Posamezna številka 10 vinarjev. SIBV. 39.	v Lioiiijaei, v soloio, 17. mm isi7.
LBID AL¥.
b Velja po poŠti: = u oelo leto aapraj.. K 26-— ■a en mesec „ .. „ 2-20 ii Nemčijo oeloletno. „ J9-— aa ostalo Inozemstvo. „ 35-—
V	LjablJanI na dom: Za oelo loto naprej.. K 24'— n aa meseo „ .. K 2-—
V	upravi pralemam messCno „ 1-80
s Sobotna izdaja: ~
Za oo o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
W Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/1X1. Rokoplal aa ne vračajo; nefranklrana pismi se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petltvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primaren popast po dogovora.
- Poslano:_i_g
Enostolpna petltvrata po 60 v
Izhaja vsak dan lzvzemSl nedeljo ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni red.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol št. 0. — Bačun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravciškega telefona št. 188.
Avstrijske finance po vojni.
Zadnji izkaz komisije za nadzorovanje državnih dolgov kaže, da so vojni dolgovi od prvega dne mobilizacije do 1. januarja 1916 znašali 14'159 milijard, tedaj povprečno na mesec 0 8 miljarde; za prvo polletje 1916 znašajo 10894 milijard mesečno po 1'6 milijard. To so precejšnje številke, vendar razen Italije izdamo relativno in absolutno šc najmanj za vojno. Celo na Angleškem upajo, da bo letošnjo jesen konec vojne. Računajmo, da se tudi naši vojni izdatki nc bodo mesečno več zvišali in tako bi rabili do konca novih 19'800 miljard. Vsi naši vojni stroški bi tedaj znašali 34 milijard. Starih državnih dolgov imamo okoli 11 miljard.
Kako bomo spravili te miljarde iz sveta? Poudarjamo, da se oziramo samo na te vojne dolgove in nc vpoštevamo velikih vsot, ki bodo potrebne za novo ob-orožbo armade in mornarice, za preskrbo vojnih invalidov in za škodo sovražnih vpadov. V dunajski »Information« podaja baron Erlanger daljšo .študijo o pokritju teh 34 miljard. Država jih je dobila s posojili; vrnila jih bo s posojili. 18 miljard je dobila s petimi vojnimi posojili, 16 miljard pa je visečih pri banki. Finančna uprava bo morala pač skrbeti, da ta vojna posojila plača; nikakor jih nc bo smela izpre-meniti v »večno rento«, ker bi silno škodila našemu kreditu, valuti in trgovskim zvezam. Država se bo pač vnovič obrnila na državljane za vojno posojilo. Prvo vojno posojilo bi bilo treba vrniti leta 1919., drugo leta 1925., tretje leta 1930., četrto leta 1923. in peto leta 1956. Prvo in drugo vojno posojilo misli država plačati tako, da posestnikom prvega in drugega vojnega posojila ponuja v zameno dolgoročno peto vojno posojilo. Ugodnosti te zamene so velike — pisali smo že o njih — in gotovo bo država za plačilo ostalih posoiil porabila nrav to pot in za vsa posojila dobila enkraten, toda kasnejši rok povračila. — Za neDokrite bankovce pa bo vlada najela tudi posebno posoiilo, seveda v zvezi z Ogrsko, ker je »banka« skupna. — Če vzame vlada 40 letno posojilo po 51/2%< bi znašale letne obresti in amortizacija od 18 miljard vojnih dolgov 1170 milijonov, za 16 miljard valutnega posojila 870 miljonov. Avstrijski državni proračun bi imel vsako leto okoli 2 milijardi več izdatkov, toda v 40 letih bi bili plačani vsi avstrijski vojni dolgovi. Kje pa naj dobimo vsako leto 2 milijardi? Pisatelj opozarja na prihranke v državni upravi, ki jc pri nas najdražja. Prihraniti bi se dalo okoli 200 milijonov. Z raznimi na-redbami jc vlada že zvišala državne do-
hodke, toda lahko gre še dalje, Pri pošti naj zviša poštnino za pisma in karte kakor Nemčija in dobila bo novih 25 milijonov, Zvišanje cen tobačnih izdelkov se ceni na 75 milijonov. Pri transportnih podjetjih v doglednem času ni upali na možnost kakega novega zvišanja, toda rastoči promet in tehnična izpopolnitev znata prinesti razveseljivo presenečenje. — Pri direktnih davkih naj bi sc opustilo razne odpise, kar bi pri zemljiškem davku prineslo 18 milijonov, pri hišnorazrednem 2 in pri pridobnini 8 milijonov. Dohodnina bi dala novih 14 milijonov, če bi se obdavčilo tudi male dohodke od 800 do 1600 K. Najmanj 100 milijonov bi pa dobili, če bi ta davek pobirali z vso strogostjo. Indi-rektnih davkov bi ne mogli zvišati, pač pa bi z novo revizijo sodnijskih, dednih in splošnih pristojbin dobili novih 30 milijo-nov. Nove davke naj bi upeljali na plin in elektriko, kar bi dalo 10 miliionov; davek od gledališč in kinematografov bi dal do 20 milijonov, užigalicc znabiti kakih
5	milijonov. PisateH pravi, da se ne more trditi, da avstrijski davkoplačevalci teh zvišanj ne bi zmcrdi, kajti samo direktni davki so leta 1914. prinesli 64 milijonov več kakor leta 1913., kar je dokaz za rastočo davčno moč in blagostanje. Vsi novi in zvišani davki bi dajali okoli 600 milijonov, oslane šc 1400 milijonov. To vsoto so imeli tudi drugi računarji pred očmi in tu teče vzrok, da javnost vedno bolj veruje, da pride do nremoženiske oddaje. Pisatelj odklanja tak dnvek, ker je narod-nogosoodarsko nezmiselno zadeti nas kapital namesto doneska. Drevesu jemljemo sadove, nc pa korenin. Zlasti zemlja bi zelo padi,a, ker bi prišlo do brezštevilnih prisilnih drr>žb. Premoženjska oddaja bi bila tudi krivična, ker ne bi zadela prebivalstva brez posesti, ki vendar pridobiva in tvori večino. K vojnim stroškom pa naj prispeva vsakdo po svojih dohodkih, ne po premoženiu in vsak maihen prispevek mase je zelo učinkovit, Ekonom Fellner ceni čisti dohodek v Avstriji na letnih 12'5 milijard, sedaj pa je pri 1*6 milijonih davkoolačevaicih obdavčenih samo
6	milijard. Dohodki neobdavčenih množic znašajo sedaj ravno toliko. Pisatelj predlaga, noj se v pokritje vojnih dolgov obdavči vsa ta čist;i dohodnina; nri^tejc še službene plače (okoli 2 miljardi). Imeli bi tedni skupnih dohodkov 14'5 milijard. Obdavčiti bi morali od delavca do milijonarja vse in sicer tako, da bi skozi 40 let pokrivali teh 1400 milijonov.
Pisatelj tudi v slučaju zmage ne upa na milijarde vojne odškodnine od strani kr<kc velesile, nekaj bi se dalo dobiti lc od malih premaganih držav. Opozarja pa,
OH mrlvoSKi mt
Spisal Iv, Baloh.
Sedel je v naslonjaču pri gorki peči. Zunaj jc brila mrzla burja; ljudje niso pomnili take hude zime že deset let. Tu — v svojem naslonjaču je pisal uradne stvari, bral knjige in časopise in opravljal svoje dnevne molitve. Bil je zlatomašnik. Tu v kotu njegove nizke, preproste sobe jc slonela še lesena pozlačena palica, na vrhu jc bil šop ovenelih cvetic, katere mu je mla- j dina poklonila ob njegovi zJati maši. Poleg palice jc visela stola, ne dragocena, ampak lepa in čedna z napisom: Svojemu župniku — zlatomašniku — hvaležni farani. Po sobi sta skakljala dva lepa zlatorumena kanarčka — edino veselje njegovo. Ko sta mu zjutraj odpela jutranjo pesem, jima je odprl kletki, da sta se veselila svoje svobode, da sta se kratkočasila ter delala njemu zabavo in kratek čas. Bila je združena mladost in starost.
Pred njim je ležala odprta mrtvaška knjiga. Končano je bilo novo leto in treba je bilo odposlati izpiske na višje oblasti. Njegova roka ni bila več mladostna, pisava jc bila počasna, roka se mu je tresla. Sicer pa mrličev v preteklem letu itak ni bilo veliko.
Odprto mrtvaško knjigo ie vzel v roke in trenotno pregledal zapisana imena. V duhu je šlo še enkrat vse njihovo življenje ored njegovimi očmi. Prelistal je teh par listov, prebral vsa imena od začetka do konca. Pero je hotelo prepisavati, začelo je govoriti srce ...
»Ah. Milka, ti. otrok moj zlati, ti si prva zapisana v mrtvaški knjigi. Bila si žrtev mrzle zime, zato je bil tvoi grob brez cvetja, ampak sama si bila najlepši cvet. Kadar sem zrl v tvoje nebeško lepe oči in gledal tvoja cvetoča l;ca, slišal tvoj angelski glas, posluša! tvoje odgovore na moja vprašanja, tako mirne, premišljene in točne — tedaj se mi je v srcu porodila misel; Oh, ko bi bili vsi šolski otroci taki! — I i si vase srkala besede iz moiih ust, med tem, ko so se drugi otroci igrali in me jedli. Ti si bila podukov in svaril najmanj potrebna in greh se bi mi zdel, čc bi te kdo udar;l. Ne bom rvozabil prizora, ko si stala pred Nadpastiriem s tresočo rokojs šopkom rož, a z jasnim pogledom. Zanesel sem se r>atc. In ko si končala — se je globok vzdih izvil iz tvojih nežnih prsij. Blagoslovila te je roka — zadnjikrat.« —
Zlatomašnik je utihnil — in v mrtvaški knjigi čital dalje.
»Ivan, ko berem tvoje ime, uie iznova srcc znboM. kakor takrat, ko sem ti zatis-nil oči. Bil si moj uo, mladenič, a mož-značaj. Miren., resen in trezen — popolnoma nasnroten svojemu očetu. Ko si oriše!
da se zgorajšnje cenitve o čistih dohodkih računajo na čas pred vojno; ta čas pa se je ogromno zivšalo premoženje vojnih li-ferantov, dohodki kmetov, industrijcev, obrinikov in plače delavcev. Splošno blagostanje, zelo značilen pojav svetovne vojne, je zrastlo, se bo pokazalo v donosih davkov in ho popravilo marsikatero številko. Pisatelj priporoča,- naj se tudi davek na vojne dobičke zviša, magari za 50% dobička in porabi za pokritje vojnih dolgov.
Česa vojaKoi n Mi?
Ko sem doli v nižavah do Opatije ma-rodiral, med drugim naletim na osebo, ki jc bila pripravljena, za moje junake kaj darovati. Ako bi sam ne skušal, da se tobak in smodke samo po »podkupljeni pro-tekciji« dobe, bi jej bil priporočil to. Pošljem jo torej tja, kjer se dobe razne papirnate dobrote, češ naj naroči, kar hoče. Na Novega leta dan se vrnem zopet v gore v snežne žamete. Mimogrede omenim, da so moji, vsled vednih nevarnosti, zlasti pa vsled bolezni precej razrahljani živci pokazali, da so se doli v morskem zra.ku in v slani vodi dobro utrdili. Ko sem namreč spal na Silvestrovo četrt ure za strelnimi jarki, v napol porušeni koči, so topovi prav slovesno oznanili novo leto 1917.; seveda če bi obenem ne metali teh »ljubeznivih« granat!
Ko sem zjutraj jahal v gore, bi me bila povalila debela skala z gore v prepad, da je ni moja štirinožna spremljevalka z njej ne ravno lastno urnostjo vsaj za 20 korakov v diru prehitela. Ob enajstih sem svojim junakom pri službi božji žc voščil srečno novo leto miru!? —
V zavitku, poslanem po moji dobrotni znanki je bilo nekaj stotin »Spolne nevarnostih, Resne besede vojakom« in prebranih razglednic. Ti »vojaški darovi« so se spravili skupaj gotovo šele po dolgem, modrem posvetovanju s papirnimi devicami! Malo je manjkalo, da nisem vsega nazaj poslal. Pač pa nisem še vsega razdelil.
S tem pa se nikakor nc dotaknem obeh brošur, ampak javnega mnenja tam v zaledju o naših junakih. Vse kar je p r a v.« Kar je preveč, škoduje, čc je tudi najboljša hrana, ali c e lo zdravilo.« Junaki na fronti imajo preobilo dela in trpljenja in premalo tistega, kar razbrzdanost pospešuje. (Tečna hrana, pijača, zlasti razuzdana družba, ki ljubi varnost v zaledji za deveto goro.) Torej na »spolno nevarnost« jih je Pozdrav iz domovine« že dovolj opozoril. Le mali
del vojakov na fronti se more udeležiti službe božje, zlasti sedaj pozimi, ko se ne more na prostem obhajati. »Pozdrav iz domovine« naj bo tudi duhovni učenik. V ta namen naj se »K o 1 e d a r« malo razširi. Eden vojaških duhovnikov, ki je bil na bojnem polju, in dobro pozna srčne potrebe vojakov, naj k nedeljskemu evangeliju ali k raznim svetnikom pristavi kaj kratkega krepkega.
Roženvencev, molitvenikov je poslala Mar. družba Prem, Gorje, Mošnje, Duplje, Rova, zlasti Tržič. Seveda še razdelim cele zaboje, ker se daleč na okoli za take »m a 1 e n. k o s t i« in »otročarije« nihče ne briga. Zlasti priloženih zabavnih knjig iz Tržiča smo bili veseli. Bog plačaj vsem darovalkam. Naša srčna zahvala! Naročajte vojakom časopis Slovenec«. Bero ga tovariši, dokler ni »razdejan«. Pošljite prebrane Mohorjeve knjige domačim ali znancem!
Po župniščih leže v kakem kotu ostanki Mohorjevih knjig, po katere naročniki ne pridejo. Ker sam nimaš časa, ali si pre-komocl, izroči jih za odpošiljatev Marijini družbi. Ako stroškov ne moreš sam nositi, zaračunaj jih iz zbirke za Rdeči križ. Naši črnovojniki so po veliki večini domačini, pa od bogatih domačih zbirk nič ne dobe, ker smo prideljeni čisto tujemu zboru, pri katerem smo — zadnji, v trpljenju prvi. —
Neki tovariš« se je britko pritoževal, kako vojaki celo pred granatami preklinjajo!! —
Pred več leti je imela neka vojaška patrulja pred mojo kaplanijo »rast«. Videl in slišal sem, da so vojaki trudni, lačni, žejni, »Kaj imate raji, kavo ali slivovko?« »Slivcvko, slivovko,« pravi eden.
»Jaz pa kavo,« drugi.
Stopi predme komandant husarski korporal:
Pokorno prosim, slivovko. Kdor šnopsa ne pije, ni soldat.« In srpo pogleda kofetarja, ki bi bil po njegovem mnenju kmalu vse pokazil. Jaz sem seveda moral ubogati komandanta.
Torej! Ne bodimo črnogledi in škru-pulozni pesimisti in nergači! Delajmo vsak na svojem mestu krepko, pozitivno! Ko sem v svoji bolezni oslabel, da so me štirje gorenjski fantje nesli z gora in sem shujšal za 10 kg, mi zdravja in moči niso toliko vrnila grenka zdravila zdravniška«, kakor »dobra, tečna hrana« po bolnicah.
Otrokom mlekca!
Ženskam kofetca!
Junaku du.hana
In dobra hrana!
Voj. ž. M. Š.
od vojakov na clopust, je bila tvoja prva pot poleg k domu, k meni. Tega nc bom pozabil. Mislil sem si, ko bomo mi stari možje odmrli ali odšli, boš ti zbral mladino okoli sebe in de tudi brez mene, bo varna moja čreda. In okoli tebe sc bodo zbrali drugi možje in ti jih boš vodil, ti poduče-val — in poslušali te bodo in ubogali. Toda — nebo je sklenilo drugače. Samo osem dni si ležal in — umrl. Zapisal sem ti kot vzrok smrti — pljučnico. Prosil sem, naj ti pošljejo po zdravnika, pa niso hoteli. Oče je bil v gostilni, mati pa je tožila, da je živina bolna in da ni denarja ... Zagrebli so tc. Oče jo stal ob grobu svojega sina nem, mrzel — brez ene solze. Jaz sem pa s težkim srcem vrgel kos trde zemlje na tvojo rakev rekoč: Vzemi zemlja, kar jc tvojega.. ., A nehote so mi iz ust hotele uiti besede: Oh, Ivan, kako je tebe škoda!,..
li, Pavla! Komaj, da sc jc usedel spomjadanski grob Ivanov, so poleg njega položili tebe. Bila si duhteča roža v cerkvi in doma. Tvoje veselje je bil Marijin | oltar, tvoja obednica — obhajilna miza. j Tako tiha in skromna, da skoro nikdo ni j vedel, da bivaš v vasi. Nepozaben mi ostane tvoj testament: Oblccite me na parah v j belo obleko. — Čc bi imel v zgodnji po- i mladi rdečih cvetic, posul bi tvoj grob. Pa j jih ni bilo. Ampak nebo se je pooblačilo , in na tisoče solzic jc padlo na tvoj svež ; grob iz neba. —
Umrla si tudi ti. Ana. krščanska mali. I
Kadar vidim v cerkvi tvoj prazen prostor v cerkvenem stolu, se vselej spomnim nate. Ni te več in ne bo te več. Poznal sem te kot otroka, dekleta, nevesto, ženo in mater. Ko se spomnim nate, se vprašam: Ali si ti sama poslušala moje nauke kot dekle, nevesta, žena in mati? Kje so ostale druge? In zakaj si ravno ti šla in pustila svojih pet malih, nedoraslih otrok? Zakaj? Sam ne vem odgovora. Bolj kot žalostin-ka pevcev ob tvojem grobu je trgalo srca ihtenje tvojih sirot. Jaz pa sem si mislil: Zakaj ni več takih mater in zakaj si ravno ti šla v večnost...
Oh, očka, tudi vi ste šli. Bila sva si znanca in prijatelja od prvega dne, ko sva se videla. Pozdravili ste me kot cerkveni ključar ob mojem prihodu. Od tedaj sva si bila prijatelja nešteto vrsto let. Tri gospode sem preživel — to so bile tvoje besede ob mojem nameščenju, — pa bom še Vas! Pa Bog jc hotel drugače; leta so prišla in so zahtevala svojo žrtev. Bilo je ob zlati poroki. Cerkev se jc slovesno okrasila za zlato poroko svojega ključarja. Bila je slovesnost, kakršne nikdo ne pomni. Zbrali so se vsi sorodniki, vsi vnuki in vnukinje do tretjega rodu. Tedaj sem sedel na njegovi strani, se vzdignil ter izpregovoril pozdravico. Bila je po dolgih, dolgih letih zopet ena in mislim — zadnja. Nisem govoril veliko. Ampak ko sem končal, sc je utrnila solza iz njegovih oči. Bila je ena Sama. Dotlei še nikdar nisem videl eolze
Iz slavo:!) dol 97. pešpolka.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Od 13. pa do 28. junija smo vztrajali pri Zablatovem, dokaj ličnem mestecu. Ta dan smo pa po krepkem spopadu z Rusi prijeli za potno palico ter smo se umaknili le maloštevilni še čez Pererov v Ko-lomejo. katero smo morali pa brez boja zapustiti. 30. smo se ustavili pri Ivanovcih, kamor so nam pa Rusi živo sledili. Dne 1. julija smo zasedli višine zapadno od navedene vasi, odkoder smo skupno z Nemci zavzeli višine nad Sadžavko ob Prutu. Po krvavem spopadu dne 3. julija smo pa zasedli prirejene postojanke nad Krasno, odkoder smo se 12. premestili v Majdan Sredni. Tu bi se nam godilo še dokaj dobro, če bi le deževje izostalo.
