Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delarcanr Ameriki a* muj vr( kot HA DAN DOBIVATI , C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na i 'i SVOJ DOM (lm«M mM I >i hMJ ta irtnlhit). :: Citajte, kar Vas zanim« «1 Telephone: CHelsea 3-1242 m» Smrt CUM M*tter Utk. 1*40 at t be Port Office at N« Vork. N. under Act of Cwfrni of March Srd. 187«. ».-i /)M' No. 8 — Stev. 8 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 13, 1942 —TOREK, 13 JANUARJA, 1942 ^/-ii, Volume L. — Letnik L. NOVA JUGOSLOVANSKA VLADA GEN. MIHAJLOVIC JE BIL IZBRAN KOT VOJNI MINISTER. — BIVSl POSLANIK V MOSKVI JE JUSTICNI MINISTER. — VPR AŠANJE POVOJNE ORGANIZACIJE Jugoslovanska vlada v Ix>n-clonu je generala Dtažo Mi-, liajlovicta v priznanje njegovih zaslug, da se «e vodno l>o-ri -proti vpadnikom, imenovala za vojnega ministra. Ob i-stem času je bilo tu< I i naznanjeno, da je bil mesto generala Dušami Sionoviča imenovan za m i ni* trškega predsednika dr. Slobodan Jovanovie. Dr. Jovanovie je bil imeno- Evropi in Afriki se je pojavila potreba za vse zavezniške vlado, da vedno bolj in bolj obračajo svojo pozornost na vprašanja politične in gospodarske organizacije v Evropi po vojni. "Obravnavajoč ta vprašanja ima Jugoslavija igrati va-žno in težko vlogo in je potre- |imo, da jugoslovanska vlada van na to mesto v namenu, da j ni samo prava zastopnica ce-je kabinet ojačen pri svojem j le dežele in more uradno go-deln za rešitev povojnih pro- j vo rit i za Srbe, H nate in Slo-bleniov, kajti novi ministrski j vence, temveč mora biti tudi predsednik je iaboren politik i popolnoma s-posobna prevzeti in je v takih zadevah mnogo j svoj delež v političnih razgo- Spor v nemškem poveljstvu Admiral Doeititz je obdolžil admirala Raeder-ja, da je poročal vesti, brez resničnih podlag. Resen spor v nemškem vrhovnem poveljstvu se je razširil sedaj tudi v mornarici. Do velikega spora je prišlo preneha z ofenzivo proti Rusiji še pred zimo in da se naj armada umakne za črto Holm, med admiralom Eriehom Rae- Smolensk in Ilarkov. derjem in poveljnikom podmornic admiralom Karlom Doenitzem. bolj na mestu kot pa je bil S h novic kot vojak. General iMLhajlovič je med Angleži postal velik junak, ker zna tako sijajno voditi vojno proti Nemcem in Italja-nom. V Srfbiji je že gospodar na 20,"000 kvadratnih miljah ozemlja in z vsakim dnem doseže kak poseben us]>eh. Mihajlovič je tudi v stalni zvezi z vojnimi dogodki tudi drugod in pogosto pošilja brzojavke jugoslovansko vladi v IfiPfljfripn jfi AihyrleiPin v ni Afriki. Dr. Ja. '»vič je odličen jurist 1 r poznuu kot velik prijatelj iAnglije. Bil je rektor beograjskega vseučilišča, predsednik jugoslovanske akademije znanosti in profesor diplomatske zgodovine in ustavnega prava, kakor tudi dekan pravne fakultete 'vseučilišča. Jugoslovanski kabinet je objavil naslednjo izjavo glede povoda za prememibo: ''Vsled ustanovita Atlantskega ča rte rja, vsled vstopa Združenih držav v vojno in vsled zadnjih uspehov demokrat s-kih držav proti osišču v vorih, ki od sedaj naprej mo ta jo priti glede važnih problemov, ki se bodo pojavili. "Ob času prve ustave leta 1941 je bil neposredni problem, ki ga je imela vlada, samo vojaški. Danes pa je umestno, da naj bo vodstvo vlade bolj v političnih kot pa vojaških rokah. Dr. Jovanovie, ki je bil ministrski podpredsednik, u-živa neomejeno zaupanje ostalih ministrov in vseh onih, ki jih zastopajo. vlada bo nadaljevala svoje delo za stalni razvoj ou-nošajev in tesno sodelovanje mod Srbi, Hrvati in Slovenci m za uničenje neprestanega in smofternoga prizadevanja držav o*nšČa med njimi sejati razdor." Generalu Simoviku je bilo poverjeno mesto "velike važnosti za nadaljevanje in po-vzdigo vojnih naporov Jugoslavije." Pozneje je še bilo naznanjeno, da bo čez 124 ur general Mihajlovič stal pred svojim močnim kratkovalovnim radijem in bo podal prU^o kot vojni minister. Doenitz je bil odgovoren za napade podmornic na trgovske in tansportne fKimikc. Doenitz pa je obdolžil admirala Raederja, da je namenoma iz-pa t mi i pravi, da je fcldmar- |r1u ja! 11;n>ak-na h, pretirana po-šal Wilhehii Keitel nenadoma | „ potapljanju angleških Neko poroči |o iz Londona nevarno zbolel. Nek vir. ki se je še vedno iz in zavezniških ladij. Olxlolžil ga je tudi, da ji' kriv, da se ne kaizal resničnega', pravi, da je |*«Tadi toliko podmornic, kot admiral Doeni-tz svojemu pred ' Pa J.e bilo poročano. Ameriška trgovina z državo Peru Zacstopniki Združenih držav se