija z večkrat s sekiro presekano glavo, ob njenih nogah pa 61etni rejenček Rajko Gosak, tudi z razbito glavo, iz katere so štrleli možgani. Vsa postelja in vse okrog nje Je bilo oškropljeno s krvio. V postelji na tleh, zbiti iz navadnih 4 desk, je ležala 641et-na gospodarjeva sestra Kunigunda vsa v krvi; Njena glava je bila tako razsekana, da je skoro ni bilo mogoče spoznati. Nekaj korakov stran je ležala na tleh 311etna Dobajeva hčerka Terezija. lst°tako z večkrat presekano glavo, vsa v krvi, zraven nje so našli tudi dva pr-» nien6.,eve roke, ki jih ji je morilec v. mahanju odsekal, ko se mu je ■ "na hotela postaviti v bran, pa jo „ , ..0-' p?,k>l s sekiro na tla. Vse stene in p,iene s krvjo, tudi strop, , ?.. v so Me mlake krvi. Ivan Je skočil še. v sobo, kjer je spal oče sam. Ko se mu na klicanie ni odzval, je stopil k postelji, odgrnil odejo, ki je bila notegnena preko očetove glave, in naše! očeta s presekanim vratom la raz* bito glavo. Na oknu pa je ležala vsa krvava sekira s kratkim toporiščem, s katero je morilec v kratkem času tik pred tem na zverinski način poklal petero ljudi. Omara je bila nasilno odprta, istotako kmečka skrinja, in v obeh je bilo vse razmetano. Ivan je — stekel k sosedovim in jih zbudil, proseč jih, naj mu gredo pomagat, da je pri njih vse mrtvo. Sosed si ni upal k Dobajevim, pač pa so takoj poslali oba k orožniikom v Selnico. Iz graščine Viltovž so navsezgodaj telefonirali tudi orožniški četi v Maribor, in takoj je prispela patrula pod vodstvom kapetana Djemidžiča. Po ugotovitvi dejanskega stanja so orožniki takoj pričeli z zasliševanjem in že po prvih izjavah sina Ivana glede skrivnostnega neznanca so prišli na pravo sled. Iz opisa neznanca, ki ga je podal Ivan, so takoj sklepali, da zverinski morilec in ropar ni nihče drugi nego zloglasni Rudolf Mohorko, 25letni brezposelni postopač, ki je bil soobtožen radi roparskega umora kmeta Kanclerja od Sv. Križa 1. 1929 na Šobru nad Kamnico. Takrat je Mohorko izginil neznano kam in vse iskanje skoro dve leti je bilo zaman. Pač so se širile vesti, da se je pojavil zdaj v Limbušu, zdaj zopet kje drugje, vendar je vedno zopet izginil neznano kam. Orožništvu Pa Je bilo znano, da se skriva nekje v bližini meje. Ko so Ivanu Dobaju pokazali Mohorkovo sliko, je na nje! takoj spoznal skrivnostnega pomagača pri nakladanju jabolk in morilca iz velikonočne noči. V nedeljo dopoldne že so bili poleg orožnikov iz Maribora in Selnice na licu mesta tudi odposlanci mariborske policije z daktiloskopom Jelenom- Fotografirali so dejanski stan v obeh prostorih. Popoldne je prišla tudi sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika g. "labermuta, zastopnika državnega tožilstva g. Sevra ter prosektorja bolnice g. dr. Hribarja. Ugotovili so dejanski stan , in izvršili zaslišanje preostalega sina i Ivana in drugih oseb. Včeraj se je v ! navzočnosti navedene komisije in ob j sodelovanju gg. zdravnikov dr. Wank-miillerja in dr. Pavliča izvršila obdukcija umorjenih v mrtvašnici v Kamnici, kamor so v nedeljo zvečer prepeljali trupla vseh nesrečnih žrtev. Kako zverinsko brezčuten in hladnokrven je bil morilec, dokazuje dejstvo, da se je po izvršenem dejanju še vsedel k mizi, na kateri so bile potice, jih narezal, pojedel iz njih velik del meče in se tako tudi telesno nasičen 'odstranil od svojih žrtev. da je morilec najprej poubil vse štiri osebe v kuhinji, skozi katero je vhod in izhod iz hiše spredaj in vzadaj in tudi vhod v sobo starega Dobaja, kjer je bil denar. Koliko je bilo denarja, ki se je morilec polastil vsega, se točno ne ve. Sin Ivan pravi, da je dobil oče za jabolka minulo sredo 21C0 Din, od katerih je dal 100 Din njemu za pomaganje pri nakladanju sadja- Ta denar je ropar vzel, pustil pa je obe hranilni knjižici. Tisoči ljudi iz vse Dravske doline so v nedeljo in včeraj romali na kraj strašnega zločina. Vsa široka okolica, ki je poznala rodbia^Dobajevih, sočustvuje z njo in oplakuje tragično usodo petero pridnih in delavnih ljudi. Nesrečne žrtve grozotnega zločina so pokopali danes dopoldne ob pol 10. na pokopališču v Kamnici ob ogromni udeležbi naroda od blizu in daleč. Kakor v nedeljo v cerkvi, je tudi ob skupnem grobu, v katerega so žrtve položili, kamniški župnik spregovoril ganljive poslovilne besede. Orožniške ugotovitve in tudi ljudska farna so takoj označile Mohorka kot storilca. Z mrzlično naglico so bile obveščene vse orožniške stanice po celem mariborskem okrožju, tudi avstrijske oblasti ob meji, in ves orožniški in policijski aparat je bil v nedeljo in včeraj na delu,, da izsledi zločinca. Z neverjetno naglico se je to tudi zgodilo. Sinoči krog 20. je orožniška patrula mariborske čete pod vodstvom kapetana Djemidžiča v bližini Slivnice izsledila zverinskega morilca v osebi Rudolfa Mohorka. Aretirali so ga in odpeljali v Maribor. Aretacija morilca Mohorka je bila prav dramatična. Varnostne oblasti v Mariboru, orožništvo in policija, sta že včeraj popoldne izvedele, da se je po Pobrežju klatil sumljiv neznanec in se napotil odtam v smeri proti jugu. O tem so bile obveščene tudi vse orožniške postaje v tej smeri. Proti večeru se je orožniški kapetan Džemidžič na avtu rešilne postaje z 8 orožniki odpeljal proti Slivnici. Tudi upravnik mestne policije- g. Keršovan se je z nadzornikom Sosičem in dvemi stražniki odpeljal v isto smer. Med tem časom — krog 20. — pa sta patrulirala po cesti iz Rač preko Orehove vasi v Slivnico orožnika postaje v Račah, Hirš in Ramšak. Izzve-dela sta, da je v gostilni Lobnik sumljiv tujec. Ko sta prišla tja, ga že ni bilo več, in gostilničarka je izjavila, da je odšel po cesti proti Slivnici. Ko sta prišla do gostilne Falež v vasi Slivnica in stopila vanjo, je ravno hotel iz gostilne tujec Orožnika sta v njem takoj spoznala Mohorka, ga zagrabila in zvezala. V vem hipu se je tudi že pripeljal mimo orožniški kapetan Džemidžič s svojimi orožniki ter Mohorka prevzel in es- ovujui //iiv i, juiii uiu/.mi\i iv3 prodrla vest o najnovejšem čudu tehnike: zvočnem filmu. Šport miniaturne europske armade V času, ko se mnogo govori o razorožitvi velikih armad evropskih držav, ne bo brez interesa, nekoliko si pogledati armade, ki jih ni treba zmanjšati, pa vendar ne bodo nikdar nevirne za evropski mir. Tu je na prvem mestu armada filigranske državice San Marino v Italiji. Armada te neodvisne države šteje vsega 950 mož prostakov in 38 častnikov. Je to edina izmed miniaturnih evropskih držav, ki se je udeležila tudi svetovne vojne in se bojevala ramo ob rami z antanto proti centralnim silam. V mirnem času vrši ta armada posle varnostne službe in orožništva. Še manjša nego armada republike San Marino je vojska samostalne kneževine Monako, ki Šteje 82 mož in tri častnike. Glavna naloga te armade je, da s s”ojimi baj-nopestrimi uniformami krasi ulice mesta. Tretjo miniaturno armado ima naj-miajša država sveta — Vatikans’ p me-Drv ♦ arma pa nrn pade kamen na gla/o. Od bolečine stiska z obema rokama glavo, zameži in zaškripa z zobmi. Nato se okrene k onemu kamnu ter govori srdito: »Ti krvnik, ti! Tukaj si? Ali se me nič ne bojiš? Znaš li, da mi ni do danes nikjer niti en udarec ostal še nema-ščevan, da bi mi ljudje lahko očitali Nasprotno, če me je že kak pes ugriznil, me je s svojo kožo izlečil.« — Nagne se z glavo nad oni kamen, pa začne tolči z njo po njem govoreč: »Tolči glava, grom te ubil! Maščui se, še nikoli nisi bila osramočena, odlkar sva se sestala.« Stran '4- MarTCorsVf V E C E R N T K 'Tiitra' V Maribor u, 'dne 7/IV. "193T. M. Zevaccot V senci jezuita Zgodovinski roman, ioe Preden je minilo pol ure, se je .vrnil kralj kakor je bil napovedal. Spremljal ga je veliki profos. Za njima je korakalo pol kompanije Švicarjev. Molče so obkolili hišo. Nato je stopil Monklar pred vrata, potrkal trikrat in zaklical: »V imenu kraja!« Mrtvaško molčanje- Zopet vse tiho. Monklar je potrkal iznova. »Vlomite vrata!« je ukazal kralj. Pristopili so vojaki z žrdtni, ki jih je bil velel prinesti veliki profos bot umen in oprezen mož. V desetih minutah so se vrata vdrla. Vojaštvo je planilo v hišo in jo prebrskalo od vrha do tal, vse do najmanjšega kotička. »Monklar,« je rekel kralj s tistim mirnim in rahlo trepetajočim glasom, ki je napovedoval pri njem iz- bruh blaznega srda, »Monklar, tega Ragastana moram imeti.« »Dobite ga, sir. Dotlej pa ima Vaše Veličanstvo v rokah orožje, s katerim lahko kaznujete nesramnega plemiča in ga zadenete v srce.« »Povejte,« je rekel kralj pohlepno. »Ta Manfred, sir, ta rokovnjač, ki ga bomo zdaj prijeli in obesili...« »Kaj je z njim? •..« »On je sin viteza De Ragastana...« Kralj ni mogel premagati vzklika divje radosti. Dal je znamenje za povratek; naglo so se vrnili v Luver. »Ali je vse dobro pripravljeno?« je vprašal velikega profosa. »Bodite brez skrbi, sir...« »Kaj če bi naskočili takoj?« »Pred polnočjo je nemogoče, sir.« »Kako to?« »Zato, ker dobimo znamenje iz samega Dvora Čudežev...« »Ali ie mogoče?« »Trije streli iz arkebuze nas obveste, da gremo lahko naprej-« »In kdo jih izstreli?« »Kralj argotski!« je odgovoril Monklar ne brez čudnega ponosa. »Vi ste krasen policijski profos, Monklar!« je vzkliknil kralj. Monklar se je poklonil z zadoščenjem. Delal je kot ljubitelj in zato, da bi se raztresel v mrkih mislih, ki so ga preganjale. In ta kraljevska pohvala ga je navdala s tistim naglim žarkom veselja, ki ga okusi umetnik, ki vidi poznavalca, občudujočega njegovo delo. VrnivŠi se v svoje prostore, je našel kralj mojstra Rableja, ki ga je čakal. Na obrazu učenega doktorja je ležala stroga res- noba, ki je spravila Franca I. mahoma v zadrego. »Mojster,« mu je dejal, »midva se pomeniva jutri. Nocoj smo vsi zaposleni z važno zadevo, ki zahteva vso našo pozornost.« »Eh, sir, kaj je važnejšega kakor zdravje in življenje!« »Ah, torej bi radi govorili z mano radi moje bolezni... Pojdiva!« Potegnil je Rableja v svojo sobo- »Govorite, dobri moj Rable,« je dejal, ko sta bila sama. »Sir, mislim, da sem našel sredstvo, ki more preprečiti bolezen. Kakor sem vam davi rekel, je ta strup le zato tako strašan, ker je njegov učinek izprva neznan. On zadene bitje v njegovih najživejših koreninah. Učinkuje s precejšnjo počasnostjo. Kadar pa Se dvigne iz globine organov na površje in izda svojo navzočnost, je že prepozno! Smrt je neizogibna in tista smer je v resnici strašna...« Kralj je nehote vztrepetal in spet se ga je polastila tista groza, ki se mu jo je v prvem trenutku posrečilo premagati. »Takrat,« je dejal, »je prepozno, toda, če pogleda učenjak človeškemu bitju na dno in porazi gnusnega neprijatelja, preden se more utrditi?« »Saj ravno to sem vam hotel reči. Našel sem sredstvo za borbo z boleznijo, ki ie zdaj še šibka in nima velike odporne sile... Porabiti hočem nocojšnjo noč, da pripravim zdravilo, ki ga zavžije Vaše Veličanstvo lahko že jutri zgodaj.« »Ti si moj rešitelj, Rable!« je vzkliknil kralj, v svojem izbruhu radosti podoben človeku, ki se potaplja, pa začuti naenkrat spet trdna tla pod nogami. »Vračaš mi življenje. Zahtevaj od mene kar hočeš, ni je na svetu stvari, ki ti je ne bi dovolil.« »Sir, plačan sem že v naprej; s tem, da je dovolilo Vaše Veličanstvo Doletovo pomiloščenje, je storilo zame mnogo več, nego morem jaz storiti zanje. Dragi Dolet! Oh, sir, če bj vedeli, kako žlahtno je njegovo srce! Kako mogočen njegov um! Če bi bili gledali obup njegove žene in njegove hčerke, kakor sem ga gledal jaz! Kako srečni morata biti zdaj, ko je prost! Saj prost je že — kaj ne da, sir? Kaj ne, da je ta kraljevska beseda obveljala zoper spletke zlobnežev? Kaj ne, da je ta neznosni Monklar zlorabil mojo lahkovernost, ko mi je zatrdil pravkar, da je Dolet še v ječi in da ga bo sodilo inkvizicijsko sodišče!« Čemerno in mrklo je poslušal kralj Rableja, ne da bi se genil, nt* da bi črhnil besedico. »Njegovega poizkusa mu ne bodo očitali pred sodiščem,« je dejal kralj naglo, da pomiri Rableja. »To vam lahko prisežem. Obtožen bo samo krivoverstva. To hočem sam ukazati, ali me slišite dragi mojster? Prisežem vam na to ...« »Vaše Veličanstvo je zares velikodušno,« je nadaljeval učenjak, ki se ni mogel več premagovati svojega ogorčenja. »Ostane torej samo še obtožba, ki lahko spravi Doleta na vislice, ako že ne na grmado! Ah, sir, sir! Torej hočete res nakopati svojemu velikemu in svetlemu imenu ta neizbrisen madež! Hočete li, da oznani zgodovina nekega dne: Zmagalca marinjanskega je premagal Lojola!... Zakaj nič ne plačujemo besed, sir! Lojoli žrtvujete Doleta! Bojite se, da vas ta podli menih ne bi zapletel v kak spor s sveto stolico? Sir, ali hočete, da vam povem naravnost, da se bojite?« Kralj je stisnil pesti; mislil je že, da izbruhne. Toda pomislil je, da je njegovo življenje takore« koč v Rablejevih rokah. In on, ki se je hotel razsrditi nad očitkom bojaz-liivstva, ki mu ga je zalučal odlični učenjak v svoji grobi zgovornosti, se je zbal v resnici. »Mojster,« je dejal samo in se nasmehnil, »pomirite se in pomislite, kje ste. Zdi se mi, da pretiravate!« »Oprostite, sir,« je rekel Rable v silnem genotju. • »Moja bolest je kriva.« In ta bolest je morala biti v resnici silna, zaka) Rable je v tem trenutkii plakal, plaikal tiho, ne misleč na solze, ki so mu tekle po licih. Kralj je obrnil glavo v stran. Mrkla postava Lojolova je stala pred njegoviin duhom. »Sir,« je povzel doktor po trenutnem premolka, »čakam, da me Vaše Veličanstvo potolaži...« »Poslušajte mojster,« je izpregovoril Franc I. nenadoma, »saj res, dal sem vam svojo besedo...« »Toda Vaše Veličanstvo jo zdaj preklicuje!« je izbruhnil Rable. »Zakaj pa gre, saj res, na vse zadnje! Za človeško življenje — življenje enega moža! In za obup samo ene rodbine! To je pač res premalo!« »Eh smrt božja, zakaj pa ni ostal miren Vaš Dolet? V trenutku, ko sem vam ga obljubil osvoboditi, še nisem vedel, kaj je delal ravno takrat, ko ste vi govorili zanj!« »Vem sir! Vse vem! Dolet je poizkusil pobegniti. To je strahovit zločin! Ko je bilo Vaše Veličanstvo ujetnik v Madridu, ali ni čutilo nikdar izkušnjave pobegniti, pa makar če bi moralo propasti na begu s celo armado? Kaj, sir? Pograbili so nedolžnega in ga pehnili v ječo! Da ga ugonobe, zasnujejo zoper njega spletko, ki bi morala spraviti svoje započetnike na vešala, ako ne bi bila Vaši kraljevski pravičnosti na poti zloba pokvarjenih ljudi. Torej — prijeli so tega moža, nedolžnega, velikega misleca, človeka z nežnim srcem, zvestega in vdanega služabnika Vašega kraljevskega Veličanstva, moža z umom, ki bi moral dičiti vso našo deželo in vse naše stoletje! Zaprli so ga v jeoo! Vkovali so mu noge! Deset dni je tičal na dnu strašne kloake, in voda mu je segala do gležnjev, trpel je glad in žejo, mrzlico, vročino in muke strašnih misli! In ko se odpre temu nesrečnežu možnost rešitve, hočete, da naj jo pahne od sebe! Štejete mu v zločin, ker je bil pripravljen uiti iz svojega pekla.« »Počakajte,« je rekel zdajci. »Sir!« je vzkliknil Rable, »ubogajte nagib svo* jega velikodušnega srca!« Kralj je stopil naglo v sosednjo sobo, kjer ie bilo vedno najti Basiniaka in nekatera dvorjane. Veliki profos je bil tudi tam. Franc I. ga je odvedel v kot. »Monklar,« je dejal, »kako se ima vrli gospod De Lojola? Saj veste, da se zelo zanimam za njegovo rano, ki upam, da bo kmalu maščevana.« Monklar se je drobno nasmehnil. Vedel je, da je Rable pri kralju v sobi, razume! je, kaj se godi v kraljevem duhu. >Čudež je, sir,« je dejal. »Toda že zdaj je gotovo, da sveti mož ne podleže! Ranocelnik Vašega Veličanstva mu je pravkar zagotovil...« Zgubila sem desmo usnjeno rokavico od trafike Belle od železničarske kolonije. Najditelja prosim, da jo odda v trafiki Belle v Melju. 981 Gospoda sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Tattenbachova 20, pritličje levo. ^80 Dam dobro idočo gostilno v najem. Vpraša naj se pri Francu Božičeku v Hočah pri Mariboru, ali Meljska ce- sta 9, Maribor.____________________943 Otrogke nogavice, črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19. Oddam trisobno stanovanje s pritiklinami. Lukman, Vrbanova ulica 61. 937 Harške kanarčke, valovite papige, eksotične ščinkovce in škorce, kardinale, tkalce, akvarje in eksotične ribice odda: Salomon, Aleksandrova 55. 919 Iščem stanovanje, sobo in kuhinjo s 15. aprilom, najraje v meljskem okraju, solnčno in čisto. Naslov v upravi Večernika. 983 Sobo, lepo opremljeno s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam s 1. majem boljšemu gospodu ali oficirju. Stritarjeva ulica 5/1. Najemnina Din 300. 984 Moške nogavice v vseh barvah par Din 4-50. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19. 786 Sostanovalca sprejmem bachova 20, pritličje, levo. 957 takoj na hrano in stanovanje. Tatten- w i ii V (T. SOKLIČ) KZ, Maribor *>!< zastopniki se sprejmejo Spomnite se CMD! Pti žrebanju drž. razredne loterije dne 4. aprila so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Premijo Din 2B0.000 srečka št. 55.346. Din 80.000 St. 50.765 Din 60.000 št. 17.503 Din 40.000 št. 67.844 Din 30.000 št. 88.875 Din 24.000 št. 24.700 Din 15.000 št. 94.843 in 60.913 Din 6.000 št. 71.413, 71.171, 71.153, 71.859, 71.149, 71.991, 71.439, 71.454, 71.688, 71.043, 71.032. 985 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Goaposka ulica 25. Večjo množino aknlaiarnena papirja prodamo Uprava „Jutra" in »Večernika Maribor, Aleksandrova cesta 13 m Zahtevajte povsod „Večernik“! Ibirnl Sekcija damskih Irizeriev mariborske zadruge brivcev obvešča p. n, dame iz Maribora in okolice, da so podpisani določili sporazumno sledečo, za vse enotno ceno (tarifo) in sicer ri Vsa postranska, h kodraniu pripadajoča dela, kakor umivanje glave in vodno onduliranje se zaračunajo posebej. Ta enotna cena stopi v veljavo s 1. aprilom 1931. MARIBOR, dne 31. marca 1931, Dobaj Štefan, s. r. Fettlch-Frankhelm Marija, s. r. Flleger Anton, s. r. Juratič Drago, s. r. Kruli Ferdo, s. r. Kosem Ferdo, s. r. Kožuh Karl. s. r. Lah Ivan, s. r. Leben Poldi, s. r. 908 Maly Viljem, s. r. Mareš Emil« s- r* Mraklč Adolf, s. r. Paradiž Ivan, s. r. Požar Marica, s. r. Rledel Drago, s. r. Škrabi Mlel, s. r. Spltzer Mery, s. r. Tautz Rihard, s. r. tedaja Kon*ordJ »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in ttrednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik STANKO. DETELA y Maribor? '