Dne 22. istega mesca smo izmenjali domobrance pri Kopanki, kjer smo preživeli deset dni v precejšnjem miru. 2. avgusta smo se premaknili — po dvadnevnem pešhodu v Černalošče v odseku Tlumač. Dne 7. avgusta so otvorili Rusi bobneči ogenj na tamkajšnje postojanke, odkoder jih je naš polk po drznem protinapadu vrgel nazaj. Vkljub temu smo se še isto noč umikali čez Markovce proti Stanislavovu, katerega smo pa iz strategičnih vzrokov prepustili Rusom. Zakopali smo se nato na višinah pri Pasiječni, kjer se je že 12. avgusta vnela krvava bitka, kjer je naš hrabri polk dokazal Rusom, da preko živih trupel ne tde dalje. Tu smo v neprestanih bojih vztrajali do zadnjega avgusta ter obdržali vse postojanke. Dne 1. septembra nam je zasijalo jasnejše solnce na oddihu; 4. tega mesca pa nas je nadzoroval naš prestolonaslednik ter se v prijaznih besedah zahvaljeval častništvu ter moštvu za toli izkazana junaštva.
Na naSem ognjišču.
(Izviren dopis »Slovencu« z Goriškega.)
Kaj vse ne napravi in kaj vse ne podere svetovna vojska. Mesta vstajajo kar iz tal z lepimi cestami, s studenčnimi vodovodi, z vsemi mogočimi modernimi napravami in mesta zooet izginjajo z vso lepoto in zgodovino. Pojmi se bistrijo, nazori utrjujejo, narodi se spoznavajo, približujejo ali odtujujejo.
Sedeli smo v družbi z učenimi gospodi — vojaki prostovoljci na našem ognjišču. Ti gospodje so se silno zanimali za naše ognjišče. Vse so pregledali, pretipali, popraiali in zapisali, kar so videli in izvedeli. Čudno se je domačim zdelo, ko so hiteli celo v pepelnik svoj nos vtakniti. Mi smo hoteli izvedeli kaj o vojski ali o miru; oni so pa hoteli vedeti vse o našem ognjišču, o naših šegah in navadah. Čudne so se jim zdele naše naprave, naše ognjišče. Nam se je čudno zdelo njihovo zanimanje.
Povedali smo jim vse, kar smo znali. In zopet so vprašali: »Kako se imenuje ta dd hiše, kjer stoji ognjišče?« Povedali smo jim: To je izpahnjenica in je pri nas navadno s škriami krita. Gotovo radi večje varcosti in grozne burje! To železo, na katerem slonijo polena, se imenuje: »zglcv-njik«.
To pa odtod, ker se ožgano poleno po našem imenuje »glovnja«. Torej pravilno zglovnjik. Dobi se stare zglovnjike,
v njegovih očeh. Žvenketale so kupice, pesem se je odpela, vse se je pomladilo. Star- | ček se nasloni na mojo ramo, prime me za mojo roko ter mi pravi s tresočim glasom: Oh, gospod, lepo prijetno je. ampak — joj ne bom dolgo. Kaj ne, star sem- Saj, da sem to doživel — in pa še Vašo zlato mašo bi rad doživel. Takrat bo veselje. Vsa fara bo vesela. Ja, ampak, gospod, zdaj ni več tako kot je bilo včasih. To so bili časi. Kaj ne, po sveti maši smo se zbrali pod lipo pred cerkvijo, pa ste nam kaj lepega in novega povedali. Kako smo Vas poslušali in ubogali! Bili ste naš pastir, voditelj, z eno besedo — vse! Pa zdaj jc vse drugače! Ne vem, ali smo se mi izpremenili, ali so mladi drugačni. Nobeden nas več ne posluša. Nekaj Vam bom povedal, gotovo še ne veste. Saj veste, jaz sem mož, pa sera v zadnji občinski seji predlagal, da naj se gospodu vsaj za zlato mašo popravi župni-Šče, ki je sramota za celo vas. Pa sem si mislil, da bodo vsi edini; a ni bilo tako. Starček je obmolknil. Mladina jc bila vesela, pela je, vues pa je ravno nekdo dokončal svojo napitnico, katere nikdo več poslušal ni. Čez moj obraz je šla resnoba.
Nekaj časa potem sem dejal zlatopo-ročencema: Še enkrat — vse najboljše obema! Starčku pa sem na uho pošepnil: Očka, hvala lepa za Vaš trud in za vse. Stara sva oba in iti bo treba. —
Tedaj pa sva si zadnjikrat segla v roko. Otroci, mladina, — vsi — odrasli tudi možje so postajali zelo glasni in veseli, jaz pa sem odšel tiho, neopažen domu. Čez par tednov je očka obolel in v treh dneh ga ni bilo več. Ljudje so rekli: starost. In ko sem ga spremil k zadnjemu počitku, mc je celo pot spremljala misel: Zlata poroka — zlata maša — priprava na smrt. — On
kj so umetno okrašeni. Na straneh ima zglovnjik dva koška, izmed tdh sluzi prvi večkrat kot miza spoštovanim gospolom, p:'l)ubijtiiim gostom, in dr},i krožnik, skledo največkrat pa majolko, drugi pa nosi navadno svetilko, ki sveti mid ognjiščem. Ta košek ima tudi obliko svetilnika.
Pred leti, ko niso še naši ljudje poznali petroleja, je visela le ifščerba, napolnjena s slibavim oljem na verigi sredi ognjišča, kjer se je počasi kuhala večetja — in za si'o dajala svetlobo hišnim. Dandanes smo pa napredovali.
Da se ne zgublja in vali d;m po hiši, zato služi n<;pa krrtg ognjišča. To jc skoraj gotovo italijanska beseda in bi se po našem reklo: nekaka polica. Na napi stojijo lonci, na skledniku sklede, Skodelice in krožniki. Odtod naš izrek: »Ti boš v nebesih cn sklednik višji nego drugi.« Ponev visi navadno ob zglovnjiku. Na ognjišču morajo biti tudi klešče, seželj (seilja sc rabi v bednju pri vinu), kljuki in pihalka. Seželj je ona lopatica za pepel. Ogenj se mora z drvmi netiti, s kljuko podtikati, s pihalko pihati in žerjavico s sežljem iz-pedgrebati; tedaj gori z zubljem kakor kres sv. Ivana.
Kadar mati podmeta zelje, tedaj prinese moko v krinici na ognjišče. Krinica je lesena posoda z obliko odbitega stožca. Je jako pripravna posoda za moko. Po slovenskem se imenujejo tudi gore in vasi Kriniče.
Okrog ognjišča so stoli, in sicer nižji in višji, za male in velike. Gospodarjev sedež je navadno na prvem mestu in ima naslanjač. Ta stol z naslonjačem je prava podoba družinskega prestola. Razume se, da stoji oni stol na onem mestu, kjer se ne kadi in kamor ne padajo ožarki ali saje iz dimnika. Otroci, strici in tete imajo pa vsi svoj prostor v kotu.
Tam pod stolom vidite kamen z železnim tolkalom, ki je služil pred leti mesto ročnega mlina za kavo. Iz davnih časov hranimo v izbi še leseni tule z lesenim tolkalom. Tule je služil istim namenom kakor kamen za tolčenje orehov, lešnikov, hrina in drugih dobrih reči, ki jih mati pozna, da služijo najbolje v posladek družini. Leseni tule (tole) je najbolj podoben tulcu laških granat 28 cm kalibra. Izpodrinjen je bil že pred leti po kamenitem tulcu. Sedaj jc pa ročni mlinček oba skupaj spravil v penzijon. Hranimo jih še kot spomin nekdanjih časov.
V kotu pri peči je grebelica, lopar in omelo. Peč je obokana pri vratcih z žek-nom. Žekno je iz rdečkastega apnenca, katerega smo dobivali iz Žeknenca. To je oni hrib, ki se vzdiguje nad Repentabrom in ki nam brani Trst od one strani pred kraško burjo. Pri novih pečeh nadome-stuje železo žekno. Naše peči imajo navadno po dva oddušnika, katera pozna najbolje skrbna gospodinja, ki zna dobro kruh peči. Obče znano je, da se peče v tržaški okolici uajboljši kruh. Da postane kruh dober, se ga mora dobro mešati, mejsti, snidvati, v toplem razdelavati in v razbeljeno peč vsaditi. Dvakrat sc mora gospodinja spotiti, ko ga mejse, in tretjič, ko ga vsaja. Pri nas je vkoreninjeno mnenje, da otroci, ki ne jedo snidvenega kruha, zaostajajo v potrebnih naukih. In dejali smo jim: »Tako, predragi, pri nas! Pri vas je gotovo drugače?« Gospodje pa so se čudili našim napravam, šegam in navadam in mi njim.
je ni več dočakal — moje petdesetletnice. Lepo je bilo — med brati kmalu potem — pa je hitro vse minulo. Vse na svetu jc nično.«
Obrni! je list.
»Da, tudi ti si šel, moj sosed — Matija. Še! si hitro, nepričakovano. Zapisane imaš v mrtvaški knjigi kratke, a pomenljive besede: kap, nepreviden. Midva si pa nisva bila prijatelja. Ne vem sam, zakaj ne. Nikoli ti nisem krivice storil, a zadnja leta si nisva bila prijatelja, četudi sva si bila seseda. To so bili lepi, srečni časi, ko smo s tvojim ranjkim očetom skupaj hodili na sprehod, na lov in skupaj se zabavali v tvoji hiši. Ti časi so minuli. Rajnki te je poslal v mesto v šole, pa si kmalu prišel domov in nisi bil ne gospod, ne kmet. Imel si dobro ženo in dobre otroke. Še sem prišel v tvojo hišo, a ko je oče umrl, bil sem vedno sam, čutil sem, da sem ,tujec, nobeden ni maral zame, ljudje so pa rekli, da si ti — nekaj več. In že več let je preteklo, odkar si nisva bila dobra. Pa iirtel si vendar dobro srce. — Bog ti bodi mjlostljiv!«
Starček se je zamislil. Zmračilo se je, dan je bil kratek. Ptičke so utihnile v kletkah — in on je knjigo zaprl. Hotel je pre-pisavati prihodnje dni.
Mraz ni pojenjal. Sedeč v spovednici se je prehladil in ostal par dni doma. Naročil je cerkovniku, naj pride vprašat v župnišče predno zvoni. Boljše mu ni bilo. Pokliče soseda — serbrata. Bila sta pri najboljši volji.
-Le še pridi — saj bom boljši ■< — bile so njegove poslovilne besede.
Cerkovnik pride drugo jutro in potrka. Nič odgovora. Odpre vrata in najde zlatomašnika sedečega v naslonjaču --brez živlienia.
Velikokrat se moramo postaviti po robu prekucuhom, ki hvalijo le svoje in grajajo vse naše. Ko ne pridemo do priznanja, si mislimo: Vsak berač svojo malho hvali. Naše ognjišče pa je in ostane naše središče. Na ognjišču se kuha, na ognjišču se družina zbira k skupni molitvi, na ognjišču se pogovarjamo o vojski in o miru.
Iz zadnje laSKe ofenzive.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Nekje na laškem bojišču je bilo, kjer se tepejo naši vojaki z Italijani. Kraj je postranska reč. Glavno jc dejstvo, ki se je odigralo. Z glavne ceste, ki vodi v ogenj, se odcepi stranska pot. Ta — pravzaprav — kolovoz so zgradili Italijani. Zasedli smo ga mi potem, ko smo Lahe nazaj potisnili. Ker je spredaj in zadaj hrib — nekak prelaz — smo se čutili na tem kraju precej varne Zato se je tu ob tem spredaj in zadaj z visokim hribom zavarovanem kolovozu nastanilo vse polno bojnih pododdelkov. Soteska je bila ozka in mnogi so trdili, da sovražnik v to sotesko nc more streljati. Naši topovi so se tudi tu nastanili in žrela so bruhala tja proti Italijanom čez hrib težke krogle.
Nastanjeni pododdelki so tvorili večinoma topništvo in pa kuhinje več pešpol-kov. Reči moram: Ozka soteska je bila natlačena naše vojske. Med drugimi je bilo tu nastanjeno tudi divizijsko skladišče streliva vseh kalibrov.
Nekaj dni smo mirno in zadovoljno živeli. Sovražni topovski streli so švigali preko nas vsaki dan. Ker je bila soteska obraščena z ravnimi jelkami so te skrivale sovražnim letalcem vsak pogled vanjo. Večkrat smo rekli sami med seboj: Če bi Kalabrež vedel, kaj se skriva v tej soteski, bi noč in dan streljal z vsemi kalibri, da bi skušal uničiti vse, kar jc živega ob tem kolovozu.
Naši topovi so grmeli v soteski, naš 30.5 cm možnar je zarjovel vsako minuto. Opazovalci so trdili, da je eden strel zadel v polno v laški korakajoči bataljon in da je bilo s tem strelom ubitih 80 Lahov.
Lahi so grozno ječali pod streli iz naše soteske. Nam sc pa do takrat še ni prav nič zgodilo. Žal, da to ni trajalo dolgo.
Krasna noč je bila. Lah je, ne ve se kako, zavohal naše skrivališče. Prvi sovražni šrapneli so se razpočili ravno nad našo sotesko. Nobene škode. To je bilo okoli 9. ure zvečer. Kmalu nato privozi laška 28-terca. Zažene se v strme pečine visoko gori nad nami. Skala se utrže in grozovit skalni orjak se je zavalil doli v sotesko. Nastala je v soteski mala panika. Sreča: Skala je priletela med dva konjska hleva. S tem se je pričela žaloigra v soteski. Zaporedoma so se zaganjale laške 2S-terce v visoko skalovje in strme pečine. Skale in pečine so se zaporedoma lomile in se z vso silo podile v sotesko. Prve žrtve se padle: konjski štab uničen, pod skalnimi razvalinami konji in vojaki. Baterija od skal razbita, kuhinje zdrobljene, Pečine so se lomile dalje in dalje. Strašna moč, grozna moč. To je trajalo dve uri. — Sanitejci, zdravniki so švigali med dežjem kamenja sem in tja in obvezovali, Soteska je bila hkratu krvava.
Žaloigre ni bilo še konec. Sedaj je za-
Zaspal je za vedno. Pred njim je ležala odprta mrtvaška knjiga. In prvo je bilo v novem letu zapisano v njej — njegovo ime.
Faniszija?
Bojno polje, dne 7. 2. 17.
Živo se spominjam, — zgodilo se je pred par dnevi, — pogreba dveh tovarišev, katera je razmesarila ročna granata. Ležala sta vsak na malem vozičku, vpre-ženim z dvema psoma.
Nekaj skrivnostnega je na tem ležalo ter nekaj pretresujočega, a vendarle za nas povsem navadnega. Zagrebli so ju ob kapelici, zgrajeni od naših vrlih fantov ter z napisom; »... pešpolk«.
Nihče ni za njima plakal, ko se je opravljal za njiju tihi cerkveni obred; vse se je pač preustrojilo v en sam mehanizem, porojen iz sedanjih preizkušenj.
A vendar človek sanja o novi in lepši bodočnosti! V živih barvah si predstavlja lepo zgradbo, preskrbljeno z vsem v izobilju, polno šumnega veselja ki tako pozablja na trpljenja in težave brezkončnih dni.
Kdo zna, nili on sam obsojen--tn
niti tak pogreb ga ne pričakuje kakor ona dva?
Zato pozdravljena ti fantazija, ti upanje, uteha, ki tako opojno omamljaš naše duše, dvigaš nam duha in srce, da veselo zaori otožna pesem; oživljaš zverižene tam iarke ter sladko uspava? ve* človeški rod!
Še sedaj vidim mladeniča, sanjavo zrečega v daljavo, s puško v roki, a z nasmehom na ustnih, krennk ie in -».drav: \nz
čel Lah streljati z manjšimi kalibri in sicer s 15 centimeterskimi havbicami in z ekra-zitnimi, vse uničujočimi in požigalnimi gra. natami. In glejte nesrečol Toča ekrazita se je usula ravno v sotesko. Lah je dobro izračunil in ogenj je padal v sotesko na levo in na desno. Vse je bežalo, kamor je pač moglo. Žrtev je bilo vedno več. Po cesti so ležali mrtveci; konji razstreljeni, vozovi razbiii — pač v srce pretresujoč pogled.
Glavna tragedija pa, katere smo vsi s strahom in trepetom pričakovali z vso gotovostjo, se pa še ni odigrala: Bogato skladišče streliva je bilo še celo. Nakrat pa: strašen pok in — skladišče je bilo v velikem plamenu. Grozovito pokanje ua vse strani. Več konjev mrtvih, par mož mrtvih, veliko ranjenih — enemu možu je nos odneslo — silen plamen pa je 10 metrov visok. Vse, kar je bilo ostalo še živega, je s strahom in grozo pobeglo na vse strani. Grozna noč, strašna noč!
Skladiščarji — pet po številu — so se opogumili in so se vrgli na goreče skladišče, hoteč v tem groznem trenotku požar pogasiti. Pričeli so metati na levo in desno zaloge streliva. V sredi plamena so se nahajali. Šrapneli in granate so začeli eksplodirati. V zadnjem trenotku so trije prinesli vodo in potem še trije in še drugi, in tako se je pogumnim skladiščarjem posrečilo pogasiti goreče strelivo. Vsi so bili za ta hraber čin odlikovani s hrabrostnimi svetinjami.
Ta noč mi ostane nepozabno v spominu. Drugo jutro se je šele videlo posledice te strašne noči. Žrtve so bile kmalu odnešene in pokopane. Soteska se je kmalu drugi dan izpraznila. Lah pa je potem še par dni streljal vanjo.
Za to laško uslugo so se naši potem zelo bridko maščevali in opustošili laški tabor ob glavni cesti na levi in desni. Z obilnimi obrestmi so bili plačani. Mi in Kala-breži si bomo to noč zapomnili. —ič.
Vojaške vesii.
Padli slovenski junaki.
Fornazarič Leop. (roj. 1892, Šempas) padel 11. okt. 1916. — Trobec Rafael (roj.
1881,	Šmarje pri Gorici) padel 11. okt. 1916.
—	Škarabot Franc (roj. 1874, Šempas) padel 12. okt. 1916. — Obid Janez (roj. 1892, Cirkno-Tolmin) padel 13. okt. 1916. — Skok Ivan (roj. v Trebuši 1881 ali 1892) padel 11. okt. 1916. — Gleščič Vinko (roj. 1875, Osek pri Gorici) padel 12. okt. 1916,
—	Štucin Ignac (roj. 1895, Šebrelje-Tolminj padel 26. okt. 1916; — Tratnik Mih., roj.
1882,	Volče (Tolmin), padel 26. okt. 1916. —• Drolc Ivan (roj. 1893, Podbrdo) padel 27. okt. 1916. — Gruden Franc (roj. 1895, Št. Viška gora, Tolmin) padci 31. okt. 1916.
—	Kerševan Jožef (roj. Gradiška) padel 31. okt. — Pahor Ivan (roj. 1874, Opatje-selo) padel 16. okt. 1916. — Zorč Franc, (roj. 1889, Fonta, Tolmin) padel 1. nov. 1916. — Pavša Anton (roj. 1892, Kožbana) padel 2. nov. 1916. — Hvala Leop. (roj. 1892, Lokavec pri Gorici) padel 1. nov, 1916. — Kračina Ivan (roj. 1889, Berganja, Tolmin) padel 1. nov. 1916. — Zgonik Raf. (roj. 18%, Rihemberk) padel 4. nov. 1916.
