86. številka. Ljubljana, v petek 17. aprila 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in (praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v nrednifitvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO n. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Občinske volitve in »Slovenec". »Slovenec«, politični komediant evropskega renomeja, je prevzel za bodoče občinske volitve v Ljubljani uiogo kaputinca iz »Valenstaj novega ostroga«. Lepa, hvaležna uloga! Najslabši komik mora dobiti zanjo aplavz, in »Slovenčevo« občinstvo ni niti kritično, niti razvajeno. Šenklavški kapucin pa žanje priznanje tudi v narodno-naprednem ostrogu,saj smeje se njegovi neprostovoljni komiki ves slovenski svet. Možiček tolstega trebuščka in rdečezaripljenega obraza psuje, laže, grozi in razliva žolč, liberalni ostrog pa se mu smeje ter se izvrstno zabava ob njegovi blazni togoti. In s Shakespearovim Tezejem mu hvaležno kličemo samo: »Dobro tuliš, lev! Dacappo!« Komika je dar božji, in smeh je dober vsaj za probavljanje. Ker pa imamo med našo publiko še vedno nekaj takih, ki se ob tragedijah smejejo in ki bi utegnili ob »Slovenčevi« kapucinadi minolega torka plakati nad vnebovpijočim go spodarstvom sedanjega občinskega sveta, nad zavrženostjo sedanjih mestnih »očetov«, napišemo k pridigi tega modernega kapucinca vsaj nekoliko komentara. »Slovenec« je nabral cel »pater-noštera gospodarskih in narodnih zločinov, ki jih je zagrešil gospodujoči narodno-napredni občinski svot. Ra zume se, da je nataknil na kolec aopet staro in preperelo strašilo, ) zvezo z Nemci«, da bi odgnal volilne vrabiče z narodno-naprednega volišča. Toda tega strašila se ne boje več niti najnevednejši klerikalci, ker vedo, da je napažen le z lažjo in se* sit iz najumazanejše hinavščine. Neštetokrat se je že dokazalo in pri opetovanih volitvah v občinski svet, deželni in državni zbor izkazalo, da take »zveze« ni in je nikdar ni bilo. Zatorej je vsako novo dokazovanje odveč. Sedanji občinski svet stoji neomajno na stališču, da more priti Nemec v mestno posvetovalnico samo z odkrito in pošteno volilno zmago. Kompromis z nami pa je tukaj iz ključen in nemožen. To je pribito! Kdaj in k d o je hotel dati Nemcem sedež v I. razredu, pa naj dokaže »Slovenec«. Mirno pričakujemo v »Stimmen aus Krain« ali v »Deutsche Wacht« pisma, ki razkrije »najnovejše narodno izdajstvo« »gotove liberalne strani« ter dokaže, »kako kilavo narodna napredna stranka hrani in ščiti trobojni prapor slovenski«. Torej na dan z dokazi! Samoslovenski napisi so drugo strašilo »Slovenčevega« kapucina. Iz zapisnikov sej občinskega sveta pa je razvidno, de sta bila baš dr. Tavčar in župan Ivan Hribar glavna in najneizprosnejša zagovornika samo-slovenskih uličnih napisov. Isti zapisniki pa tudi kažejo, da je bil za dvojezične ulične napise tedanji ob činski svetovalec dr. V. Gregorič, mož »Slovenčevih« simpatij. S stališča mednarodne pravicoljubnosti in ob zirnosti je pobijal takrat dr. V. Gregorič načela Iv. Hribarja in dr. Tavčarja, in prav »Slovenec« je bil tisti edini slovenski politični list, ki je dr. GregoriČu pritrjeval. V deželnem zboru pa je priskočil na pomoč »Slovencu« in dr. Gregonču sedaj med staro šaro vrženi klerikalni prvak — dr. Fr. Papež! Samo slovenski klerikalci so torej krivi, da ima danes slovenska Ljubljana dvojezične ulične napise vzlic najhujšemu odporu na-rodno-napredne večine obč. sveta. Ker pa še ni vseh dni konec, je tudi prav gotovo, da se začne v priličnem trenotku nova akcija za samosloven-ske napise mestnih ulic. »Sloveneca trdi, da se sedanji narodno napredni občinski zastop »baha« z vodovodom, kakor bi ga bil »prvi iznašel«. Takega bahanja doslej še ni iztaknil živ krst. Res pa je vendarle, da je vodovod zasnoval in iz- vršil liberalni občinski svet. K nesreči je bil še vea Čas referent v vodovodnem vprašanju njega duševni oče — Ivan Hribar, takratni občinski svetovalec in sedanji župan. Ta nesrečnež je torej kriv, da prinaša vodovod mestu danes že okoli 32 000 K čistega dobička, župan Ivan Hribar je prvi in glavni vzrok, da znaša vodovodni reservni fond že sedaj okoli 200000 K. In ker odjemanje naše dobre vode vedno narašča, je gotovo, da se bo mogel »bahavi« liberalni občinski zastop, ki vodovodnega Kolumbovega jajca sicer ni iznašel, toda ga sam, brez klerikalne pomoči energično postavil pokoncu, da se bodo mogli liberalni »magistratovci« čim dalje ponosnejše »bahati« z nesrečo-nosnim vodovodom! Pa tudi z »baharijo« o mestni elektrarni liberalni mestni očetje še ne bodo hoteli tako kmalu utihniti. Nesrečna mestna elektrarna je završila namreč preteklo upravno leto tako ugodno, da se z dobičkom tega leta ni le pokril izredno visoki davek, marveč da znaša preostanek še nad 7000 K. Faktični dobiček zadnjega upravnega leta (1902) znaša torej okoli 20.000 K. Ko pa se elektrarna amortizira — za kar se plačuje sedaj 70.000 K na leto — bo imelo mesto od svoje velepraktiČno zasnovane in najskrbnejše upravljane elektrarne tudi najsijajnejše dohodke. Dokaz vzornoprevidnega gospodarstva je tudi dejstvo, da se za elektrarno nalagajo vsako leto reservni fondi v skupnem znesku čez 20000 kron. Za električni tok prejema elektrarna že danes okoli 200.000 K na leto, z naraščajočim razvojem mesta in njene obrti pa se dohodki neprestano dvigajo, tako da je očividno, kolika zakladnica dohodkov je mestu poleg vodovoda naša modernooprem-ljena elektrarna! Pod sedanjim usodnim gospodarstvom liberalnih mestnih očakov se je otvorila tudi cestna električna že leznioa. To podjetje daje Ljubljani značaj modernega evropskega mesta ter pospešuje promet, obrt, trgovino, pri katerih velja tudi sedanjega liberalnega župana geslo: »Čas je zlato!« Ta električna železnica pa preide po preteku kratke pogodbene dobe v popolno last mesta, ki jo sprejme od akcijske družbe Siemens & Halske v najboljšem stanju. A že danes mora deliti ta družba z mestom vsakteri dobiček v polovičnem razmerju. Gotovo je, da postane podjetje spričo naraščajočega prometa že v nekaj letih aktivno in mesto pridobi s terr novih stalnih dohodkov. Da bi se mo^ gel liberalni občinski zastop »bahati« tudi s tem svojim činom, je prav mogoče . . . »Slovenec« namiguje, da utegnemo dobiti sčasom »cenejšo in boljšo električno luč«, — in prav govori. Novo podjetje, ki se snuje, hoče proizvajati električni tok z vodno silo. Toda to podjetje ne podre in ne zapre sedanje mestne elektrarne, nego ji bo le v posebno korist. Ako se namreč namera uresniči, dobi mestna elektrarna več električnega toka, kakor sedaj s pomočjo strojev. Posledica temu bo, da postane razsvetljava bržčas cenejša in mestu ne bo treba novih investici, temveč bo sedanja naprava služila le za reservo. Spočetka je imela namreč elektrarna dva stroja. Radi nepričakovanega odje-manja in nenadejano velike javne uporabe toka pa je dooila tudi že 3. stroj. Tekom 5 — 6 let bo treba nabaviti elektrarni še 4 stroj, saj se potreba elektrike neprestano širi in se kaže razvoj vsak teden. Novo podjetje z vodno silo pa oprosti mesto novih stroškov, novih investici, dočim bodo dohodki hkratu še hitrejše naraščali ter množili mestno premoženje. »Slovencev« kapucinec jeclja končno še o loterijskem posojilu, daje brco sedanjemu občinskemu svetu, hkratu pa se klanja nekdanjemu nem škemu. Resnica pa je, da je zasluer* sedanjega občinskega zastopa, da so investicije loterijskega posojila za mesto tako ugodne in da se je elo-ciral denar za občino toli koristonosno. O dohodkih vodovoda smo že govorili, klavnica prinaša na leto nad 20.000 K, infanterijska vojašnica pa nad 10.000 K čistega dohodka. Tako »slabo« gospodarijo narodno napredni mestni očetje! In dolgovi Ljubljane ? Ali smo res že tako blizu poloma?! Mestni proračuni, na katere se sklicuje škofovi paradni komik, so bili 31. XII 1902 tile: Za razne naprave (elek* —ararno in dr.), za nakup delnic do-f|«i\jskih železnic, kamniške železnice ter za nakup Galetove hiše dolguje Ljubljana 2,258 800 K, drž. regulačno posojilo znaša 1,100 000 K in loterijski zaklad znaša 3,000.000 K. Skupaj znašajo torej mestni dolgovi 6,358 800 K. Impozantna številka, kaj ne? Ali Ljubljana je vendar vzlic potresni katastrofi še vedno mnogo na boljšem kakor — Celovec, ki šteje okoli 16 000 prebivalcev manje kakor i Ljubljana, in ki hoče najeti vendarle j 20000 000 K novega posojila ter se jo sklical prav radi tega ravnokar koroški deželni zbor. Naše mesto ima vzlic potresu primeroma jako majhen dolg in tako majhne doklade, kakor nobeno drugo avstrijsko deželno stolno mesto. Ob tem pa se Ljub-j ljana krepko razvija ter se lepšiž in I dviga na vseh koncih in kraji^da I nam ne odrekajo priznanja ni i|-j zagrizenejši narodni nasprotniki .o bi se torej celo z dolgom »b^Jfal« občinski zastop, ako bi ne bil slučajno narodnonapreden in brez ka-pucinarske komike! Osebno puščico je izstrelil »Slovenec« na župana, očitajoč mu, da je hotel s hipotečno deželno banko zadrgniti vrat »Mestni hranilnici«. Narodni ekonom »Slovenca« pa je dokazal pri tem le iznova svojo priznano ignoranco. Namen župana je bil z »Mestno hranilnico« denarno Vpliv vremena na človeka. Da vpliva vreme na človeka, o tem je menda vsakdo prepričan. Mnogo ijudi gre najpoprej, ko vstanejo, pogledat vreme, če je lepo ali grdo. Po tem se ravna tudi njihovo razpoloženje, ker jih jasno nebo in Čisti zrak navdaja z veseljem in nasprotno. Drugim zopet pa ni treba gledati skoz okno na vreme, ker ga čutijo že v svojih udih. Trga jih tu in tam in po tem znaku so zanesljivo že naprej vedeli, da nastopi slabo vreme. To so pravi »živi barometri«. Po teh dveh in enakih slučajih se lahko razločuje dvojni vpliv vremena na človeka: prvič vtis, katerega napravi narava vsled vremena na človeka in drugič fizični vpliv na telo. Seveda je ta raziočitev bolj navidezna, kajti v istini se oboje ču\-stev združuje. Je li vpliv vremena na človeka samo v domišljiji, ali je zares mogoče delovanje meteorologičnih sprememb na človeško telo? Na direkten ugoden ali neugoden vpliv toplote ali mraza, ki je samo ob sebi razumen, se ne oziramo. Spoznati moramo najpoprej fizikalne pojave pri spremembi vremena, da moremo potem iz njih sklepati na učinke. Znano je, da ima zrak v različnih časih neenako množino vlage, ki je odvisna od temperature, (zračni tlak ne pride mnogo v poštev) tako da zamore pri določeni temperaturi le določeno množino vlage nositi, to se pravi, da je pri dotični temperaturi z vlago nasičen. Čim višja je temperatura, tem več je more sprejeti in narobe. Človeški organizem je navajen za vsako temperaturo na določeno srednjo množino vlage, ki mu najbolj ugaja ter je tudi za njegovo zdravje najbolj ugod a. Pa vendar premoker zrak ni tako škodljiv, kakor presuh. Slednjega škodljivost se pojavlja posebno občutljivo pri ljudeh, ki imajo bolna in vsled tega občutljivejša pljuča, katerim se nasvetuje »riviera«, primorsko bivanje, kjer morje neprestano skrbi za potrebno zračno vlago. Presuh zrak more škodovati tudi zdravemu, tembolj pa bolnemu človeku. Pa zdravju ni toliko škodljiv suhi zrak sam na sebi, kakor premena zračne vlage, če sledi za veliko suhoto velika mokrota. V suhem zraku se namreč nežna koža notranjih orga- nov grla m pljuč, sluzna kož«, osuši, potem zopet orosi, vsled tega se razpoka in na razpoklinah se naselijo bakterije ter najdejo odprto pot v organe. Vpraša se, kakšen zrak je Človeku najbolj zdrav? Prof. Hubner v Berolinu je napravil poskuse in našel, da je škodljivost suhega zraka odvisna od takozvanega »deficita v nasičenju« t. j. diferenca med največjo mogočo vlago in med vlago zraka, ki se pri dotični temperaturi ravno nabaja. Pri deficitu 8*) se začenja bolehanje, to je torej najnižja dopustna meja za človeka. V sobah, kjer se kuri z železnimi pečmi, je imenovani deficit včasih zelo nizek, doseže celo 12. stopnjo, torej blizu meje, kjer se začne zbolevanje. Zelo neugodna je tudi kurjava sob z vročim zrakom, ki se nahaja v mestih in pa z vodenim parom, kakor po železnicah, v javnih lokalih, šolah i. t. d. Tam bi se moralo skrbeti za nadomeščanje vlage s tem, da se razpostavi vročo vodo v širokih posodah. Zelo občutljivi za spremembo zračne vlage so ljudje, ki so podvrženi revmatizmu. Ker se pri vsaki *) če se štejt večji ali manji deficit po določeni skali. spremembi vremena menjava tudi zračna vlaga, se pojavlja slabo vreme pri njih v bolečinah in videti je, kakor da bi prenasičenost bolj škodo vala kot suhota zraka. Grdo vreme se pripravlja dalje časa. Oblačno nebo, veter, nevihta in dež, to ro samo zunanje spremembe, ki tudi vplivajo na duševno razpoloženje, a mnogih drugih ne vidimo ter jih samo čutimo. Zelo važen, na telo vplivajoč faktor je atmosferična (nebesna) elektrika. O nebesni elektriki nam sicer ni mnogo znano in kakor tudi o drugih pojavih nad zemljo, o postanku snega, toče i. dr., tako tudi o njej ne vemo nič gotovega. Sedežem te elektrike se smatrajo oblaki. Ti z elektriko napolnjeni oblaki vplivajo na zemljo, ker provzročijo na sosednih telesih električno napetost in ravno tako vplivajo tudi na človeka. A v človeku, kakor v živalih sploh deluje mnogo nežnih električnih sil, o če mur nam priča živalska elektrika, ki nam je koncem 18. stoletja odprla pot k spoznanju galvanizma. Iz takšnih poskusov se je dognalo, da so motorični in senzibli (občutni) živci občutljivi za elektriko in ker se vrši prevajanje čustev skoraj z isto brzino kakor prevajanje elek- trike v električnem toku, domnevajo nekaterniki, da je prevajanje čustev električen pojav. Vsled tega bi bila cela živčna mreži v človeškem telesu isto, kar je brzojavna mreža na zemlji, samo da v več kot milijon-krat manjšem merilu. Na vsak način treba pripoznati vplivanje nebesne elektrike na naše živce. Kakšen je vpliv, ugoden ali neprijeten, o tem se ne da še mnogo povedati. Skušnja pravi, da čim bolj se v toplih letnih časih pripravlja k slabemu vremenu, čim bolj se bliska in grmi, torej čim večja postaja električna napetost v oblakih in na zemlji, tembolj neprijetna je vremenska tišina. Mogoče, da vpliva tu izvanredna napetost sama ali pa, kakor pri vlagi, sprememba v napetosti elektrike. Vremenski vpliv pa ni na vsakega človeka enak. Vsi imenovani činitelji vplivajo, kakor jasno, na slabe živce bolj kot na krepke. Dokaz temu so bolniki, otroci, občutljive ženske, pri katerih se javlja ravno tedaj slaba volja in nagnenje k prepiru v največji meri. Celo priprosti narod je opazil, da vpliva neprijetno, oblačno in vetrovno vreme neugodno na človeka. Kadar tuli veter okoli vseh hišnih voglov — pridobiti izvenkrranjske dežele ter s hipoteČno banko, ki bi omejila svoje delovanje na Kranjsko, skleniti obroč okoli vseh slovenskih dežel. S tem bi bil denarni promet malone osredotočen na celokupno Slovenijo, kar bi bilo narodu izvestno nepregledne koristi. Tudi »Mestno hranilnico« je zasnoval sedanji narodno-napredni župan ter z njo posadil po koncu Kolumbovo jajce, ki ga pred njim vzlic uzorcem nihče drug niti poizkušal ni, tako da je bil ta zavcd med prvimi, dočim ga ima dandanes res že malone vsako mesto. »Mestna hranilnica« — sad liberalnih mo žganov! — postane Ljubljani kmalu blagoslovljen vir največjih dohodkov. Po zaslugi sedanjega obč. zastopa se je osnovala »Mestna hranilnica« tako, da se bode že od 1. 1906 polovico čistega prebitka porabljati moglo za občnokoristne namene mesta Ljubljane; od 1. 1914 nadalje pa že ves prebitek. Takrat bo možno Ljubljani pokrivati velike stroške in osnovljati oziroma podpirati plodonosna narodna gospodarska in kulturna podjetja večinoma le z dohodki »Mestne hranilnice« ter tako razbremeniti svoje davkoplačevalce. Vse to pa se zgodi edinole po iniciativi in vsled skrbne uprave našega narodnona-prednega mestnega zastopa in njegovega župana. »Slovenčevemu« kapucincu se torej godi kakor starosvetopisem-skemu proroku, ki je hotel kleti, a je blagoslavljal. Naš komentar ko mične kapucinade smešnega pridigarja iz škofove tiskarne je prevrnil vse na rodno-napredne zločine v velike zasluge, za katere so dolžni hvalo in priznanje vsi ljubljanski volilci! Kandidati narodno napredne stranke za bodoče obč. volitve so možje, ki so sodeležni vseh naštetih koristonosnih mestnih uprav ter so odlični delavci. Novi možje pa so spoštovani meščani resnega značaja in vnetega srca za naše mesto. Volilci jih poznajo po njih delih. Gosp. dvornega svetnika in vseučiliščnega profesorja dr. Kreka pozna naša domovina že četrt stoletja kot veleod-ličnega učenjaka, znamenitega pisatelja, pedagoga in učitelja našega profesorskega naraščaja. Poznajo in spoštujejo ga kot izrednega moža vsi naši rojaki in tudi »Slovenec« sam se mu je še nedavno klanjal s polnim spoštovanjem. Kapucinec v »Valenštajnovem ostrogu« je hvaležna uloga. Ali tega naj ne pozabi »Slovenec«, da se Va lenštajnovci končno vendarle naveličajo poslušati smešne psovke in očitke blaznofanatičnega patra ter ga končno z vso resnobo naženo s klofutami in brcami. Da se zgodi »Slovenčevemu« komiku prihodnji teden pri volitvah isto, da odnese kapucinarska klerikalna stranka končno le klofute in brce, o tem smo že danes prepričani vsak se spominja dolgotrajnih spo mladnih in jesenskih vetrov — pravijo, »da se veter joka, ker se je kdo obesil«. Ker se je samomor ravno ob takšnem vremenu največkrat pripetil, se je vstvarila ta zveza pojmov. Če bi se napravila statistika samomorov z ozirom na vreme, bi se gotovo našlo to mnenje potrjeno. Temu neugodnemu vplivu vre mena se mora skušati človek od tegniti s tem, da skrbi in pazi na zdravje. Zdrav in krepek človek ima dobre živce, ki prenašajo atmosfe rične spremembe lahko brez neugodnih občutkov. Tudi pridnost in delavnost nas odvrača od takšnih neugodnih Čustev, da jim ne damo prilike priti do veljave v n - ših mislih. Čud en jo tudi pojav občutka gladu in pomnoženega apetita pred dežjem, ki se ne da dovolj in vselej razjasniti z znižanjem temperature. To opažamo ne samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Pastirji vedo, da se jim živina pred dežjem rajše pase, lastavice letajo najpridnejše pred dežjem loveč nad vodo različne žuželke, vozniki pa celo za gotovo naprej vedo, da bo slabo vreme, Če so konjske in druge muhe posebno lačne in sitne. J ost. spričo zavednosti ljubljanskih vo-lilcev ! »Opozicije« si želi »Slovenec« in domišlja si, da bi klerikalna opozicija izpremenila ljubljanske razmere v paradiž. Kake plodonosna, koristna, pametna in dobra je klerikalna opozicija, vidijo volilci v kranjskem deželnem zboru, kjer se igrajo kleri kalci z najvitalnejšimi interesi dežele ter delajo Slovencem s svojim vedenjem le škandal in škodo. Taka bi bila opozicija klerikalcev* tudi v mestnem zastopu! Zato pa naj si klerikalci le še nadalje domišljajo, da bi pod njihovo vlado po Ljubljanici teklo mleko ter bi se cedil po ceveh mestnega vodovoda med — volilci poznajo narodno - napredno stranko, zato jim bo v dneh od 21. do 25. t. m. lahk'j voliti med delavnimi resnimi možmi ali med političnimi klovni knezoŠkofovske milosti! Arnavti v Stari Srbiji in Macedoniji. Arnavti so dandanes gospodarji v teh nemirnih balkanskih pokrajinah. Nele kristjane, tudi turško vlado imajo v popolnem ustrahovanju Splošno se priznava, da se je ruski konzul Ščerbina žrtvoval za Srbe, kajti ko bi se bilo Arnavtom posre čilo prodreti v Mitrovico, ne bilo bi dandanes najbrže nobenega Srba nile v Mitrovici, temuč tudi v Stari Srbiji sploh. Arnavti so imeli grozne namene, poklati vse po deželi, kar jim bi prišlo pod roko. Sedaj šele se je razvedelo, da so napad na Mitrovico izvršile čete Ise Bol jetinca, ki je že lani grozil pok. Ščerbini, da ga bo ubil, a zato je baje dobival denarno pomoč od neke stranske države. Z ljudmi Ise Boljetinca so se spojili Arnavti Dreničarji. Komisije, ki jih je poslala Tur ška proti Arnavtom, se ž njimi pogajajo ter jih prosijo. Vsled tega pogajanja si Arnavti domišljujejo, da so velika sila ter se tem gorje maščujejo nad brezorožnimi Srbi. Ko je hotela tretja komisija pod vodstvom Sadik-paše oditi v Djakovico, so odgovorili Arnavti, naj ne pride, ker se bo zgodilo zlo. In komisija se je res vstrašila grožnje. V Mitrovico prihajajo neprestano novi turški vojaki. Ker pa so se pokazali arnavtski vojaki neposlušne, pošilja Turška v Staro brbijo vojake iz Male Azije, takozvane Anatolce, ki so najboljši in najzanesljivejši turški vojaki. Splošno pa je turško vojaštvo, posebno rezervniki, zelo nezanesljivo. Pri albanskih bataljonih v Janini je nastal nedavno pravcati punt. Tožijo, da postopajo turški častniki ž njimi nečloveško, da so nezadostno oblečeni ter c »bivajo slabo hrano. Neki albanski vojak je naskočil svojega častnika z bajone tom, ker ga je kaznoval. Ostali vojaki pa so se uprli, da bi nepokor-neža prijeli ter so grozili, da odidejo domov. Guverner in vojaški povelj nik sta se morala udati. Na tihoma pa so pobrali upornim vojakom patrone in bajonete. Toda puntajo se dalje ter svojih predstojnikov niti ne pozdravljajo. H i 1 m i - p a š a je poklical k sebi v Skoplje Ismail-paio, sjeničkega mutašerifa. Prizrendski in pečki sandžak sta se baje izločila iz reform, ker so se protivili Arnavti. Boris Sarafov kroži zadnji čas s svojimi Četami po južni Albaniji. Proti seljakom postopa zelo kruto. Devet selišč mu je moralo plačati 9000 frankov, za ubožno prebivalstvo naravnost ogromna svota. V carigrajskih vladnih krogih smatrajo odnošaje med Turško in Bolgarsko za take, kot so bili leta 1897. pred vojno z Grško. Razdi-rauje železniških prog, mostov, brzojavnih zvez dolže Turki, da se godi z vednostjo bolgarske vlade, da bi se preprečilo dovažanje turške vojske na bolgarsko mejo. Turki so zelo ogorčeni ter mnogi zahtevajo naj se začne z Bolgarsko vojska brez napovedi. Vojni minister je obvestil sultana, da je armada pripravljena in ga zagotovil zmage nad Bolgarijo. Dogodki na Srbskem. Vsi pojavi zadnjih dni kažejo na to, da stoji Srbija na pragu usodnih dogodkov. Kralj Aleksander nadaljuje nesrečno taktiko svojega očeta, da preseneča prebivalstvo z iznenadenji. Tako nepotrebno iznenađenje je najnovejša ustava. Kralj je poslušal svoje strankarske svetovalce ter izvršil napad na radikalce, ki tvorijo štiri petine vsega prebivalstva. S tem si je mislil kralj pridobiti liberalce, toda liberalci so na svojem sestanku izjavili, da ostanejo Še nadalje v opoziciji. V boju z radi-kalci je podlegel kralj Milan, ki je bil vsekakor vsaj bolj nadarjen in izkušen od sina Aleksandra. V Srbiji se je z novo ustavo uvedla takorekoČ vojaška diktatura. General je načelnik ministrstvu, generali so načelniki državnega sveta in senata. A kaj pomagajo kralju generali, ko pa nima vojske za seboj. V kritičnem trenutku mu je odpovedal celi polk pokorščino ter ni hotel iti nad demonstrante, ki so zažigali javno podobi kralja in kraljice. Tolika mržnja se še ni pokazala očitno proti nobenemu srbskemu vladarju, niti proti Milanu. V začetku se je dolžilo avstrijske aspiracije najnovejšega preobrata v Srbiji, a oficiozni listi iz Dunaja in Pešte so Aleksandrovo početje obsodili; ravno isto je storilo tudi rusko Časopisje. Odrinila se je najmočnejša stranka od sodelovanja, odvzela se je svoboda tiska, ukratila občinska avtonomija ter se onemogočilo združevanje. Koristi bo od vsega tega imela le neznatna klika okoli kralja. Država pa je zabredla v veliko nevarnost notranjih nemirov in puntov, in ta nevarnost je tem večja, ker so ob istem Času v Stari Srbiji in Macedoniji izročeni na milost in nemilost divjih Arnavtov. Politične vesti. — Namestnikom vrhovnega poveljnika domobramstva je imenovan fldmlt. Oskar Parmann, ki je služboval poprej v Gradcu za brigadirja. — Deželnim poslancem dalmatinskim za kotarske kmečke okraje so srbski volilci enoglasno izvolili državnega poslanca in odvetnika v Trstu, dr. Ridoslava K v e k i ć a. — Zmaga Hrvatov na Reki. Pri dopolnilnih volitvah v reški občinski svet je bil poleg avtonomista Walluschnigga izvoljen tudi hrvaški odvetnik dr. Herazem B a r č i č s 308 glasovi. To je od leta 1867. prvi Hrvat, ki si je priboril sedež v reškem občinskem svetu. — Nemški državni zbor se skliče pred zaključkom svoje sesije še enkrat h kratkemu zasedanju, da reši nekatere zastarele predloge, med njimi tudi novelo o bolniškem za varovanju. — Včerajšnje izgrede v Zagrebu so vprizorili vseučiliščniki zaradi krvavih dogodkov v Zaprešiču. Hoteli so iz vseučilišča iti v dolgi procesiji po mestu s črno zastavo in z napisom: »Slava mučenikom v Za-preš ćula Kordon policajev in orožnikov pa je obhod prepreči), na kar je prišio do manjših demonstracij. — Avstro ogrski poslanik baron Galice se je izjavil o turških reformah: »Sultan pošteno želi reforme, toda na Turškem se mora računati z razmerami. Tu ni vse odvisno od dobre volje in tudi močna volja ne zadostuje. Najboljši dokaz za to je vstaja v Mitrovici. Tam so se Albanci uprli in vojni minister je brez-usmiljeno zatrl vstajo. To je veliko delo, ker je veliki vezir Albanec ter obstoji sultanova okolica iz Albancev. Sultanova prizadevanja pa bodo brezvspešna, ako se mu ne pusti časa, da najde potov in sredstev za izvedbo reform.« — Premagan Mulah. Angleške čete pod vodstvom generala Man ninga so napadle Muiaha, mu ubile 40 mož ter odvzele 2100 velblodov in 11000 ovac. — Klerikftlno-nacionalna veČina v pariškem mestnem svetu je raz-djana, ker je pet klerikalnih odbornikov odstopilo. — Uporni kardinal. Patrijarh v Lisaboni, kardinal J. N e 11 o se je uprl rimski kuriji ter bil ekskomuni- ciran. Včeraj se je podvrgel nunciju, prosil za odpuščenje ter se mu je naložila stroga pokora. Dopisi. Zagorje ob Savi. Slednjič, ko so se volilni listi v toliko popravili, da bodeta vrla in zavedna učitelja gospoda Kozjak in Adamič volila mesto v III. v I. razredu in so se tudi trije drugi volilci premestili iz III. v II. razred, vzroka ne vemo, se bode dne 20. t. m. vršila volitev v naš občinski zastop. Naša občina ima 3 viri-liste in voli 12 odbornikov. Vodja rudnika je že določil svoje kandidate, od teh so kar 4 uradniki in dva paznika, 1 duhovnik, 3 obrtniki, 1 trgovec, 1 nadučitelj „Šulvereinerw, in le trije, reci: trije kmetje. Delavci dasi so v ogromni večini, niso našli milosti in ne bodo, prav nič zastopani. Tu je imel naš gospod župan priliko, pokazati svoje delavsko srce, katerega vedno na jeziku nosi, kajti otvoril bi bil lahko delavcem v prid četrti razred, ker šteje občina nad 400 volilcev. Gotovo je med postavljenimi kandidati nekaj mož, kateri bodo delali kmetu v korist, toda veČina njih je kolikor toliko vezana na rudnik in ne šteje nobenega odločnega narodnjaka. Ta lista je sestavljena tako, da bode tisti župan, katerega bode vodja rudnika določil, torej gotovo zopet g. MihelčiČ, a ta nam ne more ugajati, kajti on je sicer, ako zastopa namreč svoje koristi, silno sladkobeseden in obetajoč, nam Zagorjanom že več let vtdovod obeta, drugim cesto itd. a v resnici pa ne le, da je povsod proti našim težjam, temveč je še zagrizen Član „Schulvereina" in „Sudmarke", dasiravno je slovenskega rodu in med nami vzrastel, si tu bogastva nabral, vendar vzgoja svoje otroke v strogo nemškem, da ne rečem v pruskem duhu. Včasih, seveda kadar (hoče položaj izkoristiti v svoje švabske namene, se hlini tudi klerikalcem s tem, da sezida tu ali tam kako kapelico. Kako nam je naklonjen, nam je pokazal tudi s tem, da je nastavil tujca tajnikom s povišano plačo, kateri se podpisuje s Kers-nigg, akoravno imamo dovolj zato sposobnih domačinov. Ako stopimo združeni vsi na krov, bodemo prodrli s takimi možmi, kateri bodo omogočili, da dobi Zagorje z nami čutečega in mislečega župana. Na delo torej tudi vi delavci ki niste vrednim spoznani, da bi bili zastopani v občinskem zastopu. Zagorski Slovenci! Csoda nam ni mila. Tuja industrija se je vsesala med nas s svojim rudnikom. Izročeni smo vsaj za sedaj še na milost in nemilost privandranim tujcem. Ne moremo se na hip osvoboditi. Toda po naših žilah teče slovenska kri. Dovolj imamo svojega zdravega razuma, ni nam treba sveta in pomoči tujcev. A ljubši nam je vedno pošten tujec kot domačin kukavica. In tak je dosedanji naš Župan Mihelic. Rodil se je v naši sredi, a po njegovem delovanju bi morali soditi, da se je med poštene domače ptičice izleglo kukavicno jajce. Sramuje se našega jezika, svoje otroke je dal vzgojiti v tuji nemščini, s tem je pokazal, da se sramu ji* nas in našega jezika. Kdor pa se sramuje nas, tega se sra-mujmo tudi mi. Čislajmo svoje, slovensko ; spoštujmo tuje, t. j. pri nas Nemce, a nemskutar ni prvo ne drugo, temuč izvržek med obema narodnostima. Sram bilo vsakega, ki se mu uda. Upamo, da bodo to uvideli vsi pošteni Slovenci, pa tudi Nemci. Žalostno bi bilo tudi za našega duhovnega pastirja, ako bi nas domačiue Sloveuce izdal brezdomo vinskemu nemškutarju. Pazimo! Mihelič pa je tudi dejansko pokazal, kako malo nesebičnosti in požrtvovalnosti pozna za občino. Prevzel je posipavanje cest. Naše ceste pa so v najslabšem stanju. Na nase ceste je vozil le blato, dober gromoz pa je prodajal na Ogrsko. Zapomnili si bomo predobro „može", ki pa ne bodo več možje, ki bi nam ga zopet vsilili za župana. To velja za vse poštene tujce, pred vsem pa za domačine. G. postaje-načelnik, Tudi Vam veljajo nase domo-rodne besede. Gledali bomo vsakomur na prste. Zapomnite si to boljši volilci, zapomnite si Vi naš g. župnik in Vi g. postajcnačelnik ! Več govorimo pozneje ! Katoliški uzori. (Dalie.) V predidočih člankih smo pojas nili razmerje med cerkvijo in med državo in pokazali, kako je cerkev prišla do svojega stališča, s katerega zahteva zase gospodstvo v vseh posvetnih zadevah. Sedaj hočemo pojasniti stališče srednjeveške cerkve glede r o d b i n e, kar je toliko važnejše, ker vidimo na vseh koncih in krajih, kako se cerkev trudi, da bi i dandanes kolikor mogoče uveljavila le svoje uzore. Cerkev je tudi v tem oziru predvsem upoštevala, da je bil prvi človek popolnoma čist, da je bil popolnoma deviški in se je ljubavni nagon vzbudil v njem šele s prvim grehom. Sicer — je učila cerkev — je Bog sam v raju ustvaril prvi zakon, a prva dvojica je živela do greha v brezmadežni čistosti. Prvi cerkveni dogmati so tudi učili, da je devištvo bilo svojstvo prvih ljudi in da se tedaj niso na tak način pomnoževali, kakor dandanes!! Tomaž Akvinski je temu ugovarjal, češ, pomnoževanje se je pač godilo tako, kakor sedaj, ali brez poželjenja, »rez poltnosti. Istega mnenja je bil Vincencij Beau-vais. Kar pa sta Tomaž in Vincencij izvajala iz tega, se je vendar strinjalo z nazori prvih dogmatikov in cerkve sploh. Tomaž Akvinski in Vincencij Beauvais sta učila, da je stanje nedolžnosti sedaj najhvalevrednejše, dočim bi v tistih časih, ko ni bilo poltnosti, bilo graje vredno, ker bi bil sicer človeški rod izumrl. Naravno je, da je cerkev vsled tega nazora smatrala zakon za po sledico prvega greha in da je proglasila kot pogoj, da se obnovi prvotno idealno stanje vzdrževanje od vsake spolske ljubezni. To se tudi povsem strinja b temeljem cerkvenih naukov, z naukom o devištvu matere božje. Ohranitev popolnega devištva je bil pogoj, da je človek že na zemlji dosegel del nebeške popolnosti. Sevilski škof Leander je v drugi polovici 6. sto letju pisal svoji v devištvu živeči sestri Florentini: »Kar vsi svetniki upajo, da enkrat postanejo, česar se vsa cerkev veseli, da postane po ustajenju, to si ti že zdaj«. Bernard de Ciairvaux je učil, da se razločuje deviški človek od angelja samo glede sreče in zadovoljnosti, ne pa glede kreposti, Bertold iz Regensburga pa je pisal, da je deviškim ljudem do ločen najbolj častni prostor v nebesih, visoko nad vsemi drugimi izveliČanci. Neka nemška Marijina pesem iz 12 stoletja pravi, da nosijo devioe v nebesih krasno krono, kakršne nimata ne imenitna svetnica Marija Magdalena niti sv. Peter. Poveličevanje popolnega devištva je bilo poglavitni predmet duhovskega in posvetnega devištva ter neštevilmh legend. V teh literarnih proizvodih se ne dela razločka med zakonsko in izvenzakonsko ljubeznijo; vedno se smatra ljubezen za grdobijo in greh. Devištvo je postalo tako poetični element v prebrisanem političnem sistemu katoliške cerkve. Ljubavn i hrepenenje, ki izvira iz človeške nature, je cerkev odvračala od vsega posvetnega in njih Čutila obračala na idealni, Čudežni »oni svet«, ki se do seže po smrti. Sanjajoč o nebeških sladkostih so ljudje laglje prenašali trdo železje, v katero jih je cerkev ukovala, in izbruhe groznega fanatizma cerkvenih voditeljev. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 17. aprila. — Osebne vesti. Ministerialni svetnik v poljedelskem ministrstvu, g. Ludovik D i mit z, je šel v pokoj in je tem povodom dobil naslov in značaj sekcijskega šefa. — Pri pošti so imenovani g. Julij Mazelle poštarjem v Gradcu, g. Ana Samec za poštarico v Mirni peči in g. Amalija Kl i nar za poštarico na Dovjem — Distriktni zdravnik v Velenju, g. dr Janko Sernec, se preseli v Celje. — Deželni zbor štajerski se je včeraj sešel. Koj v prvi seji jo bilo podanih več važnih predlogov. Po poročilu dr. Derschatte so bile vse volitve odobrene. V tej seji so bili voljeni tudi odseki. Slovenci imaj<> v vsakem odseku po enega zastopnika. »Slovenski Gospodara pozdrav Ija deželnozborsko zasedanje takole »Slovenski poslanci se bodo zasedanja udeležili in slovenski narod na Št.t jerskem pričakuje od njih, da bodo izrekli odločne besede v obrambo njegovih pravic. Priložnost se jim bo ponudila pri razpravi o proračunu, gradiva pa je itak več ko dovolj. V političnih uradih na Sp. Štajerskem je pretežna večina uradnikov, ki n« razume dobro slovenski in ki torej ni zmožna poslovati med nami. Ta nedostatek škoduje tudi ugledu uradov, kajti ljudstvo pač ne bo zaupalo v važnih zadevah ljudem, ki ga ne razumejo. Osobito naj opozorijo naši deželni poslanci cesarskega namestnika na mladega voditelja pri ljutomerskem glavarstvu, ki je goreč nemški nacionalec. Kako je nastopal pri zadnjih deželnozborskih volitvah,kako je agitiral na škodo slovenske okoliške šole, kaj je delal njemu podložen ko misar ZofTal, je dovolj znano. V zadnjem času pa ima mladi voditelj ljutomerskega crlavarstva novo zabavo v tem, da razveljavlja sklepe občinskih zastopov, ki so sklenili, da bodo uradovali samo slovenski. Nam je znano par takih slučajev. O ponem-čevanju, ki se vrši načrtoma v deželnih kopališčih na Slatini in na Dobrni, poslanci ne smejo molčati. Na slovenski zemlji ležijo ta kopališča, a slovensko ljudstvo se odriva od zaslužka in vabijo se tuji ljudje sem, da pojedo našincem kruh izpred ust. Splošno pozornost vzbuja na Spodnjem Štajerskem sodnijska obravnava med ptujskim županom Or-nikom in bivšim »Štajerčevim« urednikom Kalhbergom. Naši poslanci naj ne zamudijo vprašati cesarskega namestnika, zakaj je v svojem odgovoru o obrežnih delih nasproti nem-škij ! i • V e'ranki tako čudovito uljudno odgovoril. Naj pa vprašajo tudi pravosodno instanco, kaj misli državno pravd nistvo ukreniti trlede na izjave, ki jih je dal priča Maver pod prisego o ponarejanju računov. Vsak Slovenec je o tej stvari radoveden in nemara tudi mnogi Nemci. Kako trpi naše spodnještajersko šol stvo pod nemškim vplivom iz Gradca, o tem lahko poslanci govorijo cele tedne. V Mariboru so ustanovili žen sko učiteljišče, da bodo nemške učiteljice poučevale naše ljudstvo in da slovenske učiteljice, hčerke sloven skih starišev, ne bodo mogle več dobiti kruha in zaslužka na domačih tleh Samo, da bi se Slovenci prej po nemčili, ustanavljajo Nemci rlrage zavode, in Slovenci še morajo zraven sami pomagati plačevati. Na Soodnje-štaierskem je mnogo mest, trgov in kmetskih občin, kjer ni za Slovence nobene ljudske šole. O višjih šolah niti ne govorimo. Za boljša učiteljska mesta se odbirajo nemškutarske u£i teljske moči, značajni slovenski uči telji in učiteljice se zapostavljajo. Nekateri okrajni šolski nadzorniki delajo le na ponemčenje šol in po-nemškutarjenje učiteljstva, za prospeh šolstva se pa ne brigajo, ker nočejo pomagati slovenskemu šolstvu ali so pa preneumni za to. Seveda Čast izjemam! Poslanci naj tudi razkrinkajo delovanje deželnega šolskega sveta glede okoliških šol, na katerih pogin se dela na najrazličnejše na Čine. Za učiteljstvo se mora zaht« vati popolna enakopravnost. Nemci se smejo udeleževati narodnega pokreta in tudi v šoli podajati deci skrajno narodno-radikalne nazore, slovensko učiteljstvo pride vsled vsake malenkosti v preiskavo. Naše učiteljstvo morajo poslanci ščititi, sicer je težko biti na Štajerskem slovenski učitelj. Naj se osvetli v deželnem zboru tudi postopanje okrajnega šolskega sveta za okolico Maribor pri nastavljanju učnih moči v Studencih, ter se naj pokaže, kako je ravnal deželni šolski svet pri imenovanju p08ilinemškega nadučitelja za Polj-čane. Mi ne moremo vseh slučajev navesti, a iz povedanega je že razvidno, da o šolstvu bo imel vsaki slovenski poslanec dovolj govoriti. Da hočemo Slovenci vsled krivic, ki se nam gode v Gradcu, upravno samostalnost za Spodnji Štajer, tudi to se naj v Gradcu enkrat odkrito pove « — V Gočah na Vipavskem je zavladala kakor je pričal zadnjič v našem listu priobČeni dopis, velika nevolja zaradi naslednika krivopri-seznika FerjanČiča. Na Gočah so namreč čuli, da pride tja kaplan Lavrič. Vse misli, da je to zloglasni žirovski hujskač Lavnč-Vovšar, in z ozirom na to je vladajoča nevolja umij iva. Sedaj pa te nam od zanesljive strani poroča, da ne pride žirovski Lavrič v Goče, nego kaplan Lavrič iz Hrenovo pri Postojni. Ta je bil doslej mirnega značaja in le pega vedenja. Iz tega se sme sklepati, da pride na Goče v znamenje miru. — Dogodki v Ricmanjih. »Triester Zeitung« je prinesla zopet od oBoijalne strani inspirirane na pade in obrekovanja slovenskih Ric-manjcev. »Edinost« pripominja: Meritorno ne bomo odgovarjali danes, ali gospodje naj vzamejo na zaanje, da odgovor pride in sicer tak, da jim bo šumel po ušesih. A že danes moramo ožigosati nemško hinav-ščino, ki je z bodali razgnala cvetočo katoliško občino v Riomanjih, med tem ko je slepa in gluha za propagando vsenemškega luteranstva v Trstu in se zateka k nemškim lu teranom okolo »Triester Zeitunge«, da sramoti in blati one siromake, ki jih je z brutalno in surovo silo spravila v obup. Zato bodi povedano enkrat za vselej našim nemškim mogotcem, da so za vselej minoli oni časi, ko so nemški grofje in nemški škofje v znamenju križa drli in za tirali naš narod. Saj ne dobite več niti v vaši lastni sredi takih tepcev, ki bi vam v resnici verjeli, da so Ricmanjci taki razbojniki, kakor jih slikate vi v svojih plačanih glasilih Pokažite nam le v svoji sredi narod, ki bi bil v toli kritični in toli dolgi dobi kazal toliko samozatajevanja, treznosti in zrelosti, kakor so jo po kazali ravno Ricmanjci!« Ne koristijo vam sedaj nikaki izgovori, kajti jasno je vsemu svetu, da ste vi edini potisnili Riomanjce tja, kamor so končno dospeli. Kajti iz vseh vaših napadov sili vam nehote priznanje : mea culpa! — Priznanje. Štajerski deželni šolski svet je v svoji seji dne 26. marca gospe Josipini Srebre, soprogi odvetnika g. dr. G. Srebreta, v Brežicah izrazil svojo zahvalo za izdatno pospeševanje šolske kuhinje in podpiranje šole in šolskih otrok. — Umrl je v Barkovljah pri Trstu znani narodni veletržec gosp. Mihael Truden. Lahka mu zemljica! — Zbolel je precej hudo pisa telj g. Fr. Ks. Meško, župnik v Št. Danijelu nad Piiberkom Moral je v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vid. — Deželna preskudalna vinska klet v Ljubljani, o ka ten smo že včeraj poročali, da se otvori prihodnji teden, navedemo v pojasnilo že sedaj, da v tej kleti ne bo nikak vinotoč in da se vino tudi na debelo ne bode prodajalo, marveč da se bode kupčija le posredovala. Prvi in glavni namen te kleti je edino le, povzdigniti kupčijo, poka zati vsem krogom, kakšna vina da se na Kranjskem pridelajo, ter s praktičnim in teoretičnim poukom seznaniti osobito gostilničarje u pravilno vinsko manipulacijo. Da se more vsakdo o dobroti kranjskega vinskega pridelka prepričati, pri rejalo se bodo javne poskušnje enako kakor se to vrši za časa vinskih razstav. Kupci pa bodo imeli vsaki dan vstopj dotični se bodo morali zglasiti pri vodstvu deželne kleti, g. Fr. Gombaču, v deželnem dvorcu na Kongresnem trgu, v njega odsotnosti pa v pisarni kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Sedaj je v kleti čez 30 vrst vina iz vseh boljših vino rodnih krajev na Kranjskem. — Glasbene Matice" oratorij „Sv. Frančišek" v stolni cerkvi. Za prvo prireditev dne 22. aprila je še vedno dobiti nekaj sedežev, za drugo dne 23. aprila pa še prav mnogo. Opozarjamo slavno občinstvo, zlasti ono z dežele, da se pred cerkvijo ne bodo proda jali nikaki sedeži in nikake vstopnice, kakor je to sicer običajno pri koncertih v dvo ranah. Vsakdo naj se torej prej preskrbi z vstopnicami, kar lahko stori tudi pismenim poti.m. Dobivajo se po 10, 8, 6 5, 4 3, 2 in 1 K v trgovini g J. Lozarja na Mestnem trgu in v »Katoliški bukvarni«. Tam se dobi tudi latinsko besedilo s slovenskim prevodom po 20 h. Odbor opozarja, da se kupljene vstopnice ne morejo več nazaj jemati, ker bi sicer nastale hude zmešnjave. — Električna razsvetljava je v stolnico že vpeljana. Šest velikih obloČnic bode razsvetljevalo cerkev. Velikanski oder pred velikim oltarjem in krog njega za blizu 250 izvajajoči h se izdeluje. — Ker sotroiki ogromni in ker je »Glasbena Matica« sama prirediteljiea obeh oratori) skih izvajanj, apelujemo na rod o 1 j u b i vost vseh Sloven cev, da se kar mnogoštevilne j š e udeleže teh v kulturnem pogledu ve 1 e z n a m e n i t i h prireditev. — ,glasbene Matice" ženski in moški zbor ima za hUrt manov orator»j danes zvečer ob 8 uri v društveni dvorani skupno vajo Odbor prosi, da bi V6i cenjeni člani sigurno in točno prišli. — Zveza slovenskih kolesarjev mu svo| letušnji redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. rn. ob 10. uri dopoluine v gostilni pri »Zlati ribi« poleg Čudnove trgovine. Ob6ni zb«r se vrši ne glede na došlo število članov, vendar ne žeti, da se istega vsaj p. n gg. Ljubljančanje v mnoj^obrojnem številu udeleže. Zbo rovalo se bo v nalašč za to rezervirani sobi. — Pevskega društva »Ljub Ijana* prva letošnja vrtna veselica se vrši, kakor že naztianjeno, v Švi cariji dne 10 majnika; v slučaju sla bega vremena pa 17. majnika Svira vojaška godba. Spored se naznani svoječasno Druga vrtna veselica se priredi 12. oziroma 19 julija, kar |e bilo že objavljeno in se prosijo slavna narodna društva, da se bUgovol jo ozirati na te dni. — V nedeljo, 19 t m. je prijateljski sestanek ob črnem bavarskem pivu v Auerjevi gostilni. Gostje dobro došli. — Kranjska hranilnica je imela včeraj svoj občni zoor na katerem je sklenila razdeliti v različne namene 137 059 K 81 v. — Gledališčni večer v Kamniku. Ker je drž. vlada dovolila in dala koncesijo družbi slov. igralcev v Ljubljani, da priredi ista v Kamniku v dvorani »Narodne čitalnice« v soboto, dne 18. aprila gledal.ško predstavo »Kdor se poslednji smeje« Gluma v jednem dejaniu. Spisala M. Knaufova. Režiser Danilo Gounod: »Faust«, Sibel. Arija poje v kostumu gdč. K o č e v a r j a »Snu bač«. Šala v enem dejanju. Runki spisal Anton Čehov. Režiser g Lier »Brez denarja« Parodistična ope reta v enem dejanju, poleg starše »gre priredil Fr Lier. Režiser gosp Lier. Kapelnik g. H Beniš**k. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Cene vstop n:c: Sadeži prve tri vrste 1 K 80 v ; ostali sedeži 1 K 20 v. Stojišča 60 v Glasovirsk« točke izvaja kapelnik slov. opere g. H. B e n i š e k. Pred-prodaja vstopnic v trgovini g Ivana Koželja ter zvečer pri blagajnici. Vstop je vsakemu dovoljen. Narodni Kamničam bodo gotovo hvaležni za to uprizoritev ter se zberejo k predstavi polnoštevilno, a to tembolj, ker bodo imeli v enem večeru glumo in opereto, izvajano po pravih igralcih. — Dolenjski Sokol" v Novem mestu priredi v soboto, dne 18. aprila 1.1. veselico z igro »Deseti brat« in plesom. Gena sedežem: Od I—IV. vrste 1 K 60 vin.; od V. vrste naprej 1 K 20 vin. Stopšča 80 vin., za dijake 40 vin. Vstopnice se dobi vajo od 16. aprila naprej v trgovini g. Morauca na Glavnem trgu, zvečer pri blagajni. Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek ob 8 uri Obleka pro-menadna. — V vlogi Kvasa nastopi zopet čtan dramatičnega društva v Ljubljani g. Hašler. Odbor »dolenjskega Sokola«. — Otvoritev postajališča Otiani vrh za osebni in prtljažni promet. Dne 1 maja 1903 otvorilo se bo med poetajema Spod nji Dravograd in Sv. Jedert na progi Spodnji Dravograd Velenje ležeče prometno ogibališče Otišni vrh kakor postajališče za osebni in prtljažni promet. Prometna doba na tem postajališču vstavljajočih se vlakov naznanjena je v dotičnih voznih redih iz dne 1. maja 1903. Vozni listki se izdavajo in prtljaga se odpravlja na postajališču — Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg stav. 27 Od 10 do 16 aprila je dela iskalo 15 moških in 29 žensk>h dt^lavcev. Delo je b«lo ponuđeno 3 moškim in 34 ženskim delavkam, v 27 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. jauuvarja do 16. aprila je d->šlo 837 prošenj za delo in 741 delo-ponudeb. V 477 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 klepar, 1 mizar, 2 koČijaia 10 konjakih hlapcev, 1 kavarniški vajenec; ženske: 2 prodajalki. 1 kolektantmja, 4 računajoče nataka rioe, 2 kuharici k orožnikom, 18 de klic za vsako delo. 5 kuharic, 6 deklic k otrokom, 9 gostilniških deklic 6 dekel za kmeUko delo. Službe iščejo, moški: 3 komiji, 1 najemnik gostilne, 1 sodar, 4 pisarji, 3 hišniki, 1 graščinski sluga, več trgovskih slug, 2 trgovska vajenca; ženske: 1 kavarniška blagajni-čarka, 1 hotelska sobarica, 1 šivilja in drugi posli. Oddati je 4 stanovanja z 2 in 3 sobami in več me sečnih sob V najem se iiče stanovanje z 5 sobami. — Prijeta tatioa. Policija je aretovala brezposelno deklo Mirijo Kumpri iz Ljubnega, okraj Gelje, katera je 11. t. m. ukradla v Florijan-skih ulicah Neži Gobec zeleno žen sko jopico. Tatica se je izročila sodišču — Najdene reči. Franc Rus, dijak, je n.»š-.-l na južnem kolodvoru denarnico z 10 K 92 vin. — Šivilja Leopoidina Podkra|šek je našla v -Zvezdi« srebrno pozlačeno zapestnico s srčkom kot privesek. — Ana Hobeiidtreif, hčerka krznarja, je našla « Ž dovskih ulicah denarnico s 13 K 2 vin — Razpisana služba. Na o. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani je raz pisana služba učitelia IX. činovnega razreda za pouk v stavbinsko-obrtnih strokah. Temeljna plača 2800 K (ki se po dosegu VIII. činovnega razreda povtša na 3600 K), dve petletne po 400 K. tri petletnice po 600 K in aktivitetna doklada 500 K Zahteva se izpričevalo o I in II državnem izpitu na kaki tehniški visoki šoli (inženerski in stavbinski oddelek) ah pa višja državna obrtna šola in arhitekturska šola na akademiji upodabljajočih umetnostij z do kazom, da ima prosilec opravičenost za izvrševanje stavbinskega obrta. Stužbena doba 30 let, a prosilcu se lahko pet tet njegove privatne prakse všteje v siužoeno dobo in vračuna za kvinkvenije. Po preteku treh let more dobiti naslov profesorja. — Za hteva se znanje slovenskega ali pa kacega druzega slovanskega jezika. Pr šnje je vložiti do konca maja 1903 pri ravnateljstvu c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani. — Priloga. Današnji list ima prilogo glede zaloge pjhištva gosp. Filipa FAidiga v Ljubljani. * Najnovejše novice. Afera Wolf-Schalk. Najvišji sodni dvor bo presodil jutri sodbo porotnega sodišča v Mosta, ki je obsodilo svoječasno Schalka in W U s t a v visoke denarne globe. — Afera princezinje Luji-z e se končno reši ta mesec. Zastopniki princezinje so izdelali elaborat, v katerem se princezinja odpoveduje vsem zahtevam. — Preganjan parnik Grški parnik „Anghias-Trias," ki je bil na zahtevo upnikov pridržan v tržaškem pristanišču, je ušel ter odplul v domovino. — S t raj k kanonikov. Ker je škof v Nicoteri (Kalabrija/ nastavil za pevca v katedrali mladega duhovnika K. Beancio, so izjavili vsi kanoniki, da se ne udeleže več cerkvene službe. Štrajkali so ves veliki teden. Šele Vatikan jih je prisilil grozeč jim s težkimi cerkvenimi kaznimi, da so Šli nejevoljni v cerkev. — Ponever-jenje. Blagajnik požarnega društva v Brnu, Franc Rošulek, je poneveril 13.000 K ter zbežal. — Umor gimnazista. Na stranišču mestne šole v Konicu so našli kosti svoječasno izginolega gimnazista Winterja. Izvršil se je skoraj gotovo umor. — Kaplan zavajalec mladoletne deklice. V Dortmundu je bil obsojen kaplan Wahlen v ječo, ker je zapeljal neko mladoletno deklico iz nekega belgijskega samostana. — Proti Loubetu sta demonstrirala v Marseilleu dva mladeniča. Obsojena sta bila v zapor 1 meseca ozir. 14 dni. " Katoliški župnik in četrta božja zapoved. Dne 14. t. m. je stala pred okrajnim sodiščem v Dunajskem novem mestu 73 letna Ana Cballa, obtožena zaradi beračenja. 73 letna žena ima sina, ki je župnik na jako mastni fari Meiersdorf. Ta božji namestnik pa je svoje Čez 70 let stare stariše spodil iz Župnišča*, pognal jih jc na cesto, dasi ničesar nimata. Župnikova matije izpovedala, da osem dni ni imela ničesar jesti in si končno ni mogla drugače pomagati, kakor da je Šla beračit. V žandarmerijski ovadbi j c rečeno, da sta župnikov oče in župnikova mati za delo popolnoma nesposobna, da sta poštena Človeka, ki sta vse žrtvovala, da bi svojega sina naprej spravila. Na razpravo je bil povabljen tudi ta sin, ta župnik, ki ima tako Čudne pojme o četrti božji zapovedi. Sodnik ga je ostro vprašal: Zakaj ne podpirate svojih starišev ? Župnik: Vprašal sem svojega duhov-skega predpostavljeuca, opata v Hei-ligenkreuzu, ee sem dolžan to storiti; ta pa mi je rekel, da mi ni treba starišev podpirati. Sodnik: To ni tako; vi morate podpirati svoje stariše. Na to jo sodnik obtoženo mater tega božjega namestnika oprostil, župniku pa ukazal, da mora iti k varilskemu sodišču, kjer se določi, koliko ho moral plačati za preskrhljenjc svojih starišev. * Kuučija z dušo. V Petri kavu na Ruskem je pred 11 leti prestopil žid Jos. Marin-Bornstein h katoliški veri, da se je mogel poročiti s kristjanko Pavlo Dzivba. Sedaj se je vrnil k veru svojih očetov, ker je dobil službo v ondotni sinagogi.' Ker pa je jio ruskem kazenskem zakonu pre- stop iz krtČanske v Židovsko vero prepovedan, zatožila ga je žena. Sodišče ga je obsodilo, da se odda duhovni oblasti, kjer mu nalože pokoro ter „utrdijo 14 v njem katoliško vero. Ob enem so ga do vrnitve v krščansko vero postavili pod kuratelo in policijsko nadzorstvo. Uboga duša! * Strah živali pred nevihto. Neki opazovalec piše, da skoraj vse živali od komarja do slona kažejo več ali manj strahu pred nevihto. Sicer so muhe, hrošči, komarji itd. pred nevihto prav leni, vendar imajo komarji baŠ tedaj nenavadno veselje do pikanja. Konji in krave postanejo pred nevihto uporni, v hlevih se čestokrat skupaj stiskajo ter celo obupno mukajo oziroma razge-tajo. Še c^Io največje roparske živali, kakor levi, tigri, volkovi se boje nevihte, begajo zaprte po kletkah, nočejo ničeser jesti ter tužno rjovejo. Slon zamore postati nevaren le pred nevihto. * Dober svet. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroČi od c. in kr. dvorne trgovine za semena Bdmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »Promenad nega ali Marjeti-nega otoka«. Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena. (309—37) Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. aprila. Ministrski predsednik Korber je imel dolge konference z ministrom Rezkom in načelnikom poljskega kluba Ja-worskim. Dunaj 17. aprila. Socialni de-mokratje so včeraj razdelili v raznih večjih mestih pol milijona oklicev proti novemu carinskemu tarifa, s katerim se podraže živila. Praga 17. aprila. Poslanca Fiedler in Bfeznovski sta imela včeraj shod, na katerem sta napovedala, da začno Mladočehi obstrukcijo, če vlada na dovoli češke univerze na Moravi. Zagreb 17. aprila. Sinoči so se tu zopet primerile velike protimadjarske demonstracije, ki so bile toliko nevarnejša, ker se jih niso udeležili samo d jaki, nego tudi meščani, delav in celo ženski svet Povod demo* stracijam je bilo postopanje vladnih organov proti visokošolcem. Kar zavrelo je v mestu, ko se je čulo, da so bili dalmatinski viso-košolci za 10 let iztirani iz Hrvatske in da je bilo obsojenih 130 dijakov na globe in na zapor do 14 dni radi zadnjih demonstracij. Z vseh strani so zvečer hiteli ljudje skupaj V Margaretski ulici je bilo nakrat zbranih več sto ljudi, ki so burno demostrirali proti M -djarom. Ko je policija mislila, da hoče množica vdreti v Iiico, je zaprla glavne vhode Nekaj demonstrantov se je zapletlo v prepir s policijo, ostali pa so po ovinkih drli pred ravnateljstvo drž železnic, strgali neko tablo z madjarskim napisom in burno demonstrirali proti Madjarom Od tod so šli demonstrantje, katerih je bilo nad tisoč, pred državni kolodvor, kjer so razbili vsa šipe, strgali vse table in razbili tudi stekleno streho. Ravno v tem času je prišel neki vlak, pasažirji so strahoma bežali na vse straai. Eden demonstrantov je imel rm govor, v katerem je omenjal dogodke vZaprešiču, nakar seje zopet začelo bombardiranje s kamni. Ko je prihitela policija z orožniki, so bili demonstrantje že cdšli pred kolodvor južne železnice, ki pa je b.l tako zastražen, da so se demonstrantje morali omejiti na upitje. Tudi v mestu je na raznih krajih prišlo do konfliktov. Policija je nekega demonstranta prijela in uklenila, a množica ga je policiji iztrgala in ga osvobodila Pcložaj je skrajno kritičen. Po mestu kar mrgoli patrulj, vojaštvo pa je kon-signirano. Budimpešta 17. aprila Ne odvisna stranka je danes v poslanski zbornici napovedala o b -strukcijo proti b u d g e t -nemu provizoriju, katoliška stranka pa je izjavila, da buđget nega provizorija ne bo obstruirala. Rojaki 1 Dne 27., 28. in 29. junija t. 1. praznoval bode „Ljubljanski Sokol" slovesno svojo Štiridesetletnico. Da pa se bode ta sokolska slavnost Čini sijajneje vršila, povabil je odbor vsa slovanska sokolska društva katera so tudi že prijavila svojo vdeležbo. Zato pa je naša dolžnost, da tedaj dostojno sprejmemo drage, dobrodošle nam goste Sokole, ter da jim v prvi vrsti preskrbimo ugodna prenočišča. V to svrho obračamo se tem potom do Vas častiti meščani ljubljanski z uljudno prošnjo, da prepustite za dotične dneve kolikor mogoče postelj gostom na razpolago, katerih število blagovolite ustmeno ali pismeno prijaviti načelniku stanovanjskega odseka, bratu Viktorju Rohrman-u (Sv. Petra pred-mestje.^ Na zdar ! Odbor. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 17. aprila 1903. Saloibeni papirji. HP/t majeva renta . . . 4-2° o srebrna renta . . . ft°'o avstr. kronska renta . 4% n zlata „ 48/0 ogrska kronska „ 4% „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 4Va°/o posojilo mesta Spljeta 4V,°/c Žadra i*/**/« bos.-herc. Sel pos. 1902 4°/0 če&k*. Sw2. Danka k. o. dc/ 2 O. 4*/,° o zast. pis.gal. d. hip. b. 4* i°'o pest. kom. k. o. z 10°/0 pr..... 4,/t°/o zast. pis. Inner8t. hr. 41/,0/; » m ogr- centr-deželne hranilnice 41s°:0 zast. pis. ogr. hip. b. 4l / o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o „ dolenjskih železnic 3° o m juz- žel. kup. »/i Vi 41/s°/o av. pos. za 2el. p. o. Srečk«. Srečke od leta 1854 . . . „ „ „ 1860V8 . . n u ii 1864 . . tizske . . ... zemlj. kred. I. emisije )» »i H* »» ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — turske..... srečke Basilika Kreditne Inomoške Krakovske Ljubljanske Avstr. rud. križa OgT..... Rudolfove Salcburške Dunajske kom. Delnice. Južne železnice • . . Državne železnice . . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » a Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi . . . . . Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe V al n te. C. kr. cekin ...... 20 iranki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Eublji........ Denar 10065 10045 101 20 121 65 9960 12145 99 75 100-— 100 — 101- 99'60 99 70 101 20; 107 80 101 — 101 — 100 15 100 — 100 — 98 — 99 50 311 50 101 — 180"-! 183—1 246"— 15750 273*— 272—i 257 50 90-118—1 19 10 434—! 84 25 75-50; 70 — 5510 27-71"— 75*— 442 — 46*— 68(5—, 1605 —! 674 75 724— 252 — 684 — 389—; 1670 — 487 — 392-— 350 —I 147 tO 1133 19(6 2342 23 92 116 90 95 30 252 75 10085 100 65 101 40 12185 9980 121-63 101-90 10060 100 60 102 20 108 80 102 — 101*50 10115 101 — 101'- 99'— 100-50 312 — 190*— 185 50 250 — 159 50 277 — 276 — 26150 92 — 119 — 20 10 438*-88 25 77-50 75 — 56-28'— 75 — 79 — 446 — 47- 687 — 1612 — 675 75 725 -253 — 635 — 390 — 1680 — 488 -395 — 353 — 149 — 11-37 1908 23 48 24 -117 10 9550 253-50 Žitne cene v Budimpešti. dne 17. aprila 1903. Ter tati rt; . za 50 kg J . „ 50 „ .. 50 „ i LOLica 5^a april . v „ oktober EZ april . Koruza „ maj . „ julij . h april • Oves 50 60 50 777 743 6 73 601 6 09 599 5 Tinarjev ceneje. £..»00.000 oseb je dobilo v teku 3. mescev podporo od dunajskega društva za grejalnice. Priporočamo, da to patnjotično humanitarno društvo podpirate s tem, da kupujete srečke po 1 K in opozarjamo, da se bo vršilo žrebanje srečk za grejalnice dne 23 aprila. Glavni dobitek -t«.€MM> K. kakor tudi vsi ostali dobitki se bodo izplačali v gotovini po odbitku 10fJ/8. Srečke se dobivajo po vseh menjalnicah in c. kr. letto kolekturah, trafikah i. t. d. giejchenberski KffiTf* staroizkuSena pri katarnih boleznih v = dihalniku in pri prebavljanju. = 0|oriQ \inrlQ narejena iz Konstantin-Olflllfl VUUJi vrelca — zdravniško priznano izvrstno sredstvo za inhalacije, luannu otiirionDP izvrstna namizna voda, IVrtllUV OlUUoHCu, bogata ogljenčeve kisline, najboljša naravna mineralna voda pri boleznih prebavnih organov, kakor katar v želodcu in črevih, pri bolečinah v mehurju, kakor pesek in prod, pri gorečici i. t. d. (1062-1) Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami In pri v^ravnateljstvu studencev v Gleichenbergii (ŠtiU Angeljnovo milo IVIarzoljsko (belo) milo — = Jamčeno čisti Jadrnl mili. — = m anamko (972—4> sta najbolj koristni za hišno rabo! štedilni mili Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Umrli so v Ljubljani: Dne 14 aprila: Marija Mihler, kolpor-terjeva žena, 29 let. Hrenove ulice &t- 7, jetika. — Justina Kaligar, učenka. 14 let, Hrenove ulice 8t. 7, jetika. — Friderika Slatnar, poslovodjeva hCi, 2'/, leta, Gosposke ulice št. 4, Caries multilocul. V deželni bolnici: Dne 13. aprila: Marija Glavič, delavka, 24 let, jetika. — Mihaela Su&nik, uradnikova hči, leta, Larjngitis croup. — Anton Roje, dninar, 41 let, Pneumonia. — Josip Gačnik, posestnik, 60 let, Gangraema intest V hiralnici: Dne 15. aprila: Franc Čuk, delavec, 83 lat, ostarelost. Dne 16. aprila; Štefan UrSič, gostač, 56 let, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2. Srednji sracni tlak 736 0 mm — j čas o. opazo-< 1 vanj a Stanje barometra v mm. |5 'Vetrovi HI 1 Nebo 16. [a zv. 17. 7. zj. n ;2.pOp. 7310 727 7 7276 5 6. 18 15 |Dreavetr si. jzahod si. sever dež dež i sneg Srednja včerajšnja temperatura 61°; normale: 9 8°. Mokri na v 24 urah : 19 0 mm. 2 učenca se sprejmeta v trgovino 1044-2 M. Spreitzer v Ljubljani. Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, omrti in pogreba našega nepozabnega, sedaj v Bogu spavajočega &ina in brata, gospoda Antona Škerjanec zlasti za tako častno, mnogoštevilno in tolažilno spremstvo pri po grebu premilega nam pokojnika, iz rekam«) vsem in vsakemu posebej svojo najisKrenejšo zahvalo. Posebej ae Se zahvaljujemo pre-častiti domači duhovščini, darovalcem krastjih vencev, sploh vsem, ki ao ob bridkem času z nami so ču&tvovali in od blizu in daleč pri hiteli, da :zka2ejo dragemu pokojniku zadnjo čast Bog plačaj veem stotero; predragemu sinu in bratu pa bodi aemljica lahka in trajen spomin. (1066 V Ljubljani, 17. aprila 1903. Žalujoči ostali. Sprejme se izurjen srebrne in zlate žepne, stoječe in stenske, budilke itd. povsem nove z Dunaja, prodajo te radi odpotovanja za polovično ceno. Sv. Jakoba trg št. 8, Ljubljana. Praktikanta inteligentnog«, trgovsko izobraženega sprejme tvndka Cavrenčič 6 f)omtcelj. Ponudbe izključno pismene s spričevali. (1067—1) tuste tlita razpošilja po K 2-60 kilogram Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—£6; ki je vešč zgornjega dela ter zmožen za poslovodjo. Eventualno bi prevzel popolnoma mojo (brt ki ima dobre naročnike. Tr > m Vilent:n Toacic (1050 - 2) čevljarski mojster v Idriji. Ces. kr. avstrijske državne železnice. ANDR0P0G0N 44 (IziiaJdilelJ P. HrrriiiHuiu 2Ra;ttriiJa PoNkava) je najboljše, vsa pričakovanja prekaša joče HrrilHtvo km ramt lun, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina. Iti zabrani */•|Ji<«li. sijr Iam 1» oiliiitrttfil |ira- Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močila raet las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja Cena steklenice 5* M*.. Dobi se v vseh mestih, in večjih krajih dežele. nu / 'fccitt'i* In im; y (i i i 1 j a * v lijubljaiii pri gospodu Vaso Petričić-u. 1 zal»«;l imata tudi gg. E. 71ahr in I . pl. Trnkorzy v lijubljunl in g. A« limit v 14ri*n}u. Dobiva se tudi v Kovriii meHtu ^ Irkami pri .. *i s:x«'ljii Preprodajalci popust. (213-13) C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. £a voaaoga roda. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod Iz Ljubljano juž. kol. Praga čoz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausaee Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m I popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selz j thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. * Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osebni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. ari 8 n: zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž kol. Praga it Trbiža. Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Danaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, IftI, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak, i Monako vo-Trst dirdktni vozovi I in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovcu, M rakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak i Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. Pioga iz Novega, mesta in Eocevja. Osobni vlaki. Od 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljuc ijane drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (i Žrebanje že v četrtek! Glasni dobitek kron 40.000kron Srečke za grejalnice (VVarmestuben) po 1 priporoča 810—13) J. C. Mayr v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo od založoikov v gotovini po odbitku 10 o • J 14 >■ -i mm lil mm mm Trgovina z železnino „MERKUR" PETE^ MAJDIČ •w O^IJti, Graška oesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žioo za ograje, Itte ieleznlne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za — vrsta In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pi . tehtnlo, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinsklh potrebMa i v vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Itd. Traverze, oement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (ste« h lončene oevl, samokolnioe, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. IBSjT Tomaževa žlindra, najbolj** nm«tno 8JZXO|ile>. *WI * Bogata izber v sako vrstnih nagrobnlli krlftev. * Postrežba točna. (Jene nizke. m Stenografa aprejme pisarna dr. Krisper in dr. Tominšek s 1. mafnikom. Ponudba z uzo\cem pisave na p sarno Plača po drgovoru (1C49 J^aznanil©. Na Dunhji popolnoma novo st-stavljen masiven in trpežen koncertni 4 1 ^ gla5©i>ir 2 m 30 cm dole:, s popolnom« novu ug-lasbenikom in nevimi etruni»m brez vsake napake, se proda za zadnjo ceno 330 gld. Posebno pripraven )e za glasbene šolo ali za pevska društva. (1061 — 1 Ferdinand ©ragatin ubiralec glasovirjev Florilanske m*lic-«- 42. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujoCimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. rr vzajemna zavarovalna banka v Pragrl/ Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi ilo« nnuko - narodno upravo. (26—43) Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, če$rar pisarne so v lastnej bančnej hiši - 12. Zavaruje poslopja in premičnin© proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „ Narodne tiskarneu. 0006