razgovarjajo s peruvansko vlado za nakup pridelkov. — Japonci so bili največji odjemalci za bombaž. tojniku admiralu Raederju očital, da mu je dajal napačna poročila o uspehu podmornic in o možni graosIani v Francijo, da ozdravijo. Ko jim je pi*l> ilo povelje, na zoj>et odidejo na rusko fronto, so s* uprli. Ko so "fTTTi ranjfin v Rusija, jim ni bilo dovoljeno vrniti se na svoje domove, ker so bili v tako žalostnem stanju, da bi se njihvi sorodniki zgrozili, j-ko bi jih videli. Neko poročilo, ki prihaja iz Švice, tudi pravi, da se na rusko fronto vračajo vojaki, ki so se jim le napol zacelile rane. Japonska jc bila v trgovskem ozirn zelo trdna v Južni Ameriki, toda vojna je to trgovino skoro po)>o!no>na uničila. lzm«-d različnega bla^a. ki ga je Japonska lobivaia iz ameriških držav, j«- /.a njo j>o-sebno velikega pomena bombaž, ki je zelo važen za izk.rilih Andov in pw vzh**4~ tisoč domačinov, ou otrok pa do starih ljudi. Seveda je v tej trgvini tudi zapo-lenili več sto tako imenovanih ljudi "i)i'. jih ovratnikov." Trgovina z ibonubažem predstavlja tretino cele trgovine dežele. Ako cena bon;baža pade, tedaj je manj denarja zt. pšeni<*> in druge /ivljenske potrebščine, ki jih je treba dobiti iz drugih dežel. Doslej je šlo največ pe«u-vanskega bombaža v Nemčijo, t(wla zaradi vojne je ta trgovina po|>oInoina zastala. V->le l tejfa se jc peruvanska vlada o-hrnila na Združene države, ki pa tudi niso mogle takoj prevzeti celega pridelka bombaža, ker so za dolgo vrsto let vezane, da ga kupujejo v iOgiptu, ki ga tudi pridela veliko množino. Japonska je zadnja leta v Peru nakuovaia. vedno več gleda, kot trigovina v mirnem času. Za to trgovino se jc tudi pričela zanimati -peruvanska vlada in ker se je bala, da bi prišla .v svoji trgovini pod popolno oblast Japonske, se je obrnila na Združene države in se vsled tega vnše i>ogajanja za trgovinsko pogod#K> med o-heina državama. ii i It tropičnih obronkih teh veličastnih planin. Bombaž raste |h» razsežuih 1-aeijenda!», kjer je za'jioslenih na tisoče delavcev, pa malih farmah in po vrtovih okoli malih koč iz blata. Karkoli raste v Peru, četrtino 'boga-stvo tvon pridelek borubaža in je v njegovem pridelyo van ju zjri>o^!< nilt 10(1 Ameriški admiral prišel v Vzhodno Indijo Admiral Thomas (-. Hart, poveljnik ameriške atlantske vojne mornarice in vrhovni poveljnik Združenih narodov na jugovzhodnem Pacifiku, je s podmornica dospel v Holand-•-'ko Vzhodno Indijo. Prišel je z ameriško podmornico že pred enim tednom. Admiral Hart, ki je že star <>4 let, ki bi moral po f>ostavi iti že v pokoj, je izvedenec v podmornicah in ga je predsednik Roosevelt s posebnim odlokom obdržal še dalje v aktiv- hnnfraža. ker ^ y^w^lL, lm sIu^M^ la na vojno. Tn leta mi ie no- šfei general sir ArchTbnh. W a- ojno. m leta IJH1 je po kupila (»*> otistotkov celevra pridelka. Medtem ko jo prejšnja leta prišla komaj ena japonska trgovska ladja v Linio. glavno mesto Peru, je lansko leto prišel skoro vs;ik dan kak japonski paru i k. Tn angleški in a-meriški diplomati so sjforočili svojim vladam, ora. gajna. Predsednikova glasi: "Narodni interesi zaliteva,-ijo, da ne sme nikjer ipresta-ti delo, ki je polrcft>no za u-«- Ot^anizittg Committee, Emil Rieve, predsednik (Textile Workers Union of A-merica in Robert J. Watt, zastopnik AFL. Za industrijo so naslednji zastopniki: A. W. Ilawkes, predsednik I'hamfber of Commerce, Ro^yer D. Lapham. predsednik Ainerwvii^-Hawai-ian Stemship Co., K. J. MoMil-lan, predsed. Standanl Knitting Mills in Walter C. Teagle, predsednik Sltandard Oil Co. of New Jersev. Nadomestni ki industrijskih zastopnikov so: L. N. Bent, podpredsednik Hercules Pow-(der Co., R. R. Deupree, pred-jsednik Proctor & Gauible Co., James W. Hook, predsednik Geometric Tool Co. in H. B. Horton, predsednik Chicago Bridge and Iron Corporation. mm Na tem zemljevidu :je mogoče videti glavne točke vojnih predelov na Pacifiku. V gorenjem krogu je polotok M a . Singapura, proti kateremu Japonci prodirajo. — V.do-lenjem krogu so Filipinski otoki z Manilo, prestolico. Tuesday, January J 3, 1942 VSTANOVLJEN L. 1>»1 ** GLAS NARODA" (YOICK or TUB nuPLI) '>«n»*tl ami iuMIstW bjr BUtmit PaMjafcing faa^ut;, (A Corporation). rr«nk SatMsr, Prudent; J. Lai«taa. — Place of ba*lne« of tb% ••rrowMon «imI sddrewe« of above oTTWr«: 21« WEST 18tb STUSJtT, SEW TORR, N. I. 49th Year NinxU" >■ :tiutxl ettry day except Saturdays, Suaftaji ■ml Holidays. Sulwrlpilitc Yearly M-. AdwrilwaitDC on Agreement. fa rmic it>Ui velja Hat m Ameriko In Kanado Kl—; aa pol leta — f M «KTt ti 50. - An Ne« York aa ^elo let« K.