—	Mozetič Jožef (roj. 1896, Renče) padel 4. nov. 1916. — Černe Edv. (roj. 1895, Renče) padel 1. nov. 1916. — Goljevšček Artur (roj. 1882, Kanal) padel 1. nov. 1916.
znam — na dom on misli! Živa slika v pre-lestnih barvah! —
Tako potekajo ure in dnevi, krvavi boji v poletjih; v snegu in mrazu — zime. In skoro se bliža že nova pomlad — neznana še, a gotovo kruta, — vendar nihče ne obupuje, — nasprotno, marsikdo skrivaj ugiblje že o svetem miru--
V zadnjih časih nam večkrat svira gramofon; pri »Travijati« pozabljamo na vse; živimo v nekdaj brezskrbnih dneh; žare nam medle te oči, polno kipeče sreče je srce in vsi molče, ko svirati preneha — Poskočni »marš« povzdiguje nam
utrujene noge--; ne primanjkuje nam
snovi iz prošle dobe,--bučen smeh jc
vsepovsod!
»Slovenac i Hrvat« nas prestavi v misleči svet; razpravlja sc in govori. Najlepše so te ure! Tako pozabljamo na vse, medtem ko
se nebo preprega s temnimi oblaki---1
zunaj pada gosti sneg ter brije ostri veter.
Milo se ti Stori pri srcu; občutek imaš, da bi objel vse sovražnike, samo da bi zf-čul: »Prišel je čas tovariš, zdaj gradi tvojo stavbo, udejstvivo naj se tvoje lepe sanje!«
Nenadoma te vzdrami zabrekel strel in že se zavedaš cele situacije! — »Prokletstvol«
Spominjam se prijatelja, — že je ste-gal roko po sreči, ponos mu je sijal iz čr* nih oči; bil je dika velike hiše ter v najlepši dobi--
Sedaj počiva tam na Krasu med skalovjem — večno spanjp. In ko se nanj spominjam, ga zavidam; kajti mnogo slabega sem vžil, premnogo poniževanja že prestal
--in kdo zna, kaj še pride?--
On on se je poslovil častno in s čast-
— Bufolin Leop. (roj. 1884, Podgora) padel 2. nov. 1916. — Carli Peter (roj. 1882, Slap-Sv. Lucija! padel 3. nov. 1916. — Russian Rudolf (roj. 1897, Medana) padel 2. nov, 1916. — Vodopivec Jožef (roj. 1893, Kam-nje pri Gorici) padel 3. okt. 1916. — Huma r Ivan (roj. 1882, Banjšica) padel 21. dec. 1916. — Vulc Edv. (roj. 1895, Cezsoča) padel 28. dec. 1916. —- Trpin Ivan (roj. 1897, Podsabotin, pristojen v Podgoro) padel 2. nov. 1916, — Korenjak Anton (roj. 1881, Biijana) padel 18. dec. 1916. -- Kem-. perle Anton (roj. 1885, Grahovo, Tolmin) padel 28. dec. 1916. — Rijavec Andrej (roj. 1891, Slap, Tolmin) padel 9. jan. 1917. — Korenčič Franc (roj. 1883, Idersko, Tolmin) padel 26. januarja 1917. — Močnik I.udvig (roj. Grahovo, Tolmin) padel 1. nov. 1916.
Odlikovanja.
Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila stotnik 87. pp. Henrik Hubka in nadporočnik 5. bos.-herc. lov. baona Konrad Wresnig. — Vojaški zaslužni'križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: poročnik 7. pp. Tomaž Rauter, poročnik 47. pp. Ludvik Kun, poročnika 47. pp. Danijel Devetak in Miroslav Pessiack. — Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belo-rdečfcm traku je dobil vojni kurat vojne bolnišnice 11/2 Ivan Andolšek. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 17. pp. Josip Schopf, poročnik 87. pp, Josip Storich, nadporočnik 94. pp. Edvarda Kaučič, poročnik 63. pp. Mihael Zdunič in nadporočnik 4. trd. top. p. dr. jur. Matija Zorjan. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rač. podčastnik 5. črnovoj. okr. pov, Josip Devetak, stražraojster Filip Klcnienjak in pešec 87. pp. Franc Košič.
četrtič odlikovan. »Marburger Zei-tung« poroča pod tem naslovom: Nadporočnik Gratzy pl. Wordenegg 5. dragonskega polka, znan po svoji hrabrosti in neustrašenosti, izvrsten inštruktor v izučbi za vojno sposobnih vojakov, med podrejenimi izredno priljubljen poveljnik —- nazadnje je bil poveljnik tukajšnjega kavalerijskega strelskega škadrona — je bil sedaj četrtič odlikovan. Začetkom leta 1915. je naglo zaporedoma dobil oba sig-num laudis, bil potem zaradi posebno hrabrega obnašanja izrednim potom povišan za nadporočnika, sedaj je pa dobil za svoje zasluge pohvalno priznanje vojnega ministrstva.
Vojaški pozdravi.
Najlepše pozdtave vsem Slovcncem In Slovenkam pošiljajo: Četovodja Leopold Križaj iz Senožeč; četov. Franc Pri-mar iz Zadloga; poddesetnik Jožef Bele-har iz Voklega o/i Kranju; Fran Končina" iz Krmelja; Ivan Matkovič iz Imotskega, Dalmacija; Alojzij Janežič iz Celja; Jožef Ifac iz Brež na Koroškem; Ivan Potušek iz Hrastnika; Karel Erčnik, Št, Vid, Koroško; Jože Žlebir iz Štrajn pri Kranju; Andrej Dobrina z P-izeijskega; Ivan Žagar, Hod-grad pri Ljubljani; Ivan Vasle iz Ce'ja. — Dušan Milan Cuderman, Divača—Idrija; Josip Hvala, Idrija; Jožef Trebše, Serpe-nica, Prim.; b an Frank, Vrhnika; Josip Vrviščar, Metlika, Matija Lupša, Radgona; Fran Brvič, Grahovo; Jakob Vodušek. — Štefan Bizjak. F?en Dolinar, Andrej G«želj, Ivan Četrtič, Valentin Bizjak. — Desetnik Čamernik. — Ciril Vončina.
Srčne pozdrave pošiljajo vsem prijateljem in znancem c. in kr. mornariški podčastniki na N. V. L. »Nadvojvoda Fran Ferdinand«: Karel Drnovšek, France
mi; brezdvomno s smehljajem na obrazu
•--ker bil je nad vse vrl!
Nekega večera se nas je iz gotovih okoliščin polastil nek čuden strah; postali smo pusto-topi, polni ironije in cinizma; — brez slovesa smo zlezli v naše »lože«, ne-.jevolni na cel svet in sami nase.
Mučno je takole življenje, ne moreš niti mirno tisto noč zaspati.
Bedak! Čemu si sam greniš že itak grenko kupo tvojega trpljenja? —
Pred nekaj dnevi je Srečko nenadoma med popevko vzkliknil: »Še enkrat na dopust!«
Razširile so se nam oči: domov? Koliko lepih misij! In postali smo veseli ter otožni: domov v domovino! — Vsi bi radi šli!
Pa li pridemo nekoč vsi? In zaorila je:
Oh zdaj gremo---
nazaj še pridemo!
Tako sanjarimo in pričakujemo z velikim upanjem v srcu nekaj lepega, da skoro nepoznanega in vzvišene so naše misli! —
Lepi so teki trenutki in počutimo se zadovoljne.
Gotovo pridejo ti časi, toda tudi mi želimo priti! — Z veseljem nas bo sprejela domovina, vse povsod bo odmevalo:
»So fantje se z vojske vrnili---«
Tedaj šele bo zavladala nova doba, rodila sc bo sreča!---
Tu sneži ter brije sicer pa jc že vseeno precej živahno!
Z iskrenimi pozdravi udani
Arlur Mrevlja.
Deisinger, Mokorel Blaž, France Stupar, | Viktor Kušar, V. Dremel, Ivan Mejač. — J Mnogo pozdravov pošiljajo slovenskim ' družinam, ženam in dekletom: Četovodja Ivan Calligaris, Ivan Antončič, Prosek; Angel Lokatelj, Osp; Benedikt Trampuš, Kostanjevica; Fran Žo rž. Dornberg. — V 6 metrov debelem snegu in ob 24 stopinjah mraza vstrajamo ob svoji možnarski bateriji in mislimo na svoje drage v domovini. Vsem skupaj naš najiskrenejši pozdrav! Desetnik Martin Pctrič, Zemon pri Vipavi; desetnik Pavel Frank, Hrašče pri Postojni; predmojster Ivan Hrib iz Vipave; topničarji: Jožef Tominc iz Ajdovščine; Jožef Abram iz Št. Daniela; Peter Funa iz Štjaka; Mihael Teržan iz Planine, Staj.; Ivan Grbec, Grobelno; Ivan Mlakar, Štajersko; Fran Mizgur, Ilirska Bistrica.
Vojni podporni sklad c. kr. domobranskega pešpolka št. 27.
Poveljstvo nadomestnega bataljona domobranskega pešpolka št. 27 v Admon-tu, ki upravlja imenovani vojni podporni sklad, namerava v kratkem novo razdelitev podpor. Imenovani sklad je bil ustanovljen leta 1916 pri c. kr. domobr. peš-polku št. 27 z določilom, naj se podeljuje iz obstoječe glavnice ter iz časoma doha-jajočih darov in zbirk enkratne podpore v znesku od 50 do 300 K spodaj imenovanim osebam, in sicer: 1. Invalidnemu moštvu lastnega polka. Pripadniki tujih polkov, ki so se bojevali v tej vojni v vrstah dom. pešpolka št. 27 in so postali med tem časom invalidi, nimajo pravice do take podpore. 2. Vdovam, sirotam, dalje očetom in materam padlega moštva dom. pp. Št. 27. Nezakonski otroci niso izključeni. Imenovane osebe lahko priglasijo svojo pravico do podpore le v slučaju, ako je njihovo uboštvo popolnoma dokazano, oziroma ako je njihovo preživljanje vsled smrti enega izmed svojcev v sedanji vojni resnično ogroženo ali ako nimajo pravice do nikake postavno določene preskrbe. Osebe, ki se smatrajo v smislu gori navedenih določb upravičene do podpore iz tega sklada, naj predložijo nekolekovane, od pristojnega občinskega urada in dušnega pastirja potrjene proš-' nje potom pristojnega županstva poveljstvu nadomestnega bataljona c. kr- dom. pešpolka št. 27 v Ad-rn o n t u (Štajersko) najkasneje do konca mesca marca t. 1. Na prošnje oseb, ki so že dobile iz tega sklada podpore v skupnem znesku 300 K, se poveljstvo ne bo oziralo.
Naša društva in naši vojaki.
— Iz Tržiča. Dekliška Marijina družba je poslala veliko knjig m časnikov vojakom na fronto. Zelo hvaležni so za take pošiljatve. Evo par dokazov. G. vojni kurat Škerjanc piše: »Srčna zahvala za poslano v imenu naših junakov. Bog plačaj! Imam v bližini druge bataljone, katerim nihče nič ne oskrbi teh potreb. Zlasti nemških knjig sem se razveselil, ker je precej Nemcev, za katere nisem dosedaj imel ni-kakega berila. Še kaj starega naberite pri dobrih tržiških gospeh. Vse prav pride v dolgi zimi.« — Vojak Karel Novak piše: »Z veseljem sporočam, da sem prejel zavojček s časniki, kar nas je silno razveselilo. Izrekati Vam moram najvdanejšo zahvalo za prijaznost in darežljivost, prav posebno nas je razveselil »Ilustrirani Glasnik«. Najgorečnejšc se Vam zahvaljujemo vsi skupaj za Vašo naklonjenost.« — Ta dokaza naj pričata, kako si naše vojaštvo želi dobrega berila. Pošiljajmo mu ga!
Uradni izkazi izgub.
Iz seznama izgub št. 520. Inf. Jurko Anton, 104. črnovoj. bat., 3. s., Slovenji-gradec, 1891, ujet; inf, Kodrič Ivan, 30. pp., Študenice, 1889, mrtev (10.—11. 12. 1916); sanitet. vojak Kumar Valentin, 9. san. odd., Sv. Križ, 1882, ujet; inf. Miško Leopold, 15. pp., 12. s., Ljutomer, 1882, mrtev (1. 12. 1916).
Iz seznama izgub št. 521, Inf. Arnšek Josip, 27. dom. pp., 7, s., Ljubljana, 1895, mrtev (10.—13. 10. 1916); inf. Balanč Fr., 27. dom. pp., 1. s., Selca, 1883, mrtev (20. —13. 10. 1916); poddes. Bcrdavs Alojzij, 27. dom, pp., 1, s., Videm, 1891, ujet; inf. Carli Jernej, 27. dom, pp,, 2. s., Šebrelje, 1874, mrtev (10.—13. 10. 1916); inf. Čere-nak Ferdinand, 27. dom. pp., 7. s., Dolina, Štaj., mrtev (10.—13. 10. 1916); inf. Cvetko Ivan, 27. dom. pp., 2. s., Ihan, 1888, mrtev (umrl v ruskem ujetništvu 25. 5. 1916); lovec Duh Ivan, 7. lov. bat., Krško, 1891, ujel; inf. Ercek Franc, 27. dom. pp., 3. s., Krško, 1392, ujet; inf. Gleščič Vinko, 27. dom. pp., 9. s., Osek, 1875, mrtev (10.—13. 10. 1916); poddes. Jančar Franc, 27. dom. pp., 1. s., Ljubljana, 1888, ujet; lovec Janežič Franc, 7. lov. bat., Slivnica, 1888, ujet; inf Jerala Franc, 27. dom. pp., 7. s., Kranj, 1895, mrtev (10.—13. 10. 1916); inf. Konič Josip, 27. dom. pp., 1. s., Ozeljan, 1889, ranjen in ujet; inf. Kosec Ivan, 27. dom. pp., 1. odd. stroj, p., Vodice, 1886, ujet; inf. Kralj Anton, 27. dom. pp., 7. s., Novo mesto, 1897, mrtev (10.—13. 10. leta 1916); inf. Krašovec Anton, 27. dom. pp., 3. s., Blagovica, 1885, ujet; inf. Lcban Ant., 27, dom, pp., 8, s,, Solkan. 1883, uiet; sa-
per Ločičnik Josip, 2. sap. bat., 3. s,, Celje, 1898, mrtev (20. 9. 1916); inf. Mandelj Anton, 21. dom. pp., 3. s., Dole, 1886, ujet; inf. Merkelj Ivan, 27. dom, pp., 7. s., Selca, 1896, mrtev (10.—13. 10. 1916); inf. Medic Jakob, 27. dom. pp., 7. s., Sclišče, 1872, mrtev (10.—13. 10. 1916); poddes. Milavec Franc, 27, dom. pp., 7. s., št. Jurij. 1897, mrtev (10.—13. 10. 1.916); lovec Mlekuž Matija. 20. lov. bat., Bovec, 1882, ujet; inf. Moderiera Tomaž. 27. dom. pp., 2. s., Polšnik. 1896, mrtev (10.—13. 10. 1016); inf. Petek Josip, 17. pp., 5. s,, Nevlje, '>875, mrtev (21.—25. 10. 1916); inf. Polenc Anton, 27. dom. pp., 7. c., Zmincc. i876, mrtev (10.—13. 10. 1916); poddes. Radevan Leopold, 27. dom. pp., 7. s., Ljubljana, !895. mrtev (10.-13, 10. 1916); inf. Rant Matiju, 27. dom. pp,, 4. s„ Dev. Mar. v Polju, 1896, ujet; inf. šmid Peter, 27. dom. pp., 2. s,, Rudnik, 1893, mrtev (10,-13. 10. 1916); inf. Stres Karel, 27. dom. pp., 2. s„ Kobarid, 1894, ujet; inf. Trobec Rafael, 27. dom. PP-, 8. s., Šmarje, 1881, mrtev (10.—13.) 10. 1916); inf. Vodišek Ivan, 27. dom. pp., 2. s., Št. Rupert, 1882, ujet; inf. Vončina Karel, 27. dom. pp.. 4. s„ Idrija, 1885, ujet; inf. Zalokar Ivan, 27. dom. pp., 4. s,, Gorje, 188, mrtev (umrl v ruskem ujetništvu); inf. Zdravič Jakob, 27. dom. pp,, 2. s., Kočevje, 1884, mrtev (10.—13. 10. 1916); inf. Zorat Ivan, 27. dom. pp., 4. s,, Ruda, 1889, ujet; patr. vodja Zorman Pavel, 20. lov. bat., 2. s., Št. Peter na Krasu, 1886, ujet; inf. Žvan
«o«o' 27• dom* PP" 7' s- Zgornje Gorje, 1888, mrtev (10.—13. 10. 1916)..
Nova lopne cerKev v Mlrai peči.
Iz Mjrne peči se nam piše: V vojnem času zidana župna cerkev je končno dovršena. 25. januarja je bila kolavdacija. Komisija je zgradbo odobrila s pristavkom, da je bila cela zgradba v splošnem po odobrenih načrtih strokovnjaško z dobrim materijalom ter v okviru odobrenega proračuna zgotovljena. (Kolavdacijska razsodba.) Težavno zidarsko delo jc bilo poverjeno 9. maja leta 1914. stavbnemu mojstru Ivanu Ogrin. Kako je delal? 15. maja so prišli pod vodstvom polirja Fr. Groma prvi delavci — 6 zidarjev in 5 pomočnikov — ki so postavili barake in začeli 18. maja podirati staro cerkev. 2. junija so začeli kopati temelj in 12. junija betonirati, 24. pa zidati. 12. julija je bil slovesno blagoslovljen temeljni kamen. Ko je bilo zidov-je dovršeno do višine kordonskega napu-|ča, ^ je pa izbruhnila svetovna vojska. Splošna mobilizacija je razredčila delavske vrste tako, da so morali delo prekiniti do 7. septembra. Mojster Ogriu je med tem dobil novih delavcev, tako da jc bila cerkev 22. oktobra dozidana do vrha. Med tem, ko so devali na stavbo les, zidarska dela niso počivala,' ampak jih je marljivi mojster neutrudno nadaljeval. 19. novembra je bilo zidanje dokončano. Še z večjimi težavami se je moral boriti stavbni mojster v letu 1915. Vsled zime je delo počivalo do S. aprila. Ta dan so pa zopet zaceli. 16. julija so pričeli poslavljati opaž za betonski obok. Delo je hitro napredovalo, tako da je bila cerkev že 19. dec. leta 1915. blagoslovljena in zidarska dela v vseh podrobnostih skončana. Za vse delo je dobil mojster primeroma nizko plačilo 52.968 K. — Kdor pregleda datume in upošteva izredne razmere, lahko spozna, kako izboren mojster jc Ivan Ogrin. Njegovo vodilo je: Hitro in solidno! Zgoraj navedene besede kolavdacijske komisije mu jih tudi v polnem obsegu oriznavajo. beda j je g. Ogrin v vojaški službi. Dal Bog, da bi kmalu odslužil in potem dobil še mnogo dela. pri nas.
( ka kontrola na postajah medpotoma nemogoča, zato ne sme radi nje nedostatno-sli trpeti noben uradnik na teh postajah. Krivci so doma le v osrednjih uradih, na | oddajnih, prehodnih in obmejnih postajah. ; Tudi resnični izvoz sladkorja se najbrž ne ujema z dovoljenim izvozom in vsak pri-prost človek mora razumeti, da Švica, v kateri je prosta saharinska trgovina, nc more porabiti sama vsega izvoženega sladkorja. A sladkorni mogotci ume vajo, kako S'.- osladi življenje našim sovražnikom in ogreni domačinom. Kako odkrito izvažeio sladkor, naj pojasni lc-ta slučaj: Pred maio časom ni bilo več dovolj naših železniških voz za izvažanje sladkorja. Da pa se j? moglo neovirano nadaljevati ž njim, se jc vozilo slehrni dan deset praznih švicarskih voz v skupini na neko češko postajo. Ti vozovi so imeli na obeh plateh velike rumene lepake nalepljene, na katerih se je šojiiril napis: »Za izvoz sladkorja iz Avstrije v Švico.« Kako je z dovoljenjem za izvoz različnim kamenim oljem, ki sc nc izvažajo v Švico po posameznih vozovih, temveč v celih" vla-k i h , bi bilo tudi zani-\ivo vedeti*.« Tem zanimivim poročilom nimamo pristaviti ničesar. Kvečjemu sranno morda pričakovati, da bodo oblaoti odločno pregledale stvar. Morda gre za pravilen izvoz za blago v zameno. A kakor nas uče izkušnje, največja opreznost in strogo pregledovanje ne bi škodilo.
r
objavlja dopis uradnika državnih železnic, ki posluje na veliki postaji, listu »Salzbur-ger Volksblatt«, »Izvozna sleparstva niso edino sleparstvo, ki je uganjajo. Ako kdo pregleduje spremne listine vlakom, namenjenih proti Švici, moral bi se čuditi, kako je mogoče, da sc izvažajo v tujino predmeti, ki nam jih v domači deželi merijo na grame. Če se tudi ne oziramo na posamezne vozove, ki vsak dan obloženi prehajajo v Švico, treba je vsekakor obr-riu* P°zornost na živahni izvoz sladovine (Malz), sladkorja in kamenih olj v letu 1916. V tem letu so preko Buchsa izvozili v Svjco najmanj 200 vagonov sladovine, I oleti, ko so izvažali sladovino posebno vneto, sem si delal nekaj časa zaznamke; v tem času je prihajalo na dan štiri do osem vagonov sladovine. Večkrat sem opozarjal više naše oblasti o teh sumljivih tovorih, a dobil sem odgovor: Gospod, ako so priložene voznemu listu predpisane prevozne listine, želcznica ne opravi ničesar ...« Večina tovorov je bila naslovljena na skladišče v Buclisu ali švicarske pivovarne. Pri vsakem voznem listu sc je nahajalo ministrsko prevodno dovoljenje. Carinske listine so bile zaprle v ovitkih in na vsakem voznem listu je bila napisana opazka: »Izvozno dovoljenje se nahaja v Buchsu.« Ob takih razmerah ic bila vsa-
flsiro zime.
Mraz bo jen;al. Iz severne Nemčije in južne Skandinavije poročajo o nastopiv-šem južnem vremenu. Toplina se pomika počasi s severa proti jugu. Na Danskem so brez mraza. Na Syltu in v Menihi kaže toplomer 0, v Mitavi celo eno stopinjo toplote. Na južnem Nemškem in pri nas je zadnje dni že tudi odjenjalo, a ne v toliki meri. Na severnovzhodpem bojišču je šc hud mraz, v Vilni npr, 16 slopinj mraza. Na zapadnem bojišču znaša poprečna temperatura 10 stopinj pod ničlo.
Bodi kakorkoli, toliko jc goiovo, da smo najhujše prestali. Pa naj su zima šc tako mrgodi in naj še t^kp* pritiska, no bojimo se je več, ker vemo, da gie njen čas h kraju. V dobrih štirinajstih dndi imamo »mesec vijolic« in z njim »meteoiologično pomlad, v petih tednih imamo . /koledarsko« poiplad, v dveh mesecih • zeleno grmovje in drevje! Zimeje konec in sedanja njena »ofenziva« je zadnja. Tako jc tudi z našimi sovražniki, ki se pripravljajo na zadnji naval, ki se bo kakor vsi dosedanji razbil ob pasih junaških .arkadah. In nato pride mir!	• : ■
Zaduši!! bi se bili kmalu naši možje in fantje, ki delajo na Tirolskem kot železhi-: ški delavci. Zakurili so. si bili neki večer v štedilniku in predno so Sli spat, so zaprli dimnik. Razvili so sq plini in napolnili sobo, tako da so bili J.van Roprei iz vele-sovske občine, Andrej Žargej in Ivan Jenko iz Cerkelj v veliki nevarnosti, cla se za-duše. Ko so se zbudili i.n hoteli napraviti luč, so ss drug za drugim onesvestili in padli po tleh. Ropot je zbudil tovariše v spsedni sobi, ki so prišli, gledat, kaj je in nato brž odprli okna. Oposveščenci so se nato kmalu zopet zavedli in zahvalili Boga za rešitev. Vsi pošiljajo iskrene pozdr.avc.
Ostra zima v Istri, Dne 28. jan. je bil v Istri lak mraz, da je zmrznjl kovač Luka Urh (^Grčon) iz Pregorja. Sel je iz Podgrada čez Javorje domov in je napoti omagal.
Volkovi se klatijo v celih tolpah po Bosni in Hercegovini. Napravili so že mnogo škode.
Mariborsko plijiarno so zaprli zaradi pomanjkanja premoga.
Na Reid dovolj premoga. Reški ; Gior-nalec poroča, cla jc na Reki dovolj premoga in da se ni bali pomanjkanja tudi v bodočih mesecih, tembolj ker je kritična doba že premagana.
Tisa zamrznila. Druga največja reka na Ogrskem Tisa jc od Tokaja do Titla zamrznila.
Zima v Švici, V Oberengadinu je nagnal sneg zajce prav v vasi iskat si hrane; v Bergellu so ujeli celo živega orla.
Mraz v Sibiriji, O Božiču so imeli v Sibiriji 40 stopinj Celzija pod ničlo.
arujte za uboge goriške begunce obleke iti denarja, j^tujna potreba! SDarove je pošiljati posredovalnic? za goriške begunce, jujubljana, 2)unajska cesta.
Baron Burmo o ve:esrDskl agilacijl no jagu.
Dunaj, 16. febr. Skupni finančni minister baron Burian je pri svojem sarajevskem obisku izjavil poročevalcu »N._ Fr. Pr.<, da ie zcV> zadovoljen s potovanjem.
Razun malega .dela zapeljanih ie prebivalstvo Bosne in Elercegovinc, kojib sinovi so se na bojiščih bojevali s priznanim odličnim junaštvom, patriotično in lojalno. Za obžalovanja vredne dogodke, ki so se dogodili in so posledica dolgoletnih, skrajno tihe velesrbske agitacije in katerih ni bilo opaziti samo v Bosni, ampak tudi v drugih deželah slovanskega juga, nc smemo odgovornosti naprtiti celemu ljudstvu. Mala Srbija bi si nikdar ue drznila tako izzivalno in drzno nastopiti, čc bi si ne bila gotova ruske pomoči. Minister jc izjavil, da je bosanski sabor v zadnjem času svojega obstoja zelo prekoračil svoj delokrog. Zaupno in polno nade gleda v bodočnost dežele. S toplimi, priznalnimi besedami je govoril o deželnem predsedniku generalu Sarkotiču.
Poostreno podmorsko vojsko.
Plovba na Sredozemskem morju ustavljena.
Čarih, 16. feb. Iz Marseille se javlja: Ker je bilo v zadnjih dneh toliko ladij potopljenih, so na celem Sredozemskem morja ustavili trgovinsko plovbo.
En sam podmorski čoln potopil v 24. urah 51.800 ton.
Berlin, 16. feb. Uradno: Neki naš podmorski čoln je v 24. arah zopet potopil; eno pomožno 20.000toosko križarko, dve pomožni križ ar ki ali transportna parnika, vsak je obsegal 13.600 ton in en 4600ton-ski transportni parnik; skopaj torej 51.800 ton — Med šestimi parniki in eno jadrnico, o katerih se je 13. t. m. poročalo, da so bili potopljeni, obsegali so 25.000 ton, |e vozil en paniik 1000 ton sena, 1500 ton pšenice in 2000 ton ovsa, drugi parnik pa 5000 ton petroleja v Anglijo.
Ujeti so bili pripeljani: Trije kapitani, dva inženerja in en telegrafist. Dva parnika sta bila oborožena.
Ameriško ladjo »Lyman Law« sežgal avstrijski podmorski čoln.
Washlngton, 15. februarja. (Kor. tu*.) Reuter: Pri Cagliari potopljena ladja »Ly-man Law je jadrnica. Zažgal jo je z bombo neki avstrijski podmorski čoln, ki ni razvil zastave. Življenja ni nihče izgubil.
Združene države po poostreni podmorski vojski že zda) oškodovane 16 do 20 milijonov dolarjev.
Haag, 16, feb. »Financial News« javljajo iz Newyorka: Newyorški borzijanci računajo, da je poostrena podmorska voj-
r< Nevtralni uvoz v Ameriko padel za dve •:«,v:'	tretjini
in b Rotterdam, 16. feb. Londonski »Mor-v ningpost« piše: Nemška podmorska voj-- ska ni prazna grožnja. Potrebni so resni in hitri protiukrepi. Od 1, februarja je padel nevtralni uvoz v ameriška pristanišča že za dve tretjini«
Oborožitev ameriških ladij. / Lugano, 16, februarja. Italijanski listi poročajo: Lansing je v ministrskem svetu nastopal za vojaško obrambo ameriških ladij med vožnjo v Evropo, a vojni minister Barker in mornariški minister Daniels sta zavzemala stališče, da so šle Združene države že predaleč in da se morajo za to ladje ščititi same. Wilson pa sodi drugače in bo najbrže odredil, naj se ameriškim trgovskim ladjam dobavijo topovi.
Pet švedskih parnikov potopljenih.
Stockholm, 16. feb. (K. u.) Na Severnem morju je bilo potopljenih pet švedskih ladij, ki so vozile iz Anglije premog.
Pred Aleksandrijo dva velika angleška parnika potopljena,
Barcelona, 16. feb. (K. u.) Zastopnik Wolffovega urada javlja: Mornarji, došli iz Aleksandrije, poročajo: Od 20. do 29. januarja so podmorski čolni potopili dva s pšenico naložena angleška parnika; eden jc obsegal 11.000, drugi pa 10.000 ton. Aleksandrijski pristaniški delavci pripovedujejo, da prevažajo tam angleške bolniške ladje izključno le vojake in vojno blago v Solun.
Norveške izgube ladij.
Kodanj, 16. feb. Norveška je izgubila mesca januarja 44 ladij, ki so obsegale 66.000 ton.
Izgubljena francoska torpedovka,
Lugano, 16. februarja. (Kor. ur.) Francoska torpedovka 317 jc bila izgubljena 28. decembra m. 1,
Francozi hrez angleških listov.
Geni, 16. feb. Iz Pariza: Prvič od sep-temberskih dni 1914 so že dva dni izostali angleški časopisi in angleška pošta.
Promet med Dansko in Ameriko, Berlin, 16. februarja. Beri. Tageblatt* javlja iz Kodanja: Danes ali jutri se bo odpeljal danski prekmorski parnik »United
States« iz Kodanja v Ameriko. Vozil bo blago in pošto, potnikov ne bo sprejel. Kdaj se otvori zopet osebni promet, šc ni odločeno.
Finski grozi lakota.
Kodanj, 16. feb. (K. u.) -Berlingske
Tidende« javlja iz Haparandc: Finski grozi lakota. Živil je največ lc šc za dva mesca.
Obrat med Italijo in Brazilijo.
Lugano, 16. feb. Agenzia American«
poroča, da so italijanske plovbne dnižbe v Braziliji naznanile, da bodo kljub zapori vzdrževale obrat med Brazilijo in Italijo v dosedanjem obsegu.
Stavkajoči italijanski mornarji-
Curih, 16. feb. V Genovi in v Livornu sta1, kajo mornarji. Tudi iz jadranskih pristanišč mornarji nočejo odriniti na morje.
Preskrba Švice.^
Lugano, 15. februarja »Corriere della sera« poroča: da bodo špansko južno sadje uvažali v Švico čez pristanišče Cette.
Nova pomorska črta iz Brazilije v severno Ameriko.
Bern, 15. febr. (K. u.) »Temps« poroča: V Rio de Janeiro so ustanovili družbo, ki bo vozila z ladjami med Rio de Janeiro in Philadelphio.
Pospešena dela v angleških ladjedelnicah.
London, 16. feb. (K. u.) Reuter: V angleških ladjedelnicah dela zdaj 14.000 več
mož, kakor ko se je pričela vojska. * » *
Motorni čolni proti podmorskim čolnom.
Lugano, 15. februarja. »Corriere della sera« poroča, da bodo nastopali proti podmorskim čolnom z velikimi motornimi čolni, ki bodo zelo hitro vozili in ki bodo oboroženi. Iznajdli so jih italijanski inženirji in so tako nizki, da jih je komaj mogoče videti.
Kako se preskrbujejo podmorski čolni.
Curih, 16. februarja. »Neue Ztiricher Ztg.« poroča: Nemci imajo pripravljene v Zeebriigge plavajoče priprave namenjene za preskrbo podmorskih čolnov. Neki trgovski podmorski čoln vrste »Deutsch-land« se je odpeljal iz Zeebriigge v neznani smeri.
Novi torpedo.
Frankobrod, 15. februarja. »Frankf. Ztg.« javlja iz Haaga: »Daily Chronicle« javlja iz New-Yorka, da so včeraj v Pitts-burgu poizkusili nov torpedo. Iznajditelj pravi, da torpedo sam izpozna poldrugo, miljo daleč bližajočo se ladjo, se odtrga samostojno od kraja, kjer je zasidran in se z brzino 40 vozlov bliža avtomatično sovražni ladji. Torpedo je kupila ameriška vlada.
* * .t.
Avstrija in Združene države.
Kodanj, 16. febr. Pariški listi opozarjajo, da so se razmere med Avstrijo in Ameriko od torka zelo poslabšale. Avstrija je glede na vprašanje podmorske vojske izjavila, da popolnoma soglaša z Nemčijo in da prevzame odgovornost za morebitne posledice.
Napad na nemškega veleposlanika v New-yorku?
Bern, 16, februarja. »Agenzia Havas« poroča: V Newyorku je neki mož planil proti nemškemu veleposlaniku, ko je odpotoval. — Moža, ki je očividno blazen, so takoj prijeli,
Nasprotstva med WUsonom in Lansingom.
Stockholm, 16. februarja. Iz Was-hingtona se javlja: Med državnim tajnikom zunanjih stvari Lansingom in Wilso-nom se je pojavilo ostro nasprotje, ker se Wilson zelo posvetuje z Lansingovim prednikom Bryanom, ki kot miroljub naj-estrejše nastopa proti Lansingovi vojni politiki.
Dva ameriška ministra odstopita, ker nasprotujeta napovedi vojske.
Curih, 16. februarja. Iz Pariza se javlja: Dva ameriška ministra nameravata odstopiti, ker nasprotujeta napovedi vojske, ska že oškodovala ameriško trgovino za 16 do 20 milijonov dolarjev.
Nove mirovne man;iestacije v Wasbing-tonu.
Stockholm, 16. februarja. V Washing-tonu so bile sinoči obsežne manifestacije za mir.
Amerika more mobilizirati 10 milijonov mož.
Iz Curiha poročajo: »Information« je izračunala po ravnokar objavljenih statistikah, da more Amerika mobilizirati deset milijonov- mož.
Grof Bernstorfi o New Torku. Genf, 16. febr. Nemški veleposlanik grof Bernstorff se je bil odpeljal v torek ponoči s posebnim vlakom iz Washingto no. V New Yorku je odšel takoj na parnik • Frcderik VIII.«, ki je dvignil sidra v sre-I do ob 2. uri popoldne. Radovednežem je Bernstorff rekel, da močno upa, da do vojske no bo prišlo. Dalje se poroča, da se je grof Bernstorff pripeljal h Hudsonu ob 8, uri zjutraj. Ostal jc blizu parnika. Poli
cija in trije policijski parniki so stražili parnik. Neki torpedni rušilec jc bil pripravljen za spremstvo »Frederika VIII.« 15 milj daleč od obali.
Povratek groia Bernstorifa.
Kodanj, 16. febr .(Kor. ur.) *Skandi-navien Amerika Line javlja: Naš nev.-yor-ški zastopnik javlja: Parnik »Friderik VIII« sc je 15. t. m. odpeljal iz Newyorka s 611
potiuki, med. njimi 262 članov nemškega veleposlaništva.
Potovanje ruskega finančnega ministra v Ameriko.
Stockholm. '6. febr. Finančni minister Bark potuje r Ameriko, da sklene v?čje transakcije s trustom Guaranty.
Gerard v Parizu. Berlin, 16. februarja. »Voss. Ztg.« po-
in tedaj sc sovražnik ne bo mogel niti za trenotek, cclo niti daleč za svojo črto zopet zakopati. Vprašate, čc bomo mogli nemško fronto prebiti. Da, gotovo, mi bomo to storili, in silno in temeljito. Na mnogih točkah so za obrambo za svojo črto zgradili veliko železniško mrežo. Prvi napadi s« bedo najbrže omejili pesamez-ne tpčke >n bodo negotovo tipanje. Ali mi bomo delili nadaljne udarce, dokler ne bo nemška armada popolnoma uničena.«
Ko so Haigo vprašali, čc s s bo to zgodilo letos, je odgovorili - To leto b"> odločilno v tem smislu, dn bomo mi na bojišču iskali odločitve, to sc pravi, prineslo bo dogodek, ki bo dokazal, da ie Nemčija v vojaškem oziru tepena. Mogoče ie, da bo Jo ktc odločitve tudi k*o miru. Vsi želimo miru in bomo storili vse, kar j? v uaši moči, da dosežemo za zeljni uspeh. Mir pa
roča: Iz Berna: Veleposlanik Gerard je -j more priti le po absolutni zmagi, U bo do-odpotoval v Pariz.
Bela hiša v zagati.
Kolin, 16. febr, »Kolnische Zeltung« poroča brezžično iz Wašhingtona: Ugledni državniki izjavljajo, da bi prav radi videli, če bi nemška vlada za zopetno obnovitev prijateljskih razmer z Ameriko pritrdila posvetu, na katerem bi obe vladi razpravljali o vprašanjih zapore na morju in o vprašanjih, ki so v zvezi s podmorsko vojsko. *Koln. Ztg.« jc v tej zadevi poizvedovala za mnenje na pristojnem mestu in jc izvedela, da nemška vlada ni voljna ustaviti ali omiliti podmorske vojske.
Mehikanska nevarnost Združenim državam.
Genf, 16. febr. Po poročilih francoskih listov iz Washingtona se boje, da ne bi Carranza zaprl ameriški mornarici I ?voz petroleja iz Mehike.
Zlata reka v Ameriki.
Rotterdam, 16. febr. Strokovnjaki sodijo, da so se zaloge zlata v Ameriki zadnja leta povišale za 2.700.000.000 dolarjev.
Angleška trgovska pristanišča v vojnem stanju.
Bazelj, 6. februarja, »Daily Chronicle« poroča: V angleških trgovskih pristaniščih, v katera vozijo nevtralne ladje, so proglasili stanje poojstrenega varstva in jih podredili admiraliteti.
... ! Sporazum se namerava polastiti nevtralnih ladij v svojih pristaniščih.
Baselj, 16. febr. Iz Pariza se javlja: Nevtralnim ladjam do 15. t. m. niso dovolili, da bi smeli zapustiti pristanišča sporazuma. »Echo de Pariš« napoveduje, da se bo sporazum polastil vseh nevtralnih la-gij, ki se nahajajo v pristaniščih sporazuma.
Rotterdam, 16. febr. (K. u.) Plovni krogi so vznemirjeni, ker namerava Anglija krniti vse ladje v angleških pristaniščih. Tri švedske ladje so morale izkrcati svoje blago na Angleškem,
Neznosen položaj v Združenih državah.
Amsterdam, 16. febr. (K. u.) »Washing-tonski poročevalec »Timesa« poroča: Ameriško časopisje je včeraj presojalo zelo pesimistično položaj. Položaj je neznosen, ker plovba počiva in ker se je nagromadilo na železnicah blago.
Angleški državni posvet odgoden. Genf, 16. februarja Iz Londona se javlja. Veliki angleški državni posvet v Londonu so morali radi nevarnosti podmorskih čolnov odgoditi.
* . *
Španski častniki v Nemčiji.
Berlin, 16. februarja. (Kor. ur.) Na vabilo vrhovnega vojnega vodstva je došlo v Berlin poslaništvo španskih častnikov. Vodi ga general Ruiz de Santiago. Šoanske častnike sta sprejela maršal pl. Hinden-burg in prvi generalni kvartirni moister Ludendorff. Podali so se predvsem v Berlin, odtam se bodo podali na zahodno bojišče,
sežena s silo orožk. Zavetnike nt motiti nemški predlogi in grožnje.
smejo
Od
Prerokovanje generala lip.
Leto odločitev.
Rotterdam, 16. febr. Douglas Haig, angleški vrhovni poveljnik, je sprejel francoske vojne dopisnike, katerim jc izjavil: »Dve stvari, katerim zavezniki posvečajo svojo popolno pozornost, sta železnice in artiljerija. Mi smo zadnje mesece za našimi črtami zgradili več kot 350 km žcleznic. Kar tiče municije, smo dosegli višek. Svojim zaveznikom lahko dobavljamo več, kot rabijo. Nc gre lc za to, da storimo isto kot sovražniki, marveč jih moramo z veliko silo premagati.«
Časnikarji so vprašali generala Haiga, če se bo vršila velika ofenziva in če Haig upa, da bo mogoče predreti nemške črte. General jc odgovoril: »Ni veliko na tem, če prično Francozi ali Nemci ali mi Angleži. Če prične sovražnik, smo pripravljeni, da ga sprejmemo, in on bo svojo neumnost moral plačati. Mi imamo izvežbane armade in vseskozi izurjeno artiljerijo, tako da se bo poraz sovražnika izpremenil v beg
. Iz vojnega tioko* nega stana pcočajo vojni dopisniki: Od Stilfsersk. prelaza do Krasa se je kljub snegu in nevarnosti plazov vršilo večje število manjših in večjih bojev. Preko Ortlevja in Adrije poizvedujejo letalci in se spuste v zračni boj s sovražnikom, ki jc pri tem izgubil 6 ktaL Avstrijski pomorski letalci so bombardirali Brindisi in Valono, italijanski Caproni pa dvakrat Tvst hi njegova predmestja.
Na Krasu se bore naši možuarji proti italijanskim mornariškim topovom in francoskim havbicam, ki bruhajo granat^, napolnjene s plinom. Velikopotezni, f sipa-jočim ognjem uvedeni ponočni napad je iztrgal Italijanom vrsto jarkov v •ipavski dolini, zahodno od Dornb"vga in ob gornji Soči. V dolini B rente med M o« te Pasubio in Zugno se je zboljšala naša fronta. Na višini 2000 tli ob preksu Torak, kicr so padli prvi streli italijanske vojske, so se naši polastili sovražnega opirališča. Prvi predpomladanski boji so sc za nas končali s plenom: nad 1200 ujetnikov, 18 častnikov, 14 strojnih pušk in 3 metalci min.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. februarja. Uradno:
Neižprcmenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmi.
Italijansko uradno poročilo.
15.	februarja, Na tirolski fronti običajno delovanje artiljerije Severno od Tonfcz-ze smo v polno zadeli sovražno baterijo. Poroča se o usoešnem sunku naših oddelkov proti sovražnim postojankam ob stiku dolin Coldose in Maggiore in ob gorenjem koncu doline Felizon (Boite).
Na Julijski fronti je sovražna artiljerija vnovič ljuto obstreljevala nekatere odseke naših črt vzhodno od Gorice i.a na Krasu. Sovražni napadalni ootzkus pri Šo-bru smo gladko odbili. Z debro merjenim ognjem smo razkropili sovražne pehotne oddelke, ki so se zbrali na višinah vzhodno od Vrtojbe. Sovražna poizvedovalna letala srr.o pregnali z ognjem nsši.h baterij in z našimi letalci.
16.	februarja. Vzhodno od C-orice smo v noči 15. t. m. z našim zapiralnim ognjem pregnali sovražno pehoto, ki ie zbrala pri Sv. Katarini. Poizvedovalni čeie: ki so šle proti našim črtam, smo obkolili in ujeli. Dalje južno ofenzivne poskuse sovražnika proti našim postojankam pri Šobru-Vrtojbi z našim ognjem gladko ustavili. Tekom včerajšnjega dne običajni srtiljcrijski boji na celem bojišču.
Fraucozi o bojih pri Gorki.
Genf, 16. februarja. Matin« piše, da so boji pri Gorici za Italijane nevarni, ker Italijani žal nc pridejo nikdar dalje, kakor do goriških predmestij. Braniti morajo vsako ped zemlje, ker bi tudi malo umikanje zmajalo celo goriško bojno črto.
Izdajalske plošče,
Curih, 16. februarja. (Kor. ur.) Italijanska vlada j« podredila izvoz gramofonskih in fotografskih plošč poostreni kontroli in prepovedi, ker so vojaške oblasti izvedele, da so plošče vporabljali za poročanje vojaških vesti in za sicer škodljive namene.
Pred viharjem v italijanski zbornici.
Lugano, 16. februarja. > Temps ■ poroča: V italijanski zbornici, ki se bo zbrala 24. t. m., pričakujejo viharnih nastopov. Zdaj se še ne ve, če bo opozicija celotno nastopala. Dva prejšnja ministra Giolitti-jeve stranke bosta proti ministrstvu naj-ostrejše nastopila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. feb. Uradno: Neki francoski polk s topovi je
Korce napadel zahodno tega kraja stoječe
avstrijske stotnije in albanske oddelke.
Naše čete so se, ne da bi sc bile «PJlsi{'c
v ostrejši boj, umaknile na svoje višinske postojanke.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 16. feb. Uradno: Severno od Bitolja, v okolici Moglene in ob desnem bregu Vardarja slaboten ogenj topov, min, strojnic in pušk. Vod sovražne pehote, ki je poskušal prodirati proti našim postojankam zahodno od Gjevgjeli, so naše čete z ognjem pušk in bomb vrgle nazaj.' Sovražne ladje so obstreljevale brez uspeha zahodno in vzhodno obrežje zaliva pri Ka-vali.
Francosko balkansko poročilo.
15. februarja. Italijanski protinapad na višino 1050 vzhodno od Paralova nam je zopet pridobil vse izgubljene jarke. Popoldne 13. t. m. zastavljeni sovražni protinapad je bil popolnoma odbit. Nemške izgube 12. in 13. t. m. so znatne. Na ostali fronti ar.tiljerijsko delovanje.
Vojska z Basi In Rnmnni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. feb. Uradno;
Severno Dorne Vatre je preprečil za-
{jlralni ogenj ruski napad. Ob Bistrici So-otwinski smo odbili sunek sovražne patrulje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Berlin, 16. feb. Veliki glavni stan:
Med Vzhodnim morjem in Dnjestrom so se ob snežnem metežu in mrazu le v nekaterih odsekih živahno bojevaln Ob Bistrici Solotwinski so odbile naše prednje straže jugozahodno Bohorodczanov napad Rnsov.
Na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa in pri Mackensenovi Vojni skupini se položaj ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 16. feb. Uradno: Oddelek ruske pehote se je na zamrznjenem rokavu Sv. Jurija poskušal približati naši straži, pa je bil z ročnimi granatami in z ognjem pušk pregnan; pustil je na mestu več mrtvih in ranjenih,
Nova ruska milijonska armada.
Haag, 16. febr. Rusija bo v par mesecih imela pripravljenih nov milijon mož, ker so bili zadnji ponedeljek vpoklicani mladeniči letnika 1898, v soboto pa že dvajsetletni.
Obsojeni rumunski častniki.
Kodanj, 16. febr, »Ruskoe Vedomo-Sti« poročajo: Doslej je bilo degradiranih 8 rumunskih generalov, od teh so bili 4 generali obsojeni na 5 letno ječo. Tudi 6 polkovnikov je degradiranih, 20 drugih pa na drug način kaznovanih; poleg tega je izgubilo šarže okoli 200 mlajših častnikov. Pet vojaških atašejev je bilo oproščenih, bivši ataše v A.tenah pa je obsojen. Odstavljenih je tudi mnogo rumunskih diplomatov.
General Brusilov težko bolan.
Kodanj, 16. febr. Moskovski listi poročajo, cla je general Brusilov težko bolan. Njegovo stanje se je tako poslabšalo, da se boje najhujšega.
Nove odredbe proti Židom na Ruskem.
Iz Krakova poročajo: »Kuryer Cod-zienny« posnema po : Rječi«, da so ruske oblasti odstavile vse židovske člane zem-stev in mestnih zastopov in jih nadomestile s pravoslavnimi zastopniki. Na svojih mestih so pustili samo zdravnike in ranocel-nike.
Revolucionarno gibanje na Ruskem.
Iz Kodanja poročajo 15. februarja: Radi na deleč razpreženih zarot, ki so bile naperjene proti celi vrsti visokostoječih oseb, ter so jim prišli na sled še le zadnji trenutek, je bilo v Petrogradu in Moskvi aretiranih mnogo oseb. Niti teh zarot vodijo notri na Finsko in na Kavkaz, Razen tega se razvija med delavstvom intenzivna propaganda za proglasitev generalnega štrajka. Našli so oklice v tem zmislu. Med kovinskimi delavci je bilo mnogo oseb aretiranih in izdane strožje odredbe za municijske tovarne.
Ruski spomenik v Varšavi odstranjen.
Krakovska »Nowa Reforma« poroča iz Varšave, da so poljska zastopstva izpo-slovala od nemških okupacijskih oblasti dovoljenje, da smejo podreti in odstraniti spomenik, ki so ga bili postavili Rusi na Zielonskem trgu v Varšavi v spomin na udušitev poljske vstaje 1. 1831.
Poljska armada.
Varšava, 16. febr. Provizorični državni svet od armadne legije je izdelane načrte za organizacijo armade z malimi iz-premeipbami sprejel.
C3SZD000C30IZ3
Saro Me ..Slovenca."
E ~~ir"""l| «r-—i« .i—i. -« i
Novi Hoji na zahodu.
Nemška fronta v Champagni sc jc po umiku od Mame do Aisne krepko držala proti vsem navalom. Že sredi februarja 1915, ko so morali Nemci poslati močne sile na vzhodno bojišče, so Francozi tam vprizorili velike napade, ki so kot zimska bitka v Champagni trajali do marca, ne da bi se sovražniku posrečilo potisniti Nemce nazaj. Nič boljše se ni Francozom godilo septembra 1915 v jesenski bitki v Champagni kljub najskrbnejši pripravi.
Februarja 1916 — pred bitko pri Ver-dunu — so se pričeli nemški napadi v Champagni, ki so pa po začetku omenjene bitke prenehali in vsekako imeli le namen, da zadrže francoske sile zahodno od Ar-gonov.
Ko so se izjalovili novi angleški napadi ob reki Ancre, je bil sovražnik sedaj v Champagni presenečen z močnim nemškim sunkom, ki je premagal sovražno fronto v širini 2600 m in globočini 800 m. Protinapadi Francozov niso mogli ničesar izpremeniti na tem uspehu, marveč so le povišali sovražne izgube,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. feb. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Severnovzhodno Armentieresa, južno prekopa La Bassee in pri Somme so s topovi do noči močnejše streljali. Zbiranja sovražne pehote v jarkih severno Armen-tieresa, zahodno Lensa in na obeh bregovih Ancre smo obstreljevali z uničevalnim ognjem. Napadi se zato niso razvili.
Bojna črta nemškega cesar« j c ri č a.
V Champagni in južno Riponta je do-vedel po učinkujoči pripravi s topovi in z metalci min napad naše pehote, ki je bil spretno in junaško izvajan, do popolnega uspeha. Z naskokom smo v Champagne Fe in na višini 104 vzeli štiri sovražne črte v širini 2600 metrov in v globini 800 metrov. Ujeli smo 21 častnikov in 837 mož, zaplenili 20 strojnih pušk in 1 metalca min. Naše izgube so malenkostne. Sovražnik je zvišal svoje izgube ob br^rrnpcšnih protinapadih, ki jih je tudi zvečer in danes zjutraj izvajal proti iztrganim mu postojankam. Na zahodnem bregu Moze so ob sunkih poizvedovalnih oddelkov privedli 44 ujetnikov, večinoma iz tretje francoske črte. Podnevi in ponoči so letalci živahno delovali. Sovražniki so izgubili v zračnem boju po obrambnih topovih in z ognjem baterij 7 letal.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Novi boji na zahodu.
Rotterdam, 16. feb. »Times« poročajo, da imajo Nemci za nove boje na zahodni fronti pripravljenih najmanj 60 divizij svežih čet.
Omejitev francoskih dnevnikov.
Geni, 16. februarja. Francoski notranji minister je odredil, da bodo dnevniki odslej izhajali samo dvakrat na teden v znatno zmanjšanem obsegu. Ta odredba je posledica pomanjkanja papirja in barvil.
Eksplozije v mmrcijskih tvornicah.
Pariz, 16. februarja. (K. u.) »Agence Ha vas« poroča: Požar, kateremu so sledile tri eksplozije, je uničil smodnišnico v Neuville-sur-Saone. Pet. oseb je mrtvih, tri pogrešajo. Poleg tega je bilo 52 oseb raijenih, med njimi 40 lahko.
London, 16. februarja. (K. u.) Uradno se poroča, da je včeraj izbruhnil ogenj v municijskih tvornicah v Hertfordsture. Škoda je baje majhna. Dva delavca sta bila ubita.
Nemška podmorska akcija proti Amjleški?
Iz Curiha se poroča: Marcel Huiin napoveduje v listu »Echo de Pariš«, da pripravlja Nemčija proti Angleški pomorsko akcijo v takem obsegu, kot še nikdar poprej.
Toiffl v vojsfti.
Vojni cilj Turčije.
Carigrad, 15. februarja. (Kor. ur.) V zbornici je danes uovi veliki vezir Talaat paša prebral svoj vladni načrt, ki pravi med drugim: Naši sovražniki napovedujejo svojo namero, da nas vržejo globoko v Anatolijo, hoteč nas pregnati iz Carigrada in morskih ožin. Na te smešne grožnje sovražnikov odgovariamo: Mi ne pustimo Carigrada, dokler živi le še en Turek.
Pobratimstvo med Bolgari in Turki.
Bolgarski finančni minister Tončev popisuje v sofijskem »Utru« svoje carigrajske utise. Zveza med obema državama je postavljena na zdrav in trden temelj. Tončev je načel tudi vprašanje carinske zveze s Turčijo in je spoznal, da so Turki pripravljeni za vsak pameten predlog. Carinska zveza je že star Tončev ideaH Minister je končal: Dosedanja turškobolgarska zveza
je bila samo zveza vlad, toda od bitk v Dobrudži in na S trumi, kjer so se turški in bolgarski vojaki bojevali ramo ob rami, da s skupno silo ohranijo Turkom Carigrad in Balkan Balkancem. Od tedaj se jc ta bolgarskoturška zveza spremenila v zvezo narodov, ki se bosta skupno trudila za miren razvoj in srečno bodočnost.
Razna poročil.
Nadškoi groi Szeptycki težko bolan.
Krakovski »Kuryer Codzienny« posnema po »Dzienniku Kijowskem«, da je lvovski nadškof grof Szeptycki težko obolel; ruske oblasti ga nameravajo zato poslati v kako južnorusko mesto.
PL Danki nastopil svoje mesto.
Generalni polkovnik Viktor pl. Danki je 14. t. m. iz Inomosta odpotoval na Dunaj, da nastopi svoje mesto kot kapitan arsierske telesne straže.
Izločitev Galicije,
Krakov, 16. feb. Organizacijski načrt o bodoči Galiciji pride koncem februarja pred sejo parlamentarne komisije Poljskega kluba.
Nemške stranke.
Dunaj, 16. feb. Nemška narodna zveza je imela včeraj skupno zborovanje. Načelnik je častital dr. Steinwenderju, ki je ta dan praznoval 701etnico. Glede cenzure je upati na zboljšanje, ker je pravosodni minister prevzel vso odgovornost. Sprejeli so dogovor s krščanskimi socialci (nemške zahteve) in predlog, da naj vlada čimprej ustvari predpogoje za sklicanje državnega zbora.
Dunaj, 16. feb. Oblast je ustavila vse-nemški dnevnik »Deutsche Presse«.
Oklopni avtomobili Nizozemske.
Berlin. »Berliner Tageblatt« poroča: Nizozemska je dobila iz Amerike dva oklopna avtomobila. Nizozemci nameravajo v svoji armadi uvesti tudi motorne sani.
Združenje med pravoslavno in angl:kan-sko cerkvijo.
Krakov 13. februarja. »Kurjer Cod-zienny« poroča, da se pravoslavni škof Antonij pogaja z ameriškim tajnikom anglikanske cerkve o združenju vseh krščanskih veroizpovedanj. (Podobno vest smo beležili že lansko leto. Op. ur.)
nevne novica
V Vdanostna izjava koroških Slovencev. ^Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« je dne 7. feb. t. T. poslalo v imenu koroških Slovencev na Nj. ekscelenco gospoda ministrskega predsednika Henrika grofa Clam-Martinica sledečo izjavo: Vaša ekscelen-ca! Ker v poklonitveni deputaciji vojvodi-ne Koroške skoraj 100.000 slovenskega prebivalstva ni bilo zastopanega, sili v teh dneh, ko stopajo ljudstva vseh dežel sta-roslavne monarhije pred vzvišeni prestol Habsburžanov, da prejasni cesarski hiši izrazijo prisego večne zvestobe do vladarske hiše in monarhije, tudi slovensko prebivalstvo koroške dežele, da pred stopnicami prestola priseže neugasljivo ljubezen in vdanost do nad vse ljubljene cesarske dvojice, podedovane cesarske hiše in monarhije. Vašo Ekscelenco prosimo, da blagovoli ta naša najodkritosrčnejša in najgloblja čustva na Najvišje mesto sporočiti.
-j- »Nemci, učite se jezikov«. Nemške stranke so doslej vedno pobijale zahtevo, da bi se nemški dijaki morali učiti drugega deželnega jezika. Znani člen 19, celo prepoveduje'vsako silo do učenja kakega tujega jezika. Med svetovno vojno se je posebno na Češkem zaslišal klic, da naj se Nemci učijo češčine in sicer obvezno. »Nemški kljub« na Dunaju je te dni obravnaval to vprašanje. »Pijeva korespondenca« tudi priporoča učenje slovanskih jezikov, Upa, da pridemo tako do oblažitve narodnih sporov. Ker pa prihaja klic tudi iz liberalnih nemških vrst, bo verjetnejša opomba češkega časopisja, da se gre Nemcem za to, da bi njihova inteligenca lažje tekmovala z nenemško po uradih, železnicah in v narodnem gospodarstvu. Zadnjo ugodnost slika v lepih barvah tudi omenjena korespondenca, ki priporoča učenje slovanskih jez'kov za to, da Nemci lahko opravičijo svoj »Drang nach Osten« in da lahko izvršujejo svoje kulturno poslanstvo. Mi se večjega znanja naših jezikov pri Nemcih ne bojimo, naši mladini pa toplo priporočamo pridno učenje nemščine in posebno jezikov v južnem delu monarhije.
—- Deželni predsednik grof Attems v Tržiču. Bliskoma se jc razširila v sredo vest, da poseti naš trg g. deželni predsednik v četrtek 15. t. m., da si ogleda tovarne. V četrtek je bil ves trg v zastavah. G. predsednik si je v spremstvu g. okrajnega glavarja Schitnika iz Kranja ogledal naiorvo predilnico in potem Kozinovo tovarno za čevlje. Ob pol 11. uri je došel v občinsko pisarno, kjer so se zbrali duhovščina, tržni občinski odbor, gg. tovarnarji, uradništvo, učiteljstvo in župani iz okolice z nekaterimi občinskimi odborniki. Naj-
prvo je tu pozdravil v imenu župnije g. župnik Potokar g. deželnega predsednika in za njim tržni župan g. Franc Ahačič. Za vsakega navzočih je imel g. grof prijazno besedo. Obiskal je po sprejemu med drugimi župno cerkev, g. župnika, g. župana, g. Gassnerja in v spremstvu župnika tudi dnevno zavetišče, kjer je našel otroke ravno pri kosilu. Popoldne se je visoki gost odpeljal v Puterhof ter si ondi ogledal baron Bornova podietia.
—	Osebna vest. G. dr. Janko Kotnik je v ruskem ujetništvu nevarno obolel, pa se mu, hvala Bogu, bolezen obrača na bolje,
+ Odlikovanje. Cesar je odlikoval s častniškim križcem Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo ministerialnega tajnika v trgovinskem ministrstvu g. dr. Leona Stare.
—	Dvorni svetn k dr. Oskar pL Mont-long, dosedanji vodja časnikarskega oddelka našega junanjega ministrstva .zapusti svoje mesto ter prestopi v zunanjo službo.
—	Premestitev v železniški službi. G.
revident Franc Blažon je iz Prevalj premeščen v Sinčovas.
-f Novi poletni čas od 16. aprila do 17. septembra. Berlin, 16. febr. (Kor. ur.) Zvezni svet je ukazal, da se prične poletni čas za leto 1917 dne 16. aprila ob 2. dopoldne in da se konča 17. septembra ob 3. dopoldne.
—	Umrl je Franc Benkovič, zvesti član kamniškega Orla. Pri tekmi Orla leta 1914. je dobil priznalno diplomo. Pri vojakih je bil od lanskega leta dalje, Blagemu mladeniču blag spomin!
—	Srebrne rogove ustanovi celovška občina koroškim polkom: pešpolku grof Khevenhuller št. 7, lovskemu bataljonu št. 8, domobranskemu pešpolku št. 4 in koroškemu pešpolku prostovoljnih strelcev.
Sodnik Anton Avsec piše z bojišča: Cenjeni zafrontovec! Nisem si mislil, da bom tudi v tretjič doživel novo leto na bojišču. Predlansko leto sem te dni zmr-zoval v koruznjaku v Bosni, lani sem čepel pod borovcem v Črnigori, letos pa se grejem v prijetno zakurjeni sobi na Tirolskem. Mnogo mojih tovarišev, ki so skupno z menoj zagrabili za orožje, že počiva v hladni zemlji, mnogo jih zdihuje po bolnišnicah, mnogo jih ječi v verigah ujetništva, jaz pa sem hvala Bogu še vedno popolnoma zdrav in čil, kakor sem bil pred 29. mesci.
—	Razpuščeno društvo na Dunaju. Nižjeavstrijsko namesiništvo jc razpustilo slovansko izobraževalno in dobrodelno društvo »Slavija« na Dunaju.
—	Potres v Brežicah. Iz Brežic poročajo nemški listi dne 10. t. in.: Pobesni sunki še vedno trajajo, vendar njih sila že pojema. Med lažjimi tresljaji se še <v£dno čutijo močnejši sunki, a nc več tako močni kakor prej. Profesor geologije na tehniki v Gradcu, Tornquist, je 7. t. m. dospel v Brežice in temeljito proučil potresna pojave. Njegove izjave, temelječe na znanr stveni izkušnji, so znatno pomirile prebivalstvo. On pravi, da dajejo ravno enakomerni p cenejši tresljaji jamstvo, da napetost v notranjosti zemlje popušča. Prebivalstvo je zato zelo pomirjeno in se nc straši več toliko novih sunkov, kolikor preveliki odmori. Prof. Tornquist je svoje izjave izročil tudi glavarstvu.
—	Tatovi na delu. Iz Ajdovca pišejo: V enem tednu je bilo ponoči napadenih 5 hiš in razun ene, kjer so jih pravočasno - Ipodili, vse več ali manj okradene. Silijo skozi okna v prostore, kjer nihče ne spi in kradejo obleko in živila. Najbrže delajo to. cigani, ki se po dnevi skrivajo po gozdih, ponoči pa gredo na lov. Je pač nujno potrebno, da oblast dovoli zanesliivim ljudem orožje, zakar je tudi občinski odbor prosil.
Na štiri leta težke ječe je b:l pred mariborskim sodiščem obsojen 17 letni vini-čarski sin Jakob Kramberger iz ljutomerske okolice, ki je 31. decembra 1916 iz maščevanja ubil 72 letno viničarko Marijo Erhatič.
Težko ranjen je bil na bojišču poročnik Maks Triebnik iz Zagreba.
Doklade hrabrostnih svetinj za civ'1-nc osebe. Civilne osebe (tudi ženske), ki posedujejo hrabrostne svetinje, imajo le tedaj pravico do dotičnih doklad, ako so imeli tedaj, ko je bila svetinja podeljena, avstrijsko ali ogrsko državljanstvo oziroma bosensko-hercegovsko domovinstvo.
—	Rok za gozdarsko skušnjo, ki sc jc doslej vedno vršila mesca septembra, jc c. kr. poljedelsko ministrstvo preložilo na nedoločen čas.
—	Preisk oprostitev na Ogrskem.
»Magyar Orszag« poroča: Vlada je sklenila, da bodo mešane komisije nadzorovale, če so oprostitve posameznih oseb b'le neobhodno potrebne. Trgovinski minister je o tem že obvestil zastopstva industrije, tr-govine in drugih poklicev. Za izvedbo revizije je vojni minister okrožnih revizijskih odborov, ki jim bo predsedoval kak štabni častnik ali pa general. Po možnosti bo navzoč tudi kak voiaški zdravnik.
Zapiranje trgovin in javnih lokalov na Reki. Oblast na Reki je izdala novo nared-bo, glasom katere smejo biti kinematografi odprti vsak dan od 5. ure popoldne do 10. ure zvečer; slaščičarne se morajo zapirati ob pol 8. uri zvečer, mesnice in trgovine jestvin smejo biti odprte od 5, ure popoldne do 7. zvečer. Varieteji, plesne in druge zabavne dvorane morajo ostati do nadaljnih odredb zaprte.
Drevo je ubilo 15. t. m. pri napravlja-nju drv v gozdu 18 letno Frančiško Ver-bajs p. d. Jernejeva iz Vintarjeva, Šmartno pri Litiji. Bila je takoj mrtva,
C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem Deželni urad Ljubljana. Poveljstvo vojaškega stavbnega vodstva v Feldbachu potrebuje za svojo računsko in upravno komisijo več pisarniških moči in sicer invalidov. Sprejmejo se 2—4 knjigovodje z lepo pisavo in če mogoče znanjem strojepisja; nadalje 2—4 gozdarji in 2—4 invalidi trgovskega stanu. Pojasnila daje c. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom, ki se nahaja v ravnatejski pisarni c. kr. drž. obrtne šole, Gorupova ulica 10, I. nadstropje, vrata 33. Uradne ure od 9,—11. in od 3.-5. ure popoldne.
Primorske novice.
Velikodušno darilo. Neka neimenovana gospa v Ljubljani je danes vročila »Posredovalnici za goriške begunce« v Ljubljani znesek 500 K (petsto kron) v pomoč ubogim pregnancem iz Goriške. Bežali so ubogi trpini iz svoje domovine, pribežali so pod gostoljubno streho kranjskih bratov. Ti so jih sprejeli z odprtimi rokami ter jim pomagajo v vseh zadregah. Tudi ta neimenovana gospa čuti v svojem milem srcu s temi trpini ter jim je skušala olajšati gorje na ta. način, da jim je naklonila nad vse velikodušni dar 500 K. Bodi tej dami izrečena tem potom naša najiskrenejša zahvala v imenu teh uboščkov. Kličemo ji iz dna hvaležnega srca: Bog ji povrni obilokratl Da bi našla obilo posnemovalcev, »Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani.
Goriški dež. glavar dr. Faidutti se je udeležil predvčerajšnjega Matičinega koncerta v Ljubliani in se je jako navdušeno izrazil o H. Sattnerjevi v:Soči«.
Odlikovanja bivših goriških redarjev. Bronasto častno svetinjo Rdečega križa z \ojno dekoracijo za izredne sanitetne službe v bojni črti so dobili sledeči bivši goriški redarji: Leopold Orel, Franc Saksi- i 3a. Andrej Ušaj, Ivan Vodopivec, Fran Pe-iejan in Anton Brešan. Vsi ti so bili že enkrat odlikovani s hrabrostnimi svetinjami za izvrstno vedenje — pod granatami.
— Odlikovanja v poštni službi. Cesar je odlikoval v območju noštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu s zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje poštnega asistenta Blaža Ukušič in poštarico Felicito Vižintin, s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje pa poštno odpraviteljico Av-gusto Scherzer in poštno aspirantinjo Zoro Miklus.
Smrtna kosa. Umrl je posestnik v Na-brežini posestnik Fran Kakes^— V Trstu je umrla gospa Terezija Brezovac. — Na Greti pri Trstu je umrl Ivan Grljanc, eden zadnjih iz Nabergojeve garde.
Poziv občinarjem iz Št. Petra pri Gorici. Podpisano županstvo je prejelo od raznih občinarjev izkaznice za oddane kotle; od nekaterih z opombo, kako je to, da so druge občine že dobile plačilo za oddano kotlovino. Prejele so pa tiste občine, katere so imele tozadevne listine komisij v rokah. Za občine Št. Peter, Vrtojba in Štan-drež je pa predsednik tozadevne komisije ob vpadu sovražnika v občino pustil dupli-kate doma. Vsled tega poziva podpisano županstvo vse tiste, ki mu niso poslali še svojih izkaznic, da lo store do konca tega mcseca. Županstvo bo potem izposlovalo na podlagi izkaznic plačilo od strani c. kr, okrajnega, glavarstva.
Opustitev enega brezmesnega dneva na iedsn za Trst in Primorje je predlagalo primorsko namestništvo aprovizacijskemu uradu na Dunaju. Ako bo predlog sprejet, bodo imeli na Primorskem samo dva brezmesna dneva na teden: ponedeljek in petek.
LffiiMe novice.
1; Za dobrodelno predstavo kaioliškc-ga društva rokodelskih pomočnikov, ki bode jutri, v nedeljo, 18. t. m., ob peti u r i popoldne, se bodo dobivale vstopnice dopoldne ob 11. uri v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12, in popoldne pri blagajni Ker bode prireditev jako zanimiva, — na sporedu so tamburaške in pevske točke, solospevi, kupleti in igra »Strah z dolgo roko«, — naj se je udeleže vsi prijatelji mladine v najchilnejšem številu!
lj Z magistrata. Danes dopoldne je g. župan magistralnim uradnikom, ki so bili deležni Najvišjega odlikovanja, na slovesen način izročil te odlike, in sicer rnagi-stratnima svetnikoma Evgenu Lahu in
Janku B 1 e i w e i s - T r s i e n i š k e m u \itežki križ reda Franca Jožefa, računskemu ravnatelju v p. Franu Trdini zlat zaslužni križec s krono, računskemu ravnatelju Ivanu V o 1 c u in nadoficialu Dragoti-nu Š e b e n i k u pa vojni križec za civilne zasluge III. reda. Imenom odlikovancev se je v vznešenih besedah zahvalil mag. svet-nki Evgen Lah. Takoj na to izročil je tudi g. župan mestnemu nadučitelju Janku Jegliču vojni zaslužni križec za civilne zasluge III. reda.
lj Postne pridige za begunce italijanske narodnosti. Dogovorno s prečastitim knezonadškofijskim goriškim ordinarija-tora naznanja podpisana posredovalnica, da se bodo vršile propovedi (pridige) vsako nedeljo in praznik v postu v uršulinski cerkvi v Ljubljani in sicer prvo postno nedeljo, t. j. 25. t. m. ob 3- tiri popoldne, vsako nadaljno nedeljo in praznik v postu pa ob 5. uri popoldne, Prečastiti mestni župni uradi se vljudno prosijo, da tudi oni to na primeren način oznanijo vernikom. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
lj Obletnica laškega zračnega napada na Ljubljano bo jutri. Vsem Ljubljančanom je ta dogodek še v živem spominu. Vreme je bilo takrat krasno, solnčno in toplo. Kljub temu se je napad Italijanom temeljito ponesrečil.
lj Iz mestnega aproviznčnega odseka. Z g. Schreyem se sklene pogodba za najem njegove pekarne do 30. aprila 1918. — Drugi teden se razdele živila, o katerih je bilo sklenjeno v zadnji seji. — Vojaštvo je zaplenilo 2 in pol vagona koruze, katero je mesto že plačalo vomo-žitnemu uradu. Odsek vloži ugovor. — Zadnji čas smo imeli tri dni slabo moko. Moka je bila zopet iz Hechtbergerjevega mlina pri Domžalah, odkoder vedno prihaja najslabša moka, — Nakupljene sveče bo odslej prodajala vojna prodajalna po 1 K 80 vin, zavitek, — Vojaštvo jc pri :>Gosoodarski zvezi« zsple-nilo 1000 kg mila, 1000 kg fig, 16.000 kg cikorije, 10.000 kg sveč, 170 kg olja in sedaj ponuja mestni aprovizaciii milo po 6 K 67 vin. kg, fige po 6 K kg, cikorijo po 4 K 75 vin. kg. sveče po 7 K 95 vin., olic po 18 K. Aprovizac;ia kupi nekai cikorije, fig in olja, ako je blago dobro ohranjeno. — G. župana se pooblasti, da plača nagrado stražnikom, ki so zasledili nekatere pre-kupce, ki so blago izvažali iz Ljubljane. — Mestu je cbliubljeno ?0 vagonov kromn;rja.
lj Četrti koncert »Glasbene Matice« je vnovič do zadnjega prostora napolnil Unionovo dvorano. Glasbena produkcija je ostala na višini prejšnjega večera, le Dvcrakov 149 psalm se nam je hotel zdeti skoro še cgnjevitejši in pa zbor sam je bil zlasti v >Soči« še bolj podžgan, morebiti je vplivala nanj navzočnost skladateljeva, ki mu je občinstvo prirejalo gorke ovacije, da se je moral mojster vendar le pokazati izza balkenovega zidca, za katerim je skromno prikrit poslušal svoje, liubitelie lepe, pestre glasbe tako razvnemajoče delo, delo, ki nam je privedlo leden tako mogočnih vtisov polnega glasbenega življenja.	F, K.
lj Prodaja kaše za otroke do 4, leta. Od ponedeljka, t. j. od 19. februarja 1917 naprej se bode predajala v vojni prodajalni o Gosposki ulici kaša za otroke do četrtega leta in sicer na izkaznice za zdrob z dne 3. januarja 1917. Na vsako izkazn'co za zdreb se dobi 2 kg kaše, Kilogram kaše stane 74 vin. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: št. 1 do 400 v ponedeljek, 19. februarja; št. 401 do 800 v torek, dne 20. februarja; št. 801 do 1200 v sredo, 21. februarja; št. 1201 do 1600 v četrtek, 22, februarja; št. 1601 do 2000 v petek, 23, februarja; št. od 2000 naprej v soboto, 24. februarja,
lj Stara kranjska korenina preminula.
Včeraj zvečer je umrl posebno v Krako-vem dobro znani Jakob K o c m u r , rojen 1. 1838. na Igu, sedaj že mnogo let stanujoč in pristojen v Ljubljano. Mož je služil svoj Čas pri 17. pešpolku ter se bojeval leta 1866, pri Kustoci. Pozneje je bil mitni-Čar, naposled pa postrešček. Starček skoro popolnoma slep, je delal do zadnjega. Bil je zanimiv tip z ljubljanskih ulic. Znal je živo in zanimivo pripovedovati iz svojega pisanega življenja ter se je kot priden samouk in idealno navdušen Slovenec sam toliko izobrazil, da je govoril lepo slovenščino in celo pisal pesmice v narodnem duhu. Nekaj njegovih pesmic so prinesli tudi naši listi. P, v m,!
lj Prodaja jajc v vojni prodajalni v Gosposki ulici se prične s ponedeljkom, dne 19, februarja. Jajca se dobe na izkaznice za moko, označena s št. 1, to je vsi oni, ki dobivajo kruh v Dolinarjevi pekariji. Na karto odpade po pet jajc. Druge številke pridejo pozneje na vrsto.
lj Trgovci z moko se opozarjajo, da je pri oddaji moke odvzeti strankam le desne odrezke za moko, leve odrezke in pa številko pa morajo vrniti strankam, ker se bodo na iste oddajala jajca.
lj Osrednja krušna komisija na magistratu posluje za stranke vsaki dan od 8. do 12. ure opoldne.
'j Kdo sme priti k osrednji krušni komisiji po izkaznice. K osrednji komisiii
smo priti po izkaznice le dotični, ki iz kakega opravičljivega razloga ni mogel priti h krušni komisiji. Ker pa osrednja komisija ne pozna strank iz vseh krušnih okrajev, mora vsakdo, ki pride po izkaznice k osrednji komisiji, prinesti s seboj tudi policijsko zglasnico. Brez policijske zglasni-ce se pri osrednji komisiji ne dobi več živilskih izkaznic.
lj Nove izkaznice za sladkor sc bodo izdajle v petek, dne 23. t. m., pri vseh krušnih komisijah. — V petek, dne 16. februarja 1917, se sladkorne izkaznice radi tega niso mogle izdajati, ker pridejo v veljavo nove sladkorne izkaznice, ki pa na dan komisije še niso bile izgotovljene.
lj Ograja na mesarskem trgu. Po sklepu mestnega aprovizačnega odseka se je napravila na mesarskem trgu, v Šolskem drevoredu, ograja, ki naj omogočuje nadzorstvo nad uvozom in izvozom mesa in špelia. Za mesarske vozove je napravljen vhod le od jubilejnega mosta proti Šolskemu drevoredu. Ograja ima za pešce dva izhoda proti Vodnikovemu trgu in enega proti Pogačarjevemu trgu. Pri vhodu se bo mesarje nadziralo, jeli so pripeljali na trg toliko blaga, kolikor so preje na klavnici klali prašičev in te et. Pri izhodih se bo nadzorovalo, da ne bo kdo neupravičeno odvažal s trga večje množine mesa in špeha. Mesarji bodo v lastnem interesu prisiljeni oddajali meso ljudem na drobno, ker se jim bo sicer takoj odvzela živina.
li Ranjen je bil te dni na italijanskem bojišču Ljubljančan zdravnik dr. Breskvar, sin g. faktorja Blasnikove tiskarne.
lj Poročila se je v Ljubljani gdč. Ida Koncilja z inž, g. H. Korbler.
lj Važno za obiskovalce vojne kuMnje. Urad za vojno prehrano je zaukazal, da se mora v vojnih kuhinjah oddajati karte za mast, moko itd. in da sc brez oddaje teh kart sploh ne sme izročati živil oziroma hrane. Mestna vojna kuhinja bo vsled tega počenši z današnjim dnem od vsakega obiskovalca vojne kuhinje zahteva'a zgoraj omenjene nakaznice, in sicer za 14 dni naprej. Hrana pa se bo lahko še naprej plačevala vsak dan sproti. — Odredba je bila potrebna, da se ljudje ne prehranjujejo na dveh a'i več krajih.
lj Občni Muzejskega drnštva zi Kranjsko se vrši v ponedeljek, dne 5. marca, leta 1917 ob 6. u:: zvečer v društvenih prostorih (deželni t.vjjej, vhod z Bleiv/eisove ceste) z običajnim dnevnim redom. Eventualni samostalni predlogi se morajo p t pravilih naznaniti odboru osem dni pred občnim zborom. — Vse p. t. ude vabimo, da se teiia zboiovanja udeleže,
lj Ušla sta v sredo iz prisilne delavnice gojenca Mazi in Lunder, ko sta cepila drva. Lundra so pazniki takoj ujeli, Mazi pa je skočil v Ljubljanico. Nekaj časa je plaval, potem pa je blizu novega mostu utonil. Oba sta bila prejšnji dan na naboru, toda nista bila potrjena.
ljPozaravljenaf Danes zjutraj sta po kostanjih na Krakovskem nasipu in Pred Prulami dva ščinkavca naznanjala bližajočo se pomlad s svojim veselim »gričev«. Da bi le ne bila prezgodnja!
— Namesto venca na grob umrlemu gospodu Zorcu je darovala družina Tome-tova 20 K za novoustanovljeno sirotišnico : Dobrodelnosti« v Grobljah.
lj Izgubljena je bila v petek po Matičnem koncertu v Unionski dvorani do izhoda črna damska svilena torbica s črno usnjato denarnico in nekaj denarja in svileno pentljo. Dotičnik, ki jo je kazal pri blagajni, naj jo blagovoli oddati v trgovini J. Češnik, ali naznati, če mu je znano, kje se nahaja.
Izgubil se je garderobi Uniona pri koncertu dne 15, t, m, nov črn perzijanski muf. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi vratarju hotela Union.
lj Najdene stvari. V Škofji ulici se je našel denar. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi na Poljanski cesti 23. — Na sv. Petra mostu se je našel bel platnen prtič in ena šolska peresnica z imenom. Vse to se dobi na Poljanski cesti št. 23.
Po sveto.
Denarno pismo s 300.000 K ukradeno. Davčni urad v Beregszasu na Ogrskem je poslal podružnici avstroogrske banke v Marmaros-Szigethu 300,000 K. Ta denar je na potu izginil, in sicer kolikor se je doslej dognalo, že v Beregszasu na pošti ali pa med vožnjo na kolodvor. Storilec je še neznan.
Esperantisti ln idisti so se na kongresu v Stockholmu sporazumeli glede vseh nasprotij in sklenili, da se oba umetna jezika stopita.
Zaprt krematorij zaradi pomanjkanja premoga. »B. T. am Mittag« poroča iz Wei-marja, da so tamkaj zaradi pomanjkanja premoga zaprli mestni krematorij.
Mož in žena smrtno ponesrečila radi psa. Posestnik Mihael Schulz iz Ruprechta v praškem okraju je hotel iz praznega vodnjaka rešiti domačega psa, ki je bil padel vanj. Po lestvi je zlezel v vodnjak, kjer se je tekom let nabrala razna gniloba; vsled
strupenih plinov se jc Schulz takoj onesvestil. Njegova žena mu je hitela na pomoč, a tudi njo so omamili plini, da se jc onesvestila. Moža in ženo so že mrtva potegnili iz vodnjaka.
V gledališčih na Dunaju se prično predstave sedaj ob 6. oziroma četrt na 7. uro zvečer.
— Potres na Tirolskem. V noči na 15, t, m, so čutili v Inomostu .zopet močan potres, o katerem menijo, da je bil tektonskega značaja kakor predidoči.
Dobava čevljev z lesenimi podplati. Pri deželnem odboru se je ao zadnjega časa zglasilo 119 županstev za več kot 7000 parov čevljev z lesenimi podplati. Mnogo županstev potrebuje tako veliko in raznovrstno množino čevljev, da se njihova in tudi druga manjša naročila, ker trenotno ni toliko in takega blaga zadosti razpoložljivega, ter vsled raznih drugih ovir ne morejo takoj oziroma v polnem obsegu izvršiti. Zaradi tega se bo gledalo na to, da dobe zaenkrat vsaj en del naročenih parov. Pozneje se jim bo seveda z ozirom na razt~oJožljivo množino in sorazmerno razdelitev po celi deželi nakazal po možnosti še ostali del naznanjene potrebščine, Zgodi se torej lahko, da prejmejo županstva, ki prosijo za večje množine čevliev, te v nveh .' li tudi več- dobah. Da se omogoči um najenostavnejše razpošiljanje in plačevanje, sc bedo izvršile vse pošiljal ve po pošt' in železnici le o r o t i povzetju, vsled česar naj imajo županstva za to določeni denar vedno pripravljen,
—	Poživljena plovba po Donavi, Bavarski Llovd vozi po Donavi že z 80. ladjami.
—	Meso in klobase za revne sloje. Avstrijski prehranjevalni urad se peča sedaj z vprašanjem, kako preskrbeti nepremož-ne sloje s cenim mesom. Tudi na izdelavo cenih klobas mislijo.
Draginja v Splitu, Iz privatnega pisma posnemamo, da v Splitu ljudje plačujejo belo moko po 15 clo 20 K kg, fižol po 8 K kg in slanino do 5 K kg,
—	Zaradi prometnih teškoc se začasno ustavi sprejem poštnih zavitkov v Turčijo.
Nižjcavstrijski deželni Gdbor je pričel akcijo za razdeljevanje kmetijskega čtiva vojnim invalidom in ranjencem,
—	Zopetna omejitev pava. Štajerske pivovarne so naznanile, da morejo vslecf težav in pomanjkanja surovin oddajati za-naprej samo sc 3 odstotkov mirovne potrebščine.
Feirige iz aluminija to te dni uvedli na Nemškem.
Črsvlji bodo cenejši — na Ogrskem, — Budimpeštanski listi javljajo, da izide te dni ministrska naredha, ki določi cene črevljera, da se tako pride v okom večnemu višanju cen in rasnim špekulacijam. Vse vrste črevljev, ki so sedaj v prometu, je prodati v roku 4 mesecev, a tudi za te se odredijo maksimalne cene, — Tudi pri nas ie vprašanje obuvala postplo akutno.
Na Cetinju prepovedano obiskovanje kavarn. »Cetinjske Novine« poročajo, da je tamošnje vojaško poveljstvo prepovedalo obiskovanje kavarn in zaoovedalo, da morajo iti vsi brezposelni odmetavati sneg.
Kosilo po cenL V Novem Jarku so restavracije v katerih ie dobiti za en cent en krožnik grahove juhe in eno koruzno ali ovseno jed. En cent je približno 5 vinarjev našega denarja.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za darne K 150, za otroke K 1 "20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti zn več p-irov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljen'.
Koledarček avstrijskega mornariškega društva za 1. 1917.'je zopet na' razpolago. V zelo priročni, mali žepni obliki, lično vezan nam nudi zanimive razprave o svobodi morja, o vojni in trgovski mornarici posameznih držav zlasti naše države, kaže nam prapore posameznih držav itd.; vrhu tega ima koledarček za zapiske vsakega dne posebej določen prostore ek. Koledarček se je izdal v vseh avstrijskih deželnih jezikih in se prodaja v prid c, kr, uradu za vojno oskrbo po 1 K 30 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na razpolago -.je še v slovenskem nemškem, ogrskem, poljskem in laškem jeziku in je za vsakega zelo priročen in priporočljiv. Katoliška Bukvama priporoča sledeče času primerne postne pridige:
Aui heiligen Bergen. Fastenpredigten Fackel und Schwert V, vom Pfarrer Engel s pošlnino 2 K 70 h,
Posaunenruie der Zeit. Kriegs-Fasten-Predigten von Pfarrer Johannes Engel s poštnino 2 K 50 h.
Neue Kriegs-Fastenpredigten von 4cr Schrifteitung des »Prediger und Kate-chet« s poštnino 2 K 70 vin.
Pri hemoroldah s krvavenjem debelega črevesa, bolečinah v križu, tiščanju v prsih, utripanju srca, omotici, vzdigovanju in bolečinah pri odvajanju vode prinese ozdravljenje raba naravne »Franz-Josef«-grenčice v mnogih slučajih, vselej pa prijetno olajšavo. Profesor baron pl. Koranyi, predsednik deželnega justično zdravstvenega sveta v Budimpešti, je dognal, da ima »Franz-Josef«-voda mil okus in odvaja že v malih množinah zavžita ugoden učinek proti zaprtju, ki se pojavi tudi po daljši porabi brez vplivov in v najkrajšem času.
44. državna dobrodelna loterija. C. kr. glavno ravnateljstvo drž. loterij priredi XXXIV. drž, Joterijo za civilne dobrodelne namene," katere žrebanje se vrši 22. februarja 1917. kot je razvidno iz igralnega načrta, je ta državna loterija zelo bogato opremljena in nudi s svojimi 21.146 dobitki, ki se vsi izplačajo v gotovini, izredno ugodnosti. Glavni dobitki znašajo 200.000, 50.000, 30.000 K itd. Srečke po 4 K se dobe v vseh loterijah, poslovalnicah razr. loterije, tobaRarnah, davkarijah, poštnih uradih itd.
Spanje noče priti, kadar mučijo človeka bolečine., če trpi vsled prevelike norvozaosti, če začno zopet Doleti stare rano in sploh pri raznih boleznih. Za take slučaje jako dobro služi Feller-jev bol lajSajočl in živcc pomirjajoči fluid iz rastlinskih esenr zn. »Elza-fluid*. O izbornem vplivu tega odličnega domačega zdravila, ki olajSa bolečine, pomirja živce in prinese spanje, priča čez 100X300 zahvalnih pisem. Predvojne cene: 12 steklenic stane 6 kron, na vse kraje poStnine prosto, edino pristen se naroča samo pri lekarnarju E. V. Feller, Siubica, Elzatrg št. 134 (Hrvatsko). Istotam se lahko naročaio tudi Fcllerjeve lagodno odvajajoče rabarbara-kroglice zn. »Elza-kroglice*. — To jc najprijetneje odvajalno sredstvo, ki točno, neškodljivo učinkuje in mu je vsekakor dati prednost pred drugimi odvajalnimi sredstvi, ki dražijo čieves. — 6 škalljic slane 4 K 40 h poStnine prosto. Oboje tu navedenih zdravil naj bi bilo v vsaki hiSi vedno pri rokah. — Mnogi ljudje tožijo zaradi bolečin, ki jih jim povzročajo kurja očesa in si jih režejo z nožetn, kar je že mnogokrat imelo neljube p6sledlce. — Za 1 ali 2 kroni naj bi si taki nabavili Fellerjevo sredstvo zoper kurja očesa in bi jim bilo takoj pomagano.	(—ef—)
Ne prezrite današnlega eg&sa
H

Ob prebridki izgubi našega ljubega, nepozabnega sinka, bratca in vnuka
učenca I. razreda deške šolo
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem za izraženo sočutje ob nenadomestni izgubi. Osobito se zahvaljujemo preč. oo. frančiškanom za obilo spremstvo pri pogrebu, še posebno č. P. Atanaziju, voditelju deške šole, č. P. Akvmu za izraženo in izkazano sožaljc, vsem učencem deške šole za veliko udeležbo, kakor tudi najlepša hvala malim součencem za poklonjeno mu cvetje. Hvala čč. sestram usmiijenkam za spremstvo. Prisrčna hvala velecenjeni rodbini dr. Schegulovi za izraženo sočutje na prebridki nesreči, kakor tudi za ljubeznjivo tolažbo.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Novomesto, 14. februarja 1917.
394
Žalujoči rodbini: TURK-PEGAN.
■ •m. ?:-mi®mmmmm
Kupi s« lepa
C dobrimi dohodki in v lepi legi na Bledu. Prijazno ponudbe z navedbo nainižie ceuc in vseh podrobnosti pod šifro »Gotov.isa 38<:<i na upravo lista.
Kupijo se
vsakovrstni šivalni, pisalni in drugi stroji, tudi že rabljeni, ter kaučuk za dvokolesa in štelaže za prodajalno.
A. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28
prav zanesljiva, slovenščine popolnoma zmožna, z dobrimi spričevali se sprejme s 15. in rcem v mešano trgovino Fforrjail GaJSek-a v Loki pri Zusmn na Štajerskem. — Hrana in stanovame Prosto. Zahtevana plača naj se pri ponudbi navede.
Vsakovrstno
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cone primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča. FR CERAR, tov. .slamnikov v Stobu, pošta in žel. post. Domžale pri Lj.
Kupim
v Šiški, Novem mestu, Kranju ali v bližini. Pismene ponudbe na upravništvo „Stovenca" pod šifro »hiša« štev. 306.
Odda se takoj v najem betonirana
Naslov se poizve pri apravi lista pod št. 361.
z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Vajene strojepisja imajo prednost Ponudbe v nemškem jeziku na upravo »Slovenca" pod štev. 320.
ttifcs&.aga zofeobola
lV/*-'vco. uoiic ni noči iirez spanja, ,1'ideti" 1	uyJ bol pri vothb zubon kr.lsor tudi
" pri najirdovrat. rnvmai. zobnih bolečinah, hjer so odrekla vsa sredstva. I*rt naz>'i! Cenu K 1*50, ■"*•" MTFliB"^ " "•*""	tub K 5-50. — Kikuke
zobne prhline ve.. Snežno liele zobe dose^ete z	/ininn v, do. Takojšnii uf n<'k. Co a
K 2. s st. K J. Kcmeny, Kasebaul. pošt. pr. 12-7. 42 Ogrsko
iina',> k;«r eoodr t.cmpehu denar fe^fU. 3 'ubo K 4'-, 0 '
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Sprejmeta se takoj
v starosti 30—50 let, ki se dobro razumeta na kmečko delo. Oglase sprejema Ivana Šlšbar, Mišaee 3, p. Podnart, Gor.
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
z vodno silo na turbino so pod ugodnimi pogoji takoj profia. Stoji v kočevskem okraju blizu Toplic na Dol. Ponudbe na upravo lista pod »Saga« 307.
Sprejmejo se:
; primerno šolsko izobrazbo. [ za prodajalno.
za li konju.
Drogsdja R. KftNC, Ljubljana,
Židovska ulica.	285
Sprejme so v slalno službo zanesljiv, vojaščino prost (tudi invalid)
Plača dobra, po sposobnosti in dogovoru. I'ri„ jave z opisom osebnosti in sposobnosti ter znhtu-vami ua Ivan liosiša, mlinar, IlovK pr^ Kvaa u.

307
do 2 m dolg, copljcn 10 do 30 cm v prerezu kupuje
Cnlo« lun
napravo umetnega kamna in ce-ncntnih cevi se •Stejo. VpraSa na)"se pri gndbenem podjetništvu
los. Dubsku & Co. - Zagreb.
m
Ponudbo s skrajno ceno, muožirio iu rok dobavo naj se vpoSljejo! Točno plačilo. — Kulnnluo poslovanje! Kupujem tudi mohak, bukov, brnstov les. okrogel in žasrua.
Marija Podboj naznanja v svojem in v Imenu svojih hčerS Marije, /Imalije, Etne in Alojzije, prdužno vest, da je njen Iskrenoljubljeni sin-edincc, ozir. brat, svak in stric, gospod
Lado Podboj
pešec
dne 1. svečana 1.1. na severnem bojišču padel junaške smrti za domovino.
Prerano umrlemu junaku bodi ohranjen časten spomini Ribnica, dn<š 17. svečana 1917.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Za manjšo posestvo v kamniškem okraju os sprejme
v starosti okrog 30 let. — Razumeti mora nekoliko boljše kuho in hišnih opravil in imeti veseljo do vrtnarskega dola. — 1'onudbe pod »Os rbuioa 280« ua upravništvo ,,Slovenca." —
Pred kratkim jo izšla krasna, bogato ilustrovana knjižica
Knjižica je prav primerna za mladino, zato jo je tudi	i
visoki c. kr. deželni šolski svat Kranjski prav soplo priporočil vsem solsislm vods.voiu
Cona 1 K, po pošti 20 vin več, pii večji naro-čitvi primeren poi ust. Prodaja se v Katol. Bukvami v Ljubljani, pa tudi v Kranju (v Iliriji) in Novem mestu Šolska vodstva lahko naročaio knjižico pri izdajatelju Fr. Peiriču, meslucm uuiie iu v Ljubljani, Gtinae, vila „M;!a". 39«
P n občinstvu vljudno naznanjam da prodam za 1 kompletno sobo že rabljeno
z modroci na peresa v najboljšem stanju; proda se tudi nekaj posameznih kosov, kot. omaro, stoli, postelje, obeSalniki itd. — Nadal'o naznanim, da imam veliko zalogo vsakovrstnih
mtaiMl! 'krni
od naipiiprostejše do najfinejšo kakor tudi ko-vinastih. dalie podzglavnike, čevlje, ročne križe, sveče, nagrobne vence, šerpc za nosilce, flore za križ i <1. — Prevzemam
z znanjem slovenskega, italijpnskrga ter zadostna nemškega jezika, želi vstopiti v kako službo. — Piijazne ponudbe pod »Vojna 1917« š . 352 na upravništvo »Slovcnca«.
Izurjena
sprejema delo nli pa gre tudi na tlom. Naslov se poizve pri uprau lista pod št. 3J8.
na vse strani dežele.
M. G G G AL A mizarsko in pogrebno podjet.o na Ble^u.
|$*W83g katera je dovršila 3 letnike učiteljišča z odliko in je izurjena tudi v šivanju, želi nastopiti službo
Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod št. 497.
z 2 ali več sobami ter vporabo kuhinje išče za takoj ali pozneje boljša manjša družina. He-fiektira se luiii na sianovanie, ki^rjc.sedai notri vojaštvo. Ponudbe pod naslovom: tlmeblovano 3>anovan;o 404'« na upravništvo „Slovenca".
v ravnini z lepim hišnim in gospodarskim poslopjem v krasnem in slavnem trgu širas pri špielfeldu na Štajerskem se takoj proda. Natančneje proti znamki za odgovor ali ustmeno pri lastniku Jos. Ssrnec, redar, Jescniee, Gorenjsko.
star 15 let, ter že vajen nekoliko ča vljavs'ieg2 d?la išče mesta pri čevl arskera mojstru, najraje v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenca* pod št. 400.
Bazp^sujem začasno skupno službo 397
Hflfx,u 11
v Skocijanu pri fflokronogu. — Plača 55 kron mesečno, precej štoie, uekaj bere in prosto stanovanje. — Na top takoj. — Prednost imajo samski, vojaščine prosti. — Karel Ček, župnilt.
Naprodaj sta dva lepa
v • v n
iraoinvi
m
v starosti treh mesecev. Franc Dollašek, Ilovica št 5, pri Ljubljani.
H M m li
v Ljubljani ali bližnji okolici z navedbo cene, se Kupi. Ponudba naj se pošljejo na upravo tega lista, pod šifro „Prijazai dom",
/fSJP
! ffl W

boljše rodovino z izvrstnimi spričevali išče slu be za vodstvo aospod>n;slva pri zasebni stranki ali v hoteiu. Vosča je kuhanja, likanja, šivanja perila in vseh domačih del. Govori nemško in italijansko Naslov povo uprava „Slo-veuc^i" pod št. 402.
•«. V
kir ^ J i i ^ ^ i - ^
kije dovršila trgovski tečaj, so sprejme takoj v modno trgovino 405
H2) mas trmama r« 5?
Št. 2075.
V smislu naredbe celokupnega ministrstva z dne 26. januarju 1017, št. 34 državnega zakona, o varstvu najemnikov, in navedbe pravosodnega ministrstva, ministrstva za javna dela ter notranjega ministrstva z dne 31. januarja 1!)17, št. 30 državnega zakona ustanov i so jo v Ljubljani Mostni najemni urad. Krajevni delokrog tega urada obsega v smislu navedene naredbe z dne 31. januarja 1917 mestno občino ljubljansko, kakor tudi občine Moste, Zgornja Šiška ter Vič, v kolikor pripadajo te občine v policijski rajon.
Mestni najemni urad posluje v Ljubljani, Sodna ulica št. 2. pritličje na levo, ter so uradne ure vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne.
Pritožbe radi zvišanja najemnine po 1. juliju 19 G pri stanovanjih, ko-jih letna najemnina ne presega svote po 2000 K, ter pri obrtnih in trgovskih lokalih, kojih letna najemnina ne prrsega svote po 1400 K, vlagati je pismeno ali pa ustno na zapisnik pri mestnem najemnem uradu v zgoraj navedenih uradnih urah. Vendar pa se morejo pismene pritožbo vlagati tudi neposredno na mestnem magistratu.
V Ljubljani, dne 13. februarja 1917.
Meslai nalcstisti ur«; d.

vseh vrst za urade,
društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljublfana, Dvorni trg št. 1.

Volna zapestna ma
liatunčno recul. in re-pds. Nikel ali jeklo K 12 — 10 - :o-— z radij. svetUn. kuzališčem K 16 — SO - K si1— v srebrnem okrovu £ 18 — 24 - ii 28'—, z radij »vet. kazal. K Ho-- 36-»rebrna zapostn.ura
na elast. K 30 — 40— 11 kar. zlata zapestna ura ca elast. K 100 — Iy 120 - K 140 — 3 letno pismeno jamstvo 1'osilja po povzetju. Niknk nziko! Zamena dovoljena ali denar nazai.
Prva tovarna ur lan š€©npad
o. m kr dvorni založnik ilrlls št. 1S53 (Cesko.) >'a željo so vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik.
Vam plačam, nkoVa-	j
5ih kurjih očes: bra-	s
davc in trde kože,	j
tekom 3 dni s Uore-	j
uino in brez bolečin	I uo odpravi
Ci^idlfia sadik©.
Iz državnih drevesnic na Kranjskem so bodo na spomlad 1917 prodajale, dokler jih bo v zalogi, naslednjo vrsto gozdnih sadik:
•1 letne po 6	K
5 ,, ,, 7	,,
3 n n ®	,,
.... 60	„
Smreke.........
„ (presajene).....
črni bori........
kanadski topoli 2-o m visoka
drevesca ....... .
Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo.
Naročila naj sc pošiljajo c. kr. deželnemu gozdnemu nadzomištvu v Ljubljani.	265
1 wff š&UILM H&i
Radi družinskih razmer je takoj naprodaj nova žaga na bencin tik kolodvora v Novem mestu, obstoječa iz dveh navadnih in ene krožne žage, z lepim stanovanjem za gospodarja, zidanim hlevom, velikim skladiščem, vodovodom, lepim vrtom in njivo s potrebnimi dovoznimi poti, ter k takojšnemu obratu potrebnimi vozovi in vsem žagarskim orodjem. Posestvo je popolnoma ograjeno. — Ogled ali vprašanja: I. Kunstl, žage in lesna industrija, Novo mesto.	269
itis-iii alsam. %"ln\°mkpiSzJom
K 1-50, 'J lončki K 4—, G lončkov S 6-59. Stotine zalivalrnc in priznalnic. Kemanj?, Kaschau (liassa) L, poštni predal 12 42 Odrsko. 2831
v hlodih
v polenih in hlodih
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije 1'erezije cesta 13.

r-pimtam j^s
Henrik IVeisz BS
Ustan. 1910. dobavlja po povzetju na-., slednje čevlje v vsaki
MMs
m
velikosti. Hiziko izključen. Zamena dovol ena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dum-skih čevljev K 50.—, K 35. -, K '10.—, K 45. , in K 50.—. Par čevljev za strapac (bakanci) K 40 -, K 45.—, in K 60. -. Par čevljev za gospode K 45.-, K 50.-, K 55.—, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 4 žkatljc kreme za čevlje K 1. — 250
zakon, protokol
S8ow. vol- narodn© pes m-.;
:-: za štiri glasove, 1915. Fran MaroM, LjubSjana, K 1*50 Sn K 1-80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najlepše darilo!
Pa Nalvlllem Dneblustinju Klen.
"u.M..Va!L .V'51'
44. c. Rr. državna loterija
za civiine dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša
tanle na javno na Dunaju dne 22. letela 1917. Srečna stane 4 ton. Sreilia slane 4 Krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zolamts-strasse 5, pri kr. ogr. loterij, ravnateljstvu v Budimpešti IX. poslopje qiavnega carinskega urada, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiltajo poštnine prosto. Od o. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije,)	202
Zahvala.'
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN MOVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Naprodaj je
Podpisana se tem potom zahvaljujeva vsem, ki so se udeležili pogreba pokojnega našega gosp. brata in strica
msgr. Iv. Nep. Murovec
goriškega kanonika
posebno preč. gg. kanonikom dr. Gruden, Suštlik iti Pavletič, preč. c. kr. vojnemu višjemu superioru Klobovsu, preblag. gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Schitniku, viSjemu c. kr. sod. svetniku v pok. g. Rutarju, vsem čč. gg. duhovnikom ljubljanske iti goriške škofije, čč. oo. kapucinom, čast. vodstvu uršulinskega samostana, slavn. obe. zastopstvu škofjeloškemu in vsem goriškim rojakom.
Obenem čutiva dolžnost, da se še posebej zahvaliva preč. g. duh. svetniku flug. Šinkovcu, mestnemu župniku, za njegovo prijaznost in skrb do pokojnega, za obile tolažilne obiske v času bolezni, enako veleč. g. Westru, zlatomašniku, bivšemu duh. sodelavcu ranjkega, in vsem čč. gg. duhovnikom škofjeloškim ter čč. oo. kapucinom. Posebej sva dolžna iskrene zahvale velespoštov. g. Thalerju, trgovcu v Škofji Loki, ki je ranjkega monsignorja sprejel kot begunca gostoljubno v svoj"o hišo, mu pomagal v vseh zadevah pred in med boleznijo in mu konečno Se oskrbel brezplačno lepo okrasitev mrtvaškega odra. Zahvala tudi g. dr. Hubadu, c. kr. midzdravniku, ki je po vseh močeh lajšal bolečine neozdravljive, mučne bolezni, in vsem gg., ki so nam izrazili svoje sožalje.
Škofja Loka, 8. februarja 1917.
Josip Murovec
brat.
Mih. Kragelj, župnik.
nečak.
*) Vsled neugodne poštne zveze došlo zakasnjeno.
395
m*T"f"—t"-*"-""*-- "■HfiiriircrT •r 'i		
	1	S^aBHBBHHim
ZlflllVSllflL
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega srčnoljubljenega, dobrega očma, brata, strica in svaka, gospoda
m
v prijetnem kraju na Gorenjskem tik kolodvora z lepim sadnim in cvetličnim vrtom, zelo ugodna lega na večji cesti, pripravna j za vsakovrstno obrt. Pri hiši so vsa gospodarska poslopja v najboljšem stanju, z obširnim dvoriščem. V hiši se nahaja vodovod in električna razsvetljava. Zraven se prodajo lahko tudi njive in travniki, kolikor kupec zahteva. Naslov se poizve pri upravi „Slovenca" pod št. 322.
IVVesii$s2siali
za poklonjene krasne vence, ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu pokojnikovem tako iz Ljubljane kakor iz Medvod in okolico izrekamo vsem našo globokočutečo zahvalo.
Srčna naša zahvala bodi tudi izrečena slav. Kmetski posojilnici ljubljanske okolice za izraz tolažečem sočutja.
403
Žalujoči ostali.
msE
Baterije, svetilke ter žarnice
vedno v zalogi pri
171
|jSf Ljubljana, Stari trg 4. -^g
MATfflONIS
jedTnstven	NfrJaoue
U svojo J ijj^gpODAVNA N9JSIGLIR1 ANALfriČNOJ j^ppg^j Hi JE POROOiČNO KAKV0CI ftg||g| P1ČH 1
| U |	■ 11 i ® J M »Si»
HMiiinfiwl
CY*.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklmi lasmi, ki sem iih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje ras', brade, in že po kratki dobi daje lasem in biadi naravni blesk in polnos' in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 6, 10 In 15 kron.
Fo pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
Ana Csillag, I, Kotilmarkt 11.
Kdo more dobaviti

4, 5 in 6 m dolgih, 10 cm debelih? Ponudbe na „poštni predal 47", Ljubljana.
Zaloge v Ljubljani: A. Šaeabon in Julius Elbeft.
100 litrov zdravo domače pljaue
osvežujoče, dobro m žejo gaseče ti lahko vnuk sam priredi i mali" i stroški V zalogi an snovi za: auanas, jabolčni);, grcr.adlnc, malinovec, poprova mo-a. muakaleleo, pomcraučnlk, dišečapor-ia vianjevco. Skaziti bo uo moro l'j domača pij: ca se lahkopije polen hladni) I ožim i tudi vroča namesto ruma al. žganja Snovi z natanč. navodilom slane jo ti 12- iran. po povzetju JAN GKOLICH drožorlja pri DSSO 643 ltlorava.
500 krou v ulatu
ie no odstrani krema Grolioh zzra-
vou spadajoiim niiloiK vsu aolnčne pegre, maroso, aalnSne opoUlne, osrce, obrazno rdeoloo itil. in no ohrani kozo min Mostno bvožo in
nežno. Cena K 6'76 s roštnino vred
S | ■ orc m G staesjo K IG' — , 0 puruij
___ K 30-70. V*o hrez ltakih nadaljilih
stroškov. Naulov za naročila
JAN GROLiCH, (irožerija pri angelu, Brno 643, Morava.
Dijamantl za rezaujo stekla za atelelarjo ln domačo rabo.
j St. 1 za steklo v oknih K 3'50. — St. | za nav. močno Rtcklo K 6-30. - Št. 3 za ' vso vrste brušenega stekla K 8'10, St. 4 , za močno brušeno steklo, ucob.lolnno, I in zu zrcala K 1V70. I'ovzutjo ,"ij vinar . vej. Za roelno in solidno blago nmči -1' | JAN OSOUCS, drožerija pri ancolu, .......B3VO 043 Morava.
T?^trk0 10 sredstvo za pomlaienje
S' ranniyaoi i00, ki moče, sveti9 m
»Ivo lane in brado za trajno temno pobarva. I steklenica s poštnino vrou K 3'70.


bleda Uca. L'oinok )o čudovit. ■	s poštnino vre'1
.iS 45. Povzetje 55 vinar. več. Naslov za naročila;
JAN bROLICH, drožerija pri angolu, Urno 643, Morava.
služi za pripravo nadomestka jedilnemu olju; ta nadomestek ne vsebuje oljne maščobe, po okusu pa ga nadomešča in je zdravju popolnoma
prikladen.
Zavitek mahu za pripravo 1 litra tega nadomestka . . K I"—
ali v boljši kakovosti.............. R |*30
zavitek za 2 litra nadomestka boljše kakovosti ... H 2*40
BaSjj se pri m. Španko v Ljubljuni, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2*—. (Tekoč nadomestek se po pošti ue razpošilja.)
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
u L3u5il3s3si!, Kapšfarieua nllca Steo. 6. j

Novo!
Poskusite! *JSm
Novo!
so varstveno zavarovane, zanesljivo močne 5 voltov ter naj se ne primerjajo z manjvrednimi.
HuMlana, Vetra cssia g}. Zt-23
I. edina največja vazpošiljalnica baterij, žarnic in električnih žepnfh svetilk na Kranjskem.
G0LDBATTER1E
Trgovci veiik popust! Zahtevajte ilustrirani cenik!
Prepričajte s
de pri meni kupit« naico-neia • vsakovrstno perilo, čevlje in vse potrebščin« za ilvlljo. Se po Btari coni : voilka /aloga ume t ui Ji cvotllo, nadrobnih vonoev s tra kovi m napisom dokler, zaloga.	I
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOCl RAČUN PO DOGOVORU.
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo l
Sreckovno zastopstvo 11. LJubljana.
p.
vglaSevaiec giasovirjcv is .roo ec slčst/K
Ljubljana, Wo!!sva alte št. 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovirjev, planin in harmonijev. .Ugodna zamena in desetletno jamstvo, špco elni zavod za vglaševanje ter popravila vseli glasbil. ' Vglasevaiec v »Glasbeni matici« ter v vswb slovenskih Mvodih
Sijajna bodočnost
SlavjiobCinstva in gosp. trgovcem priporočam
slamnate Me (šsiise)
in slamnato podplate za čevlje
katero sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Kor je druga obutev tako draga, bodo ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAfi, tovarna slamnikov v Stob-u.
pošta Domžale pri Lohljani. 170
pri „Solaou" za vodo.
Sprejme se krepak
pil J. FLRNDEB, kovaC, Že'eznikl.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema žara ovanja na dožlvstje In smrt, otroški dot. rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri žlvljenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta M4...........................K 173,490.838'—
Stan e garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022'76
V letu 1914. se ie izplačalo zavarovancem na div dendaii i3 Čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namzrava skleniti življensco zavarovanje, veljavno za	ZSOaifOSanjE,
naj se v lastno korisi obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine pros.o.	1439
OTT Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji.
Jfiadje Terezie cesta št. t2.
Ustanovljeno L 1893,
Ustanovljeno 1.1393. v
JU	c r.	i3crw\ud* HJUMUVVJa
Višek letošnje mode.
Bogata izbira vrazličnih kakovostih in barvah.
M. & 6. Skabmi
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št 10.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim amstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz xvo,ega. csscss Zunanjim Vlagateljem so za poši-
ljanje denara na razpolago brezplačno položnice postne hranilnice
Zadruga dovoljaja posojila v odseiih na 7v2, 15 ali 22v2let; pa tudi izven odsekov prati poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijssa posojila praži zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali paroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.843*40 Deležnikov je bilo koicem leta 19i5 19J4 s 15.315 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 8,033.853 kron.
Načelstvo:
Pred sodnik: Andrej Kalan, prelai in stol. kanonik v Ljubljani. L podpredsednik:	il. podpredsednik:
Bogomil Remoo, c. kr profesor	Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani
v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolonc. o kr profesor v Ljnbljani; Zaje Albm, c. kr ra6. ofici al v Ljubljani. Anton «iral|, tajnik Zadružne zve/e v Ljubljani; Ur. itferhar Aio,z;j tjinin vero-učitelj v Lju Ijanl; dr. Jakob ivlohoric, odvetniiki kund.dat v L|ubliam dr. Vran Papež odvetnik v Ljubljani lvaa Sušnik, st.ilni k n nik v l.|ui>l|ani; Anton Sušnih e kt -i* mnazi:ski |.role.-or v Ljubi am. dr. Viljem Scb^oiizer. odvetnik v Ljubljani'' dr Aleš Useničnik, proiesor bogoslovja v L|u«l)ani: fran Vorbic, o kr. uiinna«ijski iirulesur v L,ubham; Ignacij Zapiotnik kutohet v Ljubljnui.
Nadzorstvo:
Pred« ednik: Anion Kržič. c kr prolesoi m kanonik v Ljubljani — Clnni- <Vnton Cadez, kniohei v Liubijnni. H Gruber c. ki. Un rač uiidial v Liubliani ivnn idlaiiar i.iu-lesor, v Ljubljani, Avguštin *,ajo: c. kr. rac. rovideut in posestnik v L ubljani. '
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Telelon št. 41.
C. kr. itffš pri v
Soiošna prometna banka podružnica Milena, orel,
Centrala na Dona:«.- Ustanovljena 1854.-33podraznlc, Uogal mantisi irjg - S». PeSra cesia. Delniški kapital 63,2J3.oaj K R*sem 17,m000 K
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrostovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznib poročil. - Shra njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih rues tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papiriev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih pre alov samoshrambe isiifesi za ognievarno shranjovanjo vrednostnih papirjev, listin, dra^otin itd. pod lastnim zakupom stranko. - llrezplačua rovizija izžrebanih vrednostnin papiriev. - Proinese za vs« ^robmija
Ustmena ln pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsektlat brezplaono. Stsnie denmin vl^i na Uraailno knjižico dne 30 novamjra 1916 H 143 .41110..,
Učenec
se spre)me takoj 15—16 let poštenih stariSev, v mesarijo ALOJZIJ BRECELNIK,
384	Sp. Šiška St. V5,
jo zagotovljena novim srečkam avstr. rudečega križa in turškim srečkam I Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
veliko bogastvo!
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeli. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kron!
PflZOM Blago Pr.Zfllj
so 7'3aki dan podr^žuie!
Stnm tO.
SLOVENEC, dtoe 17. februarja 1917.
Št. 39.
1 Dostavltev j	| Dostavltev 1
| ! takol! f	j 1 takoj! j
Brez pomisteha so
Jos. Petelinca
i/ Sioalni streli najlepše in Easn najprimernejše
_priložnostno darilo._
Ti siroji znamke ..Gntzuer" in „Afrana" so nnjaojš) sedanjosti, šivajo, vezejo (Slikajo), krpajo (mažijo) perilo in nogavice, ter imajo 10letno garancijo, krogijičen, brezsuraen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi pri proste in lusus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	2978
Cim preje ki piš, ceneje kupiš — dobro le v Ljudilani, sv. Petra nas p 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob
vodi, 3 hiša pri «f	nan m
mr Jos. Peteline.
dobivate
v špecijalm trgovini za milo
Mi .
SjillJiiSj i?« Iiba * §t>
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
a	___________•	a
H
8
AffiERIKflNSKI
SLOVENEC
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
j Cenjenim vojakom in slavnim de- 9 ; narnim zavodom priporočamo svoj y
Bančni Oddelek |
Z7x pošiljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. —
5 1006 N. Ghicago St., Joliet, III. USA. j Vse naše poslovanje je zajamčeno!
□□ n^TT » )f« Ig int irnnnr-mL-.nnnnrit ir ■it—ir-^p-^j—:pnq
kupi vsako množino franko vagon
lil.
ii fovorno mm i no i tm
Vpošievajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
c=
"3
o sz
a.
V)
a Z
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikar e, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajoči!! predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
klošičeva cesta št. 6.
maoBErmcsnR'?:.". vrni ?afoesss ■ ■■•mammaaaiii: mmjfummimmt miMHBMH
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo 1
irr, ,iriwiwjBtssraa
Edini slovenski zavod brez tu;ega kapitala ie
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim ikodam is poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17. j
Zavarovanja »prejema proti požarnim Škodami 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobifije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, ozirutna doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjrjavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimveČJe zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Prosekn, kakor tudi po vseb farab nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.

1439
[le puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
osojilnica.

Vloae v »L udsiii posojilnici« so popolnoma va no naložene, ker poso iin ca da e denar na varna posestva na deželi >n v meslih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v las'nem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
brez odbitka renfnoga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 830.000'—. Stanje hrani mh vlog Je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svoj m zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice sc eskomptujejo najboljše.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Izdaia konzorcii »Slovenca«.
Odtfovorni urednik: Jožef Gostinžar. državni oostanec.