185. štev.
Velja v Ljubljani in
V Ljubljani, sreda 4. avgusta 1920.
Poštnina plačana v gotovini.
in. leto.
po pošti:
telo leto . . ptl leta .
četrt leta aa mesec . ,
K 240-— „ 120-—
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. Četrt leta aa mesec
•	•	•	f)
Za Ameriko:
celoletno
8 dolar
polletno
4 dolarji
četrtletno.
2 dolarji.
7^''vi naročniki naj pošiljaj«
-oCnino no nakaznici
n»J« p® inslter
1 mm v
mn
2C0 —
Shok prostor za
100'—
za vetkrar popasi.
K 400*-
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —..........— štev. 8. Telefon štev. 44.	  -
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. -J—Rokopisi se ne vračajo.
Demarkacijska črta se ni odprla!
Nemško razočaranje.
Velikovec. 3. avgusta. (Izvirno poročilo). Kakor se poroča. ie naša plebiscitna komisiia pripravljena deloma oooustiti antantini zahtevi 00 ukinieniu dentarkaciie. Gre oa le za olaišanle osebnega prometa, ki oa bo ostal tudi v bodeče ood kontrolo naših oblasti. Premeinba meinih predpisov se mora izvesti na ta način, da ne bo v nobenem oziru ovirana naša oo mirovni ooecdbl zaiamčena uorava.
Velikovec. 3. avgusta. (Izvirno poročilo.) Z neprikrito škodožellnost-io in ’7z;vaiočim veseliem so napovedovali Nemci in nemškutarji že nar dni. da se odpravi danes zlufrai demarkacijska črta. Sinoči so se zbirale na nemški strani povsod skupine aeitatoriev. da bi danes takoi vdarili v naše ozemlje. Nemškutarji na naš! strani na so lim Drinravliali svečan snreiem. Slovensko prebivalstvo ie v stalni pričakovalo, kal bo. Tem boli priletno ie bilo presenečeno danes, ko ie videlo, da rneia ne le da ni oer« nrta. ampak ie vsled nemških eroženl celo še močneic zastražena. Silna no-par lenost na ie zavladala v nasprotnih vrstah to in onostran denutrkacl-
e.
Rožek. 3. avgusta. (Izvirno poročilo.) V obmejnih kraiih. osobito v Dravliah so se nasprotniki pripravljali na slavnostni soreiein ob priliki otvoritve demarkacijske črte in so danes močno poparjeni in razočarani ker se nameravani slovesni pohod ni izvršil. Nemčurii so se oblekli v praznične obleke in pripravili vozove, da bi dostoino soreieli svoie bivše voditelje. Dočakali pa so le — »mačka«.
Logavas. 3. avgusta. (Izvirno poročilo.) V nedelio ob 7. zvečer ie napovedala odortle demarkacijske črte 60 glav broieča druhal. ki ie prišla na demarkaciisko črto izzivat. Naše straže so zmeriali s srbskimi osi. Danes ziutrai bi se imel slavnostni pohod Lzyršiti. V resnici oa se dosedal (4. pop.) n) nihče prikazal. Svojo namero so baie opustili, ko so izvedeli da lih naši ood nobenimi oogoli ne puste čez črto. Ob 10. don. ie bila tu antantina komisila. da določi, kdo ima v nevratlnem pasu pred Logavaslo in Vrbo pravico glasovati.
Rožek. 3. avgusta, (izvirno poročilo.) Danes ziutrai so hoteli prekoračiti demarkaciisko črto beliaški študenti in druei. Iti so prišli vsi z nahrbtniki in so se močno začudili in razburiali. ko so izvedeli, da demarkacijska črta ni in ne bo odprta.
Italijanske aspiracije na Gorenjsko.
Županstvo na Jesenicah ]e dobilo po pošti iz Italije od vojaškega geograftčnega Inštituta v Florenci, ki ]e del generalnega štaba, okrožnico, v kateri se v uprav laško surovem tonu zahtevajo vojaški podatki o prebivalstvu In o možnostih vojaške nastanitve na Jesenicah In v imenoma naštetih podobčinah.
Kako je prišlo do to Izzivajoče okrožnice. še ni pojasnjeno. Najbolj verjetno je, da ima vojaški geografični inštitut sezna-
me ali zemljevide, na katcrilL.Je najlepši del naše Gorenjske že priklopljen k Italiji. Kak slabo poučen nradnlk je poslal na podlagi teh Izkazov ali zemljevidov poziv tudi na gorenjske občine kakor na one v okupiranem ozemlju. Pa bodi sl tako ali tako, gotovo je, da Italijani resno računajo na Bohinj—Bled—Jesenice. S temi načrti moramo računati tudi ml In se pravočasno pripravljati.
Vesničeva pogajanja.
Protic je vrgel puško v koruzo
Beograd, 3. avgusta. (Izvirno poroči fo.) Vesničeva pogajanja potekajo sedaj, odkar se je Protič potegnil v ozadje, precej 'ugodnejše. Protič je namreč Izjavil, da smatra sodelovanje z demokrati za brezuspešno in je odpotoval sinoči v Krapino, kjer ostane cel mesec. V bodočo Vesni-čevo vlado noče več stopiti. Minister za konstltuanto bo postal starčevIčcnec dr. Polič, zato pa bodo morali starčevlčancl odstopiti radikalcem ministrstvo za šume in rude.
LDU Beograd, 3. avgusta. Na sestanku dr. Vesniča z Davidovlčem so je dosegel
sporazum skoraj v vseh točkah, razen v agrarnem vprašanju. Dr. Vesnič je nekako ublažil prejšnje zahteve Protlčeve glede rešitve agrarnega vprašanja, zlasti v Bosni in Hercegovini. Dr. Vesnič je zahteval, da se ima begom izplačati dolžni hak in da se imajo seljakl, ki so samolastno zasedli be-govsko zemljo, smatrati kot najemniki.
LDU Beograd, 3. avgusta. Snoči je dospel Iz Zagreba v Beograd dr. Ladislav Polič. V političnih krogih se govori, da sprejme ministrstvo za konstltuanto po Protičevl želji, ker se oba strinjata, da se Jugoslavija razdeli na 8 pokrajin. V tem
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zsrodov inski roman.
(Dalje.)
Pustolovec ie čutil, kako postala bled. Čudne misli so mu namah zavrele v glavi. Z neizmerno naglico misli le pretehtal svole občutke in oehnil:
»Bolim se? Jaz? Česa neki? Le |jai Drideio. tristo hudičev! Pokažem iim... Komu? Ah. meša se mi!«
Tedai no so se odorla druga izmed vrat. ki smo iih omenili: na pragu se Je Dokazal komornik ter oznanil svečano:
«Niegova svetlost maršal d’ Ancre Dričakuie gospoda viteza Ademaria de Capestanga!«
Vil
V Concinlievem dvorcu.
Pustolovec se ie zdrznil. Njegove misli in sumnfe so se razorhnile kakor nočni Dtiči ob prvem solnčnem žarku. Globoko ie zasonel in stopil s trdnim korakom v maršalov kabinet.
•Mancini ie bil sam. Sedel ie za mizo in pisal, obrnjen s hrbtom proti vi-.
primeru bi radikalci dobili portiej za Sume ln rude, in sicer prihaja za to mesto v poštev dr. Laza Markovič.
SPREMEMBA DRŽAVNEGA NASLOVA.
LDU Beograd. 3. avgusta. Ministrski svet ie Izdal vsem državnim institucijam naredbo. da se ne sme več uoorabliati naziv »kraliestvo SHS«, temveč »kralievina Srbov. Hrvatov in Slovencev«.
tezu. ki se ie postavil kar naiponos-neie. opiraie levioo na ročnik raoiria. v desnici oa držeč svoi klobuk z rdečim peresom.
*^,ozorJ* si te velel mladi mož. ??. ie 2 °čmi. »Pred niim stoiis. ki ie na Francoskem večfi go-
snod od kralia sameva. Zdaj položiš temell svoii sreči. Predvsem Da glei. da si izprosiš zaščito zoper imenitne-ira razbojnika v Mudonsketn gozdu, ki mu nisi dovolil položiti rok na šibko dekle...«
Zdaici na ie okamenel ln obstal z odprtimi usti. z izbulienimi očmi: Čoncini se ie bil obrnil k njemu! Ca-pestang ie spoznal v maršalu d Ancre cestnega grabeža. katerega le bil opsoval, naskočil in premagal!
»Izgubljen sem,« ie Domislil pustolovec. kakor hitro ie ukrotil svoie zbegane misli. »Res. Smola me le sre čala pred hišnimi vrati, ne Sreča! Toda pokažimo gospodu gozdnemu razbojniku, da se uklone Capestan-gov tilnik šele pod rablievo sekiro.«
Vzravnal se ie. čeprav ves bled, ter si pokril glavo s klobukom ...
Ali *a nemi izziv .iunaka. ki ve. da ie zaigral živlienie. in hoče vendar pokazati, da ga preživi ponos, ie pustil Coiiciniia hladnega.
Naša smer.
OBNOVITEV POGAJANJ O JA DRANU.
LDU Beograd. 3. avgusta. Kakor se brzoiavlta z Rima. piše Gazzeta del Fcoolo« da bodo na prihodnjem svoiem sestanku Ll-ovd George. Mil-leraud in Giolitti raznravliali tudi o jadranskem vorašaniu skupno z re-škini.	_____
KRVAVI SPOPADI NA KOROŠKEM
Bače. 3. avg. (Izvirno poročilo.) Odkar ie vprašanje demarkacijske črte na dnevnem redu. postaiaio nasprotniki dan za dnem nesramneiši. V nedelio zvečer ie prišlo vsled niiho-veea izzivanja do spopada, v katerem sta bila dva nasprotnika in ©n našinec ranjeni. Pretep se ie vršil tudi v Ločah ob Dravi. Dosedal le bil red. Kal bi šele bilo. ako bi bila črta odpravljena? Naši lludie zahtevalo Duške. Antantina komisiia nastopa .v Drokiamaciiah za red. v resnici Da dela le nered.
AVSTRIJA SE PRIBLIŽUJE BOLJŠEVIKOM.
Dunai. 3. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava vaš dopisnik, odpošlie avstrijska vlada v kratkem posebno misiio v sovietsko Rusijo pod vodstvom vodie tiskovnega urada v državnem uradu za zunanle posle Viktorja Fohla. Prideliene so mu dve odlične osebnosti, katerima se bo pridružila naibrže še tretia. ki stoii zelo blizu komunističnim krogom. Misiia bo imela nalog, da se do-gfiia s sovjetsko vlado v raznih vora-šaniih političnega in gospodarskega značaia.
BORZA.
Dunai. 3. avgusta, (izvirno potoč čilo.) Zagreb 245—263, Budimpešta 102—114, Praga 373—395, Varšava 90—102, čehoslovaške krone 376 do 400, dinarii 975—1025.
Gurih. 3. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.65, New York 588. London 21.88, Pariz 44.70. Milan 31.15, Praga 11-75. Beograd 31.50.
»Samoupravi v odgovor.
Svetovno politični problem se je zgostil — zlasti za Evropo — v eno samo vprašanje: kako se bo končal boj med Rusijo in antanto oziroma cbema antantini.ma velesilama Anglijo ln Francijo. \ tem vprašanju mora zavzeti svoje stališče oziroma uravnati svojo smer tudi Jugoslavija. Na to vprašanje se mora izraziti naše javuo mnenje In ml smo to v svojem listu tudi storili. Storili na tak način, kakor je to edino mogoče ln kakor smo prepričani, da je tudi resnično mišljenje našega oa;cda.
Za seboj imamo londonikl in rimski pakt, za seboj Imamo pariško konferenco, za seboj Imamo Wllsonova načela, okupacijo Primorja in še drugih takih antantinih naklonjenosti. Da-ii je ta antantina politika za njo samo dobra ali ne, o tem razmišljat' ni naša naloga. Razmišljati pa moramo, aka je mogoča pot ramo ob rami s temi našimi »zavezniki«.
In izrazili smo se: kakor nismo hoteli biti hlapci A v stelje in Nemčije, tako ne maramo biti hlapci niti zaveznikov. Ne maramo služiti antanti kal-or kaka alriška kolonija ln ne pošiljati svojih fino v na vsa mogoča bojna polja krvavet za klavzule mlrovue konference! Najostrejše smo povedali to svoje mnenje o priliki Irancosbo-romunske Intervencije v Beogradu, ko se jo šlo za to, ta .-c pridobi našo država za protlrusko akcijo.
Beograjskemu radikalnemu organu »Samoupravi« fo ni všeč. V svojem uvodniku z dne 29. julija t. 1. (»Naš pravac«) deli glasilo gg. Pašič-Protiča zunanje politične lekcije časopisju, ki si upa nastopati proti hlapčevski pokornosti do antante. Najzanimivejše je pri tem to, da tej polemiki ni dal djrektnega povoda naš Ust sam, ampak članek, ki ga je v prevodu ptiob-čllo nemško časopisje ln na ta prevedeni članek bazira »Samouprava« svoja Izvajanja. Uvodnik pravi Izrecno, da mu ni znano, dali je izšel omenjeni članek v ljubljanski ali sarajevski »Jugoslaviji«. Zelo kritično In posnemanja vredno! Niti toliko truda torej, da bi sl gospoda poiskala original, ln kar je še najlepše, niti toliko truda, da bi prebrskali po številkah sarajevske »Jugoslavije«, ki je organ stranke zastopani v Protičevl parlamentarni zajedni-cl ln ki zato gotovo ne bo posebno vesela, ko zve, da je gospodje okrog »Samouprave« niti ne čitajo ne. Naj torej povemo g. uvodnikarju, da je dotlčnl članek Izšel v ljubljanski »Jugoslaviji«. Pa to n! važno. Oglejmo sl redlkalno politično gloso k našemu čianku.
Zagreb 7.70. Budimpešta 3.40, Varšava 2.90, Dunai 3.37 V2, avstrijske žigosane krone 3.50.
LDU. Zagreb. 3. avgusta. Borza. Devize: Berlin 183—184. ltaliia 425 dc 427. London 285—305, New York 74—0, Pariz 580—590, Praga 0—153.
»Samouprava« zagotavlja, da je za« vezniška udanost Srbije, oziroma danes države SHS, takorekoč večna. Druge smeri naša zunanja politika sploh ne more imeti. Mnenje »Jugoslavije« pa naj si bo sarajevske ali ljubljanske, ni v nobenem oziru Izraz niti narodnih mas niti političnih faktorjev.
Gg. Protič et consortes proglašajo torej popolen absolutizem glede zunanje politike. Sedaj pač razumemo dvorne dineje in razne diplomatske poskuse v Beogradu. Radikalci nesrečnega'spomina izza časov svetovne vojne in mirovne konference b! hoteli torej paševatl naprej. Politika, kt nam je prinesla toliko zla, politika, ki je stremita samo za tem, da dobi Stara Srbija nekaj obale ob jadranskem morju, naj bi se vodila torej tudi v državi SHS. Sedaj pač razumemo, zakaj naglašajo beograjski vodilni krogi venomer svoje simpatije ne lo antanti ampak celo Italiji. Ml, kar nas sega čez gotovo dalmatinsko črto tja do Soče, naj bi priznali to smer in služili kakor he-lotje ozkosrčnim radikalnim državnikom. Res, pasjega zavidanja vredna služba!
No »Samouprava« In gg., ki nam v njej dele politične lekcije, naj bodo le brez skrbi! Orljeutaclja (ki seveda ni nemška, kar bi bil g. uvoduikar, če bi si bil prečkal članek v originalu, videl) za katero govorimo ml, je orijentacija za katero se zavzema večina jugoslovanske javnosti. O tem se je mogla prepričati tudi »Samouprava« takrat, ko se je oglasilo jugoslovansko časopisje na ballon d’ essal s francosko-ru» munskim dinejem na beograjskem dvoru. Kljub volji »Samouprave« je ljubljanska »Jugoslavija« v tem pogledu glasnica neprimerno večjili narodovih mas kakor pa glasilo g. Protiča.
Naj sl dovolimo še kratko meritorna opazko. Ne glede na to, da mi o kaki tesnejši jugoslovanskl-nemškl zvezi sploh nismo govorili, smo vendar prepričani, da zunanje politične zveze in prijateljstva, kakor tudi sovraštva, ne trajajo večno. Anglija in Nemčija (oziroma Prusija) ki sta svojčas potolkli Napoleona, t. j. Francijo* pri Waterloo, sta sl stali v zadnji svetovni vozni druga proti drugi kot nasprotnici. Tradicijonalnl sovražniki Angleži in Francoz) so danes zvezani proti Nemčiji. Kal nam prinese jutrišnji dan, ne vemo. Pač pa vemo, da je, blago rečeno, nezmiselno obetati s pasjo ponižnostjo hlapčevsko udanost zaveznikom, ki nam dele brce na vseh straneh. In narod je v tem na naši strani)
Toliko v album »Samoupravi«.
Dunai 39.50—40. Valute: dolarji 75.25 do 76. avstrijske krone 43—0, carski rublii 128—130. češkoslovaške krono 150—0. francoski franki 580—610. napoleondori 321—326, nemške marke 186—187, romunski leii 188—189* ital. lire 435—438.
»Me li spoznate?« ie vprašal z Ledenim glasom.
»Da. gospod.« ie odgovoril pustolovec brez strahu. »Okolnosti. v katerih sem vas videl prvikrat, so nepozabne... Tak to le Concino Concini?« ie dodal sam pri sebi. »Lepega eosoodaria sem si izbral. corbacque!
Concini se ie zdel zamišljen. Molče ie študiral to neukrotnost. ki ni umela trepetati.
»Junak!« ie razsodil sam pri sebi. »Ni dvoma! In če ga tehtam prav. nemara tudi bandit... Rinaldo utegne dobiti zlatenico, na nič zato; ako morem iaz pozabiti nesramnost tega klateža, lo lehko tudi on! Nebo moie usode, ki ie bilo doslei iasno. se oblači ter obeta nevihto. Liudie v moiih barvah se ne smeio več pokazati na ulici, ne da bi se vzdignil krik in punt Narod me sovraži, velikaši me zani-čiileio. Kmalu, morda že iutri. uteg-. nem potrebovati slepe vdanosti ln neustrašnih src. Liudie tega kova so redki na svetu. Maščujem se pozneje: zazdai eakupim, če se kupiti da!«
Vsa računajoča prožnost Concini-ievega duha in vsa skrivnost niego-vih usnehov ie bila zapoDadena v tem preudarku. Čeprav ie smrtno sovražil mladeniča, ki 11111 ie bil odrekel časi
in ga celo udaril, ie vendar zaukazal sovraštvu molk ter sklenil pozabit žalitev, s pridržkom, da se ie spomni pozneie. kadar bo ugodneiši čas!
»Gospod,« ie deial. »vaš boi z mo-iimi Itudmi ie bil moistrsko delo«.
»Ali saniam?« se ie vprašal vitez strmeč.
Sooštlivo se ie naklonil.
»Spoznal sem v vas junaka,« ie nadalieval Concini. »in zato sem vas hotel videti, preden vas pošliem na morišče.«
»Aha! čudno se mi ie že zdelo z^kcii d
»Molčite, gospod!« ie velel Concini z otožnim dostojanstvom. »Prigoda v Meudonskem lesu nai bo v vaših očeh magari slavna, toda o usodi, katero ste si nakopali ž nto. ne more biti dvoma. Lepo ie. rešiti mlado dekle, meneč, da so io napadli kar tako na sredi ceste: ali če ie tiste dekle zarotnica in hči nevarnega zarotnika,« — Capestang le prisluhnil —. »in le rešifeli s svoiim delaniem preprečil aretacllo. ki 1c bila potreb-i na v interesu kralia samega.« — »Hvala Bogu. oteta ie!« si ie rekel mladi mož — »potem, gospod, vas moram poučiti v svoio žalost, da SDa-
»Prioravlien sem,« ie odgovoril Capestang. Odkril se ie široko, poklonil se in snet pokril: v niegovem drznem obrazu ni bilo senčice nemira.
»Dobro, gospod.« ie povzel Concini. »Evo vam uovelia. ki sem ga baš napisal.«	,, ,
»Hvala za veliko milost. Vedel bom vsa), kie. kdai in kako mi ie umreti!«
Capestang ie vzel pergament in bral. V nasledniem hiuu mu ie pq-škrlatel obraz in roke so mu streppk-tale. 7. nepopisnim strmenjem in globokim občudovanjem ie uorl pogled v Conciniia. Na pergamentu ie bilo zapisano:
»Gospod kralievski zakladnik de Lafare nai izplača gospodu vitezu Ademariu de Capestangu na to izkaznico vsoto uetdesettisoč liver.«
»Svetlost!« ie zaieclial pustolovec, piian veselia in ponosa. Premagan
sem!«	,,,
»Tedai si moi?« ie vzkliknil mar-šal: Doeled mu ie vzplamenel.
»Razpolagajte z moiim živlic-niem!« ie deial Capestang in se priklonil do pasu. poln tiste brezmeine ganjenosti, ki io vzbudi v človeškem srcu vsako nenadejano velikodušie.
(Da!.ie orilf.)
Ali se bližamo tešrn-i skim razmeram?
Velikovec. 1. avgusta.
V nedelio. 25. iuliia oroti večeru »o se vračali labudski Slovenci iz Velikovca s nrotestneca zborovanla oroti ukinitvi demarkaciiske črte. Na progi Dravoerad-Labud med Rab Stal. tiom in gostilno »Wolbl«, kler ie breg Drave naiboli strm. ie bila na tiru nastavljena železna vozna oodftdada. ta-kozvani »Keiler«. ki bi vlak v normalnem diru brezdvomno vrgla iz tira in ga strmoglavila v Dravo. A vlaku se ie vozilo okrog 200 liudi Siroievodia ie k sreči pravočasno zapazil oodklado in vlak že erecei ustavil. orodno ie zadel ob oodklado. Pa; metrov oa ie ta vendarle drčala. ker ni bila dobro oritriena. ored koles lokomotive, dokler ni strotevodlr vlaka popolnoma ustavil in oodklado odstanil.
To ie suho in delansko poročile dogodka. Slovenec teva zločina ni mogel storiti. Za kai takega ie sposoben le naravni in duševni oohablie-nec. kakoršen ie koroški nemčur. hi res kažeio dobro oodorte sumnie na glavne kolovodie labudskih Nemcev in nemčuriev Ti so: Tonhauser. ored' sednik labudskega Heimrata. njegov pomočnik Josip Struz. mesariev sin Oswald Gritsch, Franz Dubrovnig in Johann Kumer, vsi iz Labuda. Struz ie pobegnil, vsi drugi so aretirani to zaorti nri okrainem sodišču v Slove-niem Gradcu. Ko so orožniki pelial' aretirance po Labudu. so iih Neme; pozdravliali s »HeiU-klici. Uvedeni le obširna preiskava.
V kom en tari u k temu poročilu bi mogel rabiti različne izraze, da b ilustriral žalostni, neumliivo nizki duševni nivo. na katerega se ie ponižak koroško nemštvo in niihova ianičar-ska avantgarda riemčurstvo v svojem nerazumliivem sovraštva polnem borb zooer vse. kar le slovenskega. Da znaio koroški Nemci so vražiti. to smo vedeli, da bodo z bit-žaiočim se plebiscitom stoonieval svoio zločinsko hladnokrvno brezob zirnost. smo tudi vedeli: a da oose trato oo takih sredstvih, nas ie ven darle nekoliko iznenadilo Mislili smo da umori kaoetana Razlaga, poročni kov Punceria in Jurce ter mnogih drugih naših iunakov. o katerih šel v zadniem času orihaiaio poročila, da oskrumbe naših cerkva, ropamia ii požigi, odgovarfafo duševni skvarle-nest? in nravni oronalosti vendarle samo nekaterih posameznih koroških Nemcev in niihovlh hlancev nemčuriev. A čimdalle boli se trudilo fcoro ški Nemci in nemčurii dokazat!, da h to niihova selošna mentaliteta in da i. zverstvo glavna, vsem skuona poteza njihovega značaia. Dvesto Slovencev strmoglaviti v Dravo, dvesto slovenskih glasov v imeniku glaso vavcev s krvio prečrtati, to iim ie s a. moobsebi umevno, to lim dovoliuk niihova »sveta Heimliebe«. Preveč le gnusobe 1
In ti liudie hoček). da na! se odpre demarkaciiska črta. Da se funte niihoveva teror!a lažie razbesni nat mirnim in kulturnim slovenskim koroškim liudstvom.
No dobro! Oni računalo. Tudi m računamo z deistvi. s sovragom- takim. kakor le. Nai se zgodi karkoli naš duh le orinravlien. naša pest h stisnjena. Če hoče antanta tešinskil razmer, nal se zgodi. Močneiša od sile nemškega sovraštva le sila slovenske pravice.	L.	U.
Razrešeni spor.
Praga. 30. iuliia 1920.
Hvala Bogu, da ie že konec, tako . le vdihnil velik del prebivalstva CSR in tudi tešinskega ozemlia. ko ie dospela vest o rešitvi. Rešitev ie taka da se tešinsko ozemlie. zaradi katerega Je toliko eksistenc uničenih razdeli tako. da pripade Čehoslova-ški Karvinski premogovni revir In Košicko - boguminska železnica In ozemlie zanadno od te železnice, ono vzhodno pa Poliakom. Za tešinsko prebivalstvo ie bila delitev bolestna, posebno za Nemce, ki bi bili s svoio fcuJturo in svoiim bogastvom rale v .državi, kier ie uoanle na red in mtr česar od Poljakov ne pričakuieio 50.000 Nemcev se ie dodelilo Poljski, ne da bi se povprašali za tnnenie. Zdi se. da ie antanta to kai rada storila in da tudi dr. Beneš. ki vidi. da Te že sedal Nemcev na Češkem malo preveč. ni žaloval za niimi.
Obenem s Karvinom pripadeic Čehom tudi Tržiniški plavži in žele,mli varne. naivečie na bivšem avstrijskem ozemliu.
Velik del časonisla. ki ie Drete prisegalo. da si ne da vzeti Tešinskega da ugled liudstva tega ne pripusti, se dal naenkrat konštatira. da so Cehi dobili, kar iim gre in da so lahko za-dovollni. Zadovoljni seveda nlsr Nemci. Na svoiem starem stališču sc ostali tudi narodni demokrati, ki v svoie glasilu proglašalo, da se z deli tvito ne zadtovole. da tešinskega liudstva ne zaouste in brusilo ost oroti zunanlenui ministru dr. Benešu Pravzaprav se ne da temu nič oporekati. Kalti. kar se le oznanialo za pravico in resnico ored 3 tedni, zakai nai bi bilo tisto naenkrat izraz požrešnosti in prenapetosti? Preišnii hruo bi bil oo tem le igra. kar čisto pravilno konštatira organ naimočneiše vladne stranke »Pravo Lidu«. k! ni nič kai navdušeno z dr. Beneševim oostooaniem. ki se ni držal direktiv parlamenta, temveč šel preko niih »Pravo Lidu« pravi, da niti naivečii uspeh ne more opravičiti dr. Beneše-vega nastooanla. Tudi neodvisna »Tribuna«, ki cele zadeve orav nič ne naoihuie. temveč Beneševo politiko dosledno oodoira. rahlo kritizira niegovo ravnanfe češ. da se takšne traciie pač ne smelo ustvariti. Dr Beneš bi si bil moral oreie Izprositi oziroma izposlovati dovollenle parlamenta. oredno se ie preko parlamenta spustil s Pollaki v oogaiania.
Vse to oa dr. Beneša orav malo skrbi. V »Journal des Dčbats« le proglasil. da le vesel, da ie odpadel razlog za češko-ooliski soor in obžaluje da le do tega soora orišlo med dvema narodoma, ki imata toliko skupnih interesov. Zdi se. da bo dr. Beneš sedal, ko ie tnsko vorašanle v sored-nli vrsti, orav lahko parlament pridobil zase. ktiub temu. da se govori o ntegovi In vladal demisiH.
V celoti se mora reči. da le končana cela stvar za Cehe sredno dobro. So oa tudi glasovi, ki oraviio. da si bo dala antanta to naklonienos zelo drago olačati s tem. da bo zahtevala premog, ki ga le sedal Češka dobila, da tako nadomesti izgubo, k lo ie utrpela vsled olaišanla svoiih zahtev oroti Nemčiii v Soaii glede premoga Praviio. da le antanta dal; Karvinski revir Čehom le zato. kei ve. da ga bodo znaN Čehi boliše uoravllati. kot bi bili to storili Pollaki. Od tega bo Imela korist le antanta. Čehi oa danaiski dar. Seveda so ti črnogled! v prvi vrsti Nemci.
Dr. P—n.
Madžarska propaganda za vspostavitev monarhije.
Dne 29. Iuliia to uGšlo v avstriiski državni uradi za voisko 5 mož — av st riških državlianov s orc&nto. da bi lih snreieli v novo Hudsko brambo Obenem ie iziavilo vseh 5. da so ušli iz Madžarske in sicer iz taboršča \ Zala-Egerszegu. Po niihovlh iziavah ki so bile orotokollrane. oosnemamr v kratkem sledeče:
štiri od teh omenjenih mož le na-lel na avstrijskem ozemliu nedavne neki gospod, lei sc ie imenoval oozne-ie oraoorščak Heischer. kot delavec za neko posestvo v notraniosti Madžarske. Po prekoračenju madžarske meie nri V/iener Neustadtu so Jih ustavili Madžari in iim dali na izbiro: ali vstopilo v takozvano avstrilske leeiio. ali oa lih interniralo kot komuniste. Odločili so se prvo. nakar sc iih odvedli v Zala-Fgerzseg. kier s\ nihala avstrijska leeiia močna kakšnih 170—180 mož s 3—4 stroinimi puškami, a brez kavaleriie in artile-riie. Legiia ie razdeliena v dve četi 1 egiisJd oovelinik le neki maior Schwerdtner. posameznima četama oa noveliuieta rltmolster Schef! in stotnik Roller (reete Schaffer). Poleg teh se nahaia tam še več drugih oficirjev.
Ko so prišli ti štirje tia. so iih takoi vzeli v šolo in iih podučili, da ie cili avstriiske legiic vreči dunaisko vlado in zonet vzpostaviti staro nicnar-hHo. Prisilili so iih tudi. da so morali oo voiaških običaiih priseči, da se bodo borili samo za ta cili.
Iz njihovih nadallnih iziav zvemo, da imaio Madžari na Dunaju in nai-brže tudi oo drugih državah, ki so nastale na ozemliu bivše Avstro-ogr-ske. svoie agente, ki nabiralo dobro-vollce. oziroma zvtiačno izvabliato lHidi za te legiie. Teh avstrilskih le-gii ic. kot le oetorica iziavila. še na-dalrnih pet in ena hrvatsba. Nas bo interesirala zlasti ta hrvatska legiia. ki štele baie 60 mož in kateri pove-liuieta neki srbski kapetan in neki bolgarski nadporočnik. Cili te legiie nai bi bil izvršiti prevrat v Jugosla-
viji. Za imena teh' dveh' mož omenle- ! na oetorica ni vedela.
Nadalie so izpovedali, da le pred kratkim dezertiralo Iz te levi! 11 mož. katere oo so zalell in 4 od nllh ustrelili. Niira na da se le posrečilo uteči oreko meie brez velikega napora. —
Kakor neverietno se čule ta vest. vendar oa lo Madžarom, kS lih poznamo oo belem terorlu. lahko prisodimo. Imeli so te legiie tako na skrivnem. da iih niso izsledile niti antan-tine misiie. čeprav so vtikale Dovsad svoie nosove.
Nemško-itaiijanski odnošaji.
Berlin. 3. avgusta.
ZunanH minister dr. Simons ie v razgovoru z zastopnikom lista »Ber-liner Tageblatt« iziavil glede razmerja med Nemčiio in Italiio: Nemčija trna. da bodo med nio in Italiio v nai-kraišem času nastooiH normalni od nošall. Ovira za zauoliive odnošaie b nastala le tedai ako bi se z nemške iužno Tirolsko oostooalo tako. da b moglo to ogrožati nieaio samobitnost Upati ie. da bo italijanska vlada, zve sta svoH tradlciii. priznavala neza-starliive pravice naroda do obrane samobitnosti. Glede razmer z Rustlc Je iziavil minister da ie liudski komisar Čičerin v Berlinu mudečega sc zastopnika sovietske vlade Koppu z brezžično brzojavko pooblastil za oo-eaiania z nemško vlado. Glede nc vtralnosti Nemčiie ie naglašal Simotns da bo Nemčila trdno vztraiala ori nevtralnosti proti Rusom in Poliakom Kršitev nemške nevtralnosti bi imela meščansko volno za neposredno posledico. Nemška vlada le ooliski in ruski vladi ponudila, dati na razpolago sredstva za boi nroti nalezliivim boleznim. Izvedba te namere oa ie lako težka, ker se morelo zdravila ooši-llati samo z zrakoplovi, kar oa ie oo mirovni pogodbi zabranieno. Po členu 117. versailleske pogodbe se vzhodno vorašanie ne bo moglo rešiti. ne da b? se pritegnila Nemčila. Kar se tiče Amerike, smatra Nemčiia za važno, da se proglasi konec vol-nega stanla. oroden prične Nemčha katerakoli oticilelna oogaiania.
Mednarodni socialistični kongres v Ženevi.
Ženeva, 2. avgusta.
Spomenica, ki to ie načelstvo so-elialno-demokratične stranke NeinČI-te predložilo mednarodnemu socialističnemu kongresu glede odgovornosti za voino. iziavlia. da ie bila morda napaka nemške sociialne demokracije. da zveze z Avstro-Ogrsko ni rav-notako smatrala za volno nevarnost kakor rusko-francosko. Ni dobro Pomislila da Domenia vodstvo nemške zunanie politike brez nadzorstva državnega zbora nevarnost. Nemška sociialna demokracija bi si morala očitati, da že preie ni napravila poti nemški revoluciji. Versaillski mir do-kazuie. da ententni državniki niso vzeli resno svoie dozdevne volie. za-' gotovitl narodom svobodo in mir. — Krivdo bo mogoče natančno dognati Šele tedai. ko bodo komiteiu. prostemu vseh naciionalističnih tendenc, na razpolago vsi državni arhivi. Globo-keiši vzroki svetovne volne tičilci v imoerbalističnih stremlieniih vseh dežela in v nesrečni gruoacili velesil Neposredni vzrok ie v glavnem, če tudi ne izključno, pripisovati brez-glaviu in brezvestnosti nemških in avstrilskih mogočnikov, ki so oa sedal strmoelavlieni. Sociialna demo-kraciia mora sedal postati tako močna. da nobena država ne bo mogla več obnoviti voine.. To se oa da doseči le ootom narodnega m mednarodnega edinstva sociialne demokracije. Nemški sociialni demokrati so pr'Dravlieni. zavzeti se za ta cili.
1. oktobra leta 1918 so »e zločinci zbraJi in se ood vodstvom Pavla Ka-rHa posvetovali o posameznostih zločina. Na vbrašanle. kdo da bo umoril Tiszo. t« odgovoril Robert Pogonvi da bo to že on opravil. V seli 18. oktobra. ki so se io udeležili tudi srroi Karolvi. Stefan Barozv. Pavel Keri in Stefan Friedrich sta pozivala nav-zočne častnike, nal deluieio na to. da votald v primeru revolucije ne bodr streliali na liudstvo. Sestavili so tudi zapisnik, katere osebe se morelo a primeru revoluciie napraviti za ne-škodliive. Sestavila se le tudi koml-si?a treh članov, v katero so vstopili grof Karolvi. Menicsz in Stefan Friedrich, ki lim ie bilo naročeno, na? izvrše vse potrebno. Csernisk le dobil naročilo, da podkupi Hiittnerla za umior. ker se ie Htittner vsem zdel za
to nafboll zmožen. Dne 28. oktobra
1918 ie naročil Keri Beli Vagolu. naj poizve, ali ie Tisza doma. Popoldne Je dobil Csernisk Htittner ja v hotelu »Roval« in mu obIhibH za umor Tisze vsoto 150.000 kron ter mu za to vsoto dal tudi pismeno Jamstvo. Popoldne ie imel voiaški svet selo. Pavel Keri in Stefan Friedrich sta hotela preprositi nadvoivodo Jožefa, da bi se vsa stvar mirno rešila. Ish časno so odposlali v Pešto množico, id ie demonstrirala Vendar množico ie ooliciia razgnala. Keri Je ta večer v prisotnosti Dogoia. Friedricha in Sztankov-skega iziavil. da more položaju koristiti samo to. da se oroti Tiszi kar naiboli energično oostooa. Ko so zarotniki zvedeti, da ie ooliciia obstopila hišo. v kateri so zborovali, sc pobegnili. LDU.
Jugoslavifa.
Otvoritev pravniške fakultete v Subotici.
LDU Beograd, 3. avgusta. Prvi seme-•ter na pravniški fakulteti v Subotici se otvori dne IS. septembra, a zaključi se dne 27. januarja 1921. Vpisovanje bo trajalo od IS. sept do 1. okt. Pričakujejo, da bo pravne študije v Subotici posečalo zelo mnogo dijakov, ker Je tam življenje Jako poceni.
Povratek bivših avstrijskih generalov.
LDU Beograd, 3. avgusta. Ministrski svet Je dal dovoljenje za povratek v domovino bivšim avstro-ogrsklm generalom Salis-Seewitzu, Lavi in Mlhaljeviču.
Angleški vojaški ataše v Beogradu.
LDU Beograd, 3. avgusta. Major generalnega štaba^ Tomperle Je začasno imenovan za angleškega vojaškega atašeja v Beogradu. Doslej Je bil profesor zgodovine na vseučilišču v Cambridgeu. Nedavno Je spisal znamenito knjigo o mirovni konferenci v Parizu.
Nadzornik vojaških godb.
LDU Beograd, 3. avgusta. Za nadzornika vseh vojaških godb Je Imenovan vlšh kapelnik S. Pokorny. V naši kraljevim imamo sedaj 24 divizijskih godb.
Zborovanje poljedelske zveze.
LDU Beograd, 3. avgusta. Tu se K vršilo dvodnevno zborovanje poljedelske zveze, ki mu Je predsedoval Avrarnovič Zastopani so bili delegati iz vse Srbije, Posvetovali so se glede organizacije politične stranke.
Zagrebški občinski svet.
LDU Zagreb, 3. avgusta. Dne 8. in 9. t m. se bo vršila prihodnja seja občinskega sveta, katero zahtevajo demokratski zastopniki radi izključitve frankovskih občinskih zastopnikov dr. Prebega, Hrusttča in Košutiča. Na isti seji se bo izvedla volitev novega župana. Pofem se bo vršila še ena seja, na kateri bodo Izvolili podžupana in posamezne odseke. -
Razna poročila.
Tiszini morilci pred
sodiSSem.
BudiniDešta. 2. avuusta.
Pred budimneštanskim divizijskim sodiščem se ie danes Dričela obravnava oroti morilcem vrofa Stefana Tisze. Morilci, ki sodiio ood kompetenco civilnega sodišča, se bodo v naikraišem času zaemvariali pred clr vitoim sodiščem. Glavni obtoženci so: nadporočnik Aleksander Htittner. praporščak Tibor Sztankovski. mornariški narednik Stefan Dosro in in-fanterist Wajrovilheim. Obtoženec Htittner ie že priznal zločin. Brani sr s tem. da navala tedanle razmere
Varšava pred padcem.
LDU. Pariz« 2. avgusta. »Temps« Javila Iz Varšave, da- so pozvala angleško, ameriško ln francosko poslaništvo v Varšavi pripadnike držav, ki Jih zastopajo, naj v najkrajšem času zapuste mesto. Ta poziv
poslanifctev, la napravil na varšavske kroge
zelo neprijeten vtis.
Pllsudskl odpotoval na fronto.
LDU. London, 2. avgusta. »Times« poročajo iz Varšave, da Je Pllsudskl odpotoval na fronto zaradi obrambe Lvova.
Japonska umakne čete iz Sibirije.
LDU. Amsterdam, 3. avgusta. Kakor poročajo Iz Tokija, Je Japonska vlada razglasila uradno, da bo pričela umikati japonske čete iz vzhodne Sibirije.
Smrtne obsodbe v Rusiji.
LDU. Kodanj, 2. avgusta. Kakor javljajo »Berlinske Tidende« Iz Kovna, Je predsednik ruske sovjetske republike oficlelno sporočil, da je bilo od 2. maja do 26. Junlla vsega skupaj Izrečenih 600 smrtnih obsodb. Zaradi dezertadJe Je bilo obsojenih na smrt 273 ln zaradi protirevolucionarnih dejanj 35^ oseb.
Militarizem v Nemčiji se probuja.
LDU. Pariz, 2. avgusta. Predsednik nemške mirovne delegacije Goeppert Je poslal mirovni konfereucl noto, kjer se naznanja, da Je nemška vlada dale državnemu komisarju v Allenstelnu dovoljenje poslati, ako bi bilo nujno potrebno, čete na mejo s pridržkom sklepa, ki bi ga zavezniki poznale storili glede tega vprašanja.
Odmevi fflrstenfeldske afere.
LDU. Dunaj, 3. avgusta. Izdajatelj korespondence Herzog Je Imel pogovor s polkovnikom Koemerjem Iz Gradca, kateremu Je poverjena preiskava zaradi dogodka v Fiirstenfeldu. Koemer Je povedal, da Je bil po Izpovedbah samovidcev napad natančno organiziran. Upravitelj skladišča, stotnik, Je spal v sobi blizu mesta, kjer se Je Izvršil napad In Je izvedel o plenitvi šele potem, ko so plenilci že odhiteli s svojim plenom. Ukradene puške so večinoma brez zapornic In bi se morale šele popraviti za uporabo. V zalogi Je še 1500 pušk In nekaj strojnic: to orožje bo z onim iz hartbergškega skladišča odpeljano bolj v ozadje. More se trdi tl, da Je obsežna vohunska služba vse pri-
pravila in da Je pri tem dogodku posebno udeležen stotnik ljudske brambe Barten-dorfer. Koemer meni, da so brezdvomno pripravili In izvršili napad pripadniki avstrijskih legionarjev.
Obravnava proti Izgrednikom v budlmpo-Hanskl kavarni »Klub«.
LDU. Budimpešta, 2. avgusta Daucš se je pred budlmpešthnskim divizijskim sodiščem pričela obravnava proti 19letnemu slušatelju tehniške visoke šole RfgoczkyJu, ki se Je 27. julija zvečer udeležil krvavih izgredov v kavarni »Klub«. Doslej so aretirali 6 izgrednikov, ki so Jih izročili civilnemu sodišču. Rigoczky Je obtožen, da ie umoril bančnega ravnatelja Verbellyja.
Monarhistične spletke na Kitajskem.
LDU, Amsterdam, 2. avgusta. Iz Tokija se javlja, da je zastopnik vladarske rodbine Kitajske sporočil Japonski vladi, da bi bil bivši cesar pripravljen, Iznova zasesti prestol.
Romunija In Rusija. V romunski zbor-, nici Je podal zunanji minister Take Ionescu na neko interpelacijo o odnošajih med Romunijo In Rusijo sledečo Izjavo: Moskovska vlada nam Je leta 1917. z brezžično brzojavko napovedala vojno. Drugič nam Je napovedala voino leta‘1919., tudi z radijo-brzojavko. V času, ko ie bil Valda-Vojvoda ministrski predsednik in zunanji minister, nam je Rusija ponudila mir. Nato le sledil predlog, naj pošljemo enega delegata v Harkoy na pogajanja. Romunska vlada pa Je zahtevala od sovjetske vlade pojasnila, na kakšnem temelju naj bi se začela pogajanja za mir. Na to zahtevo ruska sovjetska vlada do danes še ni odgovorila. Tak Je torej dejanski položaj odno-šajev med Romunijo in Rusijo. — V nekem Intervievu Je Take Jonescu Izjavil, da ga dogodki na severni meji Romunije Jako vznemirjajo.
Konferenca severo-zapadnlli držav na ozemliu bivše Rusije, katere se bodo udeležili zastopniki Poljske, Litavske, Finsko, Estonske, Lctske in Ukrajine, se vrši 3. t. m. v Rigi. Konferenca se bo pečala z ureditvijo vprašanj, ki se tičejo vseh teh držav Irt ki se dc -edal še niso mogla rešiti. Na konferenci se bo dalje razpravljalo tudi o razmerju teh držav napram sovjetski Rusiji.
Gospodarstvo.
r-f' Dobava Industrijske soil za obrtnike. Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani Je dovoljena dobava desetih vagonov industrijske soli. Obrtniki, kt se za sol intore-sirajo, naj prijavijo svojo potrebo uradu do 10. avgusta 1920.
+ Nove tvornlce. V Pančevu se v kratkem osnuje tvornica za tekstilno industrijo, v Visokem pa otvori beogradska prometna banka tvornico za usnje.
’+ Za napoved bojkota italijanskemu blagu se zavzema več strokovnih gospodarskih hrvatskih Ustov, ki svetujejo^ nal
bi se za potrebščine, ki Jih sedal uvažam* Iz Italije, v bodoče obračali na Čehoslova-ško in na Anglijo. V .teh dveh državah bf nas blago stalo mani, bilo bi pa boliše kakovosti kakor v Italiji.
-F Premogovna cene za časa vojne > Nemčiji. Cene za premog v NemčIH so sa med vojno dvigale tako-le: leta 1914. je ve. ljala tona črnega premoga 13.17 mark, leta 1915. 17 mark, 1917. 27 mark, IS 13 44.60 mark, 1919. 95.20 mark, v prvi polovici t#^ kočega leta pa 238r mark.
Dnevne vesti,
— Ptuiski naročniki našeiza Usta
katerim sc: časoDis dostavlia na dem nai se otrlasiio v nišami podružnice anrave »Jugoslavije«.
— Naš skladatelj Emil Adamič živi. kakor poročalo, v daiinem Tur-kestanu v Taškentu. ki«r ie nastavljen kot dirigent v bolišev iškem oocr-nem gledališču. Podučule tudi glasbe v učiteljskem seminarlu in na glasbenem knenservatorilu. Skušal le že oo-
begniti. na se mu ni nosrečilo.
— Velika sokolska slavnost v Gušianju
na Koroškem. Prireditve ob zletu MS2 v Gušlanj se udeležijo osebno g. general Maister in nekateri člani antantlne misije, M bo vršila na Koroškem plebiscit. Povabljenih je tudi več drugih odličnih gostov, ki so svojo udeležbo obljubili. Vse kaže, da bo ta sokolski nastop nekaj Izrednega in selo zanimivega. Vsak dobro misleč Jugoslovan bo gotovo po možnosti posetll to prireditev, ki ima pač le namen, uplivat! na boljši izid plebiscita, ki ga imamo pred vrati. Pričakovati je torej, da se bodo pri-Javila še druga društva, ki tega še niso napravila. Prijaviti se Je Sokolu v Ouštanju, ki bo poskrbel za vsa prijavljena društva skupne obede v posameznih gostilnah. Ne odlašajte, ker za te prijave je čas še samo do 6. t. m.
— Tržaški slovenski list »Edinost !e začel z včerajšnjim dnem izhajati zopet kot dnevnik
— Regent Aleksander Je odlikoval za zasluge pridobljene v vojni 1. 1917., 1918. in 1919. rezervnega poročnika Jakoba Kožella * redom belega orla z meči IV. razreda.
— Umrl Je na svojem posestvu na Tirolskem bivši okrajni glavar v Tolminu Karel baron Hohenbiichl. Pokojnik, ki ni sovražil našega naroda, se je takoj ob prevratu Javil v našo službo, pa je bil odklonjen, nakar Je odšel na svoje posestvo. Njegova žena }e Slovenka, bivša učiteljica Iz Kobarida Berta Pavliček. Znal Je zelo do-bro slovenski. N. v m. p.I
— Važno za Javne nameščence. Mnogo
nradnikov in drugih Javnih nameščencev Je prejelo svojčas psojila pri raznih denarnih zavodih, ki se nahajajo v Avstriji. Vsled nizkega kurza avstr, krone bi bilo priporočati vsem obvezancem, da to ugodno priliko hitro izkoristijo ter svoje dolgove orl avstr, zavdih poravnajo. Avstrija je sklenila zakon o oddaji premoženja, zato se lahko kurz avstr, krone zopet dvigne. Poleg tega ni izključeno, da se sklene med Avstrijo in našo državo tak dogovor, da bodo morali tudi jugoslov. državljani svoje dolgove vračati zavodom v Avstriji v Jugoslovanskih kronah. Vsa daljna pojasnila daje brezplačno »Vzajemna posojilnica v Ljubljani* preje »Vzajemno podporno društvo«, Kongresni trg št. 19. Ta zadruga izpelje vse tozadevne transakcije proti povračilu le v resnici naraslih stroškov. k
— Nov soc!]alno - demokratični Ust »Pravo naroda« je začel te dni Izhajati v Beogradu. List, ki Je Izhajal že pred vojno v Sidu v Sremu in ga je oblast ustavila, bo izhajal dvakrat na teden.
— Otvoritev poletnega poštnega urada Klopinjsko Jezero. Z 4. avgustom se zopet otvori poletni poštni urad Klopinjsko Jezero, ki bo posloval do 30. IX. 1920. Poštni okraj tvorijo kraji Klopinj, Groblja vas, Zgornji in Spodnji Podgrad in Zgornle Zamanje, ki se za omenjeno dobo izločijo Iz dostavnega okraja poštnega urada Sln-čavas. Zvezo bo imel urad Klopinjsko Jezero s pešpoštnim spojem k vlaku in od vlaka Maribor—GrabštanJ 415. Dostava se vrši v krajih Klopinj ln Spodnjem Podgradu dnevno razun ob nedeljah.
— Razpisano je poštarsko mesto v Rečici v Savinjski dolini, poštarsko mesto v Shaži pri Toplicah na Dolenjskem ln mesto poštnega odpravnika v Novih Selih pri Kočevju.
m .."d* z'mskl kme*Hsko - gospodinjski šoli v Repnjah (p. Vodice na Oorenjskem) se prične novo šolsko leto s is. oktobrom 1.1. šola traja 6 mesecev, od IB. oktobra i 1. do 15. aprila 1921. V zavod se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbo-Valnina znaša 240 K na mesec v denarju ln .v živilih pa za celi tečaj 50 kg be& moke, !4 kg masti ln 4 kg sladkorja! Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, Je vlagati do 10. septembra t. L !>ri vodstvu kmetijsko - gospodinjske šole v Repnjah p. Vodice na Oorenjskem.
— Veliko število vajencev Iz poštenih rodbin s primerno predizobrazbo imajo v evidenci podružnice »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptu-
in Murski Soboti. Mojstri Interesentje, Jel bi sprejeli kakega v pouk, na) se zglasijo čim preje pismeno aJl uetmono med uradnimi urami v eni Izmed navedenih podružnic.
— Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani objavlja z ozirom *ja svoječasno objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev računov za *r Polletje 1920, da se po naročilu mlnistr-•, va za socljalno politiko podaljšuje vnovič li*H ZS pre<i*0*itev preračunov za I. pol-loče T rad* predst°le?e novele na nedo-Tuvtni ' Do lzrecnega poziva od strani A ni?*8 zav°da se torej preračuni za
tJo »imajo predloži«. Zamudne
obresti se ne bodo računale fadt !• zakasnitve.
— Velika ljudska lu vrtna veselloa prostovoljnega gasilnega društva m Vrhniki, ki sc ni mogla vršiti 1. avgusta vsled slabega vremena, se priredi v nedeljo dne 8. avgusta. Spored isti (pasja dirka, dirka v vrečah, srečolov, šaljiva pošta, tekma lepot, Indijski fakir, bitka v čolnih, požar na Ljubljanici, serenada na vodi); nova točka: naš prijatelj in večkrat odlikovani atlet Jur« vabi k rokoborbi a tekmo atlete. Natančnejša poročila daje odbor. — Po prihodu vlaka iz Ljubljane na Vrhniko pei-Izlet ljubljanskih gostov pod vodstvom odbornikov gasilnega društva k izvorom Ljubljanice v Rctovje in Močilnik. Početek veselice ob 4. uri popoldne. — Povratek ljubljanskih in drugih gostov s velikimi čolni v Ljubljano. Kdor se želi udeležiti te romantične vožnje, naj se nemudoma prijavi z dopisnico odboru, da mu bode prostor zaslguran. — Vstopnina 5 K; voznina po Ljubljanici približno 8 K. Gasilcem v kroju vstopnina 2 K. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilni udeležbi vabi odbor, k
— Darilo. Gospod Lovro Sušnik, posestnik v Škofji Loki Je daroval za slepe vojake znesek 100 K namesto venca svojemu pokojnemu bratu dr. Viktorju Sušniku ln se mu Izreka za dar topla zahvala.
— Zagonetna aretacija. Na Vrhniki ao te dni organi državne straže aretirali dva mlada človeka, ki imata vse madžarske dokumente. Pri sebi sta Imela razne belaku-novske razglednice In zelo številne zemljepisne načrte. Tudi zelo mnogo raznega denarja so našli pri njima. Klatila sta se od vasi do vasi ter Je eden kot izboren slikar posnemal razne fotografije. Aretirali so Ju, ker sta osumljena, da sta Izvršila zelo mnogo tatvin.
— Psica se Je Izgubila dne 1. t. m. na Blodu. Je volčje pasme, srednje velika, glava1 in prednje noge volčje sive barve, trup črne barve, ušesa nosi največ pokoncu. Na vratu ima pas z znamko »Vič-Ljubljana št. 85.* Kdor ve kal o njej, naj naznani proti dobri nagradi na naslov: Bogomil M. glavni kolodvor XIV, Ljubljana.
Ltš2hM:ana.
— Zlet sokolske župe Ljubljana. V nedeljo se le vršil v Ljubljani' zlet sokolske župe Ljubljana, katerega se Je udeležilo innogobrojno občinstvo. Popoldne se ie vršil sprevod izpred Narodnega doma po Selenburgovl ulici, mimo Kazine, po Wol-fovi ulici, mimo Uniona, po Gosposvetski pesti na telovadišče t. L športni prostor »Ilirije« pri Državnem kolodvoru. Sprevod le otvoriia sokolska konjenica, kateri je sledilo odposlanstvo sokolske župe Ljubljana I, vojaška godba, članstvo, članice in naraščal. Nastop na telovadišču je bit zelo lep, zlasti Je ugajal nastop članic in obeh naraščajev. Deški naraščaj Je nastopil po češkem vzorcu bos in brez sra|c, ter izvajal Gostičeve skupinske proste vaje prav strumno. Izredno lepe so bile tudi posebne točke (Naprej..., Marseljeza... 1. t. d.) Vsi nastopi so želi burne aplavze. Spored Je bil dolg, a vendar tako raznoličen in zanimiv, da ie občinstvo vkljub dolgotrajnosti In slabemu vremenu vztrajalo do konca.
— Sestanek za cvetlični dan za Koroško se vrši v sredo 4. t. m. ob 6. zvečer na magistratu. Tik pred plebiscitom se vrši v Ljubljani še zadnji koroški cvetlični dan, ki mora uspeti najlepše.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo ob 20. uri sestanek mešanega zbora. Sprejemajo se novi člani in članice, ki Imajo veselje do petja, dober glas ln za vedno društveno delovanje potrebno resnost Pogovorimo se obenem o nameravanih nastopih v bodoči sezoni. — Odbor.
— V Ljubljani kriče po noči »Hell«. Dva zelo popularna pijančka, katerih imena zaenkrat zamolčimo, se še ne moreta odvaditi na bivše avstrijske manire. Zato v svolem htperkulturnem razpoloženju večkrat glasno kričita po Mestnem trgu »Hell!«
.. “ Qandeamus, Enajst Jugoslovanskih studljozov je bilo te dni vrlo razposajenih. Nekje tam v krasnih parkih Jih Je državni varnostni stražnik opominjal na »dostojno obnašanle«. Akademiki so proti vmešavanju stražnika protestira« In skušali ohraniti akademično avtonomijo. Tega pa ljubljanska policija še ne pozna. Zato so jih privedli na glavno stražnico policijskega ravnateljstva, kjer so bili akademiki po trlčetrt urni debati o akademskih svobodščinah Izpuščeni, zadeva pa Je bila Izročena merodajnim oblastem v uradovanje.
— Goljufija. Na stanovanje poštnega uradnika g. Frana Cika je prišel to dni neki tujec ter zahteval, da se mu Izroče stvari, ki Jih Je bil pusta pri g. Cikn hraniti neld Siškovlč ls Istre. Izjavil je, da ga Je Siškovlč sam poelai ln Je shranjene predmete tudi natančneje opisal. Zato so mu Jih buročill. Pozneje pa se Je Izkazalo, da Je bil tujec premeten goljuf, ki Je z Izvabljenimi predmeti popihal brez sled«.
Maribor.
Železniška predkonlorenca, predvsem radi železniške zveze Maribor—Ljutomer, se Je vršila 31. Julija v Mariboru. Ker pa ni prišlo do nlkaklh zaključkov, se konferenca nadaljuje 5. t. m. v Liutomeru. .r
Predavani« • vzhodnoazijskih Interesih Je imel v nedeljo v Mariboru g. Ing. Ljubša, ki Je opozarjal na važnost stikov a vzhodno-azijskiml narodi, k! potrebujejo mnogo pridelkov, na katerih Je Jugoslavija bogata, medtem, ko Imajo oni narodi surovine, katerih pri nas ni. Govornik J« omenil, da izdeluj« predlog, da se organizira prva jugoslovanska znanstvena ekspedicija, ki bo odpotovala v Vzhodno Azijo, kjer bo ukrenila vse potrebno.
Celle.
Minister za socljalno skrbstvo dr. Kukovec se je mudil v soboto v Celju. Nameraval je ostati tu več dni, nenadni posli pa so ga že v nedeljo zvečer zopet pozvali v
Beograd.
50-letulco mature obhajajo 5. t. m. gg.: notar L. Baš v Celju, vpokojenl vlšlesodnl svetnik Vovšek v Celju, notar Juro Detlček v Celju, vpokojenl nadučitelj Praprotnik v Mozirju In župnik v samostanu pri sv. Jožefu v Celju KItak.
Celjska podružnica Centralnega urada soper navljalce cen se Je preosnovala * 31. julijem tako, da se njen delokrog ra*-teza na mesto in okoliš okrajnega glavarstva. Za vodjo podružnice je Imenovan vladni konclpist dr. Anton Farčnik.
Alera s sladkorjem. Nedavno Je Is celjskih trgovin Izginil nenadoma ves sladkor. Podružnica protiverižnlškega urada J« Izvršila še Istega dne preiskavo zalog po vseh trgovinah in ugotovila pri trgovcu Woggu 1500 kg, pri drugih trgovcih pa manjše zaloge od 40 do 200 kg. Da se bo Izvajala stroga kontrola če* sladkor ln da se ne bodo trgovci čestokrat neosnovano sumničili, je izdala podružnica protiverlž-niškega urada predlog, glasom katerega mora vsak trgovec, kadar sprejme sladkor za razprodajo, javiti množino, prove-nijenco, nakupno in prodajno ceno.
OB IZPRAZNITVI RADGONE.
Gornja Radgona, 2. avgusta 1920.
Sele danes pridem do tega, da Vam poročam par zanimivih podrobnosti o dogodkih, ki so se vršili ob priliki Izpraznitve naše Radgone.
Uradi so se selili že dalje časa, tako da smo vedeli vsi, da bomo morali oditi. Nihče pa nt vedel, da bo treba It! tako kmalu. Zato nas je vse presenetila vest, ki snio Jo dobili prav zadnji hip, da moramo mesto zapustiti najkasneje do 26. julija opoldne. Prav nič radi nismo odhajali. Marsikateri uradnik, ki je vzljubil tekom svojega službovanja to prijetno mestece, je imel solzne oči, ko je zapuščal svoje prostore. In vendar so bili na dobrem oni, ki so pravočasno odšli. Slabo se je godilo nesrečnežem, ki so zaostali in padli v roke nemških kulturonoscev. To smolo so imeli predvsem naši vrli železničarji.
Nihče ni izdal navodil, kaj naj se zgodi z železniško postajo v Radgoni. Načelnik g. Malgaj Je moral vsled tega s svojima dvema aspirantoma počakati na svojem službenem mestu, da bi predal urad bodočemu načelniku. 2e dan poprej Je opozoril g. Malgaj antantlno komisijo In okrajno glavarstvo, da bo nlemu težka ostati na kolodvoru, ker ga bo razbesnela nemška sodrga gotovo napadla. Okrajni glavar pa mu je izjavil, da jamči za niegovo varnost ln da se mu sigurno ne bo ničesar pripetilo. Antantina misija je Izjavila, da ona v tem vprašanju ni kompetentna.
Ko so proti poldnevu odhajali zadnji slovenski uradniki lz Radgone, so šli z njbnl tudi omenjeni železniški uradniki. Po kosilu v Gornji Radgoni so se vrnili v Radgono, da nadaljujejo svojo službo na kolodvoru. Most je bil ta hip že zastražen po žendarmerijl ln številni nemški faklnažL Sele na odločno zahtevo so jim dovolili prehod, dali Jim pa za spremstvo dva orožnika z nasajenimi bajoneti. Med potom so bili Izpostavljeni zasramovanjem pouličnih elementov, ki so Jih psovali, ne da bi orožnika le malo branila. Vodili so Jih najprej od Poncija do Pilata, katerih pa ni bilo nobenega najti ne na občini, ne na žendarmerijl in ne na glavarstvu. Vedli so Jih naposled v »Hotel Oesterreich«, kjer so morali čakati cele tri ure. 2e prej na ulici so bili neprestano izpostavljeni inzul-tom pobesnele množice, ki Je razgrajala tudi sedaj pred hotelom ln hotela vdreti vanj. Zahtevala Je, da se načelnik g. Malgaj ne sme več pustiti v Jugoslavijo, ampak da ga je treba internirati v Gradcu. Vse to se je godilo vpričo predsednika an-tantine komisije angleškega polkovnika Oosseta.
Naposled je na energično zahtevo po-stajenačelnika šel posredovat in pomirjevat množico novi okrajni glavar. Bilo pa le brezuspešno. Divjanje ln zasramovanje se Je nadaljevalo. Zato Je naposled glavar sam spremljal postajenačelnlka In oba aspiranta na kolodvor, da so pobrali najnujnejše stvari, ter Jih potem zapeljal v Oorujo Radgono. Na ta način Jih je rešil nadaijnlh napadov. V zahvalo pa Je hotel izjavo, da s« Jim v Radgoni ni ničesar ■godilo in da so Nemško Avstrijo zapustffl prostovoljno. Izjave seveda niso dobili. —* Takšna je nemška kultural
Pokrajinske vesti.
Radovljica. (Pogreb g. Hugona Robleka.) Dne 25. julija so pokopali v Radovljici žrtev italijanskega vandalstva g. Hugona Robleka. V svojih mladih letih Je bil pokojnik zelo vnet planinec ln bil steber radovljiške podružnice SPD. Zadnja leta je bil lekarnar na Bledu, kjer Je v družbi z gosp. Kendo zelo mnogo storil za povzdlgo tujskega prometa. Nesrečna usoda je hotela, da je izdihnil svojo dobro dušo na tlaku pred tržaškim Narodnim domom kot žrtev italijanskih pogromov proti Jugoslovanom. Bodi mu lahka domača zemljica 1
Iz Metlike. Dne 1. avgusta Je priredil »Belokranjski Sokol v Metliki« svojo Javno prireditev, ki je izpadla nad vse pričakovanje. Poleg nebrojnega domačega prebivalstva je bilo tudi precej gostov Iz Ljubljane. Novega mesta In Karlovca. Od tu Je prišel tudi Sokol s svojo fanfaro. — Belokranjski Sokol v Metliki spada med najbolj agilne po prevratu, o čemur priča dejstvo, da je nastopilo samo metliških telovadcev in telovadk čez 80. Popoldanska prireditev se Je vršila v Logu ob Kolpi. Nastopil Je naraščaj, članic« In članstvo k prostim In orodnim vajam. Jako Je ugajal nastop novomeških ln karlovačklh Sokolic. Starodavna Metlika Je zopet dokumentirala, da Jt gre prvenstvo med belokranjskimi kraji.
Stari trg. Dne 8. avgusta popoldne ob 5. url (novi čas) se vrši v prostorih g. Ivana Benčina v Starem trgu ustanovni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Loikl dolink V$1 prijatelji sokolske misli se vabijo k zanesljivi udeležbi Zdravo!
Videm pri Krškem. S 15. avgustom se uvede pri poštnem uradu Videm pri Krškem dostava poštnih pošiljatev po sel-skeni pismonoši v popisni kraj Sremič. Dostava se bo vršila vsako sredo ki sobota
Braslovče. (Sokolska slavnost) 15. t« m. se vrši pri nas velika sokolska slavnost^ na kateri nastopijo domači Sokol in sosednja bratska društva. Cisti dobiček Je namenjen za zgradbo Sokolskega doma V Braslovčah. Natančnejše še poročamo.
V Ptuju se snuje tovarniško podjetje, kj bo Izdelovalo polledelske stroje v velikem slogu. Podjetje je zamišljeno tako, da ba odgovarjalo v narodnem, tehničnem in tr-' govskem oziru vsem našim upravičenim zahtevam. Cena strojev bo nižja nego cena amerikansklh strojev, ki so jih ponujali te dni časopisi, kakovost strojev pa bo prila-godena potrebam, ki se kažejo specljelno V. naši državi.
Rajhenburg. Cene padajo, tako pišejo listi, pri nas pa ne vemo nič o tem. Pivo se toči po naših gostilnah 4 K vrček, čeprav so vsled bližine postaje stroški za prevažanje piva minimalni, dočim se. v od postaje oddaljenejših krajih prodaja le po 3 K. So pri nas tudi gostilne, ki točijo po dva, tri dni staro pivo — in zgodilo se Je cela da le prinesel neki gostilničar novodošlemu gostu pivove ostanke drugih gostov. V večini naših gostiln tudi ne poznajo dobrega vina. Navzlic temu pa Je to vino po 20 K in še dražje, dočfm se dobi veliko boljše v Krškem že po 13 K. Seveda sl vsemu temu odpomoremo na tak način, da opustimo pijačo, ki ni neobhodno potrebna, ne« srečniki pa so oni, ki so navezani na gostilniško hrano, pri kateri se tudi prav nlS ne pozna, da Je letos dobra letina in da cen« živilom padajo. Pustiti se morajo odirati, ker se človek Jesti žaltbog ne more odvaditi. Znižanje cen le nadalje seveda popolnoma tuje tudi našim trgovcem. Urad proti verižništvu, navijanju cen Ud. bi Imel pri nas precej posla.
Drobiž.
* Mačke — kot dedinje. Nedavno Je v nekem amerikanskem mestecu vzbudilo velikansko senzacijo dejstvo, da Je neka • umrla gospa zapustila dotičnemu mestu vse svoje premoženje pod pogojem, da bo mesto pod natančno določenimi pogoji oskrbovalo njeno mačko. Kakor se takšne oporoke čudno slišijo, vendar pa niso tako neobičajne. Svojčas zelo slavna Igralka na harfo, gospa D upu is, ki Je stanovala v Parizu, Je leto za letom shranjevala dele svoje plače v ta namen, da bo po svoji smrti imela kaj zapustiti svoji mački. Neka druga gospa je zapustila svoji mački 50.000 frankov. Odvetnik Meufviile v NUrubergu, ki Je umrl
v 88. letu svoj« starosti, le zapustil vs« premoženje svojim 6 mačkam.
* Zenska država. Na naši zemlji s* vkljub splošnim zmešnjavam vendar še nahaja dežela, kjer so razni razredni, kakor tudi gospodarski boji Se dandaneg popolnoma nepoznana stvar. Ta paradiž J« otok Tiburon, ki se nahaja ob severozapad-nl obali Združenih držav. Zato pa s* bil« tamkaj vsekakor drugačen, morda ie veliko bolj srdit boj, bol med obema spoloma« v katerem Je do seda) še vedno zmagal »nežni spol«. Na Imenovanem otoku so namreč ženske neomajne gospodarice; one vodijo tudi politične posle ln so moška sploh popolnoma lartnlle b Javnega življenja. Moški so tamkaj pravcati sužnji. Seveda niso to belokoid, ampak Indijanci.
Mali oglasi.
Pr© da se:
MALO RABLJENI ŠIVALNI STROJ
se radi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravi tega lista.	1373
PRODA SE DOBRO OHRANJENA SALONSKA OBLEKA te nekaj ovratnikov štev. 37. Poteve 'se Kavškova cesta 108/1. desno.	1370
NOVO KROŽNO 2AOO proda za lastno ceno Tovarna lesenih žebljev v Tacnu pod Šmarno goro. 1366
ČEVLJARSKI STROJ »Singer«, »Flachstossmaschine« te dobro ohranjeno kolo s popolnoma novo pneuma-tiko, se proda. Naslov v upravi. 1968
ENONADSTROPNA IIIŠA z 2 stanovanji te vrtom ▼ Trbovljah, v Lokah št 342 se proda. Cena 40.000 K. Frančiška Lošker, Trbovlje 342.	1364
ULLSTEINS WELTaESCfflCHTE
se proda. Naslov v upravništvu »Jugoslavije«.	1363
350-400 kg tekočega medu, la, oddam. Natančnejši naslov v upravništvu lista. 1357
TRAVERZE-prodam: 1 profil 28 dolga 7 ra 17 cm; 1 profil 28 dolga 6 m 30 cm; 2 profil 38 dolga 7 m; 1 profil 26 dolga 7 m 10 cm: I profil 26 dolga 6 m 50 cm. Kakor tudi večjo množino betonskega železa se proda po dnevni ceni. Ivan Savnik, Kranj.	1351
FINI ROČNI VOZIČEK na dve kolesi se proda. Spodnja Šiška 156.
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
PRODA SE v Mariboru, v središču mesta enonadstropna hiša s 6 trgovskimi lokali in 7-8 stanovanji Vprašati podružnico upravnlštva Jugoslavije, Maribor, glavni trg 18L	1837
Kup9 mi
ČASOPISNI PAPIR kupi Alojzi) Pauschin.	1373
HIŠA V MESTU ati neposredni bližini Ljubljane, a 3 do 9
stanovanji in nekoliko vrta, v katero bi se lahko tako) naselilo, se želi vzeti v najem, event se Ista odkupi. Pismene ponudbe g navedbo pogojev in cene prosi na upravo tista pod »Tako! 89«,
Služba s
KNJIGOVODJA Tati knjtčovodklnja), perfekten kore spori-
dent - strojepisec v slovenskem ta nemškem jeziku se sprejme v trgovini špecerijskega te kolonialnega blaga. Ponudbe pod štev. 1374 na upravnlštvo lista. 1374
DOBRO IZURJENA PRODAJALKA
se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josipu Osoltn, Laško. Pismene ponudb« do 10. avgusta 1930.	13711
ČEVLJARSKEGA VAJENCA
sprejmem takoj. Radi stanovanja ln hran« ter plače po dogovoru. Karl Bolha, čevljarski mojster, Vidovdanska (Radeckega) cesta štev. 2.	13691
^PREJMEM VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV
la delavce. Kupim tudi vei> šivalnih strojev, Potočnik, krojač, Šelenburgova ulica št 6, I. nadstropje.	1363
KOLPORTERJA
sprejme podružnica dnevnika »Jugoslavija« y Ptuju.	1362
UČENCA-poštenih, dobrih starišev, s potrebno šolska Izobrazbo ne Izpod 14 let starega te povsem zdravega (oni. Iti bi bil že nekaj Časa v poduku Ima prednost) sprejme takoj trg., firma J. Kušlan, Kranl.	1354
VEČJA HIŠA
na prometnem kraju v Ljubljani ali Mariboru, z lokali pripravnimi za krojaško obrt te modul salon se kupi. Cenjene ponudbe
prosim pod »FJotočnlk« na upravo lista.
. v r *« v • ^ v s
1367
KONTOR1ST1NJO za pleskarsko obrt, ki dobro razume ra« čunanle v kvadratih, se sprejme. Predstaviti se Je vsak dan oa 1. do 2. popoldne, Josip Jug, pleskarski mojster, Rimska cest« št 1«.	123«
Razno i
POZORI
Na prosti stojnici Vodnikov trg se prodaja prve vrste med, race, piščanci te jajca. Mej, se dobi tudi na debelo.	1331
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon Hibšer, latograf^ Ljubljana, Valvazorjev trg 7j nasproti Kri«, žanske cetkve.
pisalnimi stroji
Selenburgova
z gramofoni in godbenimi instrumenti Rasbcrger, Sodna ulica.
z juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3
liska *UCUeilska
Odgovorni urednik Anion Pesek,
dnevnih censli tvrdka
Adolf Sellinschegg,
(tov. kislega zelja).
ter vsa druga lišča kupuje v
HERBA", z. z
Rabljene
pisemske
V. Kovač
vse p®	ZR3£afiih cenah
J. GOREČ, Muis liana,
Gosposvetska cesta 14.	-- Vegova ulica 8.
Telefon 441
Stran A
.JUGOSLAVIJA" dne 4. avgusta 1920.
185. ftev.
la apno
M® d* uni'^%
Dr. Ivan Pintar
«• »''s"6** z«i|e> «<<“«
i,AV A“ tCvarna, LaskO. j ordinirati vsak popoldan od  ........................   !	1.—8. Cankarjevo nabrežje 5.
Telefon Štev. 33.
najnižjih
Ptuj,
Ustanovljeno 1850.
cvetje
SIR	K
ianino
nasoljeno po 38 K kg pri odjemu najmanj 50 kg razpošilja dokler zaloga troja
J. ROJC, Selo-Moste
pri Ljubljani.
zdravilna ze-v vsaki množini
z. z 0. j. ZAGREB,
ulica 18. 1235
jugoslovanske
znamke
kupuje vse vrsto
Bled-Gorenjsko.
Prvovrstne
šivalne stroje
dvokolesa
ter plašče in cevi
priporoča 1132
Igu. Vok
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Zidne opeke
(Slrangfalz in Bibersdnvanz.)
Strešno opeko
dobavlja „AVA“, Ljubečno.
RaoPEagaDDCinacaaoGBacaaa
Muholovnike
(trakovne) priporoča gg. trgovcem
Ljubljanska komercijahia družba
Ljubljnun, ISlcluelBova c. 18.
	mmm.	m
Koristilo Vara I če se pri vprašanjih in naročilih na oglase v »JUGOSLA VIJj		bo, sklicujete ri
aaoaacooBaannongnacipanDO
Obleke za gospode
g W p8aš£@ ira kostume za dame -w g
F. POTOČNIK, Ljubljana.
ANTON GANTAR
kleparski mojster in vodovodni inštalater Ljubljana, Mestni trg St 9 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
g modi izdeluje
F. POTOČNIK, Ljubljana. I
0 Istotam se obračajo In modernizirajo obleke. Uradnikom popust, g d	S
DCDOaDDOODaBDDnDDCEBDBOCD BDDODDDDDDDDODUBClDDIinaDB
Očetovo kislino
80°|0 kemično čisto
W preda "W&
„BALKAN“, Maribor.
skoraj nova vinsko preša in en vagon brinja. — Naslov pove Anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljano, Cankarjevo nabr. 5.
Brezov les
kupuje: Tovarna lesenih žebljev v Tacnu pod Šmarno goro.
po 15 in 20 kron kupuje po najvišji ceni V. ICovnč, Bled-Gorenjsko.
A«/ bi krnil mojemu
malemu 3a god? —
Moj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo in penk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
sr Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
v Zvezal liska rol, Stari trs 19,1.
Pozor trgovci I
Motvoz (spago) iz konoplje 2 do 8 inm debelo za poštne in druge zavitko ti 50'— K kg nudi
vrvarna
JURJEVO
terpealinovo čistilo za čevlje
se dobi po zelo ugodnih cenah. Pokusijo ga lahko vsi resni kupci danes od 9. ure v skladišču južnega kolodvora.  - -  ,------------------------------
icaaBEaKBE06ee©ece®«ceeis:eis@eceeceoe©e
1 Pozor! 1
Pevci in pevska draživa!
EEBjj
Razor!
TtEEE
Pozo
J^dei pesmarica
razpošilja glavna zaloga
M. TREBAR
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 6. Telefon 539.
Cement
1234
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
dobavlja N A V A(< Lalko.
za moški zbor; tepka tzPija UXI5 cm
Stev. 1. Davorin Jenko: Stp čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjskc-Franlcopanka.
3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela.
4. Anton Hajdrih: Ppd oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
,, 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsako pesem stanc i K; u izvodov io K. Številka 6 stane 2 kroni, 11 izvodov 20 krc n.
Dobiva se v
Zvezni knjlgernl, LjuSlitna, Korljin irg štev. 8.
Priredili malinov syrup
se zopet dobi:
SREČKO POTNIK, LJUBLJANA
Metelkova ulica (poprej zaloga MengiŠke pive).
Jadranska banka
Slino i otnriiio fiiii Ut
podruSmlca Maribor, Aleksandrova 39
prevzema s 1. augustom
vsa carinska posredovanja pri uvozu in izvozu posameznih in vogon-skili pošiljatev ter se priporoča vsem p. n. naročnikom in trgovcem.	1225
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge vi®’ Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik,
pod najugodnejšimi pogoji.	Zadar>	Trst,	Wien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. -®jg Poslovne zveze z vsem večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
ELektrotehništvo
»Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg »5.
Kleparstvo
Jakob Fliegl, Prešernova ulica
Tc-odor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Krojači
t. Gestrin, Poljanski nasip 8,
Brezovnik & Pušenjak.
tovarna galanterijske robe, otročjih vozičkov in zavod za poni-klanje, nasproti obrtne šole.
Modni salon damskih klobukov
Stuchly-Maschl:e, Židovska ul. 3.
Optik
Jurman Karl, Selenburgova ulica.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo natr. 5.
Restavracija
Pt-,->5prnr>va ulica.
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Tclef. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Selenburgova ul. 4.
Telefon St. 117.
Slikarstvo, pleskarstvo
Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. 20.
Špecialna trgovina
Orodije in tehnične potrebščine
Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37
Trgovina
s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.
s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4.
s čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28.
b špecerijskim in kolonljalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
z vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo
Tičar A., Selenburgova ulica z.
s papirjem Uranus, Mestni trg 11.
s pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16,
z železnino in poljedelskimi stroji Zalta&Žilič, Gosposvetska c. 10.
z železnino
Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7.
šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15.
z železnino na debelo in drobno
Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Vglaševalec glasovirjev
Feliks Povše, Tržaška cesta 45. Vglaševanje in popravljanje glasovirjev tudi na deželo.