— : aa pol leta fS SO. Za teoawtvo «a oeio leto $7.—; u (toi lets |3.50, liti Marorta" labaja vaaki dan Isvseaa*! »ot**. nedelj In prtnlkor. •ei AP MKOIM, BI« WK8T lttfc 8TBBBT, NEW TOK*, M. T. Telephone: CHdm t—1M> Poslanica predsednika Roosevelta na kongres Sledeče je izvleček iz po- nega človečansfeva jih bodo po- membne presednikove poskmi-ee o položaju linije, izrečene-dne G. januarja, v kateri je ptretfcednik podal načrt ameriškega vojnega programu. "Duh ameri^ko^a ljudstva ui bi lnikdar višji kot jo danes. Uniija ni bila nikdar tcs-nc.jše ujedinjena — ta dežela ni bila nikdar tfloblje odločna lotiti se velikih nalog; ki stojijo pred njo. (•in Japonske (pri Pearl Har-namenjen kom-šle Hitler in njegovi italijanski in japonski podreJniid bi radi razrušili 11100 Britanske in Rudije in Kitale in Nfcbzenwke — potem pa zdrtržili svoje moči v dosego končnemu poraza Združi nib držav. Oni znajo, da zuiftfefc za na« pontenja /'flia^o za- svobodo. JEKBT LOPRIVŠEK In njegov na plohah Terezlnka Polka Na plkiilneatf—vateek Stv. .M 575 In Dl'QUfS&NE UXIVESSlfl TAMBL'KICA — štv. M 571 Za fas. cenik in crae plo«£ obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 4 2nd Street. New York GRD1.NO VI KOLENDARJI Odkar je bil oglas za velike atenske kolendarje, mi prihajajo pisma v katerih se glase |naročila: 4L-Pošljite tudi meni :tak koiendar." Nekateri pri-uo/e Hčfcaj "JBtianik, drugi niče- sar, tretji j>a vprašajo koliko žico družili potra&fchi za voj-, lia k'olendarJi stanejo I no bodo dali .Taponotpn in Na-! Tfkole nn) ho: Ker kolen" eijetn ndkaj pojma o tem, fcir^1^ stanejo veliko denarja j"? ^pravzaprav dofeogii z narpa dom na Pearl Ilarl>or.1 Na£i delavci 1*0 voljni dela-Oni znajo, da zvn&fr.i za naiBT.tI dolge uro; hjgotavljati več Kot znano, jo r*em čilate-Ijeni dobro znani Peter Zgaga ill urednik Janez Ter/-ek zelo in tudi poštnina stane nekaj, »bolan in te nahaja v Nortb fea to naj #>šlje kdor ga želi /Hndsoft Hospital, 4300 Park bor je bil nas — ustrašiti nas v tnki meri. da bi* odvrnili •svojo indu-strijalno in vojuško silo na Pa- Pomenja zmago za usta novlje-*qe domokraeije — ideal dm-otiranritifžine, enostavna načela navadne dostojnosti in človečanstva. •Oni TOiajo da »maga za i»a«s ponienja zmago za vero. Tega VOJNE NAPOVEDI (Formalne vojne napovedi dandanes {»omenijo manj, kot pa so pomenjwle ali veljale nekdaj. Vojno napove navadno kaka agresivna država, kot 11. pr. Japonska, ki je najprej pričela vojno je šele napovedala. pr. J tu >c prej pričela vojno z napadom na Pearl Harlb^r. nato pa jo cifieno stran ali celo na svojo pa oni bi'ne mogli prtliašati.' lastno kontinentalno obranJbo. j Svet je prcroajbon, da bi dajal Ta načrt SO je izjalovil v ti\o~ "življenjski pro>tor" za oba: I11 v celi sedanji vojni, v katero so zapletene poleg malih vse večje države |wj celem svetu, stalež posameznih držav t vojni ni popolnoma jasen, četudi je vsem jasno, kako si države stoje nasproti in katera država se bori proti tej ali oni državi. Pri vsem teai pa niti v Washingtonu, niti v Londonu vojaški izvedenci ne morejo brez natančne preiskave dognati, !:oo se proti kpmu bori. Pred nekaj dnevi je n. pr. Winston Churchill rekel, da je 30 držav v vojni proti osišču. vojni urad v "VVashingto-nn pa jih je dognal samo 29. Vojaški izvedenci pravijo, da resnični ]Krložaj, ki obstoji med posamezenimi državami v sedanji svetovni vojni še dolgo ne bo pojasnjen. Kot zgled za netočno pojmovanje naj si uži poročilo, ki je prišlo iz Lon uona 8. decembra, to je dan po japonskem napadu 11a Pearl Harbor. To poročilu je naznanilo, da se svobodna Francija z vsemi svojimi kolonijami nahaja v vojni z Japonsko, kakor 7. njenim zaveznicama v os išči Nemčijo in Italijo. Ameriška vlada pa ne priznava vlade svobodne Francije, temveč je še vedno v diplomatskih odnošajih s Petainovo vlado v Vičhvju. Združene države so v vojni z vsemi sovražnicami Anglije, raizun s Finsko, toda tudi vse zaveznice Anglije niso v vojni z Japonsko. Belgija, Grška, Norveška, Jugoslavija in Lukseilburška, kakor so razglasile njihove vlade v izgnan-f tvu, so v vojni z Nemčijo in Italijo, ne pa z Japonsko. NajpomenVbnejša država, ki je skupno z "združenimi narodi" v vojni z osiščem, je mogočna Rusija, toda še ni v vojni z Ja|»onsko. Ravnotako ameriški državi BI Salvador in Panama sta naglo napovedali vojno Japonski, ko je napadla Združene države, toda niste je napovedale Nemčiji in Italiji. V tem oziru vlada še precejšnja zmeda. Toda najbrže bo prišel čas, da bo še zadnjih 26 držav napovedalo vojno vsem državam osišča 111 se bodo s tem zavezale, ali zmagajo ali pa padejo, ravno tako, kot so se zavezale, da separatnega 11 • iru ne bodo sklenile z nobeno državo, s katero so v vojni Preselitev civilnega prebivalstva Gbramlbni odbor v New Yorku izdeluje načrt za premestitev starih ljudi, otrok in invalidov iz New Yorka ter raznih industrijskih krajev države v 18 farmerskih okrajev* v 'državi. Državni komisar za stanovanja Edward Weinfield vodi pregledovanje farmerskih naselbin, da dožene, koliko ljudi bi moglo iz mest priti v kako farmersko naselje. Po farmerskih krajih hodijo od hiše do hiše »zastopniki obrambnega odbora, ki so se prostovolju priglasili, 111 popisujejo, koliko ljudi bi mogla isprejeti kaka farmers'ka hisa. Ravno tako natančno popišejo, kakšna je kurjava, ali je treba tudi prinesti kaj pohištva, kakšne so zdravstvene razmere, kako daleč je šola itd. V tem oziru je bilo pregledovanje že pred nekaj meseci končano v Sullivan okraju in v kratkem bo tudi končano v okrajih Greene', Delaware in Cortlandt. Pa tudi iz drugih okrajev prihajajo poročila, ka kurili I ro jih agent je izdelajo. 84 japonskih divizij Poročilo iz Yidivju pravi, da so Japonci poslali v boj 84 divizij izmed 200 divizij, ki jih (morejo moibilizirati. 30 divizij je na Kitajskem, 16 v Manču-kuo, 26 na Malaji, 7 na Filipi, oih in 5 na Borneo. Amerika bo izdelovala umetni gumij Administrator za zvezna posojila Jesse Jones je nazna-; nil, da je bilo določenih 400 miljonov dolarjev za izdelovanje umetnega gumija, tako da ga »bo dovolj za vojsko in da ga bo v 18 mesecih tudi dovolj za civilno vporaibo. Jesse Jones, ki je obenem tudi trgovski tajnik, je rekel, da bo vsako leto na razpolago 453,000 ton mnetnega in naravnega gumija, kakorhitro bodo za to zgrajene potrebne tovarne. Do 1. julija prihodnjega leta fbodo nove tovarne, katere sedaj gradijo, mogle izdelovati 400,000 ton gumija-na leto. Poleg tega je Jones rekel, da je sedaj na. razpolago 600,000 ton surovega gumija in da je mogoče dobiti 1,000,000 ton že rabljenega gumijft za predelavo in je iz nje£a mogoče pridelati 600 tisoč ton porabilega gumija. Umetni gumij se prideiuje iz petroleja in premoga. Vladni izvedenci pa sedaj izdelujejo načrt4 da bodo zasadili na plantaži 75.000 akrov grme gtivaule, ki ima gumiju slično snov, poleg tega pa bodo tudi v Južni Ameriki gojili več miljonov gumijevih dreves. .]»'m 'namerni. Mi uismo bili omamljeni, nismo bili uslrameni ali zmedeni. RnTjK>lo-ženie mirne in možate odločnosti, ki tu prevladuje, slalto kaze za one, ki so se zarotili in so sodelovali, da umoriio mir sveta. To razpoložen je rz^aža voljo a-meriškegu naroda, naj se prav dobro zagotovi, da svet ne bo nikdar tnko trpel. Zv(zd WnflcA in ffnrim. Junaško ljurfcKo Filipin se 1>o "zrt^bčlo japonskega imjperializ-ma in živelo bo v svobodi, var-nc*«ti in neodvisnosti. Konsolidacija skupnega neira prizadevanja Združenih narodov se uspešno vrši. To je tlrirlan-itna cvrli a solidarnostne I izjave, podpirane v tonu dne 1. januarja 1942 p strani narodov, združenih proti osiščnim velesilam. . Načrt: se pripravljajo tukaj m v tlruarib slh\-nih mest'h za %"zporedno ki sodnužno akcijo. Mi ne Ixmio vodili vsak svojo posebno vojno — vsa! k a posamezna dežela se ne bo borila po svoje. Prvič, odkar so Japonci in fašisti in naciji začeli svojo krvavo pot pri^^vo-ievanja, se močnejše' sile združujejo proti njim. . Mi izmed združenih narodov borno tako razpostavili svoje sile, da bomo mcwrli udariti na skupnes-a sovraižnUca, kjerkoli ce mn more zadati največ š.ko-de. Militarist i v Berlinu in To-kijn so začeli to vonno. Ali na-nakopičene, ogorčene sile š~kup- llllIllillllllKIIIKIIIIIlillllillllKIIHIIIIIIU Hitlerja in Boga. V dokaz t<*ga so naciji stnlaj objavili svojo nakano uveljaviti H\Tojo novo. pogansko vero širom svetit ^—nakano, po kateri bi sv. Pismo in Križ milosti nadomestili "Mein Kanupf " in swjHstSca hi goli meč. "Na^e lastne Mnotre so' jasne; ratreti militarizpin. naložen od vojakih mogotcev na svoja v enem dnevu delo; oendOgttčati, da Jie kolesa tečijo in oi^nji v:o-rijo za »tirindva.^pt ur na ckin Ln seorabo vsakega Btroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako Je treba vporabltti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste 3ele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vredna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane Samo $1.98 N"n ri>ci h- pri: KNJIGARNI Glas Naroda S16 West 18IL Mm-t Now Tori, I tllllltttllflttlllllllltlllllllllllllillllllllHIill i d iti podjarmi vne narode — u-stanoviti »vefljodo gwvora, svobodo •N'er«, =vobo({o od revščine in ^-vobndo od ^traliu vsepovsod na svetu. Mi se ne bcnno u-1 a vili pred dn^tro t£'li ^m^ter — niti se ne l>on>o za*do\oljili, da jili le doseižemo, in potem se umaknemo na počitfik. To pot smo odloremi ne le zmagati v vojni, maiveč tudi ohraniti varnost miru. ki za njo pride. Modern«* metode vojskovanja pa .-nalagajo n#losro ne le strelamin bore'n.ie, manW delovfm.ie in proizvajalide-mnrtk>li orožij za to vojno. Superijornc^t zdrownih narodov tia fitanirfje/h in ladjah nro-ra biti tako pretežnji da se dežele om'^a ne morejo nikdar nfidej^tii, da bi nam kdaj doia- «le v tem. Um r=tno mora tudi biti, da ob pravem času položimo orožje v roke onih ljudi v podiarm-ljenili narod tli. kr kaT čakajo, da bi pograbili prvo priložnost za upor proti svojim nemškm in japonskim zatirateiljem in proti i/d ijalctm v svojih lastnih vrstah, znanim pod razvpitim ilnrenom "Qnislnigov." <*l:m . Jaz s€'in ra-vnotar odposlal navodihio pismo na pristojne departmente in agencije* naše vlade, v katerem sc-m odredil,, naj se ta!koj ukrenejo koraki, da se način naše produkcije poveča tako hitro, da. — 1. V, tem letu 1942, bomo iz-gotovili 60,000 aeroplanov To vključaje 45 000 borbenih aeroplanov, boirtlmikoT, in aeroplanov za zasledovanje. Prihodnje leto 1945 pa bomo pro-duc.irali 325jUX> aerofDlanov, všfevši 100,000 borljeaifli aeroplanov. 2. Ijetos producirali 45.000'tankov: prihodnje leto pa 75.000. 3. Lrtos bolrfo producirali 20.000 protiletalskih kanonov; prihodnje leto pa..35.00G. 4. Ijotofc bomo gradili 8 milijonov ton trgtfvin^kih ladij v prmiefrju » produkcijo 1.100,000 leta 1941. T*- in glične številke za mno- meuja sltrdmje razkošnih stvari in drugih nebis«ta,-enSi stvari. Le ta skrajna l etvica prochik-cije "bo po-s-piešila skrajno zmago. . • • - * no sedaj. On najde pa edinost Volje in ^motfdiio^ti proti nje-linu, ki bo vztrajala, dokler ne bodo razdrte vso njegove erne nakane. t'ian 1k> na«a moč in naša :sredsfcva popoknotna mobilizirana, bomo prešH na napml1 Ave,, WeeJiawkeli, N. J. ' Nekemu »vojemu 'prijatelju, ki ga je obiskat, je rc^el: ' *1 Sedaj itnam mnogo časa za premišljevanje; pa saj drugem ga dela tnili nimam. In v svojem premišljevanju -sem prišel ' ki prepoveduje pro-™ M njegovUi lastnih doma-^^ alkoholllih ]>ijn- voja.- ;kom, mornarjem in mornari-sjle > - vojakom. V prvi s vetov- čili tleli. Abtferiške oborožk.ti do c»perirttle na mnogih točk-jh v Datjnem Iztoku. One bomagajt>č čuvati komunikacije, ki so živ Ne smemo podcenjevati so- potrohnc za Združile vrazn-Jca. On ?e ffl^n m zvit nurode ImeIe 1kk1o sVoje ^ - tli kril t mi hvt^rtlrz i rr»n /a .. ^ -. ... in krut in brezobziren. Za mnoiro let se je pri nravi j;d za ta sam spopad —delal načrte, ■koval zarot}", vežjbal se, oboro-ževal rn boril ku-ili poraz Utegnemo trpeli i hemiS^irbi'm^ biti? rab-ntfdalme udarce. Moramo se ljt,no uapa<1 na ^nerik^. Ako kak izmed naših .sovraž- stojaiik-.' na Britanskih otokih, ki (Ustavljajo bistveno trdnjavo v tem svetovnem boju. Fo-{ma^gale IkkIo braniti to henris-Mi smo že o- jjvro in tml[ pt>ito.ja,nke izvun V Išče se SIVALKE za ŽENSKE KLOBUKE. — Vprašajte pri: SUMMIT HAT 00., MC. 53 WEST 36th STREET, • (m Floor.') NEW YORK CITY z-ivedati def»tva tnle vojne dolge vojne, krv we \n dVaire vrv in e. Xa drui^i strani pa se moramo čuvati priedf defrtrzmorn, občutkom mfogočnfiga poraza. Hitlerjeva propagandna (malina je rabila to orožje zoj>et in zopet š smrtonosnim uspehom"; Ga ne l>o rabila z uspehe**! pri ameriškem ljudstvu. Moramo biti zlasti na straži napram plemenski diskriminaciji v k ate ris i bodi izmeri nje nih grdih oblik. Iliifcler bo zopet skvšal vzbujati n za upanj'i in vunmičenje med onim po.-vi-nse^mkom in dm^rim, ono skupino >n drugo, onim plemenom in drmrim. eno vlado in drago. On -skuša storiti to z nami rav- nikov, rz Evrope ali iz A®xk», !>i spokusil kake dolgoniljaie vpade- potem "samomoruHi'* eskadrov bombnili aeroplanov, storijo to le v nodi, da bi rfstra-havali naiše ljodsti\-o in razdejali našo moralo. Rekli bomo, kot je re*klo ljudstvo Londona: "Ijaiiko to prenašamo." In kar je več, mi moremo to povrniti — in borno povrnili — z obrestmi od obr isti. Mn«?o ljudi vprašuje: 'Kdaj bo ta vojna kcnčina?' Kof»čola se bo ravmo ta4co h>tro. kakoT jo storimio končati potom svojih skupnih prizadI Vanj, snro-jih skupnih moči. svoje skupne (Nadaljevanje na 3: str.) m i! MllIliiiilMIlM Najboljšr prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA bratska, delavska podporna ustanova Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 m PBEMOZENJEr »8,000,000,00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ 4| m Glavni stan: . » 2657-59 S. Lawndale Av6., Chireclliodniea naro-flne proliibicije. Sedanjo predlogo priporča Svetovna pro-bibicijska zveza. Edward P. Gas-ton voditelj te zveze eel o trdi, da bo branila naše mornarje jn vojake pred pijačo in hoiefeni. Tudi- je še ena druga predloga na vrsti, ki .je bolj važna rn lahko povzroči iste posledice. ki jih je imel 18. a-hiendmenrt, in to je "senatna resolucija štv. 21," ki določa ]»opolno narodno prohihicijo alkoholnih pijač- Noben treznomisfeč " držav-iljan noče in ne more odo3>ra-vali kaj takega. Ali bomo zopet prišli nazpj v dobo butle-garstva, tihotapljanja alkohol nih pijač, zločinov in ubojstva, koruficije in prtxla.ie uez Ira-vih in smrtonosniili pfjač? Narod ne potrebuje proliibicije ne Vmiru in ne v Vojni. Kar •potrebuje je razsodno-t in zmimost. Tisti, ki Ae ne zna ž.voji domovini. sama iued visokim? skalami in košatim drevjem. Vsako jutro je peljala oo*a i u napol oibleeena kravo- no pašo. S dla je v senco, pela s ptioami, jokala s studenčkom in zavidala kravico. Opazovala je, kako so se razcvitale cvet liee, in kako so letali metuljčki nad njo. Ko jt zailo soluee j«' vrnila lačna domov in s netila nekaj koruznega kruha in potrošenega sadja. Nato si je !>»1lala na suhi slami, si potlprla z rokami glavo in zdi-huje zaupata. Aih, zakaj ni hs lo vse življenje globoko . pa life, katere««, ne iuoti noben sen kateremu ne sledi prebu-.knjc "Neb6 naj ti povrne! Vse-bno te pa prosim, da odide*. Pri ineni boš na&el 1e sramoto in zaničevanje, ker rni v-*e tvo-tje u srn il jen je ne more vrniti nedolžnosti. Ne odvračaj smrti od mene. Jaz f*?'.pokorim zn isvoj zločin in za svojo nesrečo, ni razcapam deček iu mi ponu- Kakor gobavka sem med gro-diJ cvetlic. |'>ovi." '"Kupite, gospod," jc piosil ' Po teli Insedah je poljubila jc pi o ktfbiin glasom. Zagledal sem se v njegov bled obraz, eiiie oči in šibko postlfvo." Z enim saurim pogkdom sem videl vse in *e trpko nasmehnil.: "Kako ti j« ime.*" '"Fuad se imenujem. " kel in })ovesil pogled. .h1 re- si f so 'Cegsft- sin bvoji starimi?" ! 1,4Jaz selil ne." ""Kdo je tvoj oče?'* Stresel » z glavo in zdelo ue Kdo »hi MkITw tz Ba- svojenm >inu oK roki. '4 Ljudje g« zaničujejo, Martinega sina. Ce je strahopetec, bo jokal, če je pa pogumen in praviiVn. se bo postavil." Marta," sem ji rek 1 ljubeznivo. 41 Ti nisi srobavka. č o ravno ratoras živeli meti gro-bovi. Blato življenja se ni dotaknilo troje duše. Kup -ne»a «e ni zamori! živeče bilko pod seboj. Ti si zatirana, Marta, tvoj zatiral, f je izšet iz tle^tečili palač Ti sj cvetlica, ki je sklonila glavo . . . toda lillllll!l|)lll!lllll!!llllllt!illll!li!lll!!lii= Note I ?P/I>A-Uaži na Paeifo. SPAVA.J MILKA MOJA ORPHAN* WALTZ_ DISK LE NA VRTU OJ. MARINKA. PEOL.1 A J ŽIDA NA MARELA ) VESELI BRATCI imafcorkiO BA&CICA _ »(LADI KAPETANE KO PT1CICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI 7. MENOJ F**L S PLANINE slo\-.' vo, kolikor so nJogii, Ur j?<»-vl«de v Loanlonii. ki pred-skrili ]h> poljih ui poedovih. kratkim pobegnil iz Srbije j, j "iKar se je dogajalo, se je v zahteval, naj vunprej poš^e svetu zdelo kot Utrdila ZDie^ orožje m potar»bi>ino četaikom, \ njava po izgubljeni bitki. Nam k i se bore. da bi niogU aatvart-i p«, ki smo bili na. samem nw-ti "tletjo fronto" proti Hit- jutu. ,se je položaj zdel drugačen. . . i Pel ji me k n;i. /ju t raj jo je stresel pod | bi io videl." za »mo, vrtala, je ker -e jt ba-| Mr.lče in aaeoden je šel pred n nHj fcjove ieze in kleivine. Ta- menoi in se večkrat ozrl če mu ko je živela Marta med t\-«ii>. sledim. >;riči in zapuščenimi dolinami ! * * * Živela io v svoji žalosti, in r v i i v i • •• • njeni duši se razvijala L A dclffc ul,ec' kl st?a," lihu. Marta je bila stara šestnajst let. V njenr d*r*r je ochevala je začelo močneje utiipati ko sedla k studtmcn. Voda je tekla te. zemlje kako« iiiiwfi fantazije pesnika. Naenkrat jo zadišala peket konjskikh kiv pit. Obrnila se je — počasi je bližal jezdec. Ko je dospe; do studenca, je skočit * i ril j a in jo prisrčno pozdrav*!.- Tako jo ni bil pozdravil še noben čUmek na svetu. Na f*>«t«vi hi na obleki mu je poznalo, da je hoga«t. enkmt se ie priklonil in vprašal: 44 Izgubil sem se. NV vem, kje drži pot k morju. Ai< bi bila tako! dobra In mi pokazala, mlaida tk-kliba?" Kot vejica ob studencu se je zravnala, rekoč: - •"Ne vem, g**ipod. * Toda vprašala boin gdspodarjr., njemu je gotovo mano " Ker-se je sramovala, je b;la še k»pša in pri kupi jivejša. Ifo-tela .je oditi, toda mlaidenič jo je zadržal. Vino mladonti mu ie vnlo^-'ilo po žilah in njegov I>oglei najrajše zajokala. ' Opazoval je njene noge, roke in plemeniti vrat pod črnimi gostimi lasmi. V zadregi je pove*»ii& glavo in ni hoteJa Oditi, — tudi govoriti ni mogla. * * * Zv€$er je tffrila kraviea sama drla moči so jo začele zapuščati, ^»e enkrat je pojrledala z dol^m in žalc«tnim i>ocrlcdoBn i^vojfSGra t^i-na — ZAptia oči — ustnice so ji zatrepetale.- Telo sc je še fn-kržt streslo, obraz je zadolbil čisto l>elo barVo. Z vzdihom] je izdihnila svojo dušo. lerju. 'Jugoslavija ni izgubila voj- lič. ki jk1 p ri«i>el v London po nt varnem potovanja in je se-d:rj z jugoslovansko vlado v iaqguaatstvn. Porwevalni družhi Owrsw Xew s .\ifeiK;y je izjavil v jx> sebnwu intm*ie\vn: 44 Kadar se >»o razpravljalo o vprašanjih ^>oŠi]jan.ja f>ot re<>-A*'in silam, ki Itorijo proti flkupneimi sovrai/jnku. se- jugosimanski vojski, ki se l>o-ri v Srbiji." V Poudaril da ima 14Nuncija p:tvo Ijojišee na zahodu in druaro ha vzhcdu. Obstoja pa še tretjii fronta na jugovzhodu v Jugoslaviji." '"Odločili smo se, da se ni-kdar ne wlanio in da napravi- nfo %-se, kar mogoče m uničimo sov ražnikov iztrebljeval-ni načrt. Kakor po nagonu sino se skrivaj zaceli pripravljate za drugi del vojne. " K«* so nemške motorizira-ne divizije v nurju in v začetku junija začele izginjati dni-ga /mi drugo proti Rusiji, smo pi iložnost, "ki -se- nam je ponudila spričo di->stva. da ^mo bili pod if t o vrsto avstrijske in stnse odla.šati na hitro pom**:-,?i ni^kj' idiote, ki s»nio jo imi- REVMATICNE BOLEČINE? Dohiu miu, prijetno toploto * P^n- E*pellertem — čudovitim nutau N*d II BiUeaMr pinfcaMi stakbaic > 4oku ' *—Zahtcrajte prmri P. A I N - E X P E X L E R "Napad na Jngo^avijo je bil samo prvi del vejne. Ko je trk|es»t nemških motoi-iz:-ranih divizij nenadno prodrlo čez meje naše domovine, sn vojaki in lnn«-*t.:e po kratkem cd-pofU SpretVtidoli. da je tr< ba organizirati za drug: del. name-strf v odprtem vojskovanju In Trrosupnih ofcolščhiah izpruhiti vse. * ""l^e-et tisoči so vzeli s se-1>oj pnškh in strojnice in streli- čili v prejšnji vojin- takoj iz-kori-tHi. 14Takoj -o prišla povelja, da borba začne vnovič. Začel n1 je dmpi del vojne. Nemoi so s ča*som bili prisiljeni umak-jniti svoje sih> iz raznih krajev fSibije. nstnosrih pokrajinah naše domevrne se dart 's koma i 'šr< pomiiknjo. To so dosegli četni ki. '"Neprestano si moramo prizadevati zn penim" njim in za pripravljanje na težko dolžnost ki ie pr<um) »e pobotale za manj. Mi se borimo ob is-tii -strani z britttnKkkn ljudstvom, ki so >e borili sami za dolge, strašne mesece in so sc. branili proti sovražniku s pogumom in \-^traj-nostjo in vednostjo. m1 borimo ob Isti strani z ruskim ljudstvom, ki so vi happy polka CE NA TI'JEM 35 centov- komad 3 za $!. MOJA PF-Kt.K JE SK MT.APA = Po komad: 38 Naročite pri KNJIGARNI SLOFENIC PfBUSHLVG CO. S W» West 181b St., Sets Tolit = ^iiiiiiiiiHfiiiiiifliiiiiiiiiwimiiiiiiii življenj, da ne povrnemo k oni vrsti sveta, kakršno smo imeli po zadnji svetovni vojni. M5 se dani* borimo za. var- TKist, za napredek in zy mir, ne le za was sanv\ marveč za vs»» deli n azijska k^ia do t^ndh ^ 0m> vrat .ALoskve in SO skor.ri z nad-I^T^ ™ ^ čhn-e^ko voljf> iu innaško pri ; > W,m°' kakor sr> ^ 7. junaški ni ljudstvom KitiH.^ke, ki so za stiri in 7)01 doi^a' leta pretrpeli btHnfbe in jjlfwl in Silili napadalca nazaj na umi- •■<'!ie ^^ kanje ' da M> vSl ^Hmje ei..iki pncVl Mi se borimo ob i*ti ■ " Bo-onL spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. V. J. Kent. Venn«- Cena $2.00 x - - r <■ m * . . w : V BODOOi DB2AHMNL naj jpni* liOiflc« T UTfrV U Urmmt m Htlsea *f Ito United Statea". % ,v ^^ V tej .kajitl ao hi pofaralU la Mko- . nI xa na Beljene« Cena 35 eeoter KOMU' *V. . ■ ^ » llOMACl 2lVUljQCDBAyi«IB, I#1 rraajo Dolar. 278 atra^. trtf Cena $1.50 Edo koriacta. knJifa ^m^n tlvlaerejra: opit raanlfi bolesai lo aMavlJeirJe; olika. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c MLEKARSTVO. Bplsai Anton Pere. S illkiml 168 Miaul. Knjiga u mlekarje ia ljubitelje mlekirstra aplob. c«« .50c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 208 itMot. V M. v. Knjl«a Je aaawnjeaa * prrl Trsti t« **rb*e, d meta o <0 »trojno klja«arniearit vn tmr flele-■oIlTt retro, fJMNl ČEBELAR. Splaal Frank Lakmarer. 163 atrani. GOVEDOREJA. Bplsai 8 R. **Tilt 148 atraaL M KDRAVILNA ŽELITA. C2 .tranL Ceno 25o Naročite pri: S 216 W. 18th Street » -w> »a. ipany New York, N.Y. MORSKI VOLKOVI SO IZDATNI. 'Morski vu>iko\n so imicil" že nešteta eJrA'eska življenja. Popolnima v redu je torej, da vea*Hi tudi oni nelkaji človeku -povrnejo. Ilejaiisko daje odrasel morski volk ki meri v dolžino kakšne-tri *netre, marsikaj uj>orabnebc4ro prepričanje in da bi Ti- zopet jn zopet nabili napad«* ^ las1,ni ee vzlic »?uperi "ornim jnpon-l'Z - sret.t,ra^tva 'n skhn opremaSm in orožjem.- ' 'Mi so borimo ob Mi strani zl , A>Kaka l^^va ne moro neu&traSf-nimi X=zozemci *OiK«ti tn spopad, fx- pOjiol- m se borimo el> ivo.bfHle vor KUPUJTE : DEPSNTSE' SAVINGS BONDS in " STAMPS VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno fco kdaj Imaio j.iaCano uaroftiino. Prra Btevlilja pomeni mosec, dni^a 3an Ui tretja T* l*>to. I!» n»m prlhr«-nlte nepotrebnega dela !n BtroSkov, Ves prosim/., da KlcuSare n.ft^u-no pravočasno porarnati. Pošljite rifu-očnlno Utvar not*, n km «11 Jo pa plačajte nagemu zastopnic t VaSem krajii alt pa kaiertnro lamed nstopo kov. kojlh imenft »8 tl^lcapa = debelih Črkami, keTOo opr.*. «*ni otnskati ttiai druge naselbine, kjof je ktj aaStfi rojafcor nae^ Jjenlli. Zastopnik bo Va« izrofli potrdilo ka piaeano najcočnioo. ^ 1 - Rojak« prosimo, k o pošljejo za naročnino, da ie poslužujejo —• UNITED STATUS oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin JOLOEADO : Pueblo. Peter CdHg. WaMeoburg, M. J. Bajrafc INT>IA^S A: Indianapolis: Frank Znpančifi ILLINOIS: Chicago, J. Bev&t Cicero, J. FaMaa (Cnlcago, (MM - la Ollaoto) lollet, Jennie Ba&bicb La Salle, J. Speflcb Itkscoatah, Frank AorstSa , Kortb Cblca«o la UABYLAKD: KtttmUler, ft. VoOopim MICHIGAN: Detroit. L. (lariat MINNESOTA: Cblshohn, J. Lakanlcb Ely, Job. J. Pwhet Bfrer«th, Loula Goole .Gilbert, Lools Vessel Hlbblng, John PorSe MONTANA: Ronndnp, M. M. Paolaa Waeboe, L, Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Brooklyn, Antbony Svrt Gowacda. Karl Strnfska .Little Fnlls. Franit Marie Worcester, Peter Rode OHIO: - Barberton, Prank Treka Cleveland, Ac tod Bobek, Cut. Kar-linger, Jacob Beenlk, Jot* šltpnl« Glrard; Anton Kagodo -Lortiil. Louis Bala fit. iobn Katnie Xoonaatown, Anton OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSILVANIA : BeBEeioer. John Jemlkar Oonemuugh, S. BiMNm Coverdale in okolica. Jos. Paternel Export, Louis gnpantič Farrell, Jeriy Okora * Forest City, Math TafcMa Fr. Biodnlkar CFreeneburg, Frank NotVk Homer City. Fr. Fereaehak Imperial, Vence Palci eh Johnstown, Mia Pelaata Krayn. Ant. TtuE^j Loxerne, Frank Balloek Midway. Jwd žust Pittsburgh In okolica, Pkllfg Fregar Bteelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlha West Newton, Joseph Joraa WISCONSIN. " '■* Milwaukee. West AlUs, Fr. Bfcsk Sheboygan, Josef h WYOMING: " Rock Springs, LmIs DtamondvIUe, Joe Bollefi Ftok tastoanlk fsda fetrdOb ta ttO-to, katere je prejet. Zasteyolke teple •rlMroCateo. WI4W 'eiil AOODI" t •GLAS NARODA" — New M Tuesday, January 13, 1942 ▼ STANOVI, J«N L 1101 MlIllllIM S Kakor plaz... y ZGODOmTSKI BO MAX. 8 Letala. pozimi -Oiin je nastopila zima- se po- samo v obliki ledenih kristalov, KUPUJTE vsod živalhmo razpravlja o po-lodeniiitvi letal in o vplivu ledu na delavnost zračne vojske. kateri »a ne .pri jemljejo letala. Ta razdelitev J*"111 kaže, da laiitko rajeunaiiio vse loto z za Prof. Ernest Heonkel, znani lodenitvijo, in sict-r vsakokrat 44Ne zategadelj, cesarska visokost, poznani tudi takšne ženšeiive, tenia prepričam r-ein, da se vaša cesarska visokost ;amo šali z menoj!" 4 * Tepec, kakor da bi bil jaz razpoložen s teboj se šaliti. Mislim docela rtisno! Pripelji mi semkaj dve najikra*nejši punioi V tole sobo. Damam bo vendar tu dm-olj razkošno," je p ripomnil z rezočim glasom. "Cesarska visokost, to vendar ne gre. I>ve takšni žen-tV.ini tu, v tej palači!" 4'To- je tvoja stvar. da se to zgodi. Hočem imeti ta deklet;1. tu. Potem poskrbi za malo kttsilo za tri osebe in mnogo šampanjca. Stregel boš sam in ne smeš nikogar pustiti v bližino te solx;!" Strