Priprave se vrše, da se založi Anglija za ofenzivo Po izbruhu vojne z Rusijo postala angleška ofenziva proti Nemčiji takorekoč gotovost. — Naloga Amerike, da pripravi materijal za njo, kar bo *taJo milj a rde. Washington, D. C. — Kakor je bilo včeraj poročano, namerava ^priti predsednik začetkom prihodnjega tedna pred kongres z zahtevo po nadaljnjih denarnih nakazilih v svr-ho povečane proizvodnje vodnega blaga. Kolika bo svotai, za katero bo apeliral predsednik, se še ne ve, toda navaja se, da bodo skupni zneski, katere bo od časa do časa zahte* val, dosegli 20 miljard, ako ne celo 40 miljard dolarjev. Ia svota, ki je bila že doslej nakazana od kongresa, se približuje 50. miljardam! Od raznih strani 3e slišijo vprašanja, v kake svrhe namerava predsednik vendar obrniti te naravnost bajne zneske? Odgovor na to se najde v predsednikovem govoru, ki ga je imel na Delavski praznik, zadnji ponedeljek. Povdaril je tedaj, da mora biti na vsak način nazijstvo potolčeno, in Amerika da mora žrtvovati "vse," kakor je dejal, v dosego tega cilja. In zdi se, da j« predsednik odločen, da ta program ne ostane le pri besedah, marveč, da se bo dejansko izpeljal. Ni verjetno, da bi imel predsednik namen, uporabiti ameriško vojaštvo za uničenje nazijstva, pač pa je gotovo, da bo deloval z vsem svojim vplivom na to, da postane Amerika res v pravem pomenu orožarna vseh dežel, ki so v vojni proti osišču. Znano je, da Je predsednik že od vsega početka vojne pritiskal na to, naj se nudi Angliji takorekoč neomejena pomoč, in to je v veliki meri tudi dosegel. Nudena pomoč pa je bila v prvi vrsti v obrambne svrhe, kajti skoraj brezupno je bilo pričakovati, da bi mogla Anglija zlasti po padcu Francije napasti evropski kontinent. Od trenotka pa, ko je Nemčija napadla Rusijo, je položaj znatno drugačen: Nemčija je morala svoje glavne sile postaviti proti Rusiji, s tem oslabila svojo zapadno fronto in na ta način ustvarila verjetnost, da dosegel, dočim sta dva dru-I parnika še na potu. [Japonska se je že prej iz bila, da ne bo odobravala, i bi šla pomoč za Rusijo sko-njeno vodovje, ter je torej nemalo zamerila Ameriki, ko ta ni upoštevala njenega svarila, in ogorčenje je tako na-rastlo, da je vlada proglasila v sredo popolno mobilizacijo, obenem pa se trdi, da bo zaprla vse vodovje okrog svojega otočja in ne bo pripustila nobeni tujezemski ladje plovbe skozenj." , Na ta način bi bila ameriška pomoč Rusiji preko Vladivo-stoka onemogočena in, ker je verjestno, da Zed. države ne bodo trpele tega omejevanja svobodne plovbe po morju, se kriza v resnici približuje višku. Istočasno pa se poostrujejo tudi odnošaji z Anglijo. Poročila govore namreč, da so japonske čete v Indo-Kini pripravljene, da začno korakati v sosednji Thailand (Siam), s čimer bi bil direktno ogrožen Malajski polotok in angleška trdnjava Singapor. Pripravlja ni za ta slučaj, Angleži do skrajnosti utrjujejo to svoje ozemlje. tz stare domovine toliko, kolikor ju cenijo tudi narodi, ki vedo, da je . . . 'noc v mraku in grobu manj strašna kakor sužnost pod najsvetlejšimi žarki solnca'. V svoji borbi proti nacijem ne bomo osamljeni. Veliki ruski narod, ki je še vedno porazil svoje sovražnike, se bori poleg nas. Z nami se borijo tudi vsi slovanski narodi pa oni Vel. Britanije in silna moč Združ. držav ameriških kakor tudi vsi demokratični in svobodoljubni narodi sveta." RUSKE ŽENSKE SE UDELEŽUJEJO BOJEV se to doseže že koncem tega leta, na vsak način pa je v načrtu za prihodnje leto, kajti, kako znano, je Churchill svo-jcčasno namignil, da se snuje ofenziva v 1942. Za to ofenzivo, kakor tudi za druge de-žene, za Rusijo in Kitajsko, bo zdaj Amerika v pospešeni meri kovala orožje, in v to svrho bo potrebovala ogromne miljarde, katere namerava zahtevati predsednik. VeWto »tevilo ruskih žensk se bojujejo ramo ob rami z moškimi, da branijo deielo v sedanji nevarnosti. Slika, ki je btla poslana potom radio iz Moskve, kaie tri kmetfce, ki so se pridružile guerilnim četam, m is trpke odločnosti, ki se odraža na njih obratih, se lahko sklepa, da se z njimi ni šaliti. . Na vseslovanskem kongresu v Moskvi, v Rusiji, sta govorila med drugimi tudi hrvaški voditelj Šalaj in slovenski časnikar Regent. — Še druge vesti o naši stari domovini. ^ Iz govorov Jugoslovanov na vseslovanskem kongresu v Moskvi Moskva, USSR., 15. avg. — (JK. po letalu). — Eden izmed voditeljev in zastopnikov Hrvatov na Kongresu je bil tudi Juro Sala j, ki je dej at med drugim tudi tole: . . . "Hitler je vštulil hrvaškemu narodu za kralja svojega vazala, italij. vojvodo de Spolet-to, brata vojvode d'Aoste, tistega, ki se je pokazal za popolnoma nesposobnega poveljnika laške vojske v Abesiniji, Ta 'kralj sedi lepo v Rimu, ker se boji iti na Hrvaške. — \ Hrvaški je Hitler našel propa-lega zločinca Paveliča ki mora le izvrševati naredbe svojih nacijskihf gospodarjev. Na deset tisoče in deset tisoče najboljših sinov hrv. naroda me- rišča. Na J00&&I najhrabejših hrv. boriteljev je ustreljenih ali obešenih^ — Da bi Hitler dosegel te svoje zle cilje,si s pomočjo svojega pan-durja Paveliča prizadeva raz-paliti narodno -neslogo in mržnjo, zlasti med Hrvati in Srbi, po dobro znanem načelu 'divide et impera' (cepi in vladaj). — Ali Pavelič je s svojima gospodarjema Hitlerjem in Mussolinijeih vred naredil velikansko pomoto. Spomini na velika borca za zedinjenje vseh Slovanov, spomini na Josipa Jurja Štrosmajerja in Štefana Radiča so še sveži v umu in zavesti hrv. naroda. Hrvatje, ki tako goreče ljubijo svobodo, niso nikoli prenašali jarma od nikogar, pa ga tudi ne bodo od Hitlerja/* Govor slovenskega časnikarja Ivana Regenta Slovenski časnikar Ivan Regent (Regali?) je povedal med drugim tudi tole:. . . ''Slovenci! Orožje, ki je naperjeno proti Sovj. uniji, je naperjeno proti vsem slovanskim narodom in tako seve tudi proti nam. Res je naš narod najmanjši član velike slovan. družine. Nesrečna teza, češ, da ne moremo ničesar narediti, ker nas je domnevno tako malo po številu, je usodno vplivala na naše narodno življenje. —Preštevanje naših vrst ni važno, ali je pa važno in še kako važno to, da se naučimo ceniti svobodo in neodvisnost prav Jugoslovani v Iranu zdravi • v. • m z ivi Ankara, 30. avg. — (JK). — Po poročilu iz Teherana v Iranu (na Perzijskem) so ju goslov. državljani — okoli 7Q po številu —, ki so za časa kratkotrajnega oborožf&nega spopada iskali zavetja v ogr*- Zdr. drŽav ameriških v predmestju Teherana, vsi zdravi in živi. -o- Jugoslovani zastopani na poslovilnem sprejemu v po-čast vojvodi Kentskemu Washington, D. C., 27. avg. — (JK). — Na veliki formalni poslovilni slovesnosti, ki jo je sinoči priredilo tukajšnje poslaništvo Vel. Britanije v čast Vojvodi Kentskemu, odhajajočemu v Kanado, je zastopal kralj. Jugoslavijo svetnik jugoslov. poslaništva. dr.V Kibar s spremstvom, Kr. poslanik dr. K. Fotič je bil na poti iz Kalifornije. o- Zaradi razbojniitva Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjal 21 letni, na Vransko pristojeni Matija Piki, ki je bil obtožen, da je v bližini potoka Boljske, za pokopališčem, na Vranskem, napadel delavca Ivana Zorka, ga pobil s kolom na tla, mu pokleknil na prsa, ga z eno roko zgrabil za vrat ter mu potegnil iz žepa denarnico z malo svoto drobiža, nakar je izginil. Piki je dejanje zanikal in izjavil ,da je bil v kritičnem času pri svoji teti na Vranskem. Tega mu pa niso verjeli, ker ga je napadeni prepoznal, zato je bil obsojen na eno leto in štiri mesece zapora. 'Širite amer. slovenca* Predavanja Rev. Kazmuija Zakrajšeka Prihodnji teden se bo mudil PREČ. G. P. KAZIMIR ZAKRAJ-SEK na osrednjem zapadu in bo imel, kolikor dosedaj znano dva predavanj« in govora v korist zbiranja prispevkov in pomoči za trpečo staro domovino. _ V ponedeljek večer dne 8. septembra bo imel predavanje v šolski dvorani sv. Štefana v Chicagi in sicer točno ob 8:30 uri zvečer. V sredo večer dne 10, septembra ob pol 8. uri bo pa imel predavanje v cerkveni dvorani cv. Jurija v South Chicago. Rojaki v obeh krajih naj vzamejo to naznanilo na znanje. Sporočite to novico naprej svojim znancem in prijateljem in skrbite, da bo v obeh krajih obilna udelefba, d« narod čuje poročilo o nesrečni trpeči domovini Sloveniji. [SO] AMERIKANSKI SLOVENECfs! Gl^SItO SLOV. KATOIlMa.A vtriv a ffi KMERKI IN URADNO GESBIEO DRC2BR BV. DRU2DOB V JOLEETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA S pisavah m »iovenec , CHICAGI; ZAPADNK SLOV. ZVEZE X DENVER, COLO* tS SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE E ZEDINJENIH DRŽAVAH. ameriških, h _. / • __{Qtfi*ai Organ of fprnr Slov**an Organizations) fe STEV. (HO.) 172.____CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 6, 1941 LETNIK (VOL.) L. t iw««** _. _ _ amatacAHsa atpvmtc Sobota, 6. septembra 1941 1 Amerikanski Slovenec Prvi m najstarejši slovenski k • li8t v Ameriki. 'jkJS Ustanovljen teta 180L t^k to JBDUMIpom-In 4—iw 1« Pt—Mh. Isdajata tiskal EDINOST PUBLISHING £0. Nasipe ursdnflkta la opran! IMi W. Cermak Rbiš stanovanja skoro pod ni^išjo ceno najemnine, dasuie je letos pozidalo nad trflk novih stanovanjskih hiš^Ki vrst. Najemnino pa so sj^^hastniki hiš tako neverje|^^^ftri&aii, da se zdaj baje^^^Atri do pet-krat več® Bdaj prej in (je celo ^^^^^^kst morala I poseči pre- [hudo na j e mu i - ubogjfl i ! da isto i in Klašč ftega te- Felezniške in pa tu- Jomo ta-►oslovanje, aki prena-lih evrop-»arskih toneva jo niti naravnega za-ravili v kozji n^ teM prel zveze di zapal ko kmav le ako nI glo polovH skih krvoM lovajev, kil božjega in * kona, in jih rog, kot so njih prednike že večkrat. Drugs jim itak nihče ne more do živega, kakor ni mogel krvoločnim Turkom, obsedenemu Napoleonu in nadutemu kajzerju, dokler se niso 'spravile nanje slovanske dežele in jih upropastile. Samo to je za slovanska ljudstva največje zlo, ker politični voditelji slovanskih dežel bojda niso nikdar imeli dovolj soli v glavah, temveč so se med seboj prezirali in praskali, da so potem isto tujci izrabili za svoje maščevanje nad*Slovani za prejšnje poraze. Izgleda, da je tudi sedanje vojne glavni vzrok, ker se hočejo maščevati nad Slovani. Morebit bo kedaj tudi Slovane fti njihove politič- ne voditelje pamet srečala, da se zedinijo in poženejo tuje dinastije rakom žvižgat. Potem bo prišel čas obračuo^nja za staro pravdo. Umrl je dne 3. t. m. v svo-iem domu na 1031 Charles-worth Ave., Mr. Anton Tadej, Star 61 let. Doma je,bil od Ravnegore. Zapušča vdovo in več odraslih otrok. PVM! Letošnja parada Delavskega dne je bila baje največja in nekaj izrednega. ' Pozdrav vsem čitateljem "A. S."! Naročnik. Op. ured.: Za petek dospe« Ip prepozno. -o— Z P A LJ NEGA ZAPAPA SE OGLAŠAJO ValWsv Wwh. Zopet se oglašam z zapada, da vam cenjeni bralci Amer. Slovenca napišem par vrstic in Jiekaj novic. Letošnja letina, hvala Bogu, lahko rečemo, da je dobra. Sena je prav obilo in ravno tako tudi žita.—Spomladi smo imeli precejšnjo sušo, toda meseca junija smo dobili obilno deževno vreme, tako, da je nekaterim že nagajalo pri spravljanju sena prve košnje. Zato, ker smo imeli obilo dežja, je tudi druga košnja al-falfe (detelje) zelo dtfbra. Pa tudi drugi pridelki, kot vrtnarski in drugo prav dobro kaže, za kar hvala Bogu. V St. Joseph bolnišnici se nahajata rojaka Slovenca Frank Kershinar in Frank Tomsha. Vsi jima želimo skorajšnjega povratka na svoje domove! Drugo je pač pri nas bolj po starem kopitu. Sedaj imamo že par dni zopet deževje. -O priliki se zopet kaj oglasim s kratkim sporočilom in morda kaj boljšega kot sedaj. — Pozdrav vsem bralcem in bralkam Amer; Slovenca! Mary Swam ——o- [V KALIFORNIJO IN NAZAJ We«* Pulim**, UL (Dalje) Dalje nam je železniški sprevodnik pravil o Death Valley (Dolina smrti) in o nekem možu,kateri da je imel silno mnogo denarja in zlata, pa nihče ni vedel o tem, niti njegova lastna žena ne. Ta mož da je šel v imenovano Death Vality, | kjer da bo začel graditi želez-jnico, katere tam ni bilo. Rekel je, da bo tam tekla Santa Fe železnica. Pa je možaka kar jnaenkrat zmanjkalo in sodijo, da ga je najbrže kdo ubil in mu pobral denar ter zlato. V tisti dolini je zelo veliko ljudi pomrlo, zato so ji pa dali ime Dolina smrti. Potem nam je sprevodnik pokazal v neko smer skozi okno, češ, da bomo videli tam kabino, v kateri je omenjeni bogati mož živel. Res smo opazili večje število kabin, ki so bile še precej dobro ohranjene. — Cez nekaj časa je sprevodnik odšel in kmalu zopet prišel nazaj m nam pokazal, da naj gledamo na levo. Tam je bila neka maj-na (premogorov), o katerem je nam sprevodnik povedal, da je največji na svetu,ali največji v Združenih državah. Ta premogofrov ima izpeljano svo-|jo lastno železnico do mesta Ogden, Utah. — Dalje nam je sprevodnik pravil, da bomo kmalu dospeli do nekega farmarja, kateri ima veliko krav. Zopet smo gledali na levo in rea kmalu opazili na pašniku kakih 50 prav lepih krav. Sprevodnik nam razloži, da nobena teh krav ne da nič mleka. Da so jih imeli na univerzi, kjer so jih profesorji študirali, kako je to, da krave nt dajo mleka. Vsi smo ga z največjem zanimanjem poslušali in kako bi ga ne, ker nam je tako resno vse to pripovedoval. Nazadnje je pa rekel, da so profesorji prišli do zaključka, da je treba kravaip, ki jiočejo dati mleka, mleko odvzeti. Seveda smo se morali nazadnje vsi smijati. Saj bi lahko vsak izmed nas moral vendar vedeti, da krave same ne dajo mleka, pač pa jim je treba zares vzeti. Kmalu zatem nam je še eno povedal in sicer to, da je v mestu Reno taka navada, da če ženska moža ne ljubi, da lahko napravi prošnjo in se da od njega ločiti samo z izjavo, da ga ne mara. -Kmalu nato smo prišli v mesto Reno in tu se je prijazni sprevodnik od nas poslovil. Tukaj so nam dali seveda drugega sprevodnika, pa tudi lokomotivo so premeni-li. — Od tu naprej smo se pa voziH prvič po hribih po državi Nevada. Skoro blizu vrha je meja med Nevado in Kalifornijo. Tam je taka vožnja, po kakoršni se še nisem vozil. V hrib gre seveda bolj težko, v dolino gre pa bolj lahko, toda nevarno je in Bog ne daj, da bi zavore popustile, vse bi bilo izgubljeno in vse bi se razbilo. — (Dalje). -o- ČLOVEK NI NIKOLI PRESTAR Ko je angleški delavski vodi^ telj dr. William Osier v nekem svojem govoru, katerega je angleška javnost imenovala bedastega, omenil, da je človek s 60 leti prestar za delo, so mu v nešteto primerih dokazovali in mu oe dokazujejo, da se je temeljito zmotil in prenaglil. Jeseni je v Londonu umrl katoliški duhovnik Will Kent, star 77 let. Bil je rojen Londončan in je govoril 54 jezikov, od katerih se je dveh naučil po sedemdesetem letu starosti. Na vlačilcu Ulin je bil usluž-ben strojnik Talbot, star 98 let, in je v tej starosti zaslužil tedensko po pet funtov. Do tega leta ni bil nikoli bolan, a tudi po tej bolezni je hitro ozdravel. Danes je v pokoju in star 101 leto. V primeru s Talbotom je Grellier pravi mladenič, ki pri 80 letih še vedno opravlja službo vodovodnega nadzornika. Londonski mestni svet je napravil pri njem izjemo ter ga vpokojil. Alfred Arnold, istotako londonski rojak, je postal s 103 leti starosti filmski igralec, ko je dobil vlogo za neki film. V teh letih se je učil še peti, mnogo je potoval in je v starosti 100 let dnevno prehodil 12 kilometrov in celo uro veslal v čolnu. Korporal Surruge, star vete-ranec šestinsedemdesetih let, pe je v svetovni vojni javil k vojakom. Sprejeli so ga, češ, da mu bodo dali primerno zaposlitev v zaledju. Kmalu pa se je znašel v prednjih črtah, kjer je kopal strelske jarke kot vsak drug mlad vojak. Marsikak zdravnik je postal i ggaeg3=B=gHB i Dogodki med Slovenci pot •* Ameriki Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Frank Dobre na Spilker Ave. so povasovale oni dan prijazne vile rojenice in jim pustile v dar zalo hčerko. — Prijatelji izražajo častitke! Nov grob Mulberry, Kans. — Tukaj je dne 27. avgusta umrl rojak Gašpar Hribar; v starosti $9 let. Rojen je bil v Trnovčah, pri Domžjalah. V Ameriki je bival okolu 40 let. Bil je samski in ker ni bil pri nobenem podpornem društvu, mu je oskrbel pogreb zadružni pogrebni zavod v; Frontenac, Kans. y 4 _ «1*211*2*1 t ^ . 9 Vest rz domovine Cleveland, O. — Tukajšnji rojak Frank Grčar je prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v Št. Rupertu na Dolenjskem umrl ljubljeni oče Franc Grčar, v starosti 58 let. — Omenjeni se je pced 28. leti nahajal v Clevelandu in se ga gotovo še marsikdo spominja. V Clevelandu zapušča že zgoraj omenjenega 'sina Franka, hčer Ano, por. Dekleva, sestro Mrs. John Schneider, v Minnesoti pa sestro Fany Grčar. Pozdravi rz Minnesote Chicago, 111. — Iz hladne Minnesote je prejelo uredništvo našega lista kartico, ki se glasi: Lepe pozdrave pošiljam vam vsem, kakor tudi vsem mojim domačim, prijateljem in znancem v Chicagi, iz sedaj že hladne Minnesote; Eveleth, Ely, Gilbert. — Vaša naročnica Mrs. Uršula Ahčan-Kržiš-nil^. — Hvala za pozdrave! Ubit v avtni nesreči " Cleveland, O. — Na nekem ovinku na Chardon Rd. se je prevrnil avto, v katerem so bile štiri osebe. Pri tem je bil ubit Stanley Lah, star 17 let iz London Rd. Zapušča mater Milko, doma iz Ajdovščine, Očma Franka Smrdela in brata Edwarda, ki je pri tej nezgodi tudi bil poškodovan, ter sestro. — Oče mu je bil leta 1932 tudi ubit v avtni nesreči. Poroka v Lorainu Lorain, O. — Tukaj sta se v soboto 30. avgusta poročila Mr. Andrew J. Pogachar, Jr. in Miss Sophie F. Tomazič. Oba, ženin in nevesta sta iz uglednih slovenskih družin v raselbini. — Obilo sreče v nor vem stanu jima žele prijatelji! sloveč šele po 60. letu. Pisatelj Morgan je šele s 67 letom zaslovel, ravnotako Duntoh. James Sant je star 94 let, a še vedno razstavlja svoje slike v akademiji. Največji slikar vseh časov Tizian je bil 99 let star, ko je umrl, a je do poslednjih dni življenja ustvarjal svoje nesmrtne umotvore. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" » Majčkna sličica za slovanski svet. Slovakov ne bo malo proti Rusom. Nemške zmage, slovaške zmage. Li- NEVARNA POT (280) {Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Borreugh* Medtem ko je Tommy tekel se je naenkrat spodtaknil in padel na pot, po kateri je njim dirjal lev. Tarzela je tačas skrbno iskala sledi za izginulim dečkom, v strahu, da l>i dečka poprej nc našel beli velikan. Ko je tako hitela skozi drevje naprej. je" naenkrat opazila Tarzana. V bojflztji se je s prs.ti dertaknila loka in se plazila bližje. SHE 9EUEVED THIS MAN TO 'BE HER DEADLY FOE. WHO'D KILL HER ON SIGHT — UNLESS SHE STRUCK FIRST// Prepričana je bila, da je ta moški njen smrtni sovražnik, ki bi jp ob prvi priliki — če ona prva-ne udari po nj*m. _ ............. ..., VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CH3CAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana ŠTEV. I, K. SL K. J. Smitmnska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za Odbor za leto 1941: JQS$PH OBLAK, mL predsednik, JOHN PRAH, tajnik. ANTON KREMESEC, blagajnik. SobOU. «L AMEH1KAN3IU SLOVENEC bermudskem otočju Bormudslto otočje obsega kakih 360 samotnih otočkov v sredi Atlantskega oceana. Par-nik ima iz Newyorka do Ber-mudov 36 ur vožnje. Otočiči so precej skromni, saj imajo le malo zemlje, nekaj skalovja ter koralnih pečin ter ne merijo več kakor 50 kvadratnih kilometrov. Zato pa ima to otočje imenitno strateško stališče ter so dobro križišče ladijskega prometa ter postajališče čezoceanskih letalskih zvez. Poleg tega se lahko reče, da imajo ti otoki zelo milo podnebje. Zemlja pa, kolikor je imajo, je prav dobra in sila rodovitna. Na teh otokih prebiva kakih 30.000 ljudi, belci. Zamorci ter mešanica belcev, črncev in rdečih Indijancev. Zgodovina teh prvotnih prebivalcev in njihove domovine je kaj pestra. Nekega dne je angleška ladja plula iz Anglije v Ameriko. Vihar je pa ladjo vrgel ob pečine neznanega otoka, ki pa je bil z gozdom porasel. Tako so Angleži baje spoznali ta otok, na katerem so ustanovili kolonijo, ki je 1. 1615 dobila od angl. kralja posebne prc-d-pravice. Otočje pa so imenovali po tistem, ki ga j« bil prvi oclkrtt, imenovali Bermude. Na teh otokih so začeli naseljevati delavne ljudi, ki jih je tamkaj manjkalo. Prvi guverner je bil kapitan Danijel Tucker, ki je poskrbel, da je prišlo na otok dovolj naseljencev, kateri so začeli obdelovati zemljo, trebiti gozdove, saditi fige, banane, sladkorni trs. Zlasti pa se je ta mož brigal, da ne bi na teh otokih zmanjkalo ljudi. Zate je uvedel prisilne ženitve. Zdi se pa, da stroga disciplina ni ugajala, ker je mnogo naseljencev skušalo pobegniti. Toda le malt* jih je bilo, ki so se srečno rešili v Ameriko ali ropo, ker so navadno ostali v morju. Strogost te otoške uprave je bila vedno večja. Omeniti je namreč treba, da je otočje bilo last posebne zasebne kompanije, ki je od kralja dobila le predpravice, da sme otočje kultivirati ter njegovo bogastvo izkoriščati. Naravno, da so guvernerji čim strožje ravnali z ljudmi Naravno pa je tudi, da so se ljudje hoteli iznebiti take vlade. Bermudan-ci so as kmalu začeli puntati, a še le leta 1687 so se osamosvojili od kompanije ter postali samoupravna deželica britanskega imperija. Dotlej pa so morali bridko okušati gospodarstvo kompanije: od jutra do ve-Čear so morali delati na tobačnih poljih, ker je tobak nosil mnogo dobička kompaniji, niso smeli graditi svojih ladij, hlago za svojo porabo pa so smeli kupovati zgolj tisto, ki so ga pripeljale na otoke družbine jadrnice. Kajpada so morali to blago plačevati dva ali celo trikrat dražje. Končno so, kakor povedano, leta 1687 dobiH svobodo, da so se smeli sami brigati za svoje blagostanje. Takrat je bilo na otočju kakih 6000 ljudi, ki so bili po veČini dobri in pošteni kmetje. Ko so dobili prostost, so se lahko odločili, ali naj še naprej obdelujejo zemljo ali pa gredo ven na morje, ki je kipelo ob njihovih otočkih. Izvolili so si morje. Zgradili so si malo brodovje, začeli so loviti kite, vodili so premet med Zahodno Indijo in Ameriko do. Nove Funlandije, na Angleško pa so vozili sladkor in vum. Tako so kmalu zasloveli kot spretni špediterji Atlantskega oceana. Takrat je nastala vojna med uporno Ameriko in Anglijo. S š|>edicijo ni zdaj bilo nobenega zaslužka več. Jesti je pa le bilo treba. Zato so se obrnili ni A-mefiko po živež. Toda tukaj ga jim niso hoteli dati. češ, da živeža ne prodajajo za denar, marveč za smodnik. Bermudanci ni- v bili v zadregi. Sli so in iz angleške trdnjave na svojem otoku v temni noči odnesli 100 sodčkov smodnika, katerega so odpeljali v Ameriko. Tako so dobili živeža. Bermudanci so bili Angleški podložniki, trdnjava St. George na enem izmed 360 otokov pa je imela nalogo braniti nje in angleško posest. Ameri-kanci pa so bili v boju z Anglijo. In vendar so Bermudanci Ameriki prodali smodnik. Tedanjega guvernerja je to tako bolelo, da umrl. Njegov naslednik pa je bil bolj bister mož, ki je Bermu-dancem nasvetoval, naj se bolj drže Anglije, ker bodo od nje imeli dovolj kruha. Svetoval jim je, naj s svojimi ladjami plenijo ameriške ladje ter pomagajo Angliji, ki je blokirala Ameriko. Vrli Bermudanci so takoj razumeli pametni nasvet ter takoj Mi na delo. Postali so gusarji, ki ao plenili ameriške ladje. Takrat je bilo na teh otokih veselo življenje — pijača, plesi in zabave, ker je bilo denarja in blaga v obilici. Bermudanski kapitani so bili pravi mojstri svoje stroke, ki so kopičili bogastvo na otokih. Tako so leta 1818 Bermudanci imeli že 200 ladij, med katerimi jih je najmanj bilo takih, katere so vzeli Amerikancem. Ko je bilo vojne konec, je na Bermudih postalo spet dolgočasno. Ljudje niso bili več vajeni obdelovati zemljo ter so sanjali o slavnih časih gusarskih junaštev. Tako so sedevali na obali ter prežali na ladje, katere je viharno morje vrglo ob obalo. Take ladje so potem - kratkomalo oplenili ter si plen razdelili. Toda takega plena je bilo le malo. Zato so se leta 1818 spet obrnili k Ameriki ter zanjo vozili blago iz Zahodne Indije, kar je trajalo do leta 1822. Takrat pa je parnik končal tudi to romantično življenje in Bermudanci so bili spet reveži. Ker niso hoteli in znali obdelovati zemlje, so pletli košare in preproge, da so se preživalh Med tem je angleška mornarica na otočju napravila svoje utrjeno oporišče. Ko je izbruhnila v Ameriki državljanska vojna, so bili Bermudanci spet na nogah. L. 1865. so njihove ladjice začele voziti premog za južne države, katere so bile blokirane od severnih držav. Mesta St. George in Hamilton so postala središče obojestranske špijonaže, trgovine in razkošja. Ko pa je sever premagal jug, ko je bila državljanska vojna v Ameriki končana, je bilo teh časov namah spet konec. Še enkrat so Bermudi doživeli slavne tihotapske čase, ko je bila namreč v Ameriki uvedena pro-hibicija. Bermudi so postali središče tihotapske trgovine z alkoholom. Ko je bilo tega konec, so morali prebivalci poseči po lopati ter so postali vrtnarji, ki izvažajo v Ameriko za 500,000 dolarjev cvetja in zelenjave na leto. Poleg tega pa so se za te otoke začeli zanimati turisti, ki so v njih puščali svoj denar. Davkov otoki skoro ne poznajo, carina je malenkostna. Zdaj teče .tamkaj 35 kilometrov dolga železniška proga, avtomobili pa so strogo prepovedani. Krasne vile vstajajo tam in lepi hoteli, kjer turisti lahko poslušajo junaške zgodbe o slavnih prednikih sedanjih Bermudcev. Zdaj pa je Amerika na Bermudih napravila veliko letalsko oporišče. Ali se je usoda tega otočja obrnila? In kam? -o- Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca1' in jim ga priporočite, da se nanj na-rože! nnurnv CHURCH.IT,T. KK VWNTT Stran 5 Med prvimi, ki so pozdravili min. predsednika Churchilla, domov v Anglijo po sestanku z Rooseveltora na* morju, je bila sa in gornja slika ju kaže, ko odhajata iz pristaniIta. ko se je vrnil ijegova so pro- za naše gospodinj Defense Savings Bonds, Series E. are available in denominations as low as $25, maturity value, the cost of which is $18.75. Ownership of Seri«« E Bonds is limited to $5,000 maturity value of Bonds issued in a»y one calendar year. ■ ■ ■ i Kakšne nevarnosti pretijo gospodinji V železniškem vagonu, v tramvaju, ko prekoračimo cesto, v avtobusu — povsod nas more zadeti kaka nesreča —, a na te smo skoraj pripravljeni in tudi pazimo, da se nam kaj ne pripeti. Toda, ali je gospodinja v lastnem domu varna spričo čudovitih slučajev? Ali more biti gospodinjstvo nevarno? Pomislimo najprej, kaj se more pripetiti gospodinji (ali kuharici) pri kufii! Ko seže meso ali kruh si more raniti prste, roko in ko odpira konzervne škatlice, si lahko naredi hudo rano. Namesto da konzervne škatlice odpiramo z dletom in kladivom ali s kuhinjskim nožem, imejmo rajši poseben "odpirač" za konserve. Celo taka preprosta reč, kot je odpiranje steklenice, nas more hudo raniti, če se odkrhne vrat steklenice in s svojo ostrino rani do krvi. Neka energična gospa je s sklonjeno glavo tako vlekla zamašek iz steklenice, da je v velikem loku zamahnila in si z lastno pestjo zdrobila nos. Neka druga je z ostrim nožem tako krepko prerezala nitko, da si je s konico, ranila oko in tretja si je z mesorezni-co odrezala konec prsta. Izmed domačih nesreč so vsak dan na vrsti opekline. Ce zliješ mrzlo vodo naglo v razbeljeno mast, brizga okoli in te opeče. Opekline pa povzročijo zares pekoče bolečine in tudi hudo gnojenje. Aii na primer, podpišeš s tintnim svinčnikom kako potrdilo, pa ti skoči drobec svinčnika v oko. Takoj moraš k zdravniku sicer nastopi zastrupijenje. ■v ■ Povsod prežij^^^Keče na gospodinjo: naj^^^^L petroleja nikdar v š^^^^Rtaretii-ko, naj rol^^^^^Bere z bencinom bli^^^^^^^fcedil-l.ika ali gorel Msicer nastanejo st^^^^^^^^^^e in treba som kiyfl koč kozafl no ifl ;, ni zh je ■ straši aolžifl , da vs« či z napH Prav taM li- lijo nezgodi Ke. Paziti je treV^^^^^^^Kko- ne privi j em^^^^^^^V svetilko, če je a^^^^^^Hmrta.. Pri žarnici tiku z njo ne ga kovinastega Ko likaš z ele kom, pazi na ko in vrvice! Ce-si v rji, ne dotikaj se nic! Dalje nastan če z eno roko prim#$ kak elek trični aparat, ki (pluje, in z drugo roko kako kovino, ko telefonski, plinski ali vodovodni del! Ali je še kaj nevarnega v gospodinstvu ? Ne pozabimo omeniti zastrupljenja s plinom, ki nastane, če je plinska gumijasta cev že krhka. — Tudi pooljena in p rfoščena tla v sobi so nevarna. Cako lahko ti spodrsne! Pazi : £ previdno hojo! In tako bi nafctevali brez konca in kraja, kje vse so ne- parni varnosti v gospodinjstvu. Nevaren je razbit krožnik, okru-šen kozarec, zarjavel nož in kajenje v postelji. Gospodinja more z natančnim redom omiliti vse te preteče nevarnosti — kar je tudi njena brezpogojna dolžnost. In če se kaj pripeti, koliko smeš brez zdravnika storiti? Ne preveč! Zal, zdravnika ni moči vedno koj dobiti. Torej: če komu teče kri iz nosa, naj pokonc sedi in dobi mrzel ob-kladek na tilnik. Ce kdo- krvavi iz svežih ran: obvezi s primerno obvezo, ki mora biti v domači lekarni. Da bi dajalt pajčevine na rano ali kresilno gobo, ilovico, nikar — s tem rano samo zamažemo in zastrupimo ! Ce se kdo rani v glavo dajmo le čisto tančico (gaze) na rano^ Na majhne ranice kanimo malo joda; na opekline z borovim vazelinom namazano tančico! Na vsak način bi morala znati vsaka gospodinja v majhnih primerih na hitro pomagati, preden pride zdravnik, — in imeti vsaj za prvo silo nekaj zdravil in pbvez doma! -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Kakšna bi morala biti paradižnikova omaka Prav preprosta zadeva, boste rekle, sleherni otrok jo lahko skuha. Pa le ni res! Prav malokdaj dobiš zares dobro paradižnikovo omako. Največkrat je podobna rdečkastemu močniku in je kiselkasta. Paradižnik je pa nekaj, kar spominja na — paradiž! Najprej navodilo domače kuhe! Za tri osebe. — Potrebuješ štiri do pet zrelih paradižnikov. Razčveteri jih, iztrebi in sok od gtrani. V kozi razbeli mast ali taco olja in daj vanjo paradiž-Bce in čebulo, ki mora biti na-■ana na velike rezine. Vse daš ftnočan ogenj. Ko so paradiž-■ že opečeni, daš pokrov na H>do in pustiš, da se četrt ure Hthno d uši j o — brez vode. Polh pretlačiš razkuhano goščo ^cozi prav gosto sito. Ko se paradižniki dušijo, pripravi omako iz masti ali presnega masla, z malo moke, ki jo prej žvrkljaš v vodi. Sem dodaš pretlačeno paradižnikovo goščo in sesekljano čebulo. Vse dobro premešaš, osoliš in tudi malo po-popraj. Dodaj še nekoliko paprike, lavorja, peteršilja in pusti, da se kakih 25 minut nalahko kuha. Ce bi se preveč ukuhalo, prilij nekoliko juhe ali gorke vode. Preden daš na mizo, vza-meš vse začimbe, ki se niso raz-kuhale, ven. Navodilo za francosko paradižnikovo omako V kozo deni rezino surove gnjati, ki jo poprej zrežeš na kocke in žlico masti. Dodaj razrezan korenček in sesekljano čebulo; to naj zarumeni. Potem dodaj deset razpolovljenih in iz-trebljenih paradižnikov in vse prav dobro premešaj. Dalje dodaj še lavorjev list, soli in popra. Pokrij in naj se tako dolgo j kuha, dokler se paradižnikov sok ne vkuha. Nato doli j pint juhe in žlico razžvrkljane moke. Ko se Še četrt ure kuha, vse pretlači skozi gosto sito. Dobra paradižnikova omaka je pripomoček, da moreš vsakrš ni ostanek mesne jedi okusno ■pogreti. Izborna je omaka k rezancem vseh vrst. Ta omaka spada tudi h kuhanim ribam in mesnim zmokom, okusna je z ri-žem in rižotom. Povsod je upo- rabna, mimo tega j ako zdrava in otrokom še posebej koristna. Jajčni cmoki Majlyie cmoke skuhaš, oplak-neš z mrzlo vodo, opražiš na presnem maslu in jih poli ješ z raztepenimi, osoljenimi in popo-pranimi jajci, potreseš s peterši-ljem, mešaš, da se jajca na pol strdijo. raznoterosti likalni-in žice ba-čih žar-o nesreče, ANEKDOTA Brahms je vedno kadil dobre cigarete, pa tudi manj dobrih ni preziral; tako je imel pogosto v žepu drage in cenene cigarete. Nekega dne je hotel nagraditi nekega mlade ga skladatelja za njegovo dobro skladbo na ta način, da mu je ponudil pravo egiptovsko cigareto z zlatim napisom. Že je hotel poiskati vžigalico, da bi mu prižgal cigareto, ko je na njegovo največje začudenje skladatelj cigareto shranil: "Zakaj je ne prižgete?" je vprašal Brahms mladega skladatelja. Skladatelj je odvrnil: "Te cigarete sploh ne bom pokadil, ampak jo bom shranil. Ne dobijo se vsak dan cigarete od Brahmsa." — Brahms je nato izvlekel dozo za cigarete in jo ponudil mlademu skladatelju: "Potem mi pa vrnite mojo fino cigareto. Za spomin vam bo dobra tudi cenena cigareta." o- PRASTARO MESTO SO ODKRILI NA GRŠKEM Iz Kastorije poročajo, da so odkrili prastaro mesto Lym-nea-Komo, ki je bilo pred 2500 leti sedež kralja Arhelaja. Mesto samo pa da je bilo ustanovljeno pred 4500 leti. Mesto so odkrili pri izsuševanju Kasto-ryskega jezera. Da bi imeli čimveč rodovitne zemlje, so začeli tam oš nji kmetje izsuševati omenjeno jezero. Izkopali so več jarkov, ki so odvajali vodo. Ko je vodna gladina globoko padla, so zagledali lesene stebre, ki so štrleli iz vog«. Kmetje so najprej menili, da so to ostanki kakega starega gozda. Na prigovarjanje ka-storijskega metropolita so poklicali znanega grškega arheologa Keramopulosa iz Aten, ki je dognal, da so to ostanki starega grškega mesta Lymnea-Komo, ki ga je popisal že zgodovinar Tukidides. listične načrte, toda je moral spoznati, da "boljševizem gre svojo pot;" enako, tako trdijo, ljubimkuje zdaj Roosevelt z boljševizmom, da ga izrabi za svoje cilje. V svojem govoru, tako nadaljujejo naziji, je Roosevelt pozabil omeniti 'najbolj važno svobodo — pravico do dela", ter pravijo, da se delavstvo v Ameriki še vedno bori za take pravice, kakoršne je delavstvo v Evropi dobilo že ob začetku tega stoletja, in, da delavstvo ne bo imelo časa, misliti na svoje pravice, iim Roosevelt naroča, naj bolj trdo delajo da bo mogla Anglija nadaljevati z vojno. -0- STROŠKI ZA NARODNO OBRAMBO PRESEGAJO , 50 BILJONpV Po računih raziskovalnega in statističnega _ urada federalne oblasti Office of Production Management stroški za narodno obrambo, kar se tiče potrošenega denarja in odobranih kon traktov, so meesca julija presegli lepo število 50,000 milijonov dolarjev. Več kot tri biljoni in pol dolarjev je šlo do sredi junija za britanska vojna naročila. Okroglo je več kot 12 bil j ono v dolarjev šlo zaaeroplane, 8 bi-ljonov za vojne ladije, trgovske ladije in prometne opreme, o in pol biljona za industrijalni razvoj, 4 biljoni za neindustrijalne gradnje,(4 biljone za druge o-preme in skoraj 8 biljonov za razne svrhe. F.L.I.S. NAZIJI UDARILI PO ROO-SEVELTU Berlin, Nemčija. — Nazijski krogi omenjajo o ponedeljkovem govoru predsednika Roo-sevelta, da se je z njim posta vil Roosevelt na podobno vlogo, kakor jo je igral Ke renski ob izbruhu revolucije v Rusiji. Korenski, pravijo, je skušal izrabiti boljševizem za svoje imperij a- — Bi->y Defense Bonds and Stamps — NA PRODAJ — zidana hiša dveh stanovanj po pet sob; klet; centralna kurjava v prvem nadstropju. Hiša je na severni strani mesta in je stara 14 let. Cena $4,500; — hiša s šest stanovanji, centralna kurjava, najemnina donaša na mesec $181. Cena $6,800. — hiša v Cicero, 111., zidana, centralna kurjava. Cena $5,800; — zidana hiša v Berwyn, 111., blizu 22. ceste, v prvovrstnem stanju; dve stanovanji po šest sob. Cena $11,500. Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago; Tel. LAWn-dale 7182. T»TTR f)A V evropskih deželah bo pobili mnogo psov zaradi pomanjkanja živil Tisti paT ki .so ostali pri življenju, morajo imeti živilske karte enako kot ljudje. Slika kaže nekega psa v L,yonsu, Francija, ko drsi svojo živilsko karto v eobcu in čaka, da pride m vrsto. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši Naročite jo, CA^ stane samo ________________________^VfC^ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, iak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- EJ danjo Zlato knjigo, obe za samo_______J Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran * __I ___AHRKAH8P *EPVEH«I____Sobota, 6. septembra 1941 Paul Keller \ ; i "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Francija v Vichyu ae podaja v Hitlerov tabor. Tako danes izgleda. Klaverno in brez ponosa, poreče kdo. Ne prehitro roditi. Tu v Leadvillu sta dve Francozinji, ki sta vodile truke t-ri polomu in gledale vse gorje in vso zmešnjavo. "Ne zamerite", sta rekli,"saj si Vichy ne more pomagati, ko je na vsaki ulici strojnica!" Hivro počasi velja pri sodbi. Francoski prokonzul v Afriki, Weygand, je baje dejal, da Hitler ni zmagal le z orožjem, temveč tudi z .disciplino, prav idealnim redom med Nemci. Nekdo je sodil, naj si Weygand nadeja kiklo. Je vprašanje. Sodba je morda kakor Shawova sodba o Stalinu, toraj sodba o Hitleru. Ce pa gre Weygand radi te^a s Hit-lerem, je pa kikla za njega na mestu. bila ptri prehrani okrnjena, Poljska, Cehoslovakija, Jugoslavija, Bolgarska. Ako bi se moglo uravnati razmerje med Rusijo in Ukrajino, naj bi bila tudi Ukrajina. Stališče Maža-rov in Rumunov bi se moralo posebno uravnati. Ako pa bi kdo sanjal o posebnih državnih edinicah vseh prej imenovanih, toraj tudi Hrvatov, Črnogorcev, Makedoncev, Ukrajincev, Rustnov ... in še par tucatov drugih, potem je najbolje, da naredimo že zdaj piko. Vsaka vas ne more tvoriti države in postaviti meje po vsakem plotu. To je bila huda rana že celo zdaj, ko je manjkalo državne zavesti, je bil prepir za kozjo brado in pri-vedel tudi do sedanje polomije. Zdaj izgleda, da bo nekaj več razsodnosti, ker nesreča izuči ali pa uniči. pustiva, prav tako tudi Belčarjevega Ton-četa." "Nič se ne more vedeti, dokler ni dokazano," je modro opomnil Boltežar. "Sicer pa, predno se nadalje potopim v portsko vino, bom zaslišal še staro Grčarico, ki jo imam tudi zaprto tukaj v graščini. Je sicer noč, toda v takih naključjih se malo brigam, kdaj je primerna ura za obisk. Predno pričakamo pravo sodno preiskavo, lahko minejo dnevi. Medtem pa si takole posneto babše izmisli tisočero slepar-stev. Na samem dejanju zgrabiti človeka in ga izpraševati sem in tja, da svojat iz same zmedenosti in zadrege pove resnico, to je jedro vse pravne vede. Ali nimam prav?" "Gotovo!" " "Seveda, toda ne bi hotel, da ste tudi tokrat navzoči. Nimate uradnega pooblastila." "Če je tako, bom odšel sedaj domov." Pogledal me je odkritosrčno. "Tega mi ne boste naredili. Jaz sem uradni predstojnik, ne vi. Jaz moram storiti to. In če je navzoč človek, pred katerim me je sram, tedaj — tedaj ne morem tako zaropotati; tedaj se ne morem tako razviti. In kako mora človek z ljudmi tukaj ravnati in govoriti, to vem jaz." "Dobro, gospod Boltežar, le razvite se. Zaslišite Grčarico sami! Med tem pa bom jaz z vašim dovoljenjem tukaj čakal in iz-pil čašo vina." Udaril me je po rami. "Vi ste izboren človek, ker ničesar ne vzamete za zlo. Ne bom« se po nepotrebnem mudil pri tej stari dami in vam bom potem vse povedal. Mislim, da s tem nei bom kršil uradne tajnosti; kajti v tem na-J ključju mi je treba ddbrega sveta, ki pal ga mi daste lahko s^mS^i." • Odšel je. Sedel sem sam pri časi vina.l Polagoma se je poleglo razburjenje v meni in mogel sem mirno presoditi dogodke tega večera. Kje bi bil doživel v velikem mestu tako nenavadne in vznemirljive reči? V kinu? Sicer prav nikjer. Kakor judno se tudi sliši — ljudje v velikem mestu žive predaleč vsaksebi. V velikem mestu je večja daljina od enih vrat do drugih, kakor od moje hiše v gozdu pa čez širno dolino tja do koče na barju. Ko bi me bil v velikem mestu vprašal po ljudeh v sosedni hiši, bi mu ne vedel povedati. Tu pa sem poznal vsakega človeka, usoda vsakega posameznega mi je bila neposredno nekoliko mar. Neznansko čudno bi bilo, če bi se ne udeležil katerihkoli dogodkov. Gozd! Oče vseh, ki prebivajo pri njem! In poleg tega ta preprostost in prvotna sila, s katero butajo človeške strasti na dan, strasti, ki ne poznajo prav nobene zapreke, ki se skoraj po otročje igrajo z življenjem in pogubo, s smrtjo in peklom. Stopil sem k oknu. Deževalo ni več; mesec je medlo osvetljeval nebo, veter je podil obličaste oblake proti severu, proti temačni steni, kakor da bi naskakoval mračno trdnjavo. (Dalje prih.) Nato se je ogrnila z ruto in poiskala sve-tilnico. Prižgala je luč, pa jo takoj zopet upihnila. Svetilnico je pustila na mizi; -vžigalice pa, to sem videl, je vteknila v žep. Nato je odšla in je tiho zaprla vežna vrata za seboj. Tedaj sem jaz zlezel s svi-sli in sem preiskal hišo. Nikogar ni bilo v£Č v nje j. Nisem vedel, kaj naj storim; tedaj sem legel v posteljo. Toda zaspati nisem mogel več. Nato je prišlo neurje. Mislil sem si: sedaj že prideta domov. Toda nobene ni bilo od nikoder. Naenkrat je začelo biti plat zvona. Pogledal sem skozi okno. V vasi ie gorelo. Hitro sem se oblekel in dirjal v vas. Videl sem, da gori žaga. In naletel sem na svojo staro; slonela je pri tisti veliki brezi na robu gozda in govorila: 'To je prav! To je prav!' Tekel sem navzdol, ona je tekla za menoj, nato pa so me zaprli." Do sem je pripovedoval star^ferčar, ne gladko in po vrsti, ampak je čestokrat mečkal, čestokrat sva mu segala v besedo in ga vzpodbujala, naj nadaljuje. Boltežar še je obrnil proti meni. "Kaj pravite vi na vse to?" Zmignil sem z ramami: "To so uganke, ki jih moram« še rešiti." "Da! Rešila jih bova na graščini. V topli sobi. Tukaj morava zmrzniti. Sluga, vi ostanete tukaj na straži! Takoj vam pošljem kočijaža z zaprtim vozom. Posadili boste vanj Grčarja, ga dobro stražili in pripeljali v graščino." "Bom, gospod predstojnik!" "Vas pa, gospod Hubert, vabim, da me pospremite!" Sprejel sem to povabilo in šla sva v tej viharni noči gori proti graščini. Spodaj na žagi pa ie potlel ogenj. *■« OSMO POGLAVJE. Vidim: "Podana je bila (po konferenci v Moskvi) izjava zastopnikov vseh slovanskih narodov — Ukrajincev, Belo-rusov, Poljakov, Cehov, Slovakov, Srbov, Slovencev, Hrvatov, Bolgarov, Makedoncev, Rusinov, in Črnogorcev —" Ne bom cepil dlake, in naj bi bili omenjeni tudi Veliki Rusi in Mali Rusi in Karpatorusi in Belokranjci in Crnokranjci in Ličani in Morlaki in . . . Naj se imenujejo tako, ako že tako želijo, ker za zdaj gre le za odpor proti hitlerizmu in za odvrnitev nasilnega german-stva. Ako pa bi prišlo po porazu hilerizma do upostavitev slovanskih držav in do neke skupnosti vseh Slovanov, bi bile na mestu le sledeče države: Rusija v vsem sedanjem obsegu, ker brez Ukrajine bi OBSOJEN SLOVAŠKI DUHOVNIK Škofijsko sodišče v Trnavi je odvzelo duhovniku Machačku pravico do vršenja dušebrižni-ške službe na Slovaškem ter ga črtalo iz seznama duhovnikov trnavske škofije. Machaček je po ustanovitvi samostojne Slovaške zapustil domovino ter se naselil v Franciji. Škofijska obsodba se sklicuje na okolnost, da je samovoljno zapustil svojo župnijo ter v Franciji delal proti interesom slovaške države. Pisal je v razne emigrantske liste, kjer je nastopal za bivšo Češkoslovaško ter v predavanjih emigrantom in beguncem napadal sedanjo slovaško vlado. Listen to * PiLAHDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP. 1480 kilocycles j (First Station on Tour Dial) » Featuring a program of r Yugoslav Folk Music Huda noč POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. Si"Očal me je Tim. Naročil sem mu, naj mi prinese suho obleko v graščino. To je bila blagodat, ki sem je bil zelo potreben. Gospod Boltežar se je poskušal pokrep-čati. "Najprej bova vsak po tri groge, nato pa vsak steklenico portskega vina, pa nama bo zopet toplo!" Zadovoljen sem bil samo z enim delom te piče. Starega Grčarja so pripeljali in ga zaprli v toplo sobo. Sedaj sem sedel z Bolte-žarjem v njegovi delovni sobi, ki je bila, čeprav opremljena nerodno okusno, vendar po všeči. "Sedaj pa mi, prosim, povejte svoje misli," je rekel moj gostitelj. "Mnogo bolj učen človek ste ko jaz. Stirji prihajajo v poštev kot požigalci: stari Grčar, njegova žena, Bianka in Tonče." "Lahko bi bila tudi strela, ali pa kdo drugi," sem dopolnil jaz. "Imenujva tega nepoznanega s črko X." "Meni ne boste črke X napravili iz U! Nikar ne krenite na stransko pot! Od katere teh štirih oseb, ki sem jih imenoval, se najbolj nadejate, da je zažgala?" "Starega Grčarja, mislim, kar lahko iz- OPTOMETRIST Pregleduje oči in predoisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne nre: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. Naročilctn je prid jati vs« kokrat potrebni zneaelc. Po C. O. D. (to[je po poatnem povzetju) plošč ne pošiljamo I drugače, raz ven, če želi naročnik plačati postne stroške za C.O.D. sam. Za najmanjšo po sil j a te v po C.O.D. računa pošta 17c. Kdor želi to prihraniti naj pošlje potrebni znesek ▼ čeku ali Money odru z naročilom in sicer na: PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI WM Louis J. Zefran I 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. garna Amerikanski Slovenec >rmak Road Chicago, Illinois izredna priuka za ljubitelje lepega po vestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest i v*«i Tj j pa božjih Cvetk stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo, SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. . On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost +54*3 inčev, primerna velikost za »ep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakorinih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. 4 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois J. M. Trunk i , PLOŠČE ki jih ima ▼ zalogi nas« Knjigama. Columbia in Victor plošče so po 50c. Vocallion plošče pa po 35c. Manj, kakor tri plošče ne pošiljamo po pošti, razven če naročnik plača poštnino tam^ ki pride 6c. od plošče. Od naročil vaaj treh plošč, pa plačamo'poštnino mi. COLUMBIA PLOSCE 25001—Na of četi, Juhu polka, harmonika---50 25040—Hojer Valček, Pečlarska Polka, Hojer Trijo„.$0.50 25044—Coklarska Koračnica, Triglavski Valček, Hojer Trio.. »50 25059—Jaka na St. Claim, Polka Clevelandsk* Valček, Hoier Trio M 25062—Ribenška polka. Poster tanc, Hojer Trio----SO 25069—Stari Sod i, Moja Micka. | sika. H oyer trio—50 25072—Moj prija elj. Štajerska, Hof r Trijo---.50 25074—Kje je n* ja Ljubica, Sokolska Koit 'niča, Hojer Trio JO 25093—Poja Fni cka Polka. Potepuh v al če , harmonike- .50 25096—Treba ni imoje Ljubce plavšati — Ko, ptičica ta mala Udovich Lausche ----------- .50 25078—Dunaj ostane Dunaj, korač-. Neverna Ančka, valček. Hoyer ^ 25104—Gozdič je ž• zelen. Po gorrh je Hje. Udovich l.ausche ...................-50 25105—Kak rfbcfim dobro gre. Ciganski otrok | Udovich Lausche _.fX........--------------- -50 25108—Od kje |ldekle ti doma. Zgaga polka,/irank Lovšin, harmonika ..............— -50 251 IS—Jest paAo ljubco imam. Imam dekle^fcuolah, Udovioh Lausche --—- -50 25124—Moji^^Ki so me na-pravli -^^Ba jaz hišico imam, l^^^^^^kusche- .50 25129—bJ Veseli Hojer trio 25135—1 Hopsa^^^^^^^fc trio_____ .50 25138—I^^^^^^KpoIK^ Ves fM m Mr. SO so 1.50 ' ' I-5C .50 H_ .50 : 51 --- 25175—^^^^^^Hjane, VečenH Har^^^Br - .50 25183—StH Galop, --.50 25184—Ti^^^^Kolka, Daj daj ^^^Vij, Deichma^^Bster----.50 25185—Z vei^Hsrcem voščim. Moj očka i^Hronjiia dva, Moški kvSt Presern - JO 25186—Sem hoS res zanjo, Micika ali hafeš ti moža. Moški .kvarjet Presern--.50 25187—Oj kod bova vandrala, Kaj pa ti pobič, Moški kvartet Presern__JO 25189—Dekle, kdo bo tebe troštau, Jaz pa vrtec bom kopala. Udovich, Lausche............... SO PLOŠČE POD TEM NASLOVOM SE NE DOBIJO VEČ, ker jih družbe ne izdelujejo več. Ima-mo pa jih mi še nekaj komadov v zalogi Dokler zaloga traja »o na razpolago. 25084—Nočni Čuvaj, Pevec na nota. Člani kvarteta Jadran ------- .50 25131—Kdor hoče furman biti, Lovaka. — A. Krnjev in F. Mo- horcic duet —--------------- VICTOR PLOŠČE I V-23005—Za Velikonočno nedeljo. Prvi in drapi de!. Adrija PevcLSOc V-23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, Olbrigs Zi- 80334—Gozdni zvok Trumplan, ; France Polka, Dietchman ork.....50c V-23025—Oh, Oh ura že bije. Po jezeru bliz Triglava. Mirko Jelačin .—.....................................50t V-2S026—Pobič sem star šele 18 let, Jurij Beuko vzemi Lenko. Mirko Jelačin ............................................50c V-23027—Mene pa Glava Boli, Pa Kaj to more biti. M. Jelačin .SOc V-23028—Vsi so Prihajali, Mlniar. Mirko Jelačin---------50c 80180—Badnjak, BožiČ. Jadran Moški kvartet-......50c VOCATION PLOSCE Vocalion plošča ao m angleške. Med temi je mnogo zelo popularnih komadov, ki jih uporabljajo na avtomatičnih mašinah po gostilnah itd. Vocalion plošč« stanejo eamo S5c- komad. Manj ko tri plošče po pošti ne pošiljamo. 04810—Paradise in the moonlight. When I first laid eyes on yom. Gene Autry--'5e 15974—Jolly Coppersmith, Skaters Waltz — T*he Viking Accordion Band-------------35c 15982—Bartenders dream. Beer Chaaers polka. — - Bee Gee Tavern Band---35c 15984—Hie potka. Night Cap. Bee Gee Tavern Band------35c 15985—Beer Barrel polka. What will you have. Bee Gee Tavern Band.----35c 15986—On the houae, Swinging the bottle. Bee Gee Tavern Band-----35c 15987—One too many, Broken pretzel polka. Bee Gee Tavern Band----35c 4678—Penny Serenade Rainbow valley. — Dick Jur- gens and his orchestra----35c 04781—Go to sleep my darling baby — Birmingham jaiL The Dezurik Sisters___35c 64809—Little Sir Echo, I just want you. — Gene Aatry.J5c