LetO XII. I TELEFON 25-67 Stev. 265 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN U.409 Maribor, torek 22. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Cena Prejeman v upravi ali po pošti 10.— diu, l*m dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din « win Program pariškega sestanka Pred prihodom Chamberlaina in Halifaxa v Pariz — Nemške intervencie * Londonu in Parizu pred odločilnimi posvetovanji — Anglha in Francija nočeta sporazum z Nemčijo in Italijo, toda čas mora nehati LONDON, 22. novembra. Kralj Jurij je sprejel sinoči v avdienci ministrskega *>redsednika Nevillea Chamberlaina. Ta avdienca je bila v zvezi s potovanjem ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa v Pariz Da sestanek s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem in zunanjim ministrom Bonnetom. Angleška državnika spremljajo v Pariz Chamberlainov za-*ebni tajnik lord Douglas, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Cadegan in ei odseka za srednjo Evropo Strang. Posvetovanja med angleškimi in francoskimi državniki se bodo pričela jutri, v sredo. V London se vrneta Chamberlain 'n Halifax v petek, 25. t. m. Jutri zvečer bo v francoskem zunanjem ministrstvu anket, v četrtek bo kosilo pri prezidentu Lebrunu, zvečer pa večerja v angle-skem poslaništvu. MiSIJA GENERALA BODENSCHATZA London, 22. novembra. Obisk Chain« “Srlaina in Halifaxa vzbuja v Berlinu ve-r*° pozornost in tudi neko nervoznost, ar ie dokazalo tudi dejstvo, da je pri* Pel sem nepričakovano nemški general "°denschatz, pomočnik maršala Goringa. *a obisk je bil podoben obisku Hitlerje-^eSa zaupnika kapetana Wiedemauna pC da Francija pred pri* t|z °n» Chamberlaina In HaIHaxa v Pata”® namerava rešiti tega vprašanja z njcljo. p PREDMET POSVETOVANJ ^Ra i ’ 22' novernbi’a. Iz dobro poučeni V*fa S® *ZV®’ S® *J0ni!H5no moč obeh velesil: 3. vprašanje srednje in vzhodne Evrope z ozirom na okrepljeno moč Nemčije; 4. vprašanje likvidacije španskega vprašanja in francosko-italijanskega sporazuma* 5. vprašanje zavarovanja angleških in PARIZ, 22. novembra. Novi teden se je pričel precej mračno za francosko-ita-lijanske odnošaje. Francoski listi posvečajo posebno pozornost: obisku angleških državnikov v Parizu in delovanju novega francoskega poslanika Fran?ois-Poncetu v Rimu. Hladen sprejem Fran-Cois-Ponceta v Italiji in pisanje italijanskih listov presojajo tu kot slab znak za diplomatsko akcijo Fran^ois-Ponceta, v katerega je francoska javnost stavila velike upe. »Journal« ne skriva začudenja nad hladnim pisanjem italijanskih listov, ker so dobili od vlade nalog, naj zabeležijo njegov prihod v »šestih stavkih«. List vprašuje dalje po vzrokih takega postopanja in sklepa, da ima Italija zelo težke zahteve nasproti Franciji, in sicer: 1. v Španiji; 2. v Tunisu; 3. v Suezu in 4. v Džibutiju. V španskem vprašanju stoji LONDON, 22. novembra. »Sunday Chronicle« objavlja senzacionalno vest, da bo Chamberlain odpotoval na obisk v Ameriko. Chamberlain naj bi odpotoval na obisk k Rooseveltu po Novem letu. Ta obisk bi bil nekak uvod v uradni obisk angleškega kralja ln kraljice. Chamberlain in Roosevelt bi na tem sestanku razpravljala o vseh svetovnih problemih, ki interesirajo obe anglosaški velesili. Obe velesili bi si ob tej priliki razdelili gospodarske interesne sfere. Razen tega bi bilo ventili rano vprašanje tesnejše povezanosti med Veliko Britanijo in Združenimi državami Severne Amerike. Naraščanje moči nove Nemčije postaja nevarno tako za Veliko Britanijo kakor za USA. Ta nevarnost bi pa postala še večja, ako bi Nemčija dobila v svoje roke vire surovin v kolonijah. Iz te nevarnosti bi se zato utegnila roditi poleg gospodarske tudi velika vojaška zveza vsega anglosaškega sveta, katere naloga bi bila čuvati skupne interese na gospodarskem in političnem področju. Taka zveza bi pomenila zgodovinski svetovni dogodek in večnega popuščanja se francoskih interesov na Daljnem vzhodu z ozirom na akcijo Japonske; 6. vprašanje nemških zahtev po vrnitvi kolonij; 7. vprašanja trgovinskega in sploh gospodarskega značaja. Obe vladi stojita na Stališču, da je treba storiti vse, da se doseže popoln sporazum med Francijo in Anglijo na eni ter Nemčijo ln Italijo na drugi strani, vendar tako, da bodo francoski !n angleški interesi popolnoma zavarovan! in da ne bo v nobenem primeru več trpel francoski in angleški prestiž v svetu. Da pa bo to mogoče, hočeta postaviti obe velesili tudi svojo vojaško moč na skupno bazo. Čas neprestanih koncesij Nemčiji in Italiji s strani Anglije in Francije, ne da bi za te koncesije dobili nekaj enakovrednega v zameno, se mora končati. Mussolini še vedno na stališču, da mora absolutno zmagati general Franco, čeprav je odpoklical 10.000 prostovoljcev. V Tunisu zahteva Italija za Italijane mnogo večje pravice, kakor jih je dobila s pogodbo leta 1933., ki sta jo sklenila Mussolini in Laval. V ravnateljstvu Sueške prekopne družbe zahteva Italija soudeležbo, ki bi ustrezala ladjevnemu prometu skozi kanal. V Džibutiju pa zahteva Italija najmanj svobodno luko in vse delnice železnice Džibuti—Adis Abeba, v kolikor predstavljajo del proge, ki poteka po italijanskem ozemlju Abesinije. Italija grozi, da bo v nasprotnem primeru na-vrnila železnico v eno izmed italijanskih p'ristanišč v Somalijo. S tem bi preostanek železnice na francoskem ozemlju postal popolnoma brez pomena in pasiven. bi precej spremenila sedanji položaj v svetu. Te vesti pa se na uradnem mestu niti ne potrjujejo niti ne zanikajo. Oboroževanje USA Izrinjenje nemške trgovine iz Južne Amerike. LONDON, 22. nov. Pet sto milijonov funtov šterlingov znaša velikanski načrt za izgradnjo ameriškega atlantskega bojnega brodovja. Gradili bodo 12 poveljniških ladij, 6 nosilcev letal, 17 težkih in 16 lahkih križark, 77 rušilcev in 36 podmornic. Nova Rooseveltova politika pa ni samo silna oborožitev, ampak tudi vseameriška solidarnost. O tem se bo razpravljalo posebno na vseamerlškem kongresu v Limi meseca decembra. Zlasti važen je trgovinski načrt Hullov, ki ima namen, izpodriniti nemško trgovino v Južni Ameriki. Vremenska napoved. Zapadni vetrovi s padavinami, kasneje zopet boljše, a spremenljivo vreme. Precej hladno. Zapiski Eden demantira? V Oxfordu je govoril bivši angleški zunanji minister in konservativni opo-zicionslec Anthony Eden: »Odločeval sem se vselej, tako v preteklosti kakor se bom tudi v bodoče, povsem samostojno in le po lastni vesti ter ne nosi zato nihče drugi odgovornosti razen mene. Izjavljam s ponosom, da sem član konservativne stranke.« Poslanec Ouintin rlogg je označil Edenovo zadržanje v politiki, z njegovo odpovedjo mesta zunanjega ministra vred, za vedenje gentle-mana in domoljuba. »Ne verjamem, da bi bilo kaj resnice na vesteh, da namerava Eden ustanoviti novo stranko,« jo dodal narodni poslanec Hogg. Davki, davki... »Na francoskem podeželju je mnoga pokrajin s številnimi graščinami, ki plačajo smešno nizke davke. Poznam tak kraj, ki št^e tri milijonarje, edini obdavčeni pa je učitelj...« (Jules Romains.) Nemčija se pripravlja na prevzem koloniji Kolonialni zavod, ki so ga na novo uredili na hamburški univerzi, je začel v tekočem letu s prvim semestrom. Otvo-rili so poseben kurz o zemljepisju kolonialne Afrike ter o medicini in higieni za tropske dežele. Zavod priredi tudi štiri predavanja o sedanjem položaju domorodcev v Kamerunu. 20 let po vojni Predsednik Zveze francoskih bojevnikov Henri Pichot je govoril pred starimi bojevniki: »Ali možje iz svetovne vojne ne bodo imeli pravice, da se pobrigajo za državo, preden jih ne bodo znova mobilizirali?« Skrbi angleških politikov Angleške politike tareta trenutno dve vprašanji. Prvič: kako se bo zadržal Ne-ville Chamberlain napram stalno rastoči opoziciji v konzervativnih vrstah samih; drugič: možnost volitev začetkom prih. leta. V poštev bi prišla za to prva polovica februarja. Kar se tiče notranje konservativne opozicije, jo vznemirja posebno vprašanje narodne obrambe. Nekateri predlagajo ustanovitev novega ministrstva, ali vsaj ministrskega pododdelka za dobavljanje in municijo, drugi pa zopet polagajo glavno važnost na to, da bi se razširila vojaška služba na širšo podlago ter bi hoteli uvesti vojaško obveznost. Francija se ne bo več zanimala za srednjo Evropo Uvodnik »Le Tempsa«, posvečen fran-cosko-italijanskim stikom, obsega tudi odstavek o srednji Evropi. To razmišljanje kaže, da se namerava Francija v bodoče vedno manj zanimati za dogodke v sred. Evropi. »Temps« pravi: treba se je truditi, da se omogoči zbližanje, sporazum in trajno sodelovanje med demokratičnim in totalitarnim blokom. Poleg tega nov položaj v srednji Evropi, kjer je bilo pred anšlusom in pred spremembo češkoslovaških meja široko področja za aktivno sodelovanje Francije z Italijo, ni več to, kar je bil. Italija, ki je edina sodnik svoje usode, si je izbrala lastno pot s tem, da se je definitivno pridružila Nemčiji, sodeč, da svojega prijateljstva z njo ne bo plačala predrago z žrtvovanjem svojega položaja v srednji in vzhodni Evropi. Francija pa je prav tako začela hoditi po lastni poti s tem, da je utrdila svoj sporazum z Anglijo, kar je v skladu z njenimi življenjskimi interesi in z njenimi trajnimi načeli v stvareh zunanje politike. Po tem jasnem očrtanju položaja obeli velesil ne sme biti bodoče francosko-italijansko prijateljstvo predmet tako imenovane kompenzačne politike. Italijanske zahteve Franciji SLABI IZGLEDI ZA IZBOLJŠANJE RAZMERJA MED FRANCIJO IN ITALIJO. — ZAHTEVE V ŠPANIJI, TUNISU, SUEZU IN DŽIBUTIJU. Anglosaška svetovna zveza? INTERESANTNA VEST O NAMERAVANEM POTOVANJU CHAMBERLAINA V AMERIKO — NOVA ZVEZA IZ STRHU PRED NARAŠČAJOČO MOČJO NEMČIJE Maribor, 22. novembra. Leta 1917,, ko je na frontah svetovne vojne divial vihar sovraštva in delil človeštvo na dva medsebojno vojskujoča se dela, je bila v Londonu izdana tako-imenovana Balfourjeva deklaracija, s katero je bilo določeno, da postane Palestina »narodna domovina židovskega ljudstva«. Takrat je bila Sveta dežela še integralni del velikega Otomanskega cesarstva, ki se je kljub udeležitvi v vojni na strani osrednjih sil polagoma razkrajalo in razpadalo v svoje narodnostne sestavne dele. Balfourjevo dekla-raoijo je rodilo cionistično gibanje, katerega končni cilj je bil pridobiti Palestino zopet za Žide, ki naj bi se po več ko tisoč letih vrnili vanjo, se tam naselili in si ustvarili svoje narodno, politično, kulturno in gospodarsko središče, skratka: svojo lastno židovsko državo. Leta 1918. je Otomansko cesarstvo razpadlo. Njegove dežele je razen Turčije in Sirije, ki je pripadla Franciji, zasedla angleška vojska,' in mirovna kon-fernca je ustvarila iz njih celo vrsto več ali manj samostojnih arabskih držav. L. 1922. je Zveza narodov v Ženevi dokončno rešila tudi palestinsko vprašanje v smislu Balfourjeve deklaracije s tem, da ie dala mandat za upravo Palestine Angliji z naročilom, da ostane v njeni oskrbi tako dolgo, dokler se v njej ne naseli zadostno število Židov in se ne ustanovi iz nje židovska država, ki bo sposobna, obstajati sama iz lastnih sredstev in moči. Ozemlje te židovskemu ljudstvu namenjene domovine je bilo določeno na 36.300 knr in imelo je okoli 700.000 prebivalcev. Prva leta po zasedbi sc je pričelo intenzivnejše priseljevanje Židov v Palestino iz vseh delov sveta, posebno pa iz Evrope. To priseljevanje je vodilo cionistično gibanje ob sodelovanju Anglije. Priseljeni Židje so se nastanili deloma v že obstoječih mestih, posebno v Jafi in Jeruzalemu, kjer je bila ustanovljena tudi židovska univerza, deloma pa v napol puščavskem ozemlju med tema mestoma, ki so ga izboljšali z vrtanjem ar-tezijskih vodnjakov in kopanjem kanalov za namakanje kultur, predvsem oranževcev. Na tem ozemlju je nastalo Judi novo, popolnoma židovsko mesto ‘fel Aviv, ki šteje sedaj že nad 100 tisoč prebivalcev. Število Židov v Palestini je naraslo medtem na več sto tisoč. Joda to priseljevanje je pričelo vzbujati vedno večji odpor pri Arabcih, ki so bili pred letom 1918. skoraj edini prebivalci Palestine in katerih število je znašalo nad 600 tisoč. Pričeli so se že zgodaj prvi nemiri in spopadi, ki so nagnali Anglijo kot upraviteljico Palestine v mučno zagato, iz katere še do dandanes ni našla rešilnega izhoda. Že prvi nemiri in spopadi so povzročili, da je Anglija priseljevanje Židov omejila in potem za neko dobo celo popolnoma ustavila. Storila je to iz obzira do Arabcev, toda nikakor ne palestinskih, s katerimi bi lahko naglo obračunala, ampak vseli ostalih v samostojnih arabskih državah in an-augleških protektoratih ter kolonijah, tem milijonom Arabcev se ni hotela do konca zameriti, zato je zavirala židovsko akcijo, ker se pa prav tako tudi ni mogla zameriti milijonom Židov v svojem lastnem imperiju in drugod po svetu in ni mogla sama uničiti ne veljavnosti Balfourjeve deklaracije ne nalog, ki jih je dobila od Zveze narodov s palestinskim mandatom, je vztrajala na židovski strani tudi proti Arabcem. Trudila se je, da bi našla kompromis, ki bi zadovoljil oboje, prepovedovala in zopet dovoljevala priseljevanje Židov, nastopala proti revoltirajočim Arabcem sedaj s policijo potem s prijaznimi besedami in obljubami, toda rezultata, ki si ga je želela, s tem ni dosegla ne pri Židih ne pri Arabcih. Ta polovični položaj je ustvarjal vedno večjo napetost med Arabci in Židi, ki sc je še povečala, ko so pričeli dobivati palestinski Arabci moralne in tvarne vzpodbude tudi od zunaj, od svojih arabskih sorojakov v samostojnih in napol samostojnih arabskih držvaah ter od tujih sil, v katerih interesu je bilo ustvarjati Angliji Čim večje težkoče in neprijetnosti. Da bi napravila končno red in mir in dosegla vsaj neko rešitev, je Anglija izdelala načrt, po katerem naj bi se Palestina razdelila na tri dele: židovskega, Belgijski kralj v Amsterdamu VČERAJ JE PRISPEL BELGIJSKI KRALJ LEOPOLD III. NA URADNI OBISK K HOLANDSKI KRALJICI VILJEMINI AMSTERDAM-, 22. novembra. Amsterdam je od včeraj v znaku obiska belgijskega kralja. Kralj Leopold II., s katerim je prispel tudi ministrski predsednik Spaak, je bil na Holandskem in zlasti v Amsterdamu zelo slovesno sprejet. Na slavnostno okrašeni postaji ga je sprejela holandska kraljica Viljemina s celokupno vlado in mnogimi drugimi osebnostmi. Kralj in kraljica sta se nato odpeljala med špalirjem vojaštva in ljudstva v kočiji na dvor. Zvečer je priredila kraljica gostu na čast banket, pri katerem sta iz- rekla kraljica in kralj iskreni napitnici. Kraljica je dejala, da služita Holandska in Belgija isti misli državljanske svobode. Med obema državama se mora zato doseči še tesnejše zbližanje in prisrčno razmerje. Kralj Leopold je pa odvrnil, da narekuje sedanjost bolj kakor kdaj koli najtesnejšo strnitev malih držav. Tudi on čuti kot najglobljo potrebo še večjo poglobitev belgijsko-holandskega prijateljstva. Obisk kralja Leopolda ima pobtični pomen, a razpravljala se bodo tudi važna gospodarska vprašanja. Pogreb Kemala Ataturka VELIČASTNA SLOVESNOST, KAKRŠNE TURČIJA ŠE NI DOŽIVELA. — ZASTOPANE SO BILE SKORAJ VSE DRŽAVE. — POČIVALIŠČE V ETNOGRAFSKEM MUZEJU. ANKARA, 22. novembra. Včeraj je bil tu pogreb prezidenta Kemala Ataturka, ki je po svoji veličastnosti presegel vsa pričakovanja. Na zadnji poti je spremljalo ustanovitelja nove Turčije prebivalstvo vseh delov države. Posebna zastopstva pa so poslala k pogrebu vlade Afganistana, Albanije, Nemčije, Belgije, Kitajske, Danske, Egipta, Španije, Estonske, USA, Finske, Francije, Anglije, Grčije, Madžarske, Iraka, Italije, Japonske, Letonske, Litve, Norveške, Nizozemske, Poljske, Romunije, Rusije, švedske, Švice, češkoslovaške in Jugoslavije. Med pogrebci so bili tudi nekateri člani vladarskih rodbin. Pri pogrebu so sodelovala zastopstva vseh polkov turške vojske z zastavami. Pri glavni poslovitvi je igrala godba Chopinovo pogrebno koračnico. Pokojnikovo krsto so vozili na lafeti, obkroženo od generalov. Za lafeto so korakali pokojnikova sestra in člani vlade s preziden-tom Izmetom Inenijem na čelu. Ogromne množice ljudi so tvorile nepregleden špalir in skoraj nobeno oko ni bilo suho. Poslednje počivališče je našel veliki pre-zident v marmornatem sarkofagu v Etnografskem muzeju v Ankari. Odgoditev vprašanja kolonij GOSPODARSKA POSVETOVANJA PIROVA V BERLINU. — ČAS ZA DOKONČNO VRNITEV NEMŠKIH KOLONIJ NI NAJUGODNEJŠI. Slovaki za Chva-kovskega BRATISLAVA, 22. nov. (Avala.) Včeraj se je sestala slovaška vlada pod predsedstvom dr. Tisa in razpravljala o kandidaturi za predsednika države. Pri razgovorih v Pragi bosta slovaško stranko zastopala dr. Sokol in dr. Sidor. Ker m s slovaške strani nasprotstva, računajo, da bo dr. Chvalkovsky sporazumno iz-voljen za predsednika republike. BERLIN, 22. novembra. Južnoafriški vojni minister Osvvald Pirow je imel doslej več razgovorov z nemškimi državniki in gospodarstveniki in tudi z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Kakor se zatrjuje, so se ti razgovori nanašali v prvi vrsti na gospodarske stike med Nemčijo in Južno Afriko. V tem oziru so bili tudi že sestavljeni določeni načrti. Glede vprašanja kolonij je stvar težavnejša in sedanji mednarodni položaj ni najprimernejši za končno načenjanje tega problema. Kakor se zatrjuje, bo Nemčija akcijo za vrnitev njenih bivših kolonij za nekaj časa odgodila in počakala na ugodnejši položaj. Tu naglašajo, ! da se Nemčiji s kolonijami ne mudi. Naselitev Zidov v kolonijah LONDON, 22. nov. Na seji parlamenta je Chamberlain izjavil, da je narejen načrt za naselitev nemških Židov v Tanganjiki. V tej bivši nemški kNoniji je 50,000 akrov na razpolago za židovske emigrante. Podobno bi tuJi koloniji Letiva in Nyassaland bili pripravljeni sprejeti židovske emigrante. V britanski Quyani v Ameriki pa je 10.000 kvadratnih milj (približna velikost Slovenije, op. ur.) popolnoma neobljudenega ozemlja. V debati, ki se je nato razvila, je govoril laburist Noel Baker ter dejal, da ne more priti do pomirjenja med Nemčijo in Anglijo, dokler ne bo rešeno židovsko vprašanje. Sir Samuel Hoare je poudarjal, da je židovski problem mednarodni problem. LONDON, 22. nov. Več južnoameriških držav se je izjavilo, da so pripravljene spi e jeti nemške Žide. V Uruguayu je že viežen predlog, o katerem bo parlament razpravljal. Virgin Islaud, zahodnoindijski otoki v Karaibskem morju, ki pripadajo USA, bi tudi lahko služili kot pribežališče. BRATISLAVA. 22. nov. Na Slovaškem bodo v kratkem izdali protižidovske zakone, ki bodo kopija niirnberskih zakonov. Z njimi bodo Židje popolnoma izločeni iz javnega življenja Slovaške. Obnovitev diplomatskih stikov med Anglijo in Vatikanom LONDON, 22. novembra. »Daily Tele-graph« poroča iz Rima, da ie sklenjen med Vatikanom in Anglijo sporazum, po katerem se ustanovi v Londonu nunciatu-ra Svete stolice. Nuncij postane monsig-nor Wiliam Godfrey, ravnatelj angleškega kolegija v Rimu. Imel bo položaj poslanika, ne bo pa član diplomatskega zbora. Ako je vest resnična, bo to prva obnovitev direktnih stikov med Vatikanom in Anglijo po zmagi reformacije. OBTOŽBA DR. BENEŠA IN DR. HODŽE BRATISLAVA, 22. nov. »Slovaška pravda« poroča, da bo verjetno prav kmalu z uradne strani naperjena tožba proti bivšemu predsedniku dr. Benešu jit bivšemu predsedniku vlade dr. Hodzi-Obadva bodo obtožili, da sta v času koze odklonila ponudbe sosednih držav h' tako privedla do katastrofe. Po češkoslovaških zakonih je mogoče, da bo dr. Beneš obtožen zaradi veleizdaje. TUDI ŠRAMEK SE JE VDAL PRAGA, 22. nov. (Avala.) Moravsko krilo dr. Sramkove ljudske stranke se ;o odločilo, da pristopi k nacionalni unhJ< Nova stranka ima sedaj v senatu in parlamentu 231 mandatov proti 115. NI V JAVNEM IN DRŽAVNEM INTERFSU LONDON, 22. nov. Chamberlain je i*' javil, da ni v javnem in državnem interesu, da pove, o čem je bilo govora ine<* romunskim kraljem Karolom in angleškimi državniki ter prav tako, o čem se b» razpravljalo na pariški konferenci. ZASKRBLJENOST V PARIZU PARIZ. 22. nov. Levičarski listi so zaskrbljeni zaradi dejstva, da misli francoska vlada na konferenci s Chamberia1' nom in Halifaxom priznati generalu Francu pravico vojskujoče se stranke. Zunanji minister Bonnet je imel razgovofe s španskim veleposlanikom, pri katerih j verjetno informiral republikansko vlad o prihodnjem koraku francoske vlade. NEREDI V FRANCOSKIH TOVARNA" PARIZ. 22. nov. V večjem številu francoskih tovarn so nastali neredi žara3 tega, ker delavci nočejo priznati podaljšanje delovnega časa. IZPLAČEVANJE V FRANCIJI- . PARIZ, 21. nov. (Avala). Finančni flU' nister Reynaud je naročil podrejenim 'J' nančnim uradom, naj povzročijo v bodoc^ takojšnjo in popolno izplačilo vsega, • kdo dolguje državnim dobaviteljem. AKCIJA ZA SUEZ SE NADALJUJ . RIM, 21. nov. »Messaggero« Pr*5ia‘e. članek, v katerem zahteva znižanje Pr ^ voznih taks skozi Suez. Zahteve utere ljuje s tem, da Italija zavzema drugo m sto in plača eno četrtino vseh taks, m pa nikakih popustov. SUŠA NA CEYLONU. COLOMBO, 22. novembra. p0 vS^. Cevlonu primanjkuje vode in so sc radi tega kače ter druge živali P°Ja ^ v velikih množinah " in vab ' NOVA KAZENSKA UREDBA V NEMČIJI DUNAJ, 22. nov. (Avala.) DNB poroča: Na temelju uredbe, ki je bila Izdana v Berlinu, bodo od sedaj naprej mogoč? zaplenitve premoženja osebam in korporacijam, ki bodo obtožene protidržavne-ga ali protinarodnega delovanja. Odločitve bo izdal državni komisar. Odločitev pa, katere osebe oz. korporacije bodo prišle pod udar uredbe, pripada notranjemu ministru. ŽIDI ZAPUŠČAJO GDANSK. GDANSK, 22. nov. Tukajšnji Židje naglo prodajajo svoje nepremičnine in sc izseljujejo. Na prodaj je celo njihova sinagoga. arabskega in angleškega. J oda s tem načrtom je vzbudila pri Arabcih še večji odpor, a nezadovoljstvo tudi pri Židih. Vse to je vodilo do odkrite arabske vstaje in gverilske vojne, ki se vodi sedaj že dolge mesece med upornimi palestinskimi Arabci na eni in Angleži ter Židi na drugi strani. S tem je postala Palestina ognjišče večnega nemira, ki se doslej še ni polegel in se, kakor vse kaže, tudi še ne bo. Palestinski boji so terjali že ogromne človeške tvarne in moralne žrtve. Anglija bi mogla s svojo vojsko čez noč uveljaviti v mali Palestini svojo voljo in zatreti z brutalno silo ves arabski odpor, toda s tem bi si nakopala na vrat sovraštvo in odpor vesoljnega arabstva in muslimanstva. Mogla bi tudi prepustiti svoji usodi priseljenje Žide, toda s tem si ne bi nakopala samo sovraštva in odpora vesoljnega židovstva, ampak bi tudi prekršila dolžnosti mandata, ki ga je prejela od žvezc narodov. Zato dalje okleva, a vprašanje je, kako dolgo ji bo to še mogoče? Končno se bo le morala odločiti: za Žide ali za Arabce. -r. i Votivno vibama Glavni kandidat JRZ. Minister MJ?3 raševič je na volivnem zborovvnj .. Budjanovcih v Sremu dejal, da je »8. jn, kandidat JRZ državno in narodno stvo«. 1i0 g0- Na shodu v Trbovljah bo v ned-jJ'> * voril tudi minister za socialno pol’ 1 Cvetkovič. . -imcl Notranji minister dr. Korošec J )i;{ včeraj dva volivna shoda v R' n -Dolenjskem in v Dobrepolju. Dr. Stojadinovič bo imel prlha- nj v Bijeljini v Bosni. Zadnji shod *■ ^ v Ljubljani 8. deecmbn., na kate govoril tudi notranji minister. ^ vf;e-Volivni proglas JNS Pr‘obc“f jc fla rajšnji »Jutarnji list«. ieC! .7 ®. •, nied shodu v Sarajevu Boško Jevtič, D• J ,0 drugim zahteval tudi moralno prco-- Zborovanje mariborskih socialistov^ jutri ob 7. uri v Gambrmov. fl. vorila bosta gg. Petcjan m dr. K*. g> Kandidat SZO v ptujskem okjv Jožef Lacko je prijavil od 23. 00 - -enajst volivnih shodov. »Kdor bi z antisemitizmom lJr vas, ne bi dobil niti enega glasu, J Jjč javil bivši minister JRZ dr. Kal na shodu v Sarajevu. -- ‘Borza. C u r i h, 22. novembra. Dej** Beograd 10, Pariz 11.625, Londoi Neve York 442.875, Milano 23..w, prišel «a f • iz- Italija in evropska politika Italija je najmlajša velesila v Evropi. Ker je njen pomen za evropsko politično življenje zrasel šele v zadnjih desetleten, razume evropsko vlogo Italije le malokdo v polni meri in povsem pravilno. Pozablja se tudi na osnovno načelo v britanski in italijanski politiki, ki bilo je naravnost tradicionalno vse do pri- °da fašizma in ki ga tudi novi italijanski režim ni izpremenil. Po Mussolinijevem mnenju ni mogoče zgraditi harmoničnega soglasja med Anglijo in Italijo brez solidne medsebojne enakosti. Mussolini pa nikakor ni, mogel prenesti, da bi bila Italija v mednarodnih odnošajih Pojmovana enostavno kot satelit Velike “ritanije. Zato je takoj leta 1922-23 po-jjazal, da zna hoditi po svojih potih. — Mussolini je takoj od začetka spoznal tudi nevzdržnost Nemčije v njenem sramotnem položaju, ki je vanj zašla z mirov-nimi pogodbami, in se je zato jasno zavedel potrebe po reviziji miru, ki mora Priti prej ali slej. Zato se je udeležil Lo-earna, zato je šel v Društvu narodov in J'a razorožitvenih konferencah proti ranciji in njenim konservativnim tež-jhani. S tem je bilo posredno doiočeno tudi stališče Male Antante kot zavezni-ce Francije. Italijanska politika je tu zasledovala lastne interese, kajti Francija, boječe in °zkosrčno čuvajoča svoj položaj zmago-Valca, jih je utesnjevala in skušala preprečevati njih razmah. Mussolini je bil uajstrastneje proti vojaški hegemoniji b rancije nad Evropo in ko ni mogel do-;ječi, da bi se razorožila, je kot prvi za-Ce{_ s široko zasnovanim modernim oboroževanjem, zlasti v letalstvu. Pri tem j® prerokoval že nezaupljivi in strmeči Evropi ob koncu dvajsetih let, da se -Nemčija kmalu po prelomu tretjega de-setletja vrne k moči in novemu preizkušanju sil. .Za srednjo Evropo je prineslo to re-vjzi°nistično stališče Italije njeno zbližale z Madžarsko in fronto proti. Mali An-Uuti, zlasti pa trenje z Jugoslavijo. — Francija — in z njo Mala antanta, po-š110 Češkoslovaška — je to sistematiko in trdo delo Italije za doseženje ena-°sti ž velesilami in za novo stabilnejše 'uvnotežje v Evropi podcenjevala in za-ei,1arjala. Tisk, ne le francoski, temveč Cs mednarodni, ki se ne naziva zastonj tamostojna velesila, je stalno gledal na ?. Kot na vprašanje cenenih kompenza-u; ki jili Francija prav lahko da, da bi r|dobila Italijo zase proti svojemu edi--jŠu resnemu nasprotniku — Nemčiji. ,°da Francija niti te kompenzacije ni ‘‘la, za razliko od Anglije, ki je stalno remela po izravnanju nasprotij in vzpo-avitvi ravnotežja, le s to razliko, da .hotela doseči stabilnost izključno s ;..erio navzdol, to se pravi z razorežit-i ‘n mirnimi revizijami, medtem ko ^Mussolini začel leta 1927 s silnim obo-fantom in negovanjem polnega na-z Kalnega dinamizma. Nemčija je hodila uje Cni Vzorom> I- i- nagnila se je k ozna-iu rl'Cl' riacionalnega prebujenja Hitlcr-obr fC!oten razv°i K'' posledice tega pre-Ma so: Anglija se je z vztrajanjem Novice Na straži za vsak kos zemlje ZNAČILEN GLAS Z GORENJSKE — VLOGA GORENJSKE V NAŠEM NARODNEM ŽIVLJENJU "a Kubii relo razorožitvi tolikanj oslabila, da je iz-a avtoriteto, Francijo z njeno zasta-°borožitvijo so prehiteli, duhovno našli Gorenjska, zlasti njen gornji del, je klin med dvema velesilama. Na obeh straneh sta državni, a ne narodni meji. Slovenci so na Gorenjskem kompaktno naseljeni, vendar je tudi ta zapadni del Slovenije ogrožen. Že izpred vojne poznamo znameniti most na Jadran, ki je vodil preko Koroške, Jesenic in skozi Bohinj v Trst. Potujčevanje je tudi že na Gorenjskem želo svoje sadove. Pred dvajsetimi leti, ko se je sesula v nič av-stro-ogrska monarhija, je bilo konec tuje nadvlade vsaj v kulturnem pogledu. Nastanek mlade jugoslovanske države je rešil Gorenjsko pred direktnim potujčevanjem, ni pa rešil vseh vprašanj, ki so za zdrav narodni obstoj potrebna rešitve. Temelj zdravega narodnega življenja je predvsem v dobrih življenjskih pogojih ljudstva. Kdor se počuti v svojem domu prijetno in najde v njem delo, kruh in streho, zraven pa ve, da je vsaj pri-lično poskrbljeno za njegovo bodočnost, za potomce itd., potem ta dom vzljubi. In če je tak dom v nevarnosti, ga tudi brani! Ni pa mogoče zahtevati od človeka, da bi branil nekaj, kar mu je morebiti tuje, sovražno, kar mu pomeni izkoriščanje in zapostavljanje. Tedaj ,ie vsaj brezbrižen. In brezbrižnost Slovencev v hudih trenutkih narodove zgodovine se je večkrat pokazala v našo veliko škodo. Spričo dejstva, da naša narodna zavest ni vselej na potrebni višini, moramo tembolj pogledati resnici v oči in iztrebiti vzroke malodušja. Prvo je lažje ko drugo. Resnica se že še spozna in pokaže, prilike, ki urejajo naše življenje, pa niso tako naglo spremenljive. Gorenjska je gorata pokrajina in ima malo polja. Ljudje se preživljajo le deloma s. kmetijstvom. Živinoreja, lesna industrija, nekaj tujskega prometa (poleti letovišča, pozimi zimski šport). Brez in- dustrije bi bila Gorenjska zelo pasivna, tako ji pa daje življenje zlasti železarna Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, potem pa velika tekstilna industrija v Kranju in Tržiču poleg usnjarske in čevljarske industrije v istem kraju. Na Gorenjskem skoraj ni več kmečke dru žine, ki ne bi imela koga od svojih v kateri koli tovarni. Že samo slabo stanje kmetijstva žene ljudi v tovarne, razen mnogih drugih vzrokov. Zato je važno vedeti, kako naši ljudje v tej industriji žive, kako se jim godi na lastni zemlji, komu delajo in kaj imajo od tega. Dasi je »Večemik« namenjen bolj vzhodnim slovenskim pokrajinam, ni napačno, da se tudi z Gorenjske oglasimo v njem. Tako se spoznavamo. Povsod gre za slovenskega človeka, ki mora biti budno na straži za vsak kos svoje zemlje. Ako Kitajci izgube toliko ljudi kakor je nas Slovencev in toliko zemlje, kolikor je mi premoremo, jim to ne dela preglavic, nas je pa s tem že konec. Žato je potrebna postoterjena opreznost. Vsak naš dom. vsak naš človek bi nam moral biti drag in važen. In naj bo na Štajerskem ali Kočevskem ali pa pod mogočnim Triglavom. Naposled smo vsi v enaki nevarnosti, a v različnih vsakodnevnih težavah. Ubogi viničar iz Haloz ie gotovo bednejši kakor usnjar v Tržiču, ki ima delo. Spet je pa na slabšem odpuščeni jeseniški kovinar, ki ne ve kam s svojo družino v trdih zimskih dneh. Gre za slovenskega delovnega človeka, na katerem sloni naša bodočnost, zdravje našega naroda. Ako bomo brezbrižni do njegove usode, si hote in vede pomagamo v propast. Kajti prav na ramah najširših plasti sloni tudi zdrava narodna zavest in odpornost proti vsemu, kar lahko nakloni malim narodom sovražna doba. Zadoščenje vofnim invalidom NOVA UREDBA O VOJNIH INVALIDIH ODPRAVILA VSE KRIVICE. NOVIH OSEB BO SEDAJ PREJEMALO INVALIDNINO. 66.326 SOl-r, I Tr ™ PIOHUCH, Ul Itjj j1 Nemčija in Italija sta se p’ Precejšnjim stvarnim nasprotjem, nje n tem razmeriu velesil se je doteda-n. 'avnotežje porušilo, in versajsko sta-St ]Stvar' tcr zemljevid srednje Evrope se j ^^.spremenjena. Zdaj gre za to, ali n '\dinamizem še bolj razbohotil in šel sc !c^ sv°io pot v označeni smeri, ali pa jja Osreči, namesto sedanjega umetne-Ev’rDo s°di'>i vseh daljnovidnejših ljudi v Oiti°K ^vzdržljivega ravnotežja zgra-iii rn°,V? in Kajno, na realnih vrednotah žje Ca‘,n>h razmerah temelječe ravnote-Upj. .. 0 pa K predvsem vprašanje zala. katerega med narodi tako zelo diln Jri P;1 tako globoko navdaja vo-KpKor so že večkratdo-lei,0na ,lned Mussolinijem in Chamber-Uio-,’ Omenjana pisma: v njih ta dva PutiiniIle KOV°rita samo o osebnih sim-traj,!etemveč tudi o skupnem delu na V,-, ni, temelju za blagor vseh narodov. ž80tloJSani? '’c zdaJ. ali se spričo teh ObviJ"^* izkušenj žene Mussolini za Afrj]^ ‘j.KKm Sredozemskega morja in Citj z M' hoče skupaj s Hitlerjem uni-A »‘Km velesili v njunih osnovnih, 11 državah. Doslej ni ničesar, kar Znano je, da je invalidski zakon iz leta 1929 zelo površno rešil pereče invalidsko vprašanje. Mnogo ljudi, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenjske sile domovini, je ostalo skoraj brez sredstev, ker so bili za delo nesposobni. Zato je bilo vprašanje vojnih invalidov življenjske važnosti, ker gre tu za prestiž naše države, že skozi več let sc ta problem rešuje, pa se nikdar ni rešil. Stotine vojnih žrtev je propadalo in šele nova uredba, ki je bila pravkar izdana, je vse te velike krivice popravila. Ta uredba popolnoma zaščiti pravice sedanjim prejemnikom invalidnine, daje pa velike možnosti uveljavljanja pravic ostalim invalidom in vojnim žrtvam, ki jim dosedanji invalidski zakon ni' priznal tega, kar jim gre. Po zakonu iz leta 1929 je uživalo invalidnino 18.809 osebnih invalidov in 52.928 družinskih članov, staršev in otrok živih in umrlih invalidov ter žen živih invalidov, skupno torej 71.737 oseb. Po novi uredbi pa bo uživalo invalidnino 29.414 vojnih invalidov in 105.520 družinskih članov, skupaj 138.063 oseb. Nova uredba o vojnih invalidih bo torej omogočila prejemanje invalidnine 66.326 novim osebam. Dočim so doslej invalidi in vojne žrtve prejemale letno 108,490.835 dinarjev, bo po noG uredbi ta znesek povišan za 140,497.007 dinarjev na 243,987.842 dinarjev, kar je za vojne žrtve gotovo zelo lep uspeh. Z novo uredbo o vojnih invalidih bodo vse osebe, ki bi morale dobiti svojo zaščito za zasluge in žrtve naši državi, dobile to zaščito s 1. aprilom 1939. Po tej uredbi naj se prijavijo tudi vse one osebe, ki so bile doslej iz kakršnih koli razlogov s svojo prošnjo za podporo zavrnjene. Letošnje božične počitnice Lani so bile božične počitnice na naših šolah močno skrajšane in naša šolska mladina je imela malo možnosti za udejstvovanje v zimskem športu in posebno v smučanju, ki je po vsej pravici postalo Dri nas najbolj priljubljena športna panoga. Seveda je bil s tem prikrajšan tudi naš zimski tujski promet ter so bile v številnih naših zimskošportnih postojankah rezervacije iz tega razloga odpovedane. Zalo so naša športna mladina in naši tujskoprometni krogi že ponovno izrazili željo, da bi se božične počitnice na naših šolah primerno podaljšale ter da bi se na ta način naši mladini nudila možnost za intenzivnejše udejstvovanje v zdravem zimskem športu, obenem pa bi se našim zimskim turističnim krajem bi dalo slutiti, da ima ta mož neverjetnega notranjega razvoja, proniklega mišljenja in presenečajočega obvladovanja samega sebe take namene. Mussolini je nastopal vedno kot vojni, oz. mirovni oškodovanec, ki jc sodeloval z Anglijo, če je imela razumevanje za njegov program in se je razšel z njo samo zato, ker ga je nerazumevanje Francije in pa — v abesinski aferi — tako imenovane mlade, t. j. edenovske Anglije prisililo k spremenitvi njegovih metod. Tradicionalna britanska politika, ki jo uteleša Chamberlain, je bila vedno sposobna, sodelovati in izhajati z Mussolinijem. Bila mu je celo vzor, kakor je še nedavno dejal angleškemu veleposlaniku z beseda-li: »Anglijo ljubim«. Ne, on ni tip din mika za vsako ceno. Ali ie to mogoče Hitler? Čeprav jc njegov duh v osnovi intuitiven, ni znal doslej nihče boljše kakor on spoznati meja možnega in dosegljivega ter ostati v njih. Prav on je poudaril pomen narodov in njihovih sfer ter postavil ideal harmonije narodov, ki jo priporoča tudi podonavskim državam in zahteva zato od Madžarov in Poljakov, naj bodo zadovoljni s sedanjim stanjem. Zato ni izključeno, da se angleškim, italijanskim in nemškim državnikom posreči doseči končni sporazum. »k Članek »Zakaj ne pride svet do trajnega miru«, v katerem jc govora o vprašanju nemških kolonij, in ki je bil objavljen v petkovi številki »Večernika«, ie bil posnet in celo ublažen po uvodniku »Prava lidu«, glasilu češkoslovaške so-cialno-dcmokratske stranke, z dne 5. t. m. '?J H JV- ‘PAiVj-sJc ¥' ? y - tV ‘ r . ; i ■ a pasta l O £*V: rodont omogočila močnejša zimska sezona, ki je velikega pomena za naše gospodarstvo. V tem smislu sta tudi Tujskoprometni zvezi »Putnik« v Ljubljani in Maribora pri pristojnih prosvetnih oblastvih pod-vzeli potrebne korake, da bi se ugodila tej splošni želji in potrebi v interesu našega narodnega smučarskega športa in v korist našega zimskega tujskega prometa. Prepričani smo. da bodo merodajni činitelji s pravilnim razumevanjem obravnavali vprašanje letošnjih božičnih počitnic na naših šolah. o. Predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia Vladimir bo do 2. decembra službeno odsoten in dotlej ne bo sprejemal strank. o. Slovenska univerza se izpopolnjuje. V Ljubljani so začeli graditi Zavod za strojništvo in Hidrodinamični laboraiori;. Stroški za obe zgradbi znašajo nekaj nad 9 milijonov dinarjev. o. Nova cesta med Štrigovo in Ljutomerom. Ker je bila pred leti Štrigova priključena k ljutomerskemu okraju, je bilo treba poskrbeti tudi za gospodarsko vezo tega kraja. Pozneje se je ves ta del Medmurja z vsemi upravnimi posli priključil k Ljutomeru in s tem tudi k dravski banovini. Letos bodo dovršena cestna dela, in 4. decembra bo cesta otvorjena. S to komunikacijo bodo vsi kraji ob cesti mnogo pridobili, zlasti pa sam Ljutomer in Štrigova. o. Ubožno zavetišče v Jesenicah. Mestna občina v Jesenicah je pričela z gradnjo modernega ubožnega zavetišča, kjer bo 24 sob s 50 posteljami. Gradnja in oprema bo veljala okoli poldrugi milijon dinarjev. o. Slinavka in parkljevka se tudi na Dolenjskem zelo naglo širi. Okužene hleve so zastražili orožniki. Vsi živinski sejmi so prepovedani. o. Maskiran razbojnik je v gozdu med Hrastnikom in Moravčami napadel posestnika Simona Sinka, ki se je vračal s sejma. Ropar mu je vzel 1000 dinarjev in srebrno uro. c. Pogreb Korošec Elizabete, zasebnice, stare 90 let, matere ravnatelja Mestne hranilnice celjske in stolnega mežnar-ja, bo danes ob 16. na okoliško pokopališče. c. V bolnišnico sta bila prepeljana rudar v p. Lckš Jože iz Zabukovce, ki si je pri padcu zlomil nogo in zidarjev otrok Mihck Viktor iz Rečice, ki ga je pri podiranju oplazilo telo po vsem telesu. p. Konji so so splašili. Ko se je Tušek Marija iz Zg. Pristave, Sv. Vid pri Ptuju, vračala z vozom domov, so se konji ob prihodu vlaka preplašili. Marija je padla z voza: s težkimi poškodbami je bila prepeljana v tukajšnjo bolnišnico. p. Danes je v »Mestnem gledališču« predstava »Matiček se ženi«. n. Zadnji gardist črnogorskega kralja Nikole je te dni nenadoma umrl v nekem novosadskem hotelu. Vasilije Uščumrič je bil dolgo vrsto let v službi črnogorskega kralja, ki je tega svojega gardista zelo cenil. »Hitro v pristanišče k parniku za \tue- !’■ n! o! Plačani dvojno pristojbino!« Razumem, gospod blagajnik!« Stran '4. Maribor Pred prostavo 1. decembra SPONTANA MANIFESTACIJA BO 1. DE CEMBRA OB POL 12. URI NA GLAVNEM TRGU. — ZVEČER VOJAŠKI OBHOD PO MESTU IN SVEČANA RAZSVETLJAVA HIŠ. Ob 20. obletnici osvobojenja se pripravljajo v naših mestih veličastne manifestacije. V tem tudi Maribor noče zaostati. Mestni župan g. dr. Juvan je sklical sestanek vseh mariborskih kulturnih, narodnoobrambnih in gospodarskih ustanov m korporacij zaradi skupne proslave 1. decembra. Če nikdar, mora sedaj ob 20. letnici veljati parola: v obmejnem Mariboru bomo vsi brez razlike prepričanja proslavljali dan zedinjenja. Sestanka so se udeležili zastopniki vseh tukajšnjih društev, razen teh pa še oba okrajna načelnika dr. šiška in Ajlec, zastopnik vojske podpolkovnik Maslač in predstojnik mestne policije dr. Trstenjak. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog upokojenca g. Franca Zajca, po katerem naj bi se vsa proslava vršila podnevu in naj bi se simbolično prikazalo vkorakanje naših čet v obmejeni Maribor. Ta predlog je bil z navdušenjem sprejet. Proslava bo 1. decembra ob pol 12. uri, ko bo končano bogoslužje in vojaški mimohod na Trgu svobode. Pri tej manifestaciji bodo sodelovala vsa mariborska društva brez izjeme in naše meščanstvo. Društva bodo z godbami in prapori četrt ure pred proslavo prikorakala na Glavni trg. Točno ob pol 12. bo prikorakala četa vojaštva in tako simbolično prikazala osvobojenje Maribora. Takoj nato bo'pričetek manifestacije po običajnem sporedu. Trobentač zatrobi mirno, pevci zapojo slovansko himno, vojaška godba, nagovor župana, državna himna in razhod. Pri tej proslavi bodo mogle sodelovati vse mariborske šole, kar bi zvečer ne bilo mogoče. Zvečer 1. decembra bo vojaški obhod po mestu brez sodelovanja občinstva. Ob tej priliki bodo hišni posestniki svečano razsvetlili vsa okna v mestu. Mestna občina bo razkošno razsvetlila magistrat, mariborski grad in vse mariborske šole. Razsvetlitev traja 1. decembra od 19. do 21. ure. Tako bo tudi Maribor spontano manifestiral ob 20. obletnici našega osvobojenja. Koncerti in njihov obisk Eno najbolj perečih vprašanj v mariborskem glasbeno-kulturnem življenju je obisk koncertov. Ko bi se samo odstotek mariborskega občinstva zavedal moralne soodgovornosti za glasbene prireditve, bi se nikdar ne moglo zgoditi, da bi prazne stene koncertnih dvoran grozeče zijale nastopajočim umetnikom nasproti. Vsa naša duševna revščina se kaže v nezasedenih koncertnih dvoranah. Kolike žrtve s strani umetnikov in s strani prirediteljev so potrebne, da privabiš, tako rekoč privlečeš občinstvo na koncert! Slišijo se izgovori: »Preveč prireditev je, ne zmoremo, premalo reklame« itd. Pribiti pa se mora, da slišimo take in enake izgovore samo od onih, ki se hočejo otresti vsakega kulturnega davka in jih le prav redko ali sploh ne vidimo v koncertni dvorani. Razumljivo, da oni, ki sedi udobno doma, v kavarni ali kinu itd., ne občuti groze, ki prevzema nastopajoče umetnike pri pogledu na prazne dvorane! Na žalost ni tu posredi materialne vprašanje, kajti med tisoči in tisoči mariborskega občinstva bi se jih že našlo 500, ki zmorejo vsaj 10 din za sedež! Le malomarnost in nerazumevanje ie vzrok tega nekulturnega in nesimpatičnega pojava narodnega Maribora. Naši domači umetniki se s strani koncertnega biroja Glasbene Matice in ostalih glasbenih društev odklanjajo. Zakaj? Ker nihče več nima zaupanja v uspeh obiska koncerta. Kdo naj nosi ev. deficit? Koncertna publika je vedno ista: uredništvo, učiteljstvo in maloštevilni predstavniki prostih poklicev. Kje ostaja občinstvo iz krogov odvetnikov, zdravnikov, trgovcev, industrijcev, dobro situiranih obrtnikov in ne nazadnje častnikov ter ostalih? Odkar se je mariborskemu kulturnemu življenju odvzela edina možnost, zmanjšati že itak ogromne režije koncertov na minimum s tem, da se je zasedla dosedanja kazinska dvorana s knjigarni Studijske knjižnice, je položaj kulturnih prireditev Maribora skoraj brezupen. Dejstvo je, da sedanja Sokolska dvorana naprti prirediteljem pri slabem obisku deficit, pri srednjem požrejo vse režije in le popolnoma zasedena dvorana milostno prepušča tudi umetnikom prirediteljem majhen prispevek. Res je, da je pri nas Slovencih kulturni davek zelo velik, ali če pomislimo, da je prav kultura oni činitelj, ki vsak narod poplemeniti, ga dviga in oblikuje njegovo duševno obzorje nad povprečno raven vsakdanjega človeka, potem se moramo zavedati, da prav mi Slovenci ne smemo zamuditi nobene prilike, storiti vse in četudi je zvezano z žrtvami, da v tem pogledu storimo vso svojo moralno dolžnost. Zdramimo se! Ne samo sedanjosti, predvsem tudi bodočnosti je glasbena kultura ogledalo vsakega naroda! To zadnje sredstvo, apel na javnost, naj reši, kar se še rešiti da! m. Članek »Za priključitev Krčevine k mestu«, ki srno ga objavili v sobotni šte- vilki »Večernika«, je znova sprožil to | vprašanje. K članku pripominjamo, da nikakor ne predstavlja stališča redakcije. Članek je napisal g. Josip Rajšp ter ga, tudi podpisal s polnim imenom. Pri me-tiranju pa je ime pomotoma izostalo. m. Mestni proračun 1939-40. Mestno knjigovodstvo je pravkar izdelalo osnutek mestnega proračuna za 1939-40, ki bo oo odobritvi mestnega proračunskega odbora razgrnjen javnosti na vpogled. m. Naivečii zvon v Mariboru. Račka zvotiolivarna je ulila nov zvon za frančiškansko cerkev v Mariboru. To bo naj-večii mariborski zvon in tehta okoli 5700 kg. Glas je podoben glasu največjega zvona zagrebške katedrale. m. Tegetthoffova pisma v Mariboru. Te dni so v mestni blagajni odkrili originalna pisma slavnega admirala Tegetthoffa, ki so bila namenjena za vzidanje v njegov spomenik ra. Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče je prepovedalo Domadeniku Karolu, roienemu 6. okt. 1893 v Framu, stanujočemu v Dogošah, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je do 30. nov. 1939. Po § 268 k. z. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, na vendarle postreže taki osebi z opojilom. m. Dijaški kuhinji v Mariboru je izročil 200 din g. Gasparin Filip, profesor v p., ki jih je dobil v pravdni zadevi proti gdč. Frančiški Vavpotič. Prijatelju revnega dijaštva izreka odbor najlepšo zahvalo. m. Velik šopek zrelih rdečih jagod je prinesla danes v naše uredništvo naročnica »Večernika« ga. Marija Janžekovič iz Studencev, Dr. Krekova št. 27 a. Na svojem vrtu jih je že včeraj nabrala četrt litra, in če bo toplo vreme še nekaj časa ostalo, jih bo dozorelo še za kakega četrt litra. Zanimivo je, da jim niti nedavna slana ni prav nič škodovala. Poleg jagod je gospa prinesla tudi cvetje, ki ga je na njenem vrtu še vedno prav mnogo. m. Denar zapil in prijavil tatvino. Rudolf M. iz Maribora je dobil pooblastilo, da pobira za Rdeči križ in pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju članarino in prispevke. "Zbral je okoli 1200 dinarjev in denar zapravil v mariborskih gostilnah. Ko je ves denar zapil, je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel aktovko z denarjem in bloki, kar pa se je izkazalo za neresnično. m. Težka motociklistova nesreča. Na cesti blizu Tolstega vrha pri Guštanju je trgovec Simon Brezovnik iz Šmartnega pri Slovenjgradcu z motociklom zavozil v neki avtomobil in tako nesrečno padel, da si je dvakrat zlomil levo roko in enkrat levo nogo. Hudo poškodovanega trgovca so prepeljali v bolnišnico. m. Huda kolesarjeva nesreča. Na Pobreški cesti je snoči zavozil mehanikar-ski vajenec Stanko Toplak s Teznega pred Greifovo usnjarno s kolesom v cestni kanal in nezavesten obležal. Poklicali so reševalce, ki so nevarno ranjenega | kolesarja prepeljali v tuk. bolnišnico. m. Sreča v nesreči. Avtopodjetnik Ivan Krajnc se je peljal z družbo na izlet, a cesti pri Sv. Lenartu je naletel na de deblo, ki je ležalo preko ceste. K sreči je avtomobil še pravočasno ustavi. Orožniki so uvedli preiskavo. m. Izgubljeno. Šofer avtoprevoznik-Jereba iz Smetanove ulice je prijavil po liciji, da je na cesti med Vojnikom i Mariborom izgubil rezervno avtomofti-sko kolo, vredno 1500 dinarjev. Trgovec Alojz Podlesnik iz Badlove ulice je 'zgubil nekje v Jurčičevi ulici 50 kovance' po 10 dinarjev. m. Zopet perilo. Stražnikovi vdovi Atriji Hlede je nekdo iz Gosposvetske ceste 12 ukradel nekaj perila in 6 novi brisač m. Stotak in zlat prstan. Služkinja M*' rija Krumpak iz Vetrinjske ulice je Pr>' javila, da ji je nekdo ukradel stodinars ’• bankovec, skladiščnik Jožef Puc s lez-nega pa, da mu je ukraden zlat porocn prstan. _ _ m. Nevaren potepuh je SOletni starce Valentin Prevolšek iz Majšperka, ki 2* je policija včeraj v Mariboru aretirala. Zaradi splošnega suma so starčka iz*0' čili v policijske zapore. m. Ukradeno kolo. Železniškemu mehaniku Lenardu Nipiču je nekdo iz vez^ v Vetrinjski ulici 24 ukradel kolo znani' ke »Styria« ž evidenčno štev. 126871. m. Čigav je motocikl? Pred gostilu0 »Pri grozdu« na Aleksandrovi cesti J včeraj popoldne neznani moški Pus 1 motorno kolo »Standard«, registrirano ^ številko 736 z naročilom, da se takoj vrne. Ker moža ni bilo nazaj, so zadevo motociklu prijavili policiji, ki išče Pra' vega lastnika. m. Kolesar pod avtomobilom. V SIU' dencih je neki osebni avtomobil P°voZ1_ kolesarja Mihaela Zavca. pekovskega P°' močnika iz Studencev. Zavec je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali Pre' peljati v bolnišnico. m. Kako je dobil poškodbe? Na P° blizu Lahoncev so našli posestnika A dreja Ivančiča nezavestnega. Poklica zdravnik je ugotovil prelom lobanje- * Budilke 39— din pri M. llgerjev^ sinu, juvelirju, Gosposka 15. Prodaja na obroke brez povišanja cen. ^ * Koncert Nade Brankovičeve bo ne§ zvečer v Sokolski dvorani (Unl° Predprodaja vstopnic pri »Putniku«-,, Kino b Union kino. Do vključno srede la dunajska komedija »Njena velika « tura« z Gusti Huber, Hans Moser. * Grajski kino. Danes »Beg iz fr<*pe, ve« (špijon št. 33). Dolores del R'°’ ter Sorre. Mariborsko gleda/iiče Torek, ob 20.: »Prevara«. Red C. Sreda: Zaprto. » Četrtek, ob 20.: »Boccaccio«. Recl Kultura Koncert učiteljskega pevskega zbora „Emil Adamič41 Lepota, še živijo tvoji duhovni! Sredi : .izburkane sedanjosti, v dobi topov, tankov, bomb in strupenih plinov, v dobi brutalnega nasilja močnejšega nad šibkejšim, v dobi splošne zmede, v tej dobi, ko se ves svet krči v težki nervozi, žive ljudje, ki so posvečeni lepoti, njeni naj-subtilnejši emanaciji: pesmi človeškega grla. To so učitelji, ki potujejo čez hribe in doline, da bi se zbrali' k skupni vaji, nikdar utrujeni, nikdar nejevoljni, pripravljeni na vsako žrtev, ki jo terja njihov namen. Mi sm9 jim za to hvaležni. Hvaležni pa smo jim predvsem zalo, ker goje resnično umetnost, ker nam ne servirajo pesmic za filistrska omizja, ampak od vsega dobrega, kar imamo, najboljše. Kot bojevniki za resnično lepoto. če abstrahiramo Gerbčevo »Otroci molijo« in Lajovčevo »Zlato v blatni va* si«, je bil ves spored zgrajen na folklori. Toda to niso bile primitivne harmonizacije narodnh pesmi, temveč pravcata umetniška dela, zgrajena na prvinah narodne glasbe, povezanih in transformiranih v višje estelskc oblike sodobne glasbene umetnosti, toda vedno v skladu z latentnimi vrednotami prvobitnega na-rodpega in regionalnega značaja: umetniška dela, ki predstavljajo sintezo narodne umetnosti z Individualnim doživetjem umetnika ustvarjalca. To velja za vse Adamičeve obdelave tega sporeda (»Svatovske pesmi«, »Narodna«, »Godci«, »Bog jc ustvaril zemljico«, »Vse mine«, »Tički lepo pojo«), Osterčeva »Tri belokranjske«, nad vsemi pa za Iv. Matetiča-Ronjgova »Čače moj« in *Ro-ženice«. Ti dve skladbi —• zlasti pa »Čače moj« — predstavljata vrhunec vseh možnosti v kompoziciji a capella. V pesmi »Čače moj« uporablja Matetič celo rafinirano orkestralno paleto, ne da bi to le za hip škodovalo strogemu slogu a capella. Da, še živijo duhovne lepote! Že omenjena Gerbčeva1 »Otroci molijo« jc globoko občuteno delo z vsemi odlikami vokalnega sloga. Lajovic pa je skomponiral svoje »Zlato v blatni vasi« v orkestralnem, vokalnemu prav nič podobnemu slogu, kar se pri izvedbi mora maščevati. To so poslušalci gotovo opazili. O izvedbi sporeda bi mogli še reči, da smo imeli mestoma vtis, da je bilo premalo skupnih vaj in da bi mogel zbor pod ugodnejšimi pogoji dela nuditi še mnogo, mnogo več. Priznati pa moramo, da so bile najtežje in najlepše skladbe izvedene najbolje, posebno posrečeno pa »Čače moj«, skladba, ki jo je doslej malokateri zbor izvedel tako dobro. Hvala vam vsem, ki delate v tem zboru, in vsem, ki mu pomagate! L. N. Primorska banovina Uprava primorske banovine v Splitu jc izdala obsežno delo »Upravno, sudsko i crkveno razdjeljenje i imenik prebivaii-šta Primorske banovine«, ki nam tiudi zanimivo statistično gradivo. Celokupna površina te banovine meri 19.613 km3 ati 7.98% površine kraljevine Jugoslavije. Razdeljena jc na 21 okrajev, 101 občino, od teh 4 mestne, 1.664 vasi in selišč in ima 151.459 stanovanjskih hiš ter 155.909 družin. Štev. prebivalstva znaša 901.600 (po statistiki iz 1. 1931.). Od tega je rimskih katoličanov 76.8%, pravoslavnih 15.35%, muslimanov pa 7.69%. Po narodnosti živi v banovini 755.000 Hrvatov. 138.000 Srbov, 1580 Italijanov in nekaj drugih iiarodnosti, predvsem Slovencev. Na kvadratnem kilometru živi v celotni banovini 46 ljudi, najmanj, samo 24, v prozorskem in konjiškem, največ, 81, v šibeniškem okraju. Strahotno pora•„,! je statistika pismenosti. V celi ba^ ^ je nad 56% nepismenih, največ, •,.j. jih je v prozorskem, najmanj pa v ^ skem, toda toda tudi tu še ved« vSi 20%. Razen statistike so v knjig1jstvy. drugi podatki o upravi, cerkvi, s ^ trgovini, industriji, obrtu itd. Na lahko pri Statističnem uradu v in stane broširana 50, vezana po k Mednarodni plesni festival Yorku. Po Novem letu bo v Ne\.„terem mednarodni plesni festival, na ^ol--bodo zastopane USA, Jugoslavu > ^ veška, Francija, Anglija, SpaniJ > Poljska, Rusija in razne drzav‘ ,klore. Amerike. Plesi bodo izbrani iz ^ Jugoslavijo bo zastopala^ hrva . upj. salka Vera Milčinovic-Tasamira. s s no jugoslovanskih ameriških P gal" k Turneja frankfurtske opore P b0 kanu. Nemška opera iz l'ran^ »pr' gostovala spomladi z Wagncrjey stanom Nibelungov« v Atenah, =• Bukarešti in Beogradu. Iv;ui k Hrvati v tujih kulturah. ur,^t0 su Esih je izdal v Zagrebu brošuro » • Hrvati dali stranitn kulturama i j.(rVa-stvu«, v kateri opisuje vse velik' te, ki so delovali pri tujih narodi-bi nujno potrebovali tako delo venci? Gospodarstvo Gospodarske potrebe Dravske doline Iz gospodarskih in tujskoprometaih krogov Dravograda in okolice prihajajo številne pritožbe glede občutnega nedo-statka tamošnjih telefonskih prilik. Posta v Dravogradu razpolaga samo z eno telefonsko linijo preko postaj Dravske doline do Maribora in še ta linija je v Pomanjkljivem stanju. Iz črne do Maribora pelje dobra telefonska proga, kipa ti c gre preko Dravograda, ravno tako tudi telefonska linija od Meže do Celja ne dosega Dravograda. Če bi se ti progi podaljšali in zvezali z Dravogradom, kar bi spričo neznatnih razdalj gotovo ne zahtevalo pretiranih izdatkov, bi bili sedanji nedostatki v telefonskem prometu z Dravogradom v celoti odstranjeni. — Dravograd ima kot sedež okrajnega načelstva in kot sedež vojaških, orožniških, carinskih in finančnih obmejnih oblastev izredno veliko število važnih telefonskih naročnikov. Razen tega se nahaja v Dravogradu velika rafinerija in je tudi lesna trgovina močno razvita, tako da predstavlja zboljšanje telefonskega prometa izredno važno gospodarsko potrebo tega našega obmejnega predela. — Zboljšanje telefonskih zvez v Dravogradu pa zahtevajo tudi tamošnje tujskoprometne prilike. Posebno s priključitvijo Avstrije k Nemčiji je Dravograd v veliki meri pridobil na pomenu kot važna vstopna in prehodna postojanka za naš tujski promet. Sam Dravograd z okolico je spričo svojih pokrajinskih in kllraatičnib prednosti iz leta v leto bolj priljubljen turistični kraj, ki ga radi obiskujejo tudi inozemski turisti posebno iz sosednih predelov Nemčije. Tudi v svojstvu kot tranzitni postojanki in kot turističnemu kraju so Dravogradu neobhodno potrebne dobre telefonske zveze, ki predstavljajo pogoj za razvoj sodobnega tujskega prometa. Zato je Tujskoprometna Zveza »Putnik« v Mariboru skupno s prizadetimi krajevnimi gospodarskimi in tujsko-prometnimi krogi podvzela akcijo, da se na pristojnih mestih posveti vsa pozornost perečemu vprašanju zboljšanja telefonskih prilik v Dravogradu. Direkcija pošte, brzojava in telefona v Ljubljani bo gotovo tudi v tem slučaju pokazala pravilno razumevanje za nujne gospodarske in tujskoprometne potrebe našega obmejnega ozemlja. g. Revizija uredbe o cestnih fondih. Ker dohodki državnega cestnega fonda ne bodo dosegli one višine, ki je bila Predvidena, predlaga Jugoslov. društvo za ceste revizijo uredbe o cestnih fondih. Predložen je že načrt. ^ g Štajerska jabolka imajo letos precej čvrsto ceno in je ponekod za 50% višja nego lani. Veliko zanimanje za naša jabolka kaže zlasti Nemčija. g Uvoznikom kontroliranih predmetov. Narodna banka opozarja vse uvoznike kontroli podvrženih predmetov, da si Pred naročilom takega blaga pridobe od Narodne banke potrebna pooblastila za uvoz in plačevanje. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2398.16—2412.76, Berlin 1766.02—1779.90, Bruselj 745.95—751.01. Curih 996.45— 1003.52, London 207.06—209.12, Ne\v York 4383.50—4419.82, Pariz 115.67— 117.11, Praga 150.93—152.04, Trst 231.45 —234.53. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 463—465, 4% sev. agrarji 59 bi., 4% agrarji 59—60, 6% dalm. agrarji 86 —88, 6% begi. ob v. 89—90, 7% stab. pos. 97 bi., 7% Blair 90—91.90, 8% Blair 93.50—96. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 220—225, Trbovlje 181—185. kjer naj bi se rešilo vprašanje fuzije vseh treh zemunskih klubov. SEVERNI POKAL RAZBIT? V soboto se je odigrala druga tekma za severni pokal, v kateri je subotiški SAND porazil NAK iz Novega Sada s 3:1. Med zastopniki sodelujočih klubov pa je sedai prišlo do spora, ker so nekateri hoteli pritegniti še nekaj klubov v konkurenco. Radi tega se je, kakor iz-gleda, to tekmovanje razbilo. PRVENSTVO V TUJINI Češkoslovaško prvenstvo. Slavija: Šleska Ostrava 4:2, Sparta:Plzen 2:2, Liben: Viktorija Žižkov 5:3, Židenice: Bat’a 4:1, Pardubice:Kladno 4:1, Nachod: Bratislava 3:2. Prvenstvo v Ostmarki. Rapid:Sport-klub (Gradec) 6:2, Wacker:Amateure (Steyr) 7:0, Admira:Austria 2:1, Vienna: VVacker (Wr. Neustadt) 3:0 in Sportklub (Dunaj) :Austro Fiat 3:1. Madžarsko prvenstvo. Hungaria:Uj-pest 6:1, Ferencvaros:Bocskay 5:1, Szeged :Kispest 2:0, Zuglo:Nemzeti 1:1, Szol-nog:Budafok 2:1, Taxi:Phobus 3:3, Elek-tromos:Salgo 4:0. Reorganizacija plavalnega prvenstva V Zagrebu se je vršil občni zbor JPS, ki se je v glavnem bavil s spremembami v državnem prvenstvu. Občni zbor je v načelu sprejel predlog g. Macanoviča, da se z nekaterimi izpremembami uvede !i-Saški sistem. Po novem načrtu se bo prvenstvo delilo v 4 skupine: 1. nacionalna *‘ga, 2. juniorsko prvenstvo, 3. prvenstvo Poedincev, 4. pokrajinsko prvenstvo. V 1'Si bodo 4 najmočnejši klubi, ki med seboj tekmujejo po sistemu na točke, zmagovalec po točkah postane državni prvak. Pokrajinsko prvenstvo je razde'je-Pp v 3 zone: vzhodno (donavska ban. in Beograd), zapadno (dravska in savska ban.) ter primorsko (Primorje in Dalma-c'ia). Pokrajinski prvaki tekmujejo za Vstop v državno ligo. Za prvenstvo po-edincev bodo lahko tekmovali samo oni plavalci, ki so dosegli predpisane najbolj'-še rezultate na poedinih progah. Smatralo se bo za podlago pri sestavi reprezentance, stroške pa bo krila zveza. Prireditev juniorskega prvenstva je prepuščena »Jadranu« v Hercegnovem. Za gornje izpremembe vlada v krogih plavalnih športnikov veliko zanimanje ter se nadejajo, da se bodo pozitivni uspehi reorganizacije kmalu pokazali. V ZEMUNU NI PRIŠLO DO FUZIJE KLUBOV V Zemunu se je vršil občni zbor Spar-te, na katerem je opozicija nastopila proti nameravani fuziji z Zaškom ter je zmagala v razmerju 36:31 glasovom. Občni zbor ni sprejel ostavke uprave kluba, temveč bo 4. dec. ponovni občni zbor, »ODPRTI« TURNIRJI V TENISU Ker je sedaj definitivno, da je Budge šel med profesionale, se v mednarodnih teniških krogih mnogo govori o »odprtih« teniških turnirjih, h katerim bi imeli dostop amaterji in profesionali. Radi tega ni izključeno, da bo to stališče prodrlo tudi na občnem zboru Mednarodne teniške zveze. Pierre Gillou, dolgoletni predsednik Francoske teniške zveze, sicer odklanja »cirkuške« teniške dvoboje (Tilden, Vines, Perry, Budge), pravi pa, da bo pod današnjimi prilikami mogoče in potrebno, da se prejšnje stališče malo izpremeni, ker bodo sčasoma vsi boljši amaterji odšli med profesionale. ANGLEŽI IN IRCI NA KONTINENTU Kolikor je doslej znano, bo angleška reprezentanca odigrala prihodnje leto na Kontinentu tri tekme. 7. maja bo igrala v Varšavi proti Poljakom, sledeči dve nedelji pa proti Madžarom v Budimpešti in proti Jugoslovanom v Beogradu. Bu-dimpeštanci pa bodo imeli priliko, videti tudi irsko reprezentanco, ki bo 7. maja nastopila proti Madžarom. s. Meddržavna tekma drugih garnitur Italije in Švice, odigrana v Luganu, se je končala z 0:0. s. Zagrebški HAŠK se pogaja s Ferenc-varosom radi odigranja nog. tekme dne 18. dec. v Zagrebu. s. Finalna tekmovanja za prvenstvo države v table-tenisu se bodo vršila prihodnjo nedeljo v Zagrebu, sodelovali bodo klubi iz cele države. s. Nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m je postavila v Haagu Nizozemka van Feggelen z 1:13; na ta način je svetovni rekord na tej progi tekom 8 dni dvakrat izboljšala. Saft Velemojstrski turnir „Avro" V Bredi je bilo odigrano 10. kolo, po katerem je postala situacija spet nekoliko nepregledna zavoljo več prekinjenih partij. Med dr. Aljehinom in dr. Euweom se je razvila zelo živahna igra, v kateri sta si oba nasprotnika prizadevala, priti do odločilne premoči, ki se je nagibala zdaj na to zdaj na drugo stran. Po dramatičnih zapletljajih se je partija naposled razblinila v prijateljski remis. Prav tako miroljubno je končala partija Keres-Flohr, ko si je Keres zaman prizadeval, odločiti nekoliko boljšo končnico v svoj prid. Nadvse napeta je bila bitka med Capablanco in Fineom, kar je stopnjevala še časovna stiska, v katero sta zašla oba velemojstra. Tu se je bolje znašel Fine, ki je v 4 minutah napravil 19 tako dobrih potez, da je prednost Capablance splahnela ter je bila partija prekinjena v remis stanju. Ostro sta se spopadla tudi Re-shewsky in Botvinnik, ki sta oba zaigrala na zmago. Prekinjena partija pa menda ne bo dala več ko remis. Stanje po 10. kolu: Fine 6 (2), Keresrf) (1), Botvinnik 41/: (2), Capablanca 4£ (1), dr. Aljehin 4*A, Reshewsky 4 (2), dr. Eirvve in Flohr 3. * Partije z „Avro" tumfvfB Griinfeldova obramba. (8. kolo v Utrechtu 1*7. nov.) Beli: Capablanca Črni: Flohr l.d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 4. Lr4, Lg7 5. e3, 0—0 6. Db3, c5 7. dxc5, Se4 8. cxd5, Da5 9. Se2, Sxc5 10. Dc4, Sa6 11. Sd4, Ld7 12. Tbl, Tfc8 13. tb4, Dd8 14. bxc5, Txc5 15. Db3, Da5 16. Lxa6, Txc3 17. Db4, Dxb4 18. Txb4, bxa6 19. Ke2. Tc5 20. Thbl, h6 21. e4, TacS 22. Le3, Ta5 23. Tb7, Txa2+ 24. Kf3, La4 25. Txe7, Ta5' 26. Sc6, Lxc6 27. dxc6, Tc3 28. Tblb7. Txc6 29. Txf7, Tf6+ 30. Txf6, Lxi6 31. Txa7, Ta3 32. Ke2, Lg7 33. f4, h5 34. e5, Lf8 35. La8, Ta2+ 36. Kf3, K»7 37. Ld4 m črni preda. Damin gambit. (7. kolo v Amsterdamu 1*5. novi) Beli: inž. Botvinnik Črni: dr. Aljehin 1. Sf3, d5 2. d4, Sf6 3. c4, e6 4. Sc3, 06 5. cxd5, Sxd5 6. e3, Sc6 7. Lc4, cxd4 8. exd4, Le7 9. 0—0, 0-0 10. Tfel, 56 M. Sxd5, exd5 12. Lb5, Ld7 13. Da4, Sb8 14. Lf4, Lxb5 15. Dxb5, a6 16. Da4, Ld6 17. Lxd6, Dxd6 18. Taci, Ta7 19. Dc2, Tae7 20. Txe7, Dxe7 21. Dc7, Dxc7 22. Txc7, f6 23. Kfl, Tf7 24. Tc8+, Tf8 25. Tc3, g3 26. Sel, h5 27. h4, Sd7 28. Tc7, Tf7 29. Sf3. g4 30. Sel, f5 31. Sd3, f4 32. f3, gxf3 33. gxf3, a5 34. a4, Kf8 35. Tc6, Ke7 36. Kf2. Tf5 37. b3, Kd8 .38. Ke2, SbS 39. Tg6, Kc7 40. Se5, Sa6 41. Tg7+, Kc8 42. Sc6. Tf6 43. Se7+, Kb8 44. Sxd5, Td6 45. Tg5, Sb4 46. Sxb4, axb4 47. Txh5, Tc6 48. Tb5. [Kc7 49. Txb4, Th6 50. Tb5, Txh4 51. Kd3 'in črni preda. Daljica marija romunska: si fyoMa mo\e$a aivt\w\a Po kronanjskih svečanostih sta se odpeljala car in carica v Ilinskoje pri Moskvi, na posestvo strica Serija. Sledili so jima le najbližji sorodniki in prijatelji. *er je bil grad Ilinskoje premajhen, da bi našli vsi v njeni prostora, je odšel del gostov v Arhangelsko, mali /ersailles kneza Jusupova. K tej skupini smo spadali 1l’di mi. Zumurkovi-Jusupovi so spadali med najbogatejše fodovine v Rusiji. Privoščili so si lahko brezmejno postno gostoljubje. Tam smo doživeli vse prijetnosti 0lvania na deželi: piknike, plese, jahalne dirke, izlete vozovi, veslanje v čolnih ob mesečini in godbi, ognje-'tl ciganski godbi. Tam smo bili vsi vedeli, samo Nando je ohranil J*paj SVOje resnosti. Strašil ga je še vedno spomin na r'ca. Jaz pa se stričeve sence nisem bala. Božanska 0rost mi je dajala pogum. Med najlepšimi spomini iz drvh^1 cini JC neko tekmovalno jahanje, pri katerem sem Cg a navdušeno pohvalo spretnih in izkušenih jahalni, ^ arhangelski kozaški gardi je spadal tudi knez Ve' nstein. Ta mladi kozaški častnik je bil najbolj javC' mec* na'bolj veselimi. Tudi sicer je bil lepa po-a. NVittgenstein je bil izvrsten jahalec, kakršnih je °’ toda cenil me je kot prvovrstno jahalno tovari-°-Dal mi ie na razpolago svojega ognjevitega žreb- • ki so se ga celo moški radi izogibali. Nando je pro- testiral proti mojemu junaštvu, toda zaman. Zdirjala sem pred vsemi drugimi, ki so se gnali za menoj. Ko sem dosegla cilj, neki griček, sem se obrnila, da vidim tekmovalce, ki so mi navdušeno vzklikali. O, kako rada bi bila tega konja vzela s seboj! NAZAJ V ROMUNIJO Bilo mi ni lahko vrniti se v življenje starih dolžnosti in samozatajevanj. Po vsem, kar sem videla, so se mi zdele razmere v domovini male in tesne, dolgočasne in brez barve. Edino veselje so mi bili otroci. Toda tudi to veselje so mi skalili. Teta Elizabeta je porabila mojo odsotnost za to, da je v otroški sobi popolnoma uveljavila svojo voljo. Tako se je moj položaj še poslabšal in zadevala sem povsod na same težkoče, celo tam, kjer sem bila najbolj občutljiva. Ker sedaj nisem živela samo samotno, ampak sem bila izpostavljena tudi neprijazni kritiki. Posebno nezadovoljstvo je pri »stari palači« vzbudilo moje angleštvo. Ker sem se lepo oblačila, so mi to zamerili kot naličkanost; moje veselje do življenja v svobodni naravi so mi očitali kot neobrzdanost, šport kot prenapetost, svobodno obnašanje kot žalitev dvornih običajev m olike itd. Skratka, bila sem preveč svobodoljubna in preveč »angleška«. Pod pretvezo, da sem še premlada in preneumna, so mi odtegnili pravico, vzgajati otroke. To me je bolelo. Bila sem predvsem mati in sem ljubila nad vse svoje otroke. Nando me je neprestano prosil, naj bom potrpežljiva. To me gotovo ni dvigalo. Zaman sem se ozirala naokoli — nikogar ni bilo, ki bi mi mogel ali hotel po- magati. Nando je živel v pokorščini nad »oblastjo« fn sc ni 'upal nikjer in v ničemer upirati ali zavzemati zame. Hotela sem biti ljubeča nečakinja in sem po vsakem neuspehu znova upala, da si bom vendarle pridobila materinsko prijateljstvo svoje tete. Tako se ie zgodilo, da sem z odprtimi očmi in razvitimi zastavami padla v nastavljeno mi past. To past so mi nastavili, ker so mnogi videli v meni neko nevarnost. Bila sem rastoča moč, nepremagljiva resničnost in bodočnost. Toda sama svojega pomena še nisem poznala. Aunty mi ni želela nikoli slabo, a ni se mogla povzpeti tako vrsoko, da bi me branila. Lahko se je zgodilo, da sem z nenapovedanim vstopom v tetino sobo spravila vso njeno družbo v mučno zadrego, kajti govorili so pravkar o meni. In njihovo obnašanje mi je povedalo, da njihova sodba ni bila dobra. Kaj je mislila Carmen Sylva, kadar je ob takih priložnostih razprostrla svoje roke z besedami: »Ah, ljubo dete, ti si sama čista pomlad!« in me patetično objela: »Sedi sem k mojim nogam, ljuba, in poslušaj!« Sedla sem. Pri tem si nisem ničesar mislila in sem celo verjela, da tudi res tako čuti. kakor govori. Toda, kaj so mislile hudobne staifc ženske, ki sem jih zmotila pri njihovem opravljanju? Kako so stale pred kraljevsko pesnico? To mi je bilo vedno uganka. Teta je kot rapsodinja rada govorila in uživala v tem, da so jo poslušali, pri izbiri svojih poslušalcev pa ni bila posebno pazljiva, ker je videla ljudi rajši take, kakršne si je želela, in ne take, kakršni so v resnici bili. Mene je bolelo, da je bila izpostavljena neprenehoma hinavščini in zlorabljanju zaupljivosti. S sodišča Posledica klevetanja Poveljnik občinskih stražnikov v Murski Soboti Simončič Franc je 20. avgusta letos sledil raznim fantalinom, ki so mazali na hiše in pločnike vse mogoče napise. Zaradi težje prepoznave so si celo suknjiče zamenjali. Simonič jih je nekaj našel na Debeljakovem dvorišču, enemu odvzel suknjič ter bežal za drugima dvema, ki sta mu odnesla pete. Lastnik suknjiča, trgovski pomočnik Debeljak Viljem, pa je naslednjega dne povprašal Simoniča, če je res, da je on odvzel suknjič, ki da je njegov, da so mu bile v tej noči na dvorišču hruške pokradene in da ni tam videl po noči nikogar' drugega razen Simončiča, kar je ponovil tudi na opozorilo Simončiča, da je to neosnovana kleveta, in še pristavil, da bodo že višji gospodje govorili o tem. In res so govorili, ne proti Simončiču, gg. sodniki, ampak proti Debeljaku, ki se je izgovarjal na vse mogoče načine, da ni mogel kaj takega govoriti, ko ponoči sploh ni bil doma do 4. ure zjutraj, da je Simončiča vprašal le po suknjiču, da je bil takrat navzoč njegov brat. Ta pa žaljivih besed ni mogel izključiti. Taki zagovori so mu prihajali pa le iz strahu, da bo moral v slučaju obsodbe za te besede odsedeti tudi pogojno mu prisojenih 10 dni radi neke malenkostne tatvine, kar je dobil decembra lani in preizkusna doba enega leta še ni potekla. In res! 12 dni strogega zapora in 120 din denarne kazni ter prejšnjih 10 dni zapora bo moral zaradi svojega jezika brezpogojno pretrpeti. Z vrvjo nad otroka 30-letni Budja Rudolf, viničar v Kocijanu pri Radencih je bil zaradi tepežev in dr. že 9krat predkaznovan. Spet je sedel na klopi obtožencev v Murski Soboti, tokrat je dobi! 10 dni strogega zapora, prav za prav malo, saj je ll-!etnega Novakovega Franclja zvezal za roke in ga z vrvjo tako močno pretepel, da je Francelj imel za vsako svoje leto starosti klobaso na plečih, pa še podplutbe zaradi stiska vezi na rokah. Zagovarja se, da mu je iz sosedove kleti Francelj odnesel en svinčnik in vžigalnik. Pravi, da je svinčnik našel pri njem, ker pa je fanta hotel prisiliti tudi na vrnitev vžigalnika, ga je zvezal in tepel. Z odmerjeno kaznijo se je zadovoljil, saj se ne izplača pritoževati, ker bi se sicer tudi drž. tožilec proti nizki kazni. Velike tatvine žične mreže itd. štirje od te družbe, pri kateri sta bila dva mladoletnika, so bili že obsojeni. Trije na 2 meseca strogega zapora, eden pa na 1 mesec. Peti, neki samski tkalec, ki je sedel šele zdaj na zatožno klop, pa je bil ob takratni razpravi pri vojakih, zaradi česar je bilo postopanje proti njemu začasno prekinjeno in izločeno. Obtožnica opisuje na dolgo, kako sta mada ključavničarska pomočnika, oba doma iz bližnje mariborske okolice, odnašala svojemu mojstru kar po 25 in po 50 metrov žične ograje. Pomagal jima je pri teh delih tudi tkalec R. C. Mreže in ključavničarsko orodje (pile, medeninaste pipe, svedre, aparate za vrtanje vijakov itd.) so spravljali k bližnjemu kovaču, ki je prav takrat zidal novo hišo in torej potreboval ograjo. Nadalje je R. C. pomagal odnesti neki 400 din vreden fran-coz in nekoga ofrnažil za 480 din z lažno listino. Tatvine, ki so jih izvršili mladoletniki, so presegale tisočake. Tkalec R. C. je bil obsojen na 1 mesec in 10 dni strogega zapora. Zanimivosti SMRT PRIJETNEJŠA OD ŽIVLJENJA. časopisi poročajo o čudnem doživljaju nekega umrlega človeka, ki pa še živi. V londonski bolnice je bila nedavno izvršena operacija nad nekim moškim. Med operacijo je srce pacienta nenadoma zastalo. Zdravniki so takoj začeli srce masirati in vbrizgati neko snov, ki naj bi mrtveca zopet obudila v življenje. In res je po treh minutah srce začelo spet delovati. Mož je bil torej po vseh pravilih tri minute mrtev in o tej smrti se je nato neverjetno laskavo izrazil. Ko so ga po uspeli operaciji vprašali, kaj je doživel za časa svoje smrti, je zdravnike njegov odgovor zelo iznenadil. »Med operacijo sem se prebudil iz narkoze v najkritičnejšem trenutku. Tedaj sem začutil močno bolečino. Takoj nato sem izgubil zavest. Takrat sem imel- ob- čutek nepopislji-ve svobode. Moje misli so krožile s čudno lahkoto. Počutil sem se tako srečnega in zadovoljnega, da je bila inoja edina želja, za vedno ostati v tem stanju. Iz daljave sem poslušal čudežno, tiho glasbo. Bil sem navdušen in kakor pijan. Moja bojazen pred smrtjo je izginila in odslej se je sploh več ne bojim . . .« X Papagaj je govoril pred mikrofonom londonske radijske postaje pred nedavnimi dnevi in na ta način kot prvi papagaj sodeloval na koncertu skupno z raznimi pevci in igralci. V studio so ga prinesli v kletki in postavili pred mikrofon. Vsako točko programa je papagaj spremlja! s svojim kikotanjem, namesto da bi kaj povedal. In ko je violinist odigral sentimentalno arijo »Draga, vrni mi se«, je papagaj nenadoma kriknil: »Dovolj! Dovolj! Poli joče! Poli joče!« Poli je namreč njegovo lastno ime, in s tem krikom je mislil sebe. Ko je pa prišla na vrsto njegova točka in bi bil moral odžvižgati pesem, je začel jesti jabolko in niti prošnje niti pretnje niso nič zalegle: Poli ni hotel žvižgati niti izgovoriti kakršne koli besedice. X Nov recept za dolgo življenje. Kitajec čen Juan čing iz čeng-tuja trdi, da je star 136 let. Njegovemu najstarejšemu sinu je 94, najmlajšemu 44, ena njegovih hčera pa je stara 12 let. čen Juan čing prebije ves dan v postelji in trdi, da je to glavni recept za dolgo življenje. X čudne podobe. V Londonu je bila otvorjena nenavadna razstava tkzv. individualistične umetnosti. Posebno pozornost zbuja neka slika, ki je vokvirjena v bodikasto žico in predstavlja viteza z zavezanimi očmi, na njegovo kopje pa sta nabodena dva človeka pod križem in britansko zastavo. Slika se imenuje »Pred novo atlantsko državo«. X Demostenu bodo šele zdaj postavili spomenik v njegovem rojstnem mestu. Tako bo dobil največji govornik antike po 2200 letih svoj spomenik, pod katerim bodo njegove besede, da stari Makedonci nikoli ne bi pokorili Aten, če bi bil Demo-sten prav tako telesno močan, kakor je bil dober govornik. X Prvi televizijski prenos iz gledališča. V Londonu so te dni prvič prenašali po radiu v besedi in sliki gledališko delo. To je bila Priestleyjeva komedija »Kadar smo poročeni«. Sokolstvo 1. Sokol Maribor-Matica priredi v svojem domu na Aleksandrovi cesti v proslavo 1. dec. ob pol enajstih dopoldne svečano sejo s prevedbo naraščaja v člane in zaprisego novega članstva s slavnostnim govorom ter razvitjem no-vega, krasnega naraščajskega prapora, za katerega je naprosilo Nj. Vel. kralja Petra II.. da mu kurnuje. Sodeluje vojaška godba. Na predvečer, dne 30. novembra, se vrši v veliki dvorani Doma telovadna akademija z obširnim sporedom-Začetek ob 20. uri. Svira godba »Drave«. 1. Dne 1. decembra zvečer se vrši svečan ples v vseh prostorih Sokolskega doma v Mariboru. Prirede ga vojni dobro-voljci, Maistrovi borci, rezervni častniki, vojni invalidi in Sokolstvo. Udeležba v slavnostnih krojih ali narodnih nošah. Ostali v temnih oblekah. Svira vojaška godba. 1. Sokol Maribor Matica pripravlja načrte za zgradbo društvenih telovadnih prostorov ter preurejuje dosedaj prevzete prostore v Sokolskem domu, v katerega se bo v kratkem preselilo. Zlasti se pospešeno vrše dela za napravo lastne centralne kurjave, ki bodo še pred koncem tega meseca končana, tako da bodo vsi prostori, zlasti velika dvorana, že oh priliki prvodecembrskih proslav nuddi vso potrebno udobnost. Radio Sreda, 23. novembra. L. j u b 1 j a n af 12 Valčki, polke :n koračnice; 1320 Uverture in fantazije; 18 Mladinska ura: 18.30 Udovičeva in Lovšetova na pl°' ščah; 20.45 Salonski kvartet; 21.30 Angleške skladbe; 21.15 Prenos plesne glasbe iz »Emone«. — Beograd: 12 Popularne melodije; !645 Popoldanski koncert; 20 Večer zabave; 22.15 Plesna glasba. — Sofija: 13.20 Lahka glasba; 20.45 Koncert salonskega kvarteta; 21.30 Angleške plošče. — Ftrenze: 20.30 Lozzijeva opereta »Violinska sirena«. Konigsberg: 20.10 Simfonični kon- cert (Mozart, Beethoven). — B n k a-rešta: 19.40 Večerni koncert; 22 Plesna glasba. — Milano; 21.50 Jazz orkester. Darujte za aziini sklad P TLI OfOT stara izkušnja, zadnja beseda znanost!! Že desetletja izpopolnjujejo Botot sredstva za nego ust in zob najpriznanejši strokovnjaki Francije. Zato je Botot najuspešnejše sredstvo za nego zob. ALI OGLASI CENE MAI IM OGEASOMi V niallb oglasih slana vsaka beseda 90 oart nauuaiilla orUtolbluu za te oslase la din 6.—. Dražbo, orckllcl. dopisovanja In žcnttovanlski oglasi din I,— oo besedi. NalmaniSI znesek za te oglase le din 10.—. Debcto tiskane besed« se računalo dvolno. Ontasnl davek ta enkratno obiavo znaka din Z.—. Znesek ta male oglase sc plačulo takol pri naročilu. otlroma ea le vposlatl v olsma skopal z naročilom ali oa »o noltnl ooložnlcl na čekovni račun it ll.4W. Za vse pismeno odgovore glede tnalih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din. Razno ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Po: tlo sreče«, ako'se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143____________________ JABOLKA 1 kg din 2.—, skladišče Ko-raZiia, Kolodvorska 1. 3145 KVALITETA IZDELKOV in dobra postreba bo tudi vas zadovoljila, ako postanete odjemalec v pekarni Čebokli, Glavni trg 9. 2687' Posest VINOGRADNO POSESTVO od 6 oralov tik Maribora se takoj proda. Gotovine potreb no pri »plenitvi kupčije samo 25.000 din. ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo »Večermka« pod »Ugodno«. 3140 Prodam ŠTEDILNIK (Tischsparherd), beli, zaradi selitve ugodno naprodaj. — Vpraša se gostilna Mautner. Zg. Radvanje 62. _ 3142 OTOMANA otroški voziček in postelja, železna postelja, stenska ura in različno se najceneje proda Ob jarku 6-1, 3144 Stanovanle S 1. dec. se odda kompletno DVOSOBNO STANOVANJE Gosposvetska 17._______3132 SOBA S KUHINJO v F. nadstropju se odda 2 osebama v sredini mesta. — Naslov v upravi »Večerni-ka«. 3146 ODDAM SOBO IN KUHINJO z velikim vrtom. Sp. Radvanje 36, 3138 ODDAM SOBO IN KUHINJO samostojni stranki s 1. dec. Magdalenska 25. 3141 ODDAA1 SOBO, KUHINJO in sprejmem 2 do 3 sostanovalce. Isto tam oddam malo sobico. Vetrinjska ul. 5. 3137 PREPRIČAJTE SE IN SODITE GIF-BATERIJA Je izredno dolgo uporabljiva! Ima neomejeno trajnost shranjevanja! Ima odlično možnost regeneracije! Radioslušalci uporabljajo baterije samo brez kisline in salmijaka, in to so GIF <35233E^ » GIF - BATERIJE « Originalne edino z zaščitnim znakom »Rdeči pečat« Patenti prijavljeni 1 Zahtevajte prospekte ! »KONTAKT elektrotehnika tvornica, Zagrel 29*3 Odda se ENOSOBNO STANOVANJE v centru mesta s 1. 12. Vprašati stavbna pisarna, Vrtna id. 12.___________3151 Čita j t e „ V eČernik" Službo dobi Tovarna sprejme NOČNEGA ČUVAJA penzionirani orožniki imajo prednost. Ponudbe pod »čuvaj« na upravo. 3139 Dopisi DRAGICA Pismo, balzam za skelečo » . 110, sprejel, hvala! T. B- ‘iL- SPOMNITE SE CMD! /rečke državne razredne loterije Hranilne knMifce raznih denarnih zavodov Valute vseh držav Vrednostne papirje akcije, obligacije, srečke itd. kulantno kupuje in prodaja: Inkaso menic, čekov, faktur in drugih tudi dubioznih terjatev Poso i!a posestnikom Naložbe kapitala v obliki posojil na realitete, z vknjižbo na L mesto, maksimalnimi obrestmi, kakor tudi v industrijo in -bgovino Finansiranja in družabništva vestno izvršuje: Banlne kom. z&vod, Maribor. Aleksandrova cesta 40 V a Pojasnila brezplačno i 14. ud‘ Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d,d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsnk dan o Velja na mcscc prejeraan v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. leleion uredništva in u št. 22-07. Poštni čekovni račun št. 11.409.