214 številka Ljibljaia, y torek !9 septembra 1905 XXXVIII. Ieu> Istaci *»ak dan cvaćer, i%imh nedelj* hi praanike, ter velja po poitl prej rman aa avatro-ograhe Mala aa m lata tb K, aa pel tata 1$ R, ma Satrt Seta 6 K 60 h, s« en neaee 1 K 80 k. Za LJubljano • pobijanjem na dom aa vat ise ta ti. xa pol teta lt K, sa Sotrt leta 9 K, aa ea tneaee t R. Kdor hodi eam ponj, placa aa vae iata SI K, aa pol lata 11 R, aa ftetrt lata 6 R 60 h, aa an meaeo ] R 90 h. — Za tuja dažala toliko veo, kolikor »noša po&tntna. S« »arafibe brea istodobne vpoSiUatve naročnine a« ne ozira. — Za oznanila te plačuje ad peteroatopne petlt-vrite pa IS h, ca aa aa asnanile tlaka enkrat, pc 10 h, fie sa dvakrat, in po 8 h, 6e »e tlaka trikrat ali večkrat. — Dopitfr r) »a hrvate* frankovati. — Bokopiai ie ne vračajo. — U radništvo «e upravnletvo Je a Raaflovib aliaab It. 6, in rieer eredniŠtva v I. nadjitropja, apravnišrve pa v pritličja. — Upravništvn naj ae blagovolite pošiljati naročnine, reklam aette, etnanila, t J. administrativo* ■ tvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO b. „Narodna tiskarna1' telefon 6t. 85. Ultimatum Ricmanjcev! L V nedeljo, to je dne 17. t. m. je sklical župan ricmanjski g. Bor don vse obČinarje iz Ricnianj-Loga po posebnih vabilih na zborovanje v zaključenem prostoru v svrho posvetovanja radi ricmanjskega verskega vprašanja. Povabljeni so bili na to zborovanje tudi bivši kaplan ricmanjski g. dr. Anton Požar, državni poslanec g. Plantan in urednik „Slov. Naroda" oba iz Ljubljane, g. Makso Cotič, urednik -Edinosti" in g. KuČinić, urednik -TrŠć. Lojda" v Trstu, ki so se iz-vzemši urednika „Slov. Naroda", ki je bil zadržan, vsi drage volje temu vabilu odzvali. Takoj, ko so gosti na kolodvoru v Ricmanjih izstopili iz vozov, zagledali so na peronu dva orožnika z nasajenimi bajoneti, ki sta bržkone bila odposlana od pre?ljudne politične oblasti k slovesnemu sprejemu gostov. Par korakov pod kolodvorom se je vršil pravi sprejem gostov, kajti prišli so g. župan in njegov odbor ter mnogobrojni vaščani gostom naproti in gosp. župan je pozdravil s svojimi obcinarji došle goste kar najsrčneje. Ko je cela družba potem odkorakala v vas, med potjo pozdravljena od ostalih vašcanov in žena, sta prišla hitro tudi radovedna orožnika za njimi ter sta skrbno opazovala, kako se zbirajo vsi obcinarji iz Ricmanj-Loga na prostornem vrtu Švarcove gostilne. Pričakovali smo, da prideta tudi na vrt, toda premislila sta si končno vendarle; zadovoljna sta bila sama s seboj, ker sta že malo preje županu dokazala, da imata v Ricmanjih več ukazovati, kakor župan sam. — Ker je namreč v prejšnji noči hud naliv pota sredi vasi hudo razjedel in pokvanl, je bil naroČil župan kot skrben načelnik, da dva vaščana nastale jarke zaradi preteče očite nevarnosti za življenje in zdravje vašcanov takoj popravita in posujeta. — Komaj sta pa z delom pričela, Že je bila sv. Herman-dada na mestu inje delo prepovedala, češ, da župan nima pravice teh nujnih poprav v nedeljo naročati in ko je župan naglasa!, da ima on odgovornost za pokvarjena vaška pota in če si kdo nogo zlomi v jarkn, mu je straž-mešter kratko samozavestno odgovoril: -Jaz ustavljam in prepovem to delo in Če Vam ni prav, se pa pritožite, kamor hočete." — Župan mu je tudi obljubil to pritožbo. — To le mimogrede navajamo, da javnost izve, kako da skrbi c. kr. orožništvo za javno in telesno varnost v Ricmanjih. — Točno ob polu deseti uri so se zbrali osebno vabljeni gospodarji občine Ricmanje - Log in sicer v polnem številu v prostorni dvorani prvega nadstropja g. Švarcove gostilne. Tu so se posedli sivolasi starčki in krepki mladi gospodarji, iz kojih lic odseva odločnost, resnost in železna volja; nekateri obrazi so prav klasične podobe, kakor iz kamna izklesani in opazovalcu je kmalu jasno, da ti možje niso omahljivci in da vedo, kaj hočejo in kaj delajo. Vsak posamezni vaŠČan je ob prihodu gostom podal roko in jih pozdravil in ko so bili vsi do zadnjega gospodarja zbrani, vstane župan gosp. Berdon ter pozdravi navzoče goste, razloži občinarjem namen današnjega zborovanja, na kojem se bode poročalo o sedanjem stanju ricmanjskega verskega vprašanja in na kojem naj se obcinarji izreko, kako bodejo v bodoče postopali. Po teh besedah so zaorili živio-klici gostom po vsej do zadnjega kotička napolnjeni zborovalnici in razpravljanje se je pričelo. Kot prvi govornik nastopi bivši kaplan ricmanjski g. dr. Požar, živahno pozdravljen od svojih bivših župljanov. Isti opiše in naslika zgodovino ricmanjskega verskega vprašanja mirno, stvarno in objektivno in izjavi končno, da je ustrezaje želji izrečeni mu iz Rima, zapustil Ricmanje, ker se je njemu vsa j krivda zaradi riemanjskih homatij pri-| pisovala, in ker je hotel dokazati, da noče biti on ovira za povrnitev mirnih in rednih cerkvenih razmer v Ricmanjih. Končno izjavi govornik, da naj se obcinarji danes odločijo čisto po svojem prepričanji in prostovoljno, katero pot hočejo za prihodnje hoditi in jim da v preudarek, ali bi ne kazalo, morda iz oportunitetnih razlogov, da se povrnejo zopet v naročje rimsko katoliške cerkve, ker je gotovo, da jih bode Škof Nagi z velikim veseljem zopet sprejel in jim zlate mostove gradil. Komaj je pa govornik izrekel ime škofa »Naglau, zadone ogorčeni so glasni klici: „ P r o č od Nagla, proč od Rima, Nagi nas je že dostikrat nalagal, mi nočemo o njem nič slišati in starčki, ki so dosedaj mirno poslušali, klicali so skrajno ogorčeni in užaljeni: „Proč z Naglom, pojdimo v p r a v o -slavje" ter srdito tolkli s pestjo ob mizo! Buknil je bil z elementarno silo vihar proti škofu Naglu in kdor je bil prisoten, ta se je osvedočil, da teh mož ne bodeta omajala niti škof Nagi, niti politična oblast in želeti bi le bilo, da bi bil škof sam navzoč in bi Čul ljudsko sodbo in svojo odločno obsodbo! G. dr. Požar je z dobrim namenom priporočal bivšim svojim župljanom, da se lahko vrnejo pod Škofa Nagla, toda ta nasvet naletel je na viharen odpor, in se je soglasno ves zbor proti škofu Naglu z največjim ogorčenjem izrekel. — Dr. Požar je končal svoj govor z nasvetom, da se zbor odkritosrčno in po svojem prepričanju izreče, kako da namerava za naprej postopati in da g. poslanca Plantana naprosi za njegovo podporo in pomoč v nadaljnem boju. Kot drngi govornik nastopil je potem g. drž. posl. Plantan, kojega zbor živabno pozdravi in takoj nastane grobna tišina, ter prične govornik prilično takole govoriti: Najprvo prav iskreno pozdravljam Vas dragi slovenski bratje iz Ricmanj, in izražam Vam v lastnem imenu in imenu svojih somi- šljenikov srčne simpatije in občudovanje radi Vašega dosedanjega resnega vztrajnega, mirnega in odločnega nastopanja. Naglašam svoje veselje, da imam danes priliko osebno spoznavati Vas poštene gospodarje občine Ricmanje -Log, katera^ je tekom zadnjih let zaslovela po vsem slovanskem svetu vsled svoje odločnosti in vsled svojega tako požrtvovalnega resnega in dostojnega nastopa. Jaz se zanimam za Vašo stvar že več let in veselilo me je, da ste se ravno do mene že večkrat obrnili in me tudi na današnji shod porabili. Drage volje odzval sem se temu vabilu in danes hočem Vam, cenjeni obcinarji ricmanjski, povedati odkrito in mirno, kaj da sem dosedaj storil in kako da Vaša stvar stoji. Jaz sem dne 17. februarja 1903 v državnem zboru vložil na ministrskega predsednika Korberja in naučnega ministra Hartla obširno interpelacijo ter popisal Vam storjeno očito krivico in zahteval pomoči proti nasilnemu in nezakonitemu postopanju političnih in cerkvenih obla-stnij in zahteval, da osrednja vlada ščiti po državnih osnovnih zakonih Vam in vsem državljanom zajamčene pravice. Do danes nisem dobil odgovora na to interpelacijo, med tem je izginil iz političnega življenja ministrski predsednik Korber in jaz sem premišljeval, ali ne bi kazalo; to zadevo spraviti v državnem zboru potom nujnega predloga na razgovor. Mikalo me je pozornost državnega zbora obrniti na nečuvene, naravnost škandalozne moderne države nevredne žalostne razmere, v katere Vas je cerkvena, oziroma državna oblast pahnila in ki že več let trajajo. Vi, akoravno dobri kristjanje, živeti morate v takih sramotnih razmerah, kakor noben narod črncev v srednji Afriki. Vaši otroci niso zadnja 3 leta krščeni, Vi ne poznate cerkvenih porok in Vaši bolniki umirajo brez tolažbe sv. vere in mrliče spremlja mesto duhovnika edino le Vaš Župan in obcinarji. Kje na svetu nahajajo se še enake razmere? Nikjer! kajti le v blaženi Avstriji je mogoče, da cerkev in poli- tična oblast tako postopa nasproti mirnim vaščanom in mirnim ljudem, samo radi tega, ker zahtevate slovensko bogoslužje Toda kakor je bilo vabljivo to vprašanje spraviti v državni zbor, opustil sem to misel, ker sem prepričan, da se tako važno vprašanje mirnim potom brez burnih prizorov v drž. zboru, — in ti bi bili sigurno nastali, — prej reši in ugodno zaključi. V interesu Vaše poštene stvari sem rajši izbral pot mirnega posredovanja prepričan, da s tem več koristim Vam in pravici, ki je očito na Vaši strani. Po treznem premišljevanju sklenil sem na Vašo željo stopiti v dotiko s papeževim nuncijem na Dunaju in podal sem se dne 6. majnika 1. 1904 k papeževemu nunciju na Dunaj, da mu obrazložim vaš neznosni položaj in ga za posredovanje naprosim, da se vpelje v cerkveno in versko življenje v Ricmanjih zopet red. Žalibože, da prevzvišeoi g. nuncij samo laško govori in da mu nisem mogel osebno opisati riemanjskih Žalostnih razmer; nakazal me je na svojega uditorja Recotero in jaz sem imel ž njim dolg in deloma precej rezek in živahen razgovor o tem predmetu. G. uditor me je najprej, ko sem mu komaj povedal, da pridem v zadevi Ricmanjcev, osorno napadel z besedami, da ni dobro, če se laiki vmešavajo v cerkvene reči in da naj se le škofu Naglu prepusti, da bode napravil red v Ricmanjih. Na ta direktno žaljivi napad, dal sem mu odgovor, kakor ga morda ni pričakoval. Naglašal sem, da jaz kot zaupnik Ricmanjcev intervenujem, da pa sem kot zastopnik naroda tudi ne samo opravičen, temveč tudi dolžan zastopati in braniti pravice Ricmanjcev, ki so jim po državnih osnovnih zakonih zajamčene. — Ker pa je ravno Škof Nagi tisti, ki noče pravic Ricmanjcev priznati, je umevno, da iščejo obcinarji ricmanjski zavetja pri o Na devinski skali Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.) Molče sta jezdila naprej. Čez nekaj hipov sta se Jurjeva Vihra in Hasanov konj začela ustavljati. Vihra je začela nozdrvi dvigati kvišku, Hasanov konj je naglo premikal ušesa sem in tja. Z začudenjem se je obrnil Juri proti svojemu sužnju; ta ni kazal ne presenečenja, ne strahu, samo oči njegove so se svetile, kakor bi hotele prodreti temo. — „Nekdo je v najini bližini," je rekel Juri vprašujoče in obenem grozeče. t Jezdeci morajo biti," je odgovoril Hasan. „Lejte, Vihra jih je spoznala in nadaljnje pot in moj konj ne bo zaostal." Zdirjala sta naprej. Tema, ki je objemala Furlansko ravan, je bila tolika, da se ni videlo niti deset korakov daleč. Hasan se zdaj ni dosti menil za svojega gospodarja; večkrat ga je celo prehiteval, da je moral Juri svojo Vihro * ostrogi nagnati, da ni zaostala. To je v Jurju vzbujalo vsakovrtne sume, saj se je dobro zavedal, koliko si je napravil sovražnikov s svojo nebrzdano silovitostjo in svojevoljnostjo. Morda je Hasan katerega teh sovražnikov skrivaj obvestil o nameravanem nočnem izleta devinskega vladarja; morda ga vodi zdaj Hasan v prepad, iz katerega ne bo rešitve. Juri si je priznaval, da mu Hasan doslej nikdar ni dal povoda, dvomiti nad njegovo zvestobo, ali njegova molčečnost je mogla biti prav tako izraz brezpogojne vdanosti kakor globokega sovraštva. Iz daljave se je zaslišalo rezge tanje. V tem trenotku se je Hasanov konj povzpel kvišku in se koj nato ustavil. Tako hitro se je to zgodilo, da je Vihra zdirjala Se kakih dvajset korakov daleč. Šele potem jo je mogel Juri obrniti in jezditi nazaj, kjer je stal Hasan. „Gospodar moj," je izpregovoril Hasan, ko je bil Jari prijezdil do njega, „prišla je ara odločitve. Ti zdaj lahke napraviš is mene nesrečnika, ki bo zlomil suženjsko verigo, pa Se bi bila od železa, pa če bi Tebi moral zabosti nož v sree. Lahko pa tudi napraviš is mene sužnja, ki ti bo zvest kakor pes, a bi imel tigrove kremplje za tvoje sovražnike; ki te bo ubogal, kakor te uboga tvoja pest in ki bo udaril, ne da bi premišljeval in omehoval, kakor udari tvoja roka. Jaz ti bom oko, ki bo vse videlo; jaz ti bom nho, ki bo vse slišalo; jaz ti bom meč, ki se ne bo uklonil niti strašnemu duhovskemu pre-kletju. Voli sedaj, vladar devinski, kaj ti naj bom." „Ne bojim se te, suženj, pa bodi to ali to," je z neskončnim ponosom odgovoril Juri. „ Ali ti, suženj, si mi grozil in zato te zadene zaslužena kazen; obrni konja in vrni se nemudoma domov." Prvič kar je bil Hasan J u rje v suženj, se ni uklonil gospodarjevemu ukazu, in Jurja so vspričo tega obšle temne slutnje, ker je bil sam skoro neoborožen, Hasan pa je imel svojo krivo sabljo in svoje bodalo. „Ali si oglasil, črni pes," je srdito zakričal Juri, ki je videl, da se Hasan ne gane. „ Slišal sem te, gospodar in tudi razumel; toda ti nisi mene razumel. Poglej to pot; spodi me naprej, namesto da me podiš nazaj v Devin, in pridobiš si naj z ves tej šega sužnja in ■rce, ki se ti ne bo nikdar izneverilo. pa Če bi mi ga izrezal iz prsi. Če pa me pošlješ domov v Devin, potem, gospodar, postane iz mene strupena kača." Jurja je jeza prevzela tako, da je s povzdigneno palico planil proti Hasanu. ag „Ze zopet se predrzneš mi groziti?" In ker se Hasan ni umaknil z mesta, je Juri z železno palico udaril Hasana po levi roki s tako orjaško silo, da je slišal, ko je počila kost. Hasana je roka upadla ali niti najmanjši glas ni izdal njegove bolesti, Prav kakor da bi sploh ne bil zadet, ni glave ni premaknil nego vlekel na ušesa nerazločne glasove, ki jih je iz daljave donašal veter. „Gospodar, sprejmi vsaj zdaj mojo ponudbo," je s tihim glasom prosil Hasan. „Ti si blazen; nizek suženj hoče meni, devinskemu vladarju, narekovati pogoje." „Potem, o gospodar, je bolje, da me tu na mestu ubiješ, zakaj v Devin se jaz ne vrnem." Iz daljave se je zdaj še razločneje slišal nov šum in novo rezge tanje. „Gospodar, pusti me naprej," je ihte prosil Hasan, „usmili se in pusti me naprej.11 Ta trdovratnost je napravila na Jurja vendarle nekaj vtiska. „Saj pojdeva lahko skupaj naprej." „Ali jaz moram priti sam; Čuješ-li, gospodar, jaz moram sam priti na kraj, odkoder se Čuje ta šum. Zaostani le za nekaj časa." „Zakaj?" je vprašal Juri, v katerem se je jeza umikala radovednosti. „ Zakaj naj zaostanem." Hasan ni odgovoril. Poslušal je z napeto pozornostjo na šum, ki ga je donašal veter. Zdaj je ta Šum prihajal od drage strani. Tudi Vihra ga je slišala in se obrnila na tisto stran, Hasan pa je povesil glavo in obrnivši svojega konja rekel tiho: „Moje življenje je odšlo; gospodar, jaz grem v Devin." Pognal je konja, a ga takoj zopet ustavil in ponudil Jurja svojo desno roko. „Gospodar — razbij mi še to roko in potem me pusti oditi." Devinskega vladarja je ta ponudba globoko pretresla. Na kaj takega ni bil pripravljen. Spoznal je, da se pač nihče ne bi pripravljal na tak način na izdajstvo in zato je obžaloval svojo prenagljenost. _ (Dalje psa.) narodnih zastopnikih, to je državnih poslancih. Sedaj je postal gosp. nditor takoj bolj mehak, ko je videl, da ne opravi pri meni nič z osornostjo in razpravljala sva potem ricmaujsko vprašanje na dolgo in široko. Pri tej priliki mi je odkrito povedal, da rimska knrija ne mara slovanskega bogoslužja, da mora tam, kjer je šele nekaj Časa vpeljano, se zopet opustiti in da je tudi nepo-stavno nekaj časa v Ricmanjih vpeljano bilo. Ko sem g. uditorju povedal, daje sv. oče Lev bil škofu Naglu naroČil, da ustanovi v Ricmanjih zopet samostojno Župnijo in uvede slovansko bogoslužje, zadri se je g. nditor, da tega treba ni, da imajo ljudje dovolj, če par slovenskih pesmi v cerkvi pojo, vse drugo naj pa ostane, kakor je bilo, latinsko. Pristavil je še, da je kriv vsem sitnostim dr. Požar, ki mora iz Ricmanj proč ,iti itd. Vprašal me je odkod vem, da je sv. oče Škofu Naglu naroČil, da se vpelje slovansko bogoslužje in ko sem mu odgovoril, da vera to iz povsem zanesljivega vira, namreč od visokega cerkvenega dostojanstvenika, odrezal se je g. uditor prav nepremišljeno tako: „Kaj hočete, če tudi Rim res dovoli slovansko bogoslužje, tega ne dovoli NjegaVeličanstvo, avstrijski cesar sam!" Ta izjava uditorjeva presenetila me je za trenotek nepopisno, kajti Če bi bila istinita in osnovana, potem bi moral Človek obupati nad pravico. Vendar sem takoj spoznal, da je to le skrajna breztaktnost, s katero si je hotel namestnik nuncijev iz zagate pomagati. Konec tega razgovora je bil pa ta, da sem g. uditorju za g. nuncija izročil pismeni memorandum, v kojem sem se ponudil za posredovalca med Ricmanjci in med rimsko kurijo, samo da bi se dosegel v interesu cerkve in javne morale Čim preje zopet mir. — Uditor mi je obljubil, da bode moj memorandum izročil in raz-tolmačil Njega prevzvišenosti g. nunciju in da bodo škofa Nagla pozvali, da odgovarja na ta memorandum in da me bodo tekom 2 do 4 tednov p o-zvali v nuncijaturo na raz govor. Jaz sem temu pritrdil in bil osvedoČen, da se bode mirno vsa zadeva rešila. Sedaj pa Čakam že 16 mesecev na odgovor nuncijature na Dunaju in prišel sem do spoznanja, da je gosp. uditor dano mi besedo snedel in da je R o-mana fides nulla fides, to se pravi, da rimska zvestoba ni piškavega oreha vredna. Čakal sem do konca letošnjega državnozborskega zasedanja mirno na odgovor nuncijature in ker ga le nisem dobil, sklenil sem po zaključku državnozborskega zasedanja obrniti se do ministra za uk in bogočastje. Državni proračun za I. 1906. Dunaj, 18. septembra. V celoti se proračun za leto 1906 ne bo mnogo razlikoval od letošnjega. Kakor lani, tako znašajo tu i i lotos zvišane potrebščine nad 40 milijonov. Tega po-viska je deležno železniško ministrstvo 12 milijonov, poljedelsko ministrstvo tri milijone, ministrstvo notranjih zadevdva milijona, trgovinsko ministr-strstvo 6 milijonov (največ sa napravo telefona). Za odplačevanje državnega dolga je proračunjenih 21 milijonov Vkijob vsemu temu bo baje prebitka kake tri milijone kron. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 18. septembra. V nedeljo )e sprejel cesar v avdijenoi vojnega ministra baruna Pitreieha. Nato je bil baron Fejervary brzojavno pozvan v avdijeneo. Danes sta bila v avdijenai Pitreich in Fejervarv. Razpravljalo se je o vojaških koncesijah, ki se dovolijo Madjarom. Slej kot prej pa je izključeno, da bi se dovolilo madjarsko poveljevanje. Prve dni meseca oktobra baje potuje cesar v Budimpešto. — Baron Fejervarv ostane še đo jutri na Dunaju, da predloži cesarju popolni imenik politikov, s katerimi se začnejo pogajanja zaradi rešitve k r i s e. Budimpešta, 18. septembra. Državno pravdništvo je po kratkem zasliševanju izpustilo od vetnika dr. Kalmava, ki ga je policija zaprla kot sumljivega sokrivca pri veleia dajski brošuri. Čani odvetniške zbor niee so naprosili zborničnega predsednika, naj skliče izredni občni zbor, da protestuje preti takemu kršenju osebne svobode. — Član magnatake zbornice Pronav, ki je v zadnji seji tako odločno nastopil proti Fe-jervarvjevemu ministrstvu, je sklenil, razdeliti svoje milijonsko premoženje za podpore uradnikom, ki jih je vlada kaznovala zaradi pasivne resistenoa. Dogodki v Macedoniji. Dunaj, 18 septembra. Generalni konzul Oppenheimer je imenovan za avstro-ogerskega oivil-nega agenta za Maoadonijo, kar se je turški vladi že ofioialno naznanilo. Carigrad, 18. septembra. Turška vlada je poslala poslaništvom varstvenih velesil poročila o zadnjih dveh krvavih spopadih v Macedoniji. Poročilo pravi, da so v Kononici turški vojaki ponoči obkolili hišo, v kateri je bilo 20 vstašev, ki so v temi ušli. Ne ve se, ali so štiri žene in tri otroke, ki bo jih našli mrtve, ubili vstaši ali turški vojaki. — Drugo poročilo govori o dogodkih v M o -gili, kjer so turški vojaki ubili 9 Bolgarov. Poročilo pravi, da ubiti niso bili mirni vaščani, teuauč tovariši zloglasnega roparja Dimka ter so tudi v boju na njegovi strani padli, doČim je poglavar sam zbežal. Položaj na Ruskem. Varšava, 18. septembra. Po mestu se delijo tajno tiskani listki, ki napovedujejo smrtne obsodba odličnih oseb. Petrograd, 18. septembra. V Ssbastopolu so včeraj obesili dva mornarja s puntarske ladje »Pobje-donoseev«. Pri tretjem se je smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo. Ločitev Norveške od Švedske. L o n d o n, 18. septembra. V Kari-stad prihajajo številni vojaški vlaki. Švedsko brodevje je razdeljeno v tri divizije, katerih dve križarite blizu norveške meje. Vse ladje so pripravljene na boj. Tudi Norveška sa v naglici oborožnje. Kmetje morajo povsod delati barikade na cestah. — Kralj E d v a r d si prizadeva, da bi se doseglo sporazumljenje med obema državama. Vest, da so se delegatje v Karlatadu sporazumeli, se ne potrjuje. Petrograd, 18. septembra. Iz K .rl ':.ada je došlo cfuialno obvestilo, da je mirno sporazumljenje med S ?ed-Bko in NorvEŠto zagotovljeno. S/ed-ski listi pozdravljajo vest v posebnih izdajah. Konferenca zaradi Maroke. Berolin, 18. septembra. Za konferenco ae je določil kraj Alge-ciras. Konferenca se sestane koncem meseca januarja pr.h. 1. Japonska po vojni. Pariz, 18. septembra. Angleški listi so med vojno vedno prinašali večinoma izmišljene senzacije o poneverbah v luski armadni upravi ter hvalili pošteni in vzorni red pri Japoncih. Sedaj pa se poroča iz Tokija, da so trije japonski mornarični blagajniki med vojno poneverili nad 17a milijona K, in sicer so manipulirali nemoteno ceh leto. Kriva je seveda mornarična uprava, in opo-zic:ja pripravlja zaradi tega nov napad na vlado. Dopisi. Iz Vrhpolja pri St. Jerneju. Cenjeni čitatelji »SI. Nar." se gotovo še spominjajo dopisa iz naše vasi radi ustanovitve propotrebne šole. Preteklo je sedaj že 12 let odkar je spoznala šolska oblast, da se mora radi velike oddaljenosti od sosednje šole kakor tudi radi obilnega Števila šolodolžnih otrok zidati tu dvorazredna ljudska šola. V ta namen se je kupilo stavbišče, dovolila se je deželna podpora in izvolil se je krajni šolski svet. Pričakovali smo torej z vso gotovostjo v kratkem pričetek dela. A čujte! To, kar so spoznali za potrebno odločilni fatorji in vsi za napredek vneti ljudje, hočejo nekateri sebičneži izpodbiti ter preprečiti zidanje šole ter delujejo proti nji s sramotnimi sredstvi. Pred leti so se namreč nabirali podpisi za ustano vitev šole, a sedaj proti nji. Šentjer-nejski obč. sluga je htdil od hiše do hiše ter hujskal ljudstvo proti šoli ter ni prizanesel celo leni na smrtni postelji. Ni čuda, da je dobil mnogo podpisov, posebno še vsled tega, ker je imenoval osebe, katere to Žele in so odločno proti naši šoli. Dne 5. t. m. je bila v Št. Jerneju komisijska razprava radi zidanja okoliških šol. K razpravi je bil pozvan ves obč. odbor in povabljeni so bili tudi drugi nasprotniki šole, drugim se je vse skrbno prikrivalo. Zadnji čas smo slučajno zvedeli o razpravi ter se aas je moglo le malo udeležiti. Pri razpravi je vstal župnik in v imenu drugih se izrazil takole: „Mi vsi smo se zedinili in smo proti šoli, treba bode razširiti cerkev in ne moremo skrbeti za šole." Da je on proti naši šoli, ni bilo treba še posebej naglašati; da pa on ni proti zidanju nepotrebnih župnijskih hlevov, nam je tudi dobro znano. Saj je pri obč. seji stavil predlog, da naj se za našo šolo dovoljena deželna podpora porabi za hleve. V Št. Jerneju imajo sedaj dve ljudski šoli, in sicer štirirazrednico z dvema vzporednicama in enorazrednico za oddaljene otroke. Poslednja je nastanjena v uradno za nerabno spoznani stari šoli. Ako se bode še katera izmed oddaljenih vasi oglasila za Šolo, ustanovila se bode v Št. Jerneju zopet nova šola in tako bomo imeli čez nekaj let tam več šol, v okolici pa nobene in s tem bo gotovo vsem ngodeno, posebno nam oddaljenimi Radovedni pa smo sedaj, kaj bode ukrenila šolska oblast. mm Šolska raztava, (Konec.) Tudi risbe učencev in učenk z dežele niso b-le napačne. Pač pa se je videlo, da očiteljstvu po deželi manjka za to novo metodo potrebnih knjig, ki na) bi jih pridno preštudirali. Prav Čedne risba ie razstavil tudi meščanski učitelj g. H o mek iz Krškega. L« žal, da je bilo na risbah čitati prevečkrat eno in isto ime učencev. Razstava risb ljubljanskega o. kr. učiteljišča je napravila na občinstvo kaj ugoden vtisk in je pričala, da pride med svet sedaj učiteljatvo, ki bo kos svoji nalogi, poučevati risanje po novi metodi. Posebno dobre so bile skice, delane v velikem merilu z ogljem. Tako risanje je za učitelja posebno važno, ko mora pri vsski priliki v pojasnjevanje raznih popisov risati na tablo. Razstavljenih je bilo tu tudi več risb, ki so jih iz-gotovili kandidatje in kandidatinje doma. Teh bi ne bilo treba razstaviti, ker so dvomljive vrednosti, ko, zl*sti pri kandidatinjah, prav pog sto poseže med delo kaka druga spret-nejša roka. Ta oddelek, kakor rečeno, je bil velezanimiv in gre vsa čast g. prof. Suharju. Vendar bi bilo pa prav v tem oddelku na mestu, da bi bile razstavljene risbe od najslabših, srednjih in najbolja h učencev, in sicer vse zato, da vidi uči-teljstvo pot, po kateri se je poučevalo, in vidi dalje tudi, da ni vse zlato, kar se sveti, in da je povsod in tako tudi na učiteljišču nekaj učencev, ki so slabi risarji. S%nae Up in najlepše risbe, ki s3 j h sedaj razstavile šole, privtdejo marsikakega učitelja do obupa, češ, saj mi nikdar ni rnrgcče doseći tega, kar vidim tu razstavljenega. G.ede nove metode o risanju pa bo potreba, pred no ae vpelje na vseh šolah, Še posebej go voriti, ker je tupatam še dokaj po mankljivcga in nesigurnega. Tudi pismenih izdelkov je bilo razstavljenih lepo število. Pisava je bila pri nekaterih uftenc;h vprav pre s*netljiva. Napredek v lepdpisju je bil od naloge do naloge večji in z vseh teh izdelkov je odseval mogočen vpliv Janez Levčeve metode sa pisanje. S to metodo si prisvoje učenci hitro in lepo pisavo in ne potrebujejo nobene Jtneature. Želeti bi bilo, da bi se po tej izborni metodi poučevalo tudi po deželi. Vsa razstava je bila vobče krasna, tf-.-kt nje velikanski in vpliv, zlasti na učiteljstvo, pa je bil tolik, da se bo z novimi močmi poprijelo svojega težavnega posla in skušalo doseči one uspeli^, ki so brtlirali na tej razstavi. Tudi na občinstvo je napravila razstava veleugoden vtisk, saj jo je pa tudi poselilo na tisoče ljudi. Razstava je sedaj satvorjena in mnogo se je o nji govorilo in pisalo, vendar pa ae nihče ni zmenil za onega, ki je bil pravzaprav duša celi razstavi, ki jo je pravzaprav priredil in uredil ter imel premnego posla s sestavo kataloga, i. dr. Ta mož je g. vodja Fr. Gabršek. Njemu gre v prvi vrsti zahvala. Žrtvoval je akoro ve« svoj prosti čas za to in ni ae bal truda in dela, le da ugodno reši svojo vzvišeno nalogo. Pri tem težavnem pcs'u pa mu je stala na atrani vrla gdč. voditeljica M. M a -rout, ki je akrbeia med razstavo, da se je nadzorstvo redno vršilo. Hvala gre pa tudi vsemu ljubljanskemu učiteljstvu, ki je imelo s to razstavo polne roke posla. S to raz stavo je učiteljstvo pokazalo, koliko deluje, pokazalo je pa tudi, da stori več, kakor je njegova dolŽaoet, in pokazalo je, da dela in se trudi zgolj le v dosego svojih vzvišenih ciljev, nikakor pa ne edino le zaradi plače, ker vsakdo lahko uvidi, da učiteljska plač« njegovim poslom ni primeraa in je naravnost škandalozna. Sram bi jih moralo biti sedaj, ko so videli razstavo, vaeh onih, k« stoje pri polnih mastnih, deželnih ali državnih bla-gajnicab, a sa uĆ.teija nimajo vinarja. Pa jih ne bo sram in povem vam naravnoat, predragi kolegi, da so vae vaše nade, vai vaši upi na boljšo bodočnost le varanje s* m »ga sebe. Vi ste učitelji in zato, ker a e ušitalji, ne dobite nič, prav nič ne dobite, ker so prav oni ljudje, ki vam režejo kruh, mnenja, da mora učitelj delati zastonj. V vsakem dru gem stanu se plačujejo delavoi po delu, pri učiteljstvu iščeš tega z i-man. In ko se uboga učiteljska para oglasi z« izboljšanje gmotnega stanja svojemu delu in stanu primerno, že sa oglasi kak mastno plačan mogotec v tem ali onem zboru, ki poreč*: »Gospodje, svinčnik v roke, in videli boste, koliko ta mož zasluži!« Pri tej priliki pa bo našteval in prišteval vse mogoče in nemogoče stranske, začasne prislužke, le da ti odje celo to, kar ti gre. In č*sih sedi v takih zastopih tudi kak učitelj; pa Če misliš, da se bo ta potegnil za te, se zelo motiš, ker se boji, da se mu ne bi zmajal stol časti ia s'ave, ki si jo douaišijuje Žalostno, a resnične! — jjj Dandanes se plačuje uČ teljstvo kvtrčjem še s kako ponvaio, ki nič ne stane, toda od te nima učiteljeva žena ničesar d$ti v louec No, in taka pohvala se je dala uč.teljstvu tudi ob sklepu šolske razstave, a v njej leži edino ta razlika, da so jo govorili m ž-, od katerih jih je ntksj, ki imajo res srca za učiteljstvo, a so, žalibog, sami brez moči in nimajo ključa do omenjenih bla gajnic Najboljše plačilo za ves trud, je zaves:, ki jo ima učiteljstvo lehko s ponosom, da je storilo več, kakor je njegova dolžnost, in ta zavest |e v žalostnih teh čas.h ed.n* tMižba. A. Sič. Brzojavke ob priliki odkritja Prešernovega spomenika. I m o s k i: Nježuom slavlju bratske Slovenije vječna slava. — Hrvatska Či t a o n i c a. Predsjednik d r. M i h o v i 1 V u ko vi ć. Jastrebarsko : Današnjoj kulturnoj slavi naše susjedne braće Slovenaca presustvujemo u duhu časteći uspo-omenu najveČega pjesnika i osnivaoca slovenske literature, kome kličemo: vječna slava! -— Narodna čitaonica Jastrebarsko. Karlovac: Uznositom slavlju bratskoga slovenskoga naroda raduje se i grad Karlovac kličući: Slava neumrlom pjesniku Prešernu ! Živili Slo venci! — Gradski podnačelnik d r. Kornitz er. Karlovac: Današnjoj slavi bratskog nam slovenskog naroda pridružuje se — Hrvatski Sokol. Karlovac: Pred etom odkrive-nom spomenikom najvećeg slovenskog pjesniku sagiba duboko svoj barjak, kličući: Vjećna slava Prešernu! — Vatrogasno društvo Karlovačko: zapovjednik Absac. Kastav: Sa obala laznrne Adrije istarska vila klice: Vječna slava pjesniku „ Krsta pri Savici" ! — Pred sjednik Rubeša. Kraljevica: Vašoj i našoj slavi radujemo se od srca. Za društvo za ponesanje Kraljevice: — D r. Košić. Kraljevica: Sa vilom bledskega kraja, gdje se je vidjela krasna pojava neumrlog pjesnika Prešerna, koji je pjesnom oživio slovenski narod, veseli se hrvatsko pjevačko društvo: „Zvie-z d a Danic au. Kraljevica: Sa obara hrvatskoga mora neumrlom pjesniku Prešernu, koji je bratski slovenski narod svojima krasnima pjesmama podigao, kliče Slava! — Narodna Čitalnica. Kraljevica: Pomeniku neumrlog pjesnika Prešerna klanja se mjestna občina. — Glavar Mate Valj ato. Kraljevica: Zastupstvo i poglavarstvo občine Kraljevica izrazuje bratski osjećaj i radost k proslav slovenskog pjesnika i rodoljuba PreŠ erna. Slava njemu 1 Srdačan pozdrav braći ! — Načelnik P o 1 i ć. Krap. Toplice: Žaleć nemognći osobno prisustvovati, kličem i iz Krapinskih Toplica: Slava Prešernu 1 U ime svoje občine i Čitaonice Kastavske: načelnik J e 1 u š i ć. Križevac: Uzvišenoj proslavi, uspomene neumrlog Prešerna uzkrstite- lja slovenske poezije, pridružuje se u dubu — Narodna Čitalnoca u K r i ž e v ci h. Križevci: Slava Prešernu ! kliče Hrvatsko pjevačko društvo „Zvono". K u t j e v o: Današnja velebna slava neka okrepi slovenski narod u borbi za obstanak i kulturni napredak. Slava Prešernu! — Hrvatska čitaonica Ogulin: Prigodom odkrića spomenika velikom pjesniku, sinu milog nam i bratskog slovenačkog naroda kličemo: Slava neumrlom Prešernu ! — S. Gomirac, dr. Pavlović, Žagar, Jelinek, paroh Vuke-lić, Vurdelja, Pongračić, Kirjaković, Bukenac, Mar-čelić, Gikon, Mane Gomirac. Otočac: Uznositoj kulturnoj proslavi bratskoga slovenskoga naroda učestvujemo duhom uz poklik: Slava Prešernu! — Hrvatska čitaonica. Petrinja: U Ljubljanu narod sa svih strana hrli, Pjesma sred se ori, brat s bratom se grli, Slavenstvo se stalo, ko opleten vjenac, Naprvo mezimci Srb, Hrvat, Slovenac. I čuju se riječi zagrljene braće, Da ih više ništa rastaviti neće. A s Triglava Vile Savom Šalju glase: Pjesniku Prešernu Slavenstvo klanja se. — Sretner, D a n č i ć. P u 1 j : Slava Prešernu, čast Ljub ljani, ponosu slovenskega naroda. — Istarski Sokol. Reichenhall: Pridružujem se slavi, želeći svaku sreću i napredak slovenskom narodu. — Ante Bačić, predsjednik Vile iz Sušaka. Reka: Velikom slavlju bratskog slovenskog naroda pridružuje se hr vatska Čitaonica „Podvezica". Reka: Dio Bog, da slava Prešernova bude zalogom kulturnoga i političkoga udruženja i jedinstva na roda slovenskoga i hrvatskoga, koji je bogu i po krvi jedan. — Dr. Banj av-čić, dr. Harambalić, Zagorac, zastupnici naroda ; likar A k a č i ć. Sanski most: Danas, kad su pogledi sviju Slovena upravljeni na ono mjesto, gje svjesna braća Slovenci pred cijelim kulturnim svetom daju do kaza o svojoj narodnoj individualnost., i mi odajemo slavu vašemu najvećom pjesniku kličući: Slava Prešernu! Živila Slovenska! — Hrvatsko pjevačko društvo „Pobratimstvo". Samobor: Slava Prešernu, živeli izvodioci njegovih ideala Zorko PadriČić, za zbor pri županu. Sisak: U duhu prisustvujem slavi bratskoga naroda slovenskog, kličući riečima prvog sveslavenskog apostola : peklo zradeum neba, zradeum neb. slabvm veznum. — Dr. Stjepko S p a n i ć. Sisak: Dragi brate, izruči miloj braći Slovencima, da je slava slo. -skog naroda radost bratskog hrvatskog naroda. — „Hrvatski Sokol" u Sisku. S u nj a: Radujte se Slaveni, Što biela Ljubljana podiže spomenik svom i našem Prešernu. Na očigled svih Sla vena pružaju si bratske ruke slavensku braća u znak solidarnosti. Slava Pre šernu! Živela i evala naša Ljubljana i živeli uČestnici, njeni gosti mili! — Hrvatska Čitaonica u Sun j i Košta Obradović, Ante No vak, Anton Ivčević, Ivan Biful, Grgurić, D. Stumpe. Sušak: Neumrlom geniju Pre šernu klanja'se — „Hrvatska čita. nica" Trsat. Varaždin: U ime uredništva „Naših Pravica" i kao starosta „Hrvatskog Sokola" duhom prisustvujem slavi bratskog slovenskog naroda uz poklik : Slava vječna Prešernu Živili Slovenci! — Dr. Magdić. Voloska: Veličanstveno slavijo kojim se odkriva spomenik pjesnik., proroku budućnosti slovenskoga naroda dokazuje, da će slovenski narod Živiti, jer narod, koji mrtve si štuje, na prošlosti budućnost si snuje. Slava Pre šernu! Živio slovenski narod! — Dr. Stanger, načelnik. Zader: Prisustvujemo duhom današnjem danu bratskog nam naroda, danu harnosti i velike napomene prema zaslužnome svome slovenskom sinu. Slava brezbrojua neumrlome Prešernu — Hrvatski Sokol. (.Dalje prih.) Dnevne vestL V Ljubljani, 19. septembra. — Vladna pastorka — II. dri. gimnazija w Ljubljani. V vladnih krogih se je v zadnjem času zatrjevalo, da se letošnjo jessn na vsak način prične z zgradbo po slopja aa II drž. gimnazijo v Ljub ljani. Sedaj je jesen že tu, a o zgradbi še ni duha ne sluha, in kakor se čuje, ae je stavba zopet, kakor že večkrat, preložila — na prihodnje leto, ali bolje rečeno, ad sa-lendas graecas ! To je javen škandal! II. drž. gimnazija je na- HT Dalja v prilogi. ^fMi Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 2)4, dne 19 septembra 1905. meščena v takih naravnost škandaloznih prostorih, da bi zastonj iskali primera drugod po vsi Avstriji! V malih, zaduhlih in vlažnih sobioah so dijaki natlačeni, kakor slaniki, in med učnimi urami je v sobah tak srak, da človeka kar duši. Zato se tudi ni čuditi, da dijaki in profesorji trpe vsled tega in da se med dijaki širijo najrazličnejše bolezni. Ako bi drugod vladale take razmere, bi učna uprava že zdavna zgradila moderno, vsem zahtevam ustrezajoče šolsko poslopje; v Ljubljani je to se veda drugače, tu odlaga vlada zgradbo II. drž. gimnazije kolikor mogoče — seveda, saj so na tem zavodu dijaki sami Slovenci, sa ka tere menda ne veljajo zakoniti higijenski predpisi! Ako bi ta zavod pohajali tudi Nemci, smo prepričani, da bi se učna uprava kar najbolf podvizala z zgradbo novega gimnazijskega poslopja; za Slovenoe je pa seveda vse dobro in vladi je, kakor se kaže, preklicano malo mar, ako bi se naša mladež poučevala m»g*ri celo v podzemeljskih luknjah, saj se je baje izrazil vladni svetnik Kaltenegger, da se slovenska gimnazija lahko eventualno namesti v stari »oukrarni«, ako bi \Widherr odpovedal najem svoja hiše. Waldherr tega seveda ne bo storil, ker zna prav dobro v evcjo korist izrabljati dani položaj, saj je kar letos zvišal najemnino hiše za 2000 K! In tako bo brez dvema delal docela upravi čen tudi v bodoče, drŽava bo pa plačevala in vzdrževala kričeče razmere., samo da ji ne bo potreba zidati za slovensko mladino novega modernega poslopja. Letos je bilo sprejetih v 1. razred 120 učencev; po zakonitih določbah bi se torej ta razred moral razdeliti v tri paralel k e. To se seveda ni zgodilo, marveč 120 učencev se je stlačilo v dve parslelki, zraven se je pa namignilo, naj se tekom dveh mesecev poskrbi, da bo odpadlo kakih 30 učencev, da bo potem ostalo baš primerno število učencev za dve paralel ki! To bo res naravnost kričeče razmere in naši drž. poslanci so poklicani, da jim že vendar enkrat na pravijo konec z energično akcijo! — Vedno lačni Šuklje. »Siovenec« je včeraj svojim ttrme-čim čitateljem slovesno naznanjal, da se je dvorni svetnik s Kamna peljal v Salnograd, da se pri otvoritvi nove železnice zopet enkrat brezplačno naje ter preskrbi za celo leto s za-stonjskimi smodkami. To bi se vedno lačnemu mežičku, ki je v tem oziru za vso dolenjske farovže prava kuga, lahko privoščilo, da ni iBkal reklame, ter oznanjal svetu svojo srečo nekako tako, kakor bi ga bil k otvoritvi nove železnice sam cesar povabil! In odelej bodo neumni volilci našega izstradanega dvornega svetnika živeli v veri: našega poslanca sam cesar na kosilo vabi! Sicer pa imamo tudi mi poslance, ki so bili istotako povabljeni k otvoritvi železnice, a iz t-ga si ne kujejo nikake reklame. Samo Šaklje ku.e tudi iz tega reklsmo za nič vredno svojo osebico. R-s ostudno! — Strahovit poraz je do živel grasčak s Kamna na shodu, ki ga je sklical v nedeljo v Novem mestu. Ta blamaža je bila taka, da gosp. dvorni svetnik kar nič več ni mogel strpeti na Kamnu, marveč da je vzel nemudoma pot pod noge ter se odpeljal hladit svoje razburjene živce v Gastein k otvoritvi železnice Sohwarzaoh Bad Gastein. Razumemo, da je bilo razočaranje Sukljetovo ve likansko, ko mu je zavedno novomeško meščanstvo dalo enkrat za vselej zasluženo brco in mu na vsa usta glasno in jasno povedalo, da brezčastnemu uskoku in izdajici, ka kor je on, ni več mesta v družbi poštenih novomeških meščanov. Gra ščaku s Kamna se brez dvoma že mehčajo možgani in ga že zapušča spomin. Domišljeval si je, da mu je treba v Novem mestu samo sklicati shod in meščani ga bodo zopet verno poslušali in mu pritrjevali, kakor v tistih časih, ko je on Novo mesto ie potreboval, da je splezal po leatvioi navigor — v državno zalogo šolskih knjig. Toda ti časi so minili in če je Suklje menil, da je še vedno vae akakor nekdaj«, je to samo nov dokaz sa to, da mu že aelo nevarno peša rasum in mu gineva razsodnost in razboritost. Drugače bi pač ne šel na solnee — pred svoje nekdanje volilce, ko je vendar vedel, da bi bil v nevarnosti, da bi sa stopila na tem solncu ona množina masla, ki se nahaja na njegovi glavi. MoŽ ni več pri zdravi pameti — zato je šel sam v mesnico. Sam si je torej kriv, ako ga je na shoda zavedno meščan stvo zdelalo tako, da ga nobeden pes v N »vem mestu ne bo več povohal. Kaaor s kropom polit kužek je stal šuklje pred Novomeščani, ko se mu ie čitalo tisto, o njegovi značajnosti ortcajoče pismo, v katerem kliče: aPereat Kandija!« la niti opravičevati se ni mogel in ni smel, dokler niso izvršili njegovi nekdanji voliloi na njem zasiuždne juatifikacije Ufjcgi Šiiklje, earea smili se nam, da se je moral potem, ko so ga Novomeščani prepustili usodi, kakor skesan greš .■vk opravičevati pri zaprtih vra tih pred peščico ljudi Maloviče-vega kalibra. Da, to je bila zares doatojua druiba za dvornega svet nika, kakor piše »Slovenec«. S iklje pa Malovič, zares — par nobile trat rum! Radovedni smo samo, koliko glav je štela tista »mirna in dostojna« druiba, ki je pri zaprtih vratih poslušala ponižno opravičevanje in laskanje nekdaj Uko ponosnega Šu kljeja? Morda nam navede imena onih, ki so rasen Maloviča in dr. Ma rinka poslušali n.egova modrovanja, aam dvorni svetnik, saj je včasih zgovoren kot sraka! Prosimo! — Rihard Sebrovi na« eledniki. Poročali smo pred kratkim, da je razen ljubljanske dež sodnije tudi višja deželna sodnija v Gradcu odrekla »Katoliškemu tiskovnemu društvu v Ljubljani« pravico do ukradene firme aR Sebrovi nasledniki«. Ko je višja deželna sodnija v Gradcu tako razsodila, segla je tudi obrtna oblast v Postojni vmes in postojnskega tiskarniškega pošlo vodjo obsodila v globo 200 kron z ukazom, da mora tablo odstraniti. Poslovodja se je temu branil in vložil rekurz na deželno vlado, češ, s_diio bo še vrhovno sodišče na Du naju, na katero je dr. Šusteršič vložil rekurz. Neki gospod pa, ki prav rad poudarja, da je naše gore list, je klerikalnemu poslovodju svetoval, da naj za zdaj le sname tablo, češ, v kratkem, ko bode vrhovno sodišče na Dunaju ispregovorilo, jo bo dete s »tem večjim triom fon« zopet obesili nazaj na zid. Tega triumfa pa vrhovno sodišče klerikalcem ni privoščilo. Kajti z Dunaja je sedaj prišla odločba, da je dr. Susteršičev rekurz zavržen. Klerikalci, ali poznate sedaj sedmo božjo zapoved? — Učiteljska imenovanja. Za nadučitelja na Vthniki imenovan je g. Dragotin Matajec; gdč Oman Marija ostane učiteljica v Begunjah na Gorenjskem; gdč M a r i j a R a j e r je imenovana za Gorje in gdč. Ana Zevnik za Breznio". G. Anton GrašČek pride k Mariji Devici v P.*l|u — Učiteljska imenovanja. Definitivna učiteljica v Žireh gdc. Karolina Burni k, p možna učiteljica na dekliški šoli Saore coeur na Dunaju gdč. Marija Lapajne in pom zna učitel|ica na rudniški šoli v Idriji gdč. Pavla Lapajne bo ime novane definitivnim učiteljicam s prejemki IV. razreda Gospoda Otmar Novak in Leopold Babler sta imenovana provizoričnim učiteljem na rudniški Šoli v Iiriji. — šolske vesti. Absolvira nemu učiteljskemu kandidatu gosp Francu Kalana je podeljeno provizorično ačno mesto na deški šoli v Kranja, gdč. Emi M i šel j doslej ačiteljici v Lchtenthurnovem zavodu v Ljubljani, je pa podeljeno provizorično mesto učiteljice v Starem trga. Dr. Karel Went je imenovan učiteljem na gimnaziji v Ptuja, definitivni ačitelj na dekliški meščanski ioli v Voitsbergu H e n rik L e e h n e r pa kot strokovni ačitelj na deželni meščanski šoli v Radgoni. — O odkritju Prešernovega spomenika priobčujejo češki »Narodni Listy< krasno, pesniško navdahneno poročilo ia peresa gosp ees. svetnika Jo s. Penfžka, prevoditelja Prešernovih poezij na češki jezik. Iz tega poročila posnemamo te-le značilnejŠe podatke: »Prešernova slavnost je bila zasnovana na slovanski, na vseobči narodni in napredni podlagi N< bilo videti blesteoih uniform uradniških in vojaških. V celem sem videl samo enega domobranskega nadporočnika. Tudi duhovnikov ni bilo. Ti so s stranko šk< f.ivo in SjsterSičevo bih v abstinenci. Samo iz Hrvatske je bilo nekaj svečenikov. Tako je do bila ta slavnost značaj protikleri-kalni« ... O govoru drja. Tavčarja piše: »Dr. T«včarja sem slišal govo-r ti že večkrat v državnem zboru. On je izboren govornik, ki ima humor v smislu francoskega esprita Dooela drugačen človek postane, ako govori v svojem zvookem in krasnem jeziku . . . 1M je to ginljiv mo ment, ko je govornik naglasa), da hi če slovenski narod ostati po vzoru svojega velikega pesnika naroden m svobodomiseln in ko se je v polnem žaru sončnega dne pojavila visoka postava proslavljenega proroka, ko |e iz tisoč m tisoč slovenskih in slovanskih grl zadonel klic: »Blava«, ko se je gosti dež cvetk in rož iz nežnih rok jel usipati na spomenik, ko |e ogromna množica jela brez po velja in znamenja peti himno »Hej, S ovani«. Bil je to trenotek, ki se vtisne neizbrisno v spomin . .. Res v našem veku tope blaziranosti vpliva takšna elementarna, eruptivna manifestacija neodoljivo na Človeka. Na hote se človek sam razvname, navduši, vzplamti. V največjem parok sismu ti oneme usta, se ti sca iskre oči. V tem hipu sem vedel, kaj je skusil Prešeren., kaj je skusil narod, iz katerega je izšel in kateremu je pel, in solze so mi orosile lice. A ne sramujem se j h . . . Globoka s nca je padla na slavnost tega dne in jo znatno otemnela. Mi gostje smo jo čutili bolj, kakor domačini, ki so na vajeni separatizma, razdora in secesije. Ni nam bilo mogoče pojmiti zakaj katoliška stranka ne more ali neče slaviti moža, ki je deloval za vse Slovence brez razlike strank . .. Nam je stavka slov. kat. - narodne stranke pri t?j priliki nejasna, ne-umljiva in neopravičljiva To je nam zagonetka. Mi smatramo to za hujšo pregreho, kakor je razdor in prepir tam, kjer je primum necessa-r i u m: u ni t as! Ša ne dovolj: škof ljubljanski je naperil proti že odkritemu spomeniku, ki ga niso posvetili duhovniki, marveč narod, post festum cel niz obrekovanj, češ, da je v pohujšanje, ker ima Prešernova muza razgaljene prsi. Njegova emi-nenca proklinja spomenik kot pogibelj čednosti in poživlja župana Hri barja: Dol s prokleto to žensko! .. . Ta agitacija ni toliko naperjena proti bronasti muzi, kakor v prvi vrsti proti Živi, močni napredni stranki. A ta agitaoija je nerodna, ponesrečena, nediplomatična in brezuspešna. Psevdomorala, ki je odeta v tako tanko in prozorno obleko, da se pod njo vidijo grdi njeni motivi, je še povsndi končala s fiaskom in tako ae bode zgodilo tudi tukaj. Zakaj zmagujoča sila čiste umetnosti ko raka na dnevni red preko omejenosti, ki bi rada z mrmranjem Ka-tona zakrila svojo diavolako zavrže-nost in svojo infernalno nitkoto.« — ..Prešernova slava". Pod tem naslovom piše zagrebški • Pokret«: »V nedeljo se je na veličasten način v L ubijani proslavil največji slovenski pesnik. Kdor je bil navzoč pri tej slavnosti, moral se je čuditi napredku in zavednosti Slo vencev. Z vseh strani je prihitela mooŽioa naroda, tudi iz najširših slojev, da se pokloni spomeniku svojega preporoditelja. Zlasti so s odlikovale narodna manjš no, te namreč naib občutijo U ž ko tu o pest Vsa svečanost je uspela izredno sjajno, tem sitaineje, ker se je niso udeležili klerikaloi. Ta odsotnoat je bila samo na čast velikemu pesniku. Od Slovencev sta se zlasti odlikovala prvaka slovenskih liberaloev gg. dr. Tavčar in župan Hribar. Zares, taki prvaki bi bili s s svojim neumornim delom in s svojo čudo vito inteligencijo v ponoa in čast tudi večjemu narodu, nego je slo venski. A mi Hrvati moramo žalibog v tem oziru brate Slovenoe stmo zavidati« — „Nenratni spomenik". Pod tem naslovom piše »Nt ue Freie Prese*«: »Slovensko klerikalstvo mo bilizuje proti Prešernovemu spomenika, in škof sam je šel v boj za »nežno čuteče gospe in sramežljive ljubljanske deklice, za nedolžno mla dino in verno slovensko ljudstvo, ki rado prihaja v Ljubljano.« Muza na Prešernovem spomeniku je zmedla Škofu glavo. Imenuje jo s ljubeznivo mehkočutnostjo v pisma na župana nesramno razgaljeno podobo, pohuj sanje za pobožne vernike obeh spolov in neprestano taljenje božje. Opisi in tudi fotografije Prešernovega spomenika so došli sedaj tudi na Dunaj, in ne moremo opustiti vprašanja: čemu ta ropot, kaj želi gospod (škof Bonaventura) ? Muza na granitni skali, ki drži lovorjevo vejico nad pesnikovo glavo, ni niti bolj dekol tirana, kakor n. pr. d o l o č u j e obi čaj na dvornih plesih. Spodnje dele telesa zakriva pajčolan, ki ga od poklicane strani imenujejo v tehničnem oziru mojstrsko delo rafinirane popolnosti. Da patudimuze tičijo nagev svoji obleki, je pač tajnost, o kateri so končno poučene celo najnežnejše ljubljanske gospe in najsramežlji-vejše gospodične kranjske prestolnice. Od časa do časa se zijubi klerikalizmu, naskočiti svobodo vpodabljajoče umetnosti; toda hvala bogu, najnavadnejše čuv stv ■ o čistosti pri ljudstvu skrbi sa to, da nravstvena drevesa ne srasto previsoko v nebo, in surovi na 6 i n , kako se je 8 strani, ki že iz stanovskih OEircv najmanj ni v to poklicana, opozoriti na nagoto jav nih umetnin, je imel le sabavajoči uspeh ter ni škodoval splošni nravi nest i, kakor se je bilo bati« Potem pripoveduje, koliko bolj nagih podob imajo Dunajčanje na javnih prostorih, kjer se mladina igra, ne da bi se pohujševala, n. pr. r b znanem kipu • Donauweibchenc Končno pa pravi: »V pomirjenje ljubljanskim varhom mladine bedi povedano: Saj bo tudi na Dunaju nežnočuteče žene in sra mežljive deklice, in pri tem je naše mesto tako polno nagot, da bi ves apleh«, ki ga naši klerikalci naklep-ljejo, ne zadostoval, da bi se tem nsgotam napravila figova peresa. Po Dunaju takortkoč mrgoli napolnagih boginj in vodnih deklic, nagih bogov in junakov. Toda mi Dunajčani in Djnajčaoke smo pač menda bol; utrjeni. Celo za nagrobne okraske vidimo č mdaije več nagih ljudi Upajmo, da se bo muzi na ljubljanskem Prešernovem spomeniku končno odpustila pomanjkljivost v toaleti, ne da bi se škofu izpolnila pobožna želja, da bi se namreč zamenjala z drugo, dostojno oblečeno soho. To prepričanje se že sme izreči, ne da bi bil človek baš zaničevalec čistosti « — Pri slavnosti odkritja Prešernovega spomenika je bilo tudi okrog 40 Korošsev, in sicer so bili zastopani: odbor Mohorjeve družbe, uredništvo »Mira«, dijaštvo, društvo »Gorotan«, nekaj inteligence in nekaj kmetov. Ker se niso preje prijavili, niso imeli svoje tablice in so se priklopili kamniški čitalnici. Na jopičih bo imeli belordeče znake z napisom »Korotanec«. — Knjižice „Slava Prešernu !c< so nadalje naroČili: Krajni šolski svet v Razdrtem 40 izvodov, krajni šolski svet v Litiji vnovič 30 broš. in 5 vezanih iztisov, krajni šolski svet v Starem trgu pri Rakeku 20 izvodov in ..Javna šolska knjižnica- na Gorici v Savinski dol. 6 vezanih izvodov. — Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je knjižice na razpolago samo Še par sto, naj sc torej požuri z naročili. — Učiteljski dobrotniki. Č stega dobička pri učiteljskem kon oertu, ki ga je priredilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Liubljtni« dne 9. t. m. je bilo 1403 kron 93 h. Ta velika vsota je najlepši dokaz simpatij, ki jih uživa napredno učiteljstvo med prijatelji uČteljstva *o!e in prosvete. Prostorni vrt hotela allirija« je bil natlačeno poln najodl čnejšega občinstva in veš BO še e ikrat toliko ljudi je moralo pa oditi, ker n so dobili prostora. Vst"onina h koncertu so preplačali: g. Ubald pl. Trnkociv lekarnar, posest in obč. svetoval. 50 K; visoko rodni gosp. dr. Andrej gn f Sohaf-ar o t s c h , c. kr. dvorni svetnik itd. 20 K; g župan Ivan Hribar, 20 K; ur rtržavni poslanec dr I*an Tavčar, 20 K; g. o kr dež S« laki nadzornik Frančišek H u bad, 20 K; gosp Fran Velkavrh. posestnik in občinski svetovalec 20 K; g Josip Petri č, tovarnar, 20 K; gosp Frančišek Koleno, e. kr. vladni svetnik v p. 20 K; gosp. Filip Fajdiga, trgoveo in posestnik, 20 K; g. c. kr. deželni šolski nadzornik Frančišek Le veo, 10 K; g. Josip Jeglič vinotržac in posestnik, 10 K; gospa M Gerber, tr govka, 10 K; g dr. Karel Triller, advokat itd., 10 K; gosp. Jernej Ba hovec, tgovec, 10 K; g. I Poči vavnik, 10 K; g. Konrad B»rle, ačitelj v Metliki, nabral 70 K 50 h; od te svote ao darovali po 10 K, g o. kr. poštar Fr. G u š t i n ; gosp. dr. Mano Dereani, g.Božidar Guštin in g. Daniel Makar; g. Ferdo Wi-gele, ačitelj v Starem trga pri Loža, je nabral 24 K; g. ačitelj J. Zupančič je nabral 5 K; g. Gabrijel Perja n, trgove« v Ribnem pri Bledu, 5 K; g. Viktor Rohrman. trgoveo in gostilničar, 5 K; g. Ivan Stupica, učitelj v Dražgošsh, 6 K; gosp. prof. Rudolf Peerz, o kr okr. šolski nadzornik, 5 K; gdč. nad učiteljica Marija Maroutova, 5 K; gosp. c. kr. učiteljiŠčni ravnatelj Auton Črnivec, 4 K; gdč. Jerioa Zemlja nova, učiteljica na Igu, je narala 6 K; g. Alojzij Minati, trgovec na Iga, 4 K; Gosp Josip Prose nc, občinski svetovalec, posestnik itd., je postal povodom Prešernove slavnosti pokrovitelj »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« ter plačal prvi rok 50 K; dalje so darovali: Županstvo Sv. Križ na Vipavskem, 10 K; županstvo na Blokah, 50 K; gosp. U»r*k Konjar, učitelj v M miku, 5 K; mestna občina v Metliki, prvi rok pokroviteljic 50 K; občina Vič pri Ljubljani, 20 K; arosp Fran "Vigelj* posestnik na Bregu pri Borovnici, 5 K; g Ivan Jeba čin, tovarnar, trgoveo in posestnik v Ljub liani. 50 K; g. Ivan Stibler, učitelj pri Sv. Antonu, letninn z« t 1; i u oanstvona Bledu 50K; občina Petrovce pri Cehu 5 K; občina Koroška Bela, 100 K; g. I/nacij Gruntar, o. kr. notar, 10 K; gosp. J »sip Z ure župan in g^stun-čar v Kandiji, 5 K. g Lavoslav S«hwent-ner, trgovec v Ljubljani 20 K; gosp. Eogelbert Gangl, realČni učitelj v Idriji, 10 K, namesto venca na grob svojemu prijatelju in tovarišu Maksu Josinu; g. Anton Gregoretič, učitelj v Rodiku, nabral 6 K 50 h; g. I. kali nova, učiteljica v Ljubljani, nabrala 3 K 80 b; g. štud. pbil. Ante Gaber v Štofji Loki 20 K vimenu g. Karlinove »firange«; g Makao Še-ber, tiskar v Postojni, 5 K; g. Fr. P o to k ar, naduČitelj v Šr. Jerneju, nabral 11 K; gosp. Kat z, trgovec a hmeljem iz Žatsoa na češkem, 1 K; g. dr. Viktor Gregorič v Sežani 14 K 20 h, nabral v deželni kleti med Nabrežinoi in S*žanoi o priliki Prešenove slavnosti. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! B*»g plati! — Občni zbor „Prosvete". V nedeljo ae je vršil v »Narodnem domu II. red. občni zbor akad. fer. društva »Prosvete«. Predsednik gospod Adolf R i b n i k a r je, pozdravivši člane se spominjal umrlega društvenega podpornika I. N. Resmana ter ostalih društvenih dobrotnikov. Društvo je tekom leta prejelo od raznih strani precejšnjih podpor: tako je darovala • Narodna tiskarna« 100 K, neimenovan gospod 200 K, gosp. dr Triller 30 K, neki društveni član 20 K, f I. N. Resman 10 K, g. dr. Zbašnik 10 kron, g. dr. Eller 10 K, Neimenovan 10 K, gdčna. Korbarjeva v Zagorja zbirko 2 K 80 vin. Občni zbor izreka vsem tem dobrotnikom svojo iskreno zahvalo. Naj bi našli obilo plemenitih posne malce v! Predsednik se nadalje zahvaljuje uredništvu »Slovenskega Naroda« in »Laibaoher Zeitung«, ki sta šla društvu na roko v vsakem oziru, zlasti s priobčevanjem društvenih objav. — Tajnik g. Gregor Žerjav poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo se je imelo tekom svojega enoletnega obstanka boriti s premnogimi težko-čami. Poleg slabega denarnega stanja, v katerem se je nahajalo društvo, je bilo še mnogo drugih ovir. Malo število društvenih članov ter njih pogosta odsotnost od društvenega središča, slabe stanovanjske razmere (društvo se je moralo v enem letu štirikrat seliti in ni imelo svojega inventarja) so v mnogem ozira ovirale društveno delovanie. Ia enoletne prakse je razvidno, da ima društvo pri malem številu delavcev preobširen delokrog; zato je sa prihodnjost želeti, da se osnujejo za posamezne okraje podružnice z ožjim delokrogom. Vkljub temu se more društvo ponašati s lepimi uspehi: imelo je celo vrsto javnih predavanj, priredilo nekaj dobro uapelih veselic, osnovalo 5 javnih ljudskih knjižnic in priredilo nekaj poučnih izletov v mdu-strijalna podjetja. Lahko se reča, da |e društro s svojim delovanjem v marsikakem oziru povzdignilo ugled slovenskega dijaštva. Ideje, ki jih je prineslo društvo, so uspele: zmagala [e ideja snovanja javnih knjižnic in čitalnio ter a tem napredovala soei alna ideja, zmagala je ideja ljudskega predavateljstva in širjenja naobrazbe v širših slojih nazornim potom, sijajno ae je alednjič obnesla misel, uvesti narodni kolek za družbo sv. C.rila in Metoda. Za prihodnjost naj nadaljuje društvo svoje delovanje v započeti smeri na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobilo v enoletni praksi Snujmo nova fer. društva z manjšim delokrogom, pri katerih sodeluj tudi intel genca, da ae s tem razbremeni »Prosveta«. Ta ae pa posveča) v orvi vrati drobnemu dela v Ljubljani in ae obenem pripravljaj za bodočo sa- logo biti centrala slov. akađ. fer. društev. — O fcnjižništvu je poročal knjižničar gosp. Janko Gregor in. »Prosveta« je začela takoj tbirati knjge sa 1 udske knjižnice. Nabrala je okoli 1400 knjig, od katerih je pa bilo porabnih komaj četrtinb. L darovi in nakupom se je nabralo skupaj 457 porabnih knjig. S temi se je osnovalo dosedaj 5 javnih ljudskih knjižnic, ki vse dobro uspevajo. Po-samesne knjižnice imajo do 70 knjig. Ker to število ne zadošča, se bo obstoječe knjižnice v kratkem izdatno pomnožilo. Podpiralo se bo snovanje avtonomrrh občinskih ljudskih knjiž nic Š^sta javna knjižnica se postavi v prinodnjih dneh v kirurgični od delek deželne bolnice, v kar je že privolil deželni odbor. — Za društvene čiane je obstajala posebna knjižnica z znanstvenimi in dru/imi deli, ki se ha skušala, kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, pomnožiti in izpolniti. — Mesto zadržanega blagajnika je poročal predsednik A Rib ni kar. Društvo je imelo 18 2 7 K 64 vin. dohodkov, in sicer za vstopnino in članarino članov 75 K 50 vin, za podpornino in darila 391 kron 65 vin., za veselice 770 K 69 vin., za predavanja 518 K 60 vin., prispevki knjižnic 63 K 20 vin., drugi dohodki 7 K; proti temu je 164 8 K 82 vin. izdatkov, in sicer: za knjižnice 544 K 42 vin., za veselice 608 K 48 vin, za predavanja 185 K 8 vin., za tiskovine 184 K 20 vin., drugi izdatki 126 K 64 vin. Izkaže se tedaj prebitek 178 K 82 viu. Ko se poplačajo še nekateri račun?, se bo definitivno izkazalo primanjkljaja 50—100 K. Nato so se vršile volitve, o katerih izidu smo Že poročali. — Z ozirom na savanske napade na predsednika A. Ribnikarja se je sklenilo objaviti kot zaupnioo predsed niku že priobčeno izjavo. — Da se omogoči pristop k društvu večjemu številu dijakov, se je sklenilo znižati prispevke članov na 50 vin. vstopnine in 50 vin. članarine. — Ko so se rešile še nekatere interne zadeve, je prcdsennik zaključil zborovanje. —ch. — Mestna občina ca. Kazino. Jutri, dne 20. in v četrtek, dne 21. t. mes. se nadaljuje pred deželnim sodiščem sporna razprava na znano tožbo mestne občine proti društvu Kazino radi verande pred kavarno in uporabe »Zvezde«. Kakor čujemo, bo zaslišana na razpravi cela vrsta nemških prič, vsled česar utegne biti razprava zanimiva. Mestno občino zastopa, kakor znano, dr. Karel Trii le rt društvo »Kasino« pa dr. Eger. t — Dolinarjeva slavnost se vrši v nedeljo, dne 24 t. m. v Dorfarjih pri Štcfji Loki. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj. Zajtrk na Trati. Odkritje spominske plošče na rojstnem domu v Dorfarjih po maši pri Sv. Duhu okoli polu 11. ure Skupni obed v Guseljevi gostilni v Škofji Loki ob polu 1. uri. Po obedu primerni izleti v okolioo. Za skupni obed se je oglasiti pri gospodu notarju Lenčku v Škofji Loki najkasneje do 22. t m. — DruStvo »Pravnik« — V slovo g. sodniku Božidarju B e ž k u, ki te dni nastopi svojo novo službeno mesto v Ilirski Bistrici, so priredili njegovi prijatelji v Škofji Loki lepo odhodnico. Pri tej priliki se je g. sodnik Bežek pač lahko prepričal, kako težko ga izgubimo in koliko simpatij si je pridobil v našem kraju, kjer smo ga vsi brez vsake izjeme visoko spoštovali. Naj bi ta vzorni in občecislani sodnik tudi v Ilirski Bistrici storil ljudstvu toliko dobrot, kakor jih je izkazal v našem kraju. — Blejski grad pose d u e zdaj lastnik g. Muhr. Š ri se govo rica, da bi bilo mogoče kupiti od njega ta grad. Ako je ta govorica resnična, bi bilo žeUti, da preide »Blejski grad« v posest dežele ali pa hle|ske občine, da ne pride zopet v privatne roke ali pa da se ga ne polasti na zvijačen način celo »mrtva roka«. Ako bi se to zgodilo, potem je ta biser kranjske dežele za vedno izgubljen, kar bi bila velika škoda za našo deželo z ozirom na tujski promet, ki bi naši deželi lahko do našal največje dohodke pri najmanjši investiciji. Sedanji posestnik grada je zelo pameten in konoilijanten človek, ki ne dela izletnikom in na Bledu bivajočim tujcem nobenih sitnosti. Toda grad lahko dobi lastnika, ki bi na vse načine nagajal in s tem učinil neizmerno škodo. A ne samo Bledu, celi deželi bi škodoval tak lastnik, ker bi oviral tujski promet. »Blejski grad« bi se dobil za kakih 300.000 K. Lepa je res ta vsota, a tako grozovita pa tudi ni. Saj bi se denar dobro investiral. Ce je dežela prebolela obstrukoijsko kugo deželnega zbora, ki je požrla več nego 300.000 K in ki ni prinesla prav no bene koristi, tudi s nakupom »Blej-akega gradu« ne bo konec kranjske dežele. Zato naj merodajni činitelji atjre takoj vse potrebne korake, da preide »Blejski grad« v last Kranj- ske in da saplapola z njega narodna zastava, kakor je pred kratkim za plapolala a ljubljanskega grada mestna zastava ljubljanska. — Prijet tat. V Šmariji je prijel orožnik iz Grosupljega imenitnega in nevarnega tatn, ki je v Višnji gori pri mesarju Turku ukradel hranilno knjižico v vrednosti 1000 gld. Ko ga je orožnik pričel preiskovati, je skočil skozi okno in skušal ubežati; toda tudi orožnik je planil skozi okno za njim in ga srečno ujel. Pri preisko vanju se je našlo pri tatu pet srebrnih žepnih ur, ena zlata damska urica, več zlatih uhanov, ena zlata broža, več starih tolarjev iz časa Marije Terezije. Ko je bila žepna preiskava končana, se je tat sezul in ni hotel več obuti Škornjev, Češ, da bos lažje hodi. Dognalo se je, da je tudi te Škornje ukradel mesarju Turku v Višnji gori. Prijeti uzmovič je Nemec, vendar pa se dosedaj še ni moglo dognati, kako se piše in od kod da je doma. — Na mestni realki v Idriji se je vpiBalo pripravljalni razred 49, v 1 42. v II 34, v III. 28 v IV. 26 in v V. 22 učencev, skupaj torej 201. Koncem šolskega leta 1904/05 je bilo na zavodu 177 dijakov. Neobvezna predmeta st* petje in latinščina. Poučuje poleg ravnatelja še devet učnih moči. — Ponarejen denar. Ponarejeni petkronski srebrniki krožijo v Starem trgu in Suh rja, toda niso vsi enaki, kar dokazu e, da imajo dva različna izdelovalca. V Veliki Loki - Trebnje je bil pa izdan ponarejen 20 kronski bankovec, ki je najbrž iz znane Kohovičeve tovarne in narejen v Ameriki. — V Krki je utonila 821etna dtkU Jera Štufca iz ValiČne vaei pri Žužemberku. Utopljenka ni bila čisto pri zdravi pameti. — Tilnik si je zlomil v Dobrovi pri Krškem 70ietni posestnik Ivan Gvelbar, ko je padel z voza, s katerega so zlagali drva. B 1 je takoj mrtev. — Drevo ga je ubilo, v petek so podirali na Savi pri Jesenicah neko drevo. Ko je padalo, so vsi odhiteli proč, le 17ietni Peter R a p a j Č je bil tako neroden, da se ni umaknil in da ga je drevo udarilo čez glavo in tilnik, da je v par miuutah umrl. — Zagorski Sokol priredi II. javno telovadbo in UmDolo v nedeljo, dne 24 septembra t 1. na vrtu gospe Marije \Veinbergerjeve. Spored I. Telovadba: 1. Nastop telovadk na crodju. 2. Proste vaje. 3 Nastop telovadcev. 4. Proste vaje II. Tombola. Sodeluje slavni pevski klub »Zagorje« in slavna rudniška godba. Začetek točno ob 3 uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin, za rodbino 50 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Za izboljšanje želez-nične zveze na progi Zidani most-Zagreb-Sisek in obratno je bil v nedeljo popoldne, dne 17. t. m. v Brežicah shod interesentov, ki ga je sklical okrajni sastop brežišk'. Shod je bil jako dobro obiskan in ga je vodil načelnik okrajnega zastopa, baron Muscon. Kranjsko trgovsko zbornico, ki se je že ponovno zavzela za uvedbo novih vlakov na hrvatski progi južne železnico, sta zasipala zbornični predsednik g. Josip Lenar Čič in g. dr. Windischer; inter* »ente kranjskih občin, iežečih cb progi Zidan most Sisek je zastopal kršai žu pan g. dr. Romih. Znana Btvar je. da ni kmalu lokalne proge, ki bi tako slabo ustrezala prometnim potrebam tako glede razdelitve vlakov, kakor glede zveze z vlaki na glavni prog'. Sedanji promet ne odgovarja niti potrebam daljnega, niti lokalnega prometa. Kdor stanuje v Ljubljani in ima opravka v Zagrebu, ne more vkljub mali razdalji opraviti svojih poslov v enem dnevu. Žrtvovoti mora saj euo noč. Prav tisto velj za stranke, ki imajo opravka v L ubijani. Zato prebivalci kranjskih občin, ki leže ob hrvatski progi, gravitirajo v Z greh. Vsak se trikrit premisli, predno gre na pot, ki mu na povratku pripravi »nepozabne« tri ure, ki jih mora poncč: ubiti a čakanjem na Zidanem mostu. O tem, da treba odpomoči kričečim prometnim nedostatkom, so vsi poklicani faktorji — trgovske zbornice, okrajni zastopi, občine — samo južna Železnica gode svojo pesem Kako pa uvesti in vata viti nove vlake, o tem mnenja kranjskih, štajerskih in hrvatskih intere sentov niso bila povsem edina; vsak je preveč mislil nase in pozabljal na celoto. Včerajšnji shod je imel nsmen doseči sporasumljenje med prizadetimi faktorji. Z veseljem konstatiramo, da se je doseglo popolno soglasje. Po živahni razpravi, ki so se je udeležili baron Muscon, inšpektor Prikl mayer, zbornični predsednik g Lenarčič, dr. Romih in trgovec Mattheis, so ae vsi zedinili zato, da ae je obrniti do južne želesn ce s prošnjo, naj uvede dva nova vlaka. Eden v smeri Zagreb Zidan most, naj bi vozil tako, da pride na Zidan most pred osebnim vlakom it. 35, ki prihaja is Trata na nameravano postajo ob 6 uri 44 mi nnt zjutraj. Tako bi ae ustvarila zveza v smeri Trst Dunaj in tudi v obratnem redu, ker bi ta vlak imel zvezo z lokalnim vlakom iz Maribora, ki prihaja na ftidan most ob 8 uri 8 minut in v L ubijano ob polu 10. zjutraj. S tem bi bilo torej ustreženo potnikom, ki žele na Kranjsko is Štajersko. Drugi vlak pa naj bi se ustavil v smeri Z dan moat-Zagreb in odhajal z Zidanega mosta po osmi uri zjutraj Na ta način bi potniki, prihajajoči od juga in severa dobili dobro in prikladno sveso v Zagreb, kamor hi d Sli Že ig d»j 'opoldne. Poklioanih faktorjev stvar ie sedaj, da se z vso energijo za vcemajo pri južni železnici sa odpravo sedanjih nedoBUtkov. Ugovor* na necdinost interesentov in kolizijo interesov, katero je leta in leta po udarjala, sedaj južna železnica ne bo imela več. Ni shodu se je nadalje na predlog g. dr. Romiha sklenilo, prositi trgovinsko ministrstvo, da odredi, da bodo imeli tudi popoldanski vlaki na hrvatski progi poštno am-bulanoo ter prinašali denarne in blagovne pofiiljatve. — Celje — nemško mesto. Ko so se v Četrtek zvečer pripeljali iz Št. Jurja celjski udeležniki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Celje, zaoril je na kolodvoru gromoviti „Živio!" in „Na zdar!" Na peronu se je zbrala sicer peščica celjskih nemčurjev, a so bili tiho, kot bi bili izgubili dar govorjenja. Šele, ko se je vlak s kranjskimi udeležniki odpeljal, se je pokazalo nemško junaštvo, šele zdaj se je začulo divje tuljenje celjskih fakinov, ki so obupno klicali svoje bojno znamenje „heil" in si navduševali s tem svoja srca, ki so junaška le takrat, kadar pride deset Nemcev nad enega Slovenca. Ko so Šli celjski Slovenci potem po mestu in govorili med seboj, so stopali k njim policaji, ki so arogantno in predrzno prepovedovali slovensko govoriti, češ: „Cilli ist eine deutsche Stadt, betjuemen Sie sich also deutsch zu sprechen!u Da so dobili predrzneži primeren odgovor, je umevno. Sicer je pa iz tega razvidno, kolika modrost in previdnost navdaja Juliuaa Raknscha, celjskega župana, da bi se kakemu Slovencu ne pripetilo kaj hudega. Hudo je namreč, Če govori Slovenec slovensko, zato pa so že tudi padale po njegovi glavi razne nemške palice in koli. Zato pa čast Rakuschu, čast njegovim policajem ! — Nemška infamija. S ka kršnimi lažmi so napolnjeni nemški štajerski list*, je včasih že nekoliko od sile. Take poroča »Marburgercs« o Prešernovi slavnosti take bedarije in take laži, kot bi hoteli Slovenci kar poklati zadnjo nedeljo vse Nemce v Ljubljani. Tako piše, da so »pijane sokolske tolpe« rjule po mestu celo noč, oblegale in bombardirale hotel »pri Maliču«, »dokler niso vpijanjene tolpe popolncma nezavestne popadale po jarkih in tam obležale. Polioija ni mogla shraniti vseh na tleh ležečih pijancev, kajti bilo jih je pre več« Kai, to je mastno poročilo! O slučaju pri Koslerju ve povedati, da je »neki znani pretepač iz D mž*l v Bokolaki obleki« vpil godbi: »Pereat cesarska goiba!« Da je ta trditev prav nesramna laž, se razume, saj jo je zapisala »Marburgeroa«, list vsenemških veleizdajalskth idej, ki ne ž-?ii ničesar bolj, kot kdaj se bo bliečal hohenzollemski orel v Avstriji, zlasGi p« po slovenskih pokra jinah Strni veleizdajalei podtikajo to hudodelstvo drugim. ho preje miru, da bodo začele pokati puške in da bo na tucata teh vaenemških knčačev prišlo v nemška nebesa, v Valhalo, saj zaslužili so že zdavnaj tako junusko smrt! — Otroka umorila. Posestnikoma hči Marija C a f v St. Jarju v Slov. goricah je porodila letos v aprilu na nekem travniku poleg Drave otroka, katerega je čez pol ure vrgla v vodo. O vsem tem bi nihče ne bil vedel nič, ko bi C-fove ne pekla tako vest, da se je 22 maja sama naznanila sodišču. Včeraj je stala vsled tega pred mariborskimi porotniki, ki so jo obsodili na 3 leta težke ječe. — Koroške slovenske narodne pesmi in vlada. Znan » je, da se je lotila vlada ogromnega dela, nabrati narodne pesmi vseh svojih narodov. Človek bi mislil, da se vsaj pri takih rečeh ne bo delala krivica manj vrednim Slovenoem. A temu ni tako. Akoravno je vlada obljubila za vsako deželo narodno ločene odbore za nabiranje narodnih pesmi, je vendar za Koroško imeno van samo en odbor, in aioer nemški. V odboru rasen enega odbornika ne zna nihče slovenski. Ta odbornik dr. Primi Lesjak je pa nemškutar in pričakovati je, da pride v zbirko koroških slovenskih pesmi nekaj naj-grš.h pol slovenskih, pol nemških pesmi, kar se bo sbobnalo v svet kot pojav kulturnih Siovenoev na Koroškem. Koroški Slovenoi z opraviče- nostjo zahtevajo svoj odbor, ker 120000 Slovencev ima že toliko pesmi in tako različnih, da jih ne more presoditi en sam človek, ki je vrhutega še zagrizen nemškutar. — Namestitev pri južni železnici. Kot uradnik - aapirant nastavlicn je pri južni železnici g. Fran P r e š e r n , dodeljen postaji Zagraj na Gorskem — Popolnjevanje izpraznjenih učnih mest na ljudskih Šolah na Goriškem. Vsled alabin učiteljskih piae pričelo je ka kor na Kranjskem tudi v sosednem G riškem primanjkovati usposobile nih m- šfeih uonih m<>Či Ker pa šol ska obUstva na G »r šk*-m hočein vestno izoolnovat' določilo § 48 s»k z dne 14. maja 1869 drž sak št 62 pustijo vsa taka mesta nepopolnjena sa kojo se ni zglas'1 nobeden pro sileo z zakonito izkazano učno uspo aobljenoatjo. — Tudi na enorazred-uioah sd ne podeljujejo učna mesta učiteljioam, ker to nasprotuje dež. šol. zakonom. Le v izrednih uvažu jočih slučajih se učiteljice in to le za kratek Čae, nameščajo kot suplen-tinje na enorazrednioah. — Slovenska občina ima župana tujca. V Mirnu na Gj-riskem je bil pri zadnji volitvi za župana izvoljen L%h Soalettari. Miren je slovenska obč na in da je dob la Župana tujoa, je velik naroden škandal. Isti škandal se dogodil v S ;vod njah in Renčah, kjer županujeta tudi Neslovenca. Taki škandali se utegnejo bridko maščevati. Pri volitvah v deželni in državni zbor utegnejo biti vse te občine pod vplivom tujcev in vlade, take župane pridobe lahko Lahi in vlada, rezultat pa je pomoč klerikalcem, da toliko lažje zlezejo zopet na vrb! S takim ravnanjem si Sloveuci sami kopljejo grob in izrek: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti, drži trdno. — Vzor katoliškega duhovnika je v Dol. Trebuši na Goriškem službujoči nune Kadenaro, ki se za dušni blagor svojih ovčic prebito malo meni. Tako je pred kratkim umrl tam dober kristjan, ki se je pred smrtjo spravil z Bogom, ki je imel pa to slabo lastnost, da je bil revež. Mrlič je ležal na mrtvaškem odru, določen je bil čas pogreba, toda nune Kadenaro je šel rajši na Vipavsko, kjer mu je dišala neka dedščina. Rekel je, naj mrliča kar pokopljejo, svoje molitve bo on že pozneje opravil na grobu, ko se vrne z Vipavskega. Vrnil se je res, toda molitev ni opravil \ kdo bo zastonj delal ! Ta Kadenaro je pa tudi neusmiljen in škodoželjen. Tako je nekega botra pri krstu dve uri sekiral z raznim izpraševanjem. Ko se mu je boter uprl, mu je zagrozil nune, da mu bo Že škodoval, kjer le mogoče! Takim vzornim duhovnikom se na Goriškem ravno tako in toliko zgodi kot pri nas na Kranjskem ! — V Cerknem na Goriškem se vrši v nedeljo dne 24 septembra t. 1. javno ljudsko predavanje o Prešernu. Predavata tehnik Peter Brelih »Prešernova dela«. Predavanje se začne ob 11. uri dopoldne na dvorišču gosp. Petra Jur-mana. Ker se je ravno vsled odkritja Prešernovega spomenika vzbudilo veliko zanimanje za našega pesnika, se pričakuje, da bode slavno občinstvo v Garknem in okolici mnogoštevilno obiskalo to zanimivo predavani*. — 900 kilogramov tobaka SO Sežgtali v Trstu. Tobak )e pr -šel na ncai ladji, ki je pred kratkim dospela v Trat, v dotiko z neko tekočino, ki ga je napravila nerabnega zato so ga pod nadzorstvom finauć-nih organov in v prisotnosti funkoi jonarjev okrajnega glavarstva in nbč'ne sežgali. Tobak je bil vreden 6000 K — Tizianova podoba najdena. Tržaški trgovec s starinami Ivan Gyra je kupil te dni več starih slik in umetnin. Pri natančnejši preiskavi so spoznali, da je ena izmed slik Tizianovo delo. Slika predstavlja 82. doža republike beneške, Francesca Venierja, ki je vladal od leta 1554. do 1556. — Prepovedan ptičji lov. Okrajno glavarstvo v Kopru je prepovedalo loviti ptioe v vsem političnem okraju. Pritožba proti temu pri namestništvu je ostala brezuspešna. — Zaradi roparskega umora in poskušenega vloma so aretovali v Cur'hu v Švici 211etnega elektrotehnika Štefana Opasiča iz Pulja — Mednarodna panorama. Tudi drugi teden smo v kraljestvu snežnih velikanov, v občudovani Švici, in sicer nas vodi po slovečih gorskih dolinah Interlaken,Lau terbrunnen in Grindelwald od koder so r. večnim snegom odeti velikani, kakor Juogfrau, Monch i. dr., lepo vidni. Seveda se povspnemo brez težave tudi na aneiene vrhove same. Impozantni hoteli za tujoe, električne železnice in sploh vse mogoče prometne naprave kažejo, kako razvit je v Sv ci promet tujcev — Prihodnji teden ae razstavijo izredno lepe, nanovo posnete pokra* jine Norveške in L a p 1 a n d a Ker obeta Norveška zaradi spora s Šved sko postati v najkrajšem času zanimiva dežela, si jo bo ogledal gotovo vsakdo rad v panorami. Sploh ao letos slike tako popolne, da si kaj popolnejšega v tej stroki misliti ne moremo — Ljubljanski društveni godbi so darovali uslutbenot mestne ktmrne in vodovoda preostanek 5 K od venca, darovanega svojemu umrlerru ori|»t**iju I'auu Haomu. — Utonila je « milo g W\ ne more pokazati takega uspeha. ^11 Ta poraba je najboljši dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po 60 v. kos. 1094-11 Se dobi Dovsod I 57i neobhodno potrebna zobna Creme 29 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Borzna poročila, Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Uradni knrzj dna. borz« 18. septembra 1905. **lošbenft pnpurjf j Dana- 4C. majeva renta .... 100-45 ! 10065 4° 0 srebro a renta . 1003 > 100-55 i; , avstr. kronska renta 100-60 ! 100-80 4' 6 „ alata B 119 55 i H975 *°/c ogrska kronska „ 97 30 97 50 . »lata 116-10 11630 4V3 posojilo dežele Kranj-k« . j 6099 101* — a1/**/, posojil« mesta Sp"=»t . I 100-60! 10V60 »ViV. . » Zadat . 1 100- 10<>*— »Vi8 i bos.-herc. žel. pos. 1902 100 85 10185 4° c 5e?ka. dež. banka k. o. . 100 10O 55 *; , . l| 1 OO-gfi 100-70 4VVJ i. Cflt> pisma gai. d. hip. b | 100-90 ' 101 85 l1 jc c pešt. korc. h. o *. i 10e ;;, pt..... 660 lv7 60 4* ,*■ rast oJcrc* Innerst. hr. KMJ-rO . 101-60 i' -c f , ogrske cen. dež. hr....., . 1 100*— 100 80 j s. pis. ogr. hip. nai«. 1 10<- 20 41, , obl. ogr. lokalnih fe Leznie d. dr. . . 10O-— 101* 4' / , obl. češke ind. banko 100*78 101 *v* 4J . prior. Trst-Por*o )ok »9 90 4B/S prior. dol. žel. - . i 99*60 «00 — 8B/e . Juž. že!, kup 7*1 o 20 65 322 65 lTSt. POR. I? fcftl. p o 1 : 45 102 45 3rw. 100* - 104- 10 — *wšk# 46 25 147-2* *a*''*fr% strank« >6 25 •>H 25 badits« ... j 474 ♦8H-60 7o'— 83 — XrakoTskf 3 93 — 99 — . ubljanaka B 66 — 70 60 •ivst. red. križa 64 - - 66-- 3^ B * • 34 75 36 25 Sudolfora „ 62 66 — Saleborška „ . \ \ 74 — 78'— Dunajske kom. ,, 536 — 645 50 DeLnl«e »žne ieleznis« . . . 106 20 106-20 Državne žeiezniec „ «78 — 679-— ATstr.-ogrske bančne đelniee 1646 lSfG — A.T8tr. kreditne banka . . 686 75 687 75 . . . . . 80576 806 75 ^imostensk« _ 247 75 V48 75 Premogokop v Mostu (Brfcr) 68> — 683 50 Alp m akt moutan .... Praške žel. mdr. dr . . 641 50 642 50 *7 M — *768 — 3hna-Mor&nyi , , 667 75 558 75 Trbovljske prem. družbe 293 — 298 — A.TstT. orožne tOTr. družb« C«5k« sladkorne družba . 666 — 670 — 160 — 162 — Valut«. G. kr. eekin . ... 11-36 J1 40 SO frank j ........ 1912 19-14 SO mark«........ 23-47 23 55 BeTereiguf ... 23-96 24 04 Mark«........ 117-S2 117-52 Laski bankovai ...... 95-30 96-60 KobUi......... 263 75 264*25 D»larji. . . 4*84 6 — Žitne cene v Budimpešti Dna 19. septembra 1906. Toantatin. ta oktober ... za 100 kg B april 1»06 . PSeniea BI K«ruxa Oves K B oktober . . maj 1906 n a e 100 100 100 tober . . . B 100 Efektiv. Nespremenjeno. 16 — 16 70 12*90 13*36 12-44 fleteorologično poročilo ▼lata ■ u*n in pobožno montev. V Ljubljani, 18. septembra 19 5. Zahvala. Vsem onim, ki so povedom smrti gospe 2985 Antonije Juvančič se udeležili pogreba, darovali mnogoštevilne krasne vence, ali kakorkoli si bodi izražali tolažilno so čutje, posebno pa slav. društvu „Kum" za ginljivo petje izrekajo s tem najtoplejšo zahvalo žalujoči ostali. Išče se s kakimi 20 zidarji in delavci; tudi posamezni zidarji in delavci se sprejmejo proti dobremu plačilu. Ponudbe naj se pošljejo Filipu Supanciču v Ljubljani« na Rimski cesti št. 20. 2996-1 Dva delavca1 pridna in marljiva, navajena delati pri strojih ali nekoliko vešča mizarstva, sprejme po ugodnih pogojih v stalno službo tovarna testenin EO. ZELENKA v Ljubljani! Sp. Šiška 181. album. Slavnostna jftev. „JLjublj. Zvona1' leta t900. J3vod d Jf ?40, po pošti Jf 2'60 se dobiva v knjigarni KHUENTNER v LJubljani, Prešernove ulice. &«&4^aka^abafcjafca^ Ravnokar je izšla KORISTKA. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz nSlov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHVENTNER v Ljubljani Prešernove ulice. Itrasao izbere lnfc za dame»»deklice x X X < K X X X x -j x % X kakor tuai manufakturno blago > vsakovrstne preproge i. t. ĆL. p r I p oro ca Ljubljana špitalske ulice stev. 7 S XXXXX>C^OkXXX^>^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> V NOBENI SLOVENSKI HIŠI 5^ NC BI 5MELE POQRES|HTI t t t t t DOKTORJA PREŠERMR BHHH UREDIL 5KRIPI L PIMTRR IlUSTRIRRMfl IZDPJfli SESfTfl 5 K, V PLRTML VEZRM^ 6 K 40 h, V UShJU VEZRNfl 9 K LJCDSKfl iZDRJfl 1 K V PLRTMO VEZflNfl 1 V ^0 h. NflTISMILfl IM ZALOŽIL/I IQ. PL. KLEiMMflV* & FED. BRMBERQ V rUUBUANI. S t D08IV^JC t i i 5E PO VSEH «MJ!QCTRŽMIC«h. 1 1 t K 23-20 si prihrani vsak kupec posebej če si kupi moj oblast zav kip Kristusa, Marije ali angela var ha iz kriitalnega stekla Visokost .^2 cm z mojo patentno nočno lučjo, ki gori 2 leti brez olja za K 7 — vsak kos franko, če se posije denar naprej. Vsak stoti kupec dobi pod jamstvom kip zastonj. Razpošilja Adolf Drucker fetrulaoiiie**, Ceslio. Spretne, solidne agente sprejmem pod ugodnimi pogoji. 2989 - 1 Svojo od c. kr. ulade konceslonirano šolo za krojno risanje in izdelovanje ženskih oblek priporoča Marica Nachti§all-Slaučeva v Ljubljani, v Knaflovih ulicah št. 5 pritličje, desno 2926 - 3 hiša „Narodne tiskarne". r k. Ivan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Be bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hi&a Marije Pomočnice41 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove ..Nove pisarijo'' ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejfta satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izSla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—107 Cena: broS. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v. Založništvo C. Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. ju v Leopold Se9a trgovec in posestni^ Jtfici Šega rojena J{očevar 1992 T-s^h perečena, Vel Lašče, dne 17. septembra 1905. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583-37 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". Mlad gospod išče v bližini glavne poUe sobo B posebnim vbodom. — Ponndbe pod „D. R.", poste restante, Ljubljana, glavna pošta. i.995—1 Mleta prodaji a z dežele išče shiibe na deželi. ] Ponudbe sprejme upravništvo „Slov. Naroda" - 2944—3 Dijaki i se sprejmo na dobro hrano in stanovanje u Hllicrjeulh ulicah St.5.1. nad. ! Učenec iz^dobre hiše, se sprejme takoj v trgo-; j " vino z mešanim blagom 29B8 1 M. ŽIGOM U jjjjgj LOKI. Lepo stanovanje v Slomškovih ulicah št. 12 v II. nad. na levo z 2 sobama in pritikliuami, se takoj ali s 1. novembrom odda. 2983-1 Žiospodični se iščete na hrano in stanovanje. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". ^991 1 Loteristinja se takoj sprejme. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2V71 2 JSSc se jako suho skladišče. Prijave upravništvu „ Slovenskega Naroda". 2981-2 Gostilna in nekaj zemljišča se takoj iz proste roke proda. Hiša je tik okrajne ceste in blizo Žtl. postaje Nomenj-Hoh. Bistrica. Pojasnila daje Frančišek Brenčič ravnotam. 2936-1 Stara žganjekuha na veliko na Hrvaškem išče veščega potnika za Štajersko, Kranjsko in planinske de žele. Samo strokovne, dobro uvedene prve sile naj pošiljajo ponudbe uprav. „Slov. Naroda"* pod šifro .Budućnost'. _*984—1 IO.OOO hektolitrov vinskih sodov vsake veličine, poČenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—30 Alex Breyer i sinovi v Križertcih na Hpvaikem. / ^ Citunotffjeno leUJ842.__ ^\ V* ^KKOSLIKdRJ*. SLIKAR J A J 1 NdFISOV IN QR&OV iaat% JBR/1T7I EBERlI ^ * Ignskc ulice Si 6. T«Mon St. 154. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica w CELOVCU. Kupuje In prodtaj* VBe vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devia. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'—. usnim m NHMpnw aw prm|M n fTantirn poiijt« izžrebane vrednostne papirje In Zsvvavr-oje srečko proti vnovCuje zapale kupone. 3ar*axz3oJ. lzgrabl. Vinkuluje in davinkuluj« -vojaške tenitninske kavcije. Looapt lat SzSratSŠe manale. S3T Boraoa« auaroeU-a. "Ki Podružnica v SPLJETU. Denarne \los;e sprejema* v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlogo do dne vzdiga. 8—106 Promet s čeki In nakaznicami. 21 5 kron in već zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naSih strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnlh strojev za domače delavce TELOS. II. WHITTICK ^ Oo. Trst 156, Via Campanile 13. 2883-6 Ces. ki. avstrijske ^ državne železnica _ C. kr. ravnatelj stro dri. Železnice v Beljaka. Izvod. Iz; voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juJL kol. I'ROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 14 m poiiofil oeobU ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cem Selzthal v Anaseet Solnograd, čez Klein -Reifling v St=«yr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O* 7. uri 5 m tjntrpj osobni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Fraaiensleste, Ljubno, Dunaj, fes Selitha v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budeievice, Pisen, Marijiue v tre, Htb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, če s Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oiiobni vlak « Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal Dunaj, Solnograd, inomost, Bregeno, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 16 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak ff Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Pran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, fes Klein Reifling v Steyr. Line, Budejivice, Pisen, Marijiue vara Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni vos I. in II. razr.). Lipsko, na Donaj fes Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak ▼ Trbiž, Beljak, Fran sensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Noto mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop iatotako. — Ob 7. ari 8 m srečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana č/irekt. voz 1., D. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m sjntraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Iinnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga.Line-Ljubljana direktni vos I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Lino, Steyr, Pariš. Ženevo, Čarih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein, Ljubno, Celovec, bmohor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inc mosta, Franzeusfesta, Pontabla — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ori 45 m ponoč' samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. koL IZ KAMNIKA. Mešani vlak?: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči sam^ ob nedeljah B praznikih. — Srednjeevropski čas te za 2 min. pred kraievnim časom v Ljnoi* > 2078 Št. 32. SJ990 Vpisovanje učencev v sremilalno trsovsho šolo se vrši dne 29., Zl. in ZZ. septembra 1.1. od treh do šestih popoldne. Zjlflsiti se morajo v gremljalni pisarni, Krojaške ulice št. 5/11 vsi učenci osehno, tudi oni, hi so že do-sedaj oMsRovali trgovsko šolo. Ponavljalni izpiti se vrše dne 1. oktobra 1.1. oh sedmih zjutraj, šola pa se odpre isti dan ob desetih dopoldne. Načelnik: J. Jfliez. □ Naznanilo. g.Slavnemu občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem si j|rj osvojil znano in na g 8 01 teli in Din jri Malem stan" I pj To podjetje je že odnekdaj na najboljšem glasu in se bom tudi JJ| jaz potrudil kar najbolje ustreči vsem željam Čč. obiskovalcev moje ka Xf varne in gostilne in sicer z najboljšim Koslerjevim carskim pivom, I z dolenjskimi, štajerskimi in vini v buteljkah, kakor tudi z najokus-:gl nejšimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem dnevnem času. 1 K obilni udeležbi^ vabi najvljudneje s spoštovanjem ?949-2 Jcslp GarI kaiapnar itB gostilničar. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg V tjubljani, Kongresni trg 2 priporoča svojo vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliSčih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in n. drž. gimnaziji, c. kr. drž. viSji realki in c. kr. moSkem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2888—8 - ^+1r**M'+++*++**** Ključavničarstvo jj Ion. Faschino-a vdova Poljanski nasip it. 8 (Rslchna hlia) priporoča nojo bogato aalogo Atedilnili ognjlftft najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, s žoltc medjo ali mesingom montiranih za obklade ? peenicami ali kahJami. Popravljani a hitro In po ceni. Vnanjn narr^ila se hitro izvrčč ► XXX XXX XX XX , XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX xxx^ XXX XXX XXX XXXXXXXXXXXXXXXXX) xxxxxxxxxxxxx5cxxxx 6. GADEZ v IJubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manufakturne trgovine XXX XXX X priporoča 11 klobuke slamnike, čepice, razno moško perilo, kravate iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxx>oo<>€xxxxxxxxxxxxx x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Afejs m m. JOSIP STOPICA Jermen ar In sedlar i Ljubljani, Kolodvorska ulice štev. 6. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. m ■ Cene nizke. ■ m> i c c L n M j; o o N L Najboljši kosmetiSki predmeti so: A A A cream po I K za olepšanie polti in telesa. i|a ustna voda 22 zobni prašek po I K, za gojitev zob in nst. J« lasna voda ^_lasna pomada po I K, Ea ohranitev in rast las. Ti izdelki „Aidaat ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v Orlovi Mr. Ph. Mardetschlager, kemik t IjJubijani« Nadomestke sa „A'i'do • zavračajte. Optični zavod le restavracija Mil 29( gostilna Lošcinn , v toskanskem dialekta se poučuje od 1. oktobra t. 1. na Elizabetni cesti v kakem večjem okraju na Gorenjskem. st* 8i H-nadstropje. Poučevat se hodi Ponudbe sprejema upravn. „Slov. Nar.u. tudi na dom. 2967—2 Učne knjige za vse srednje In liudshe šole v najnovejš h odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča I^. SCHWBNTNER 3Prešem.Qve uilice št, 3. j*; 5*; A a. As a. a. ,r a. A. A ■/. a. A & A- A a. -a ,n /. a. a. A.*- • » -a: .*•.-. - - a - c. l K t? bogata izbira jesenskih in zimskih oblek, površnikov športn h in zimskih sukenj. Specialiteta angl. modnih telovnikov iz svile, žameta in modnega blaga najboljše kakovosti firme Jlacliol *t? I^e^vin v IjOiiili^iii in BeroliEiu. Original, angl. moške športne obleke, površniki, pa-letoti, športne in zimske suknje, pelerine s kapucami in haveloki. — Najfinejša in največja izbira damske konfekcije, jopic, paletotev, oratnikov, kostumov, kril in bluz. Obleke in pouršniki po meri iz angl. in Franc, blaga se izdelujejo najfinejše na Dunaju. Najnižje cene! •Angleško skladišče oblcku OROSLAV BERNATOVIC v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5. Naznanilo. Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je z dnem 1. julija 1905 prevzel staroznano jrgovino C. JVlahr v £]ttbljani9 Židovske ulice z vso zalogo blaga« Obenem priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega pisalnega papirja, dalje mape za šolske zvezke, svinčnike, radirke, držala, šestila, torbice in druga nosila za knjige, risalni papir, predloge za risanje, barve, čopiče, ovi-jalni papir, puš ce, ravnila, notese v vseh velikostih in cenah, svete podobice, zbornike za razglednice, spominske knjige itd. po jako znižanih cenah. K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem I fl 11 trgovec s papirjem in galanterijskim ■ ■ ■ "H"^ blagom ter akcidencnl tiskarnar t Ljubljani, Glavni trg II, filialka Židovske ulice 4. V Ljubljani, meseca julija 1905. int—11 lidajalei| in odgovorni vodnik: Dr. Ivan Taviar« in Itak .Marodao tekam11 9354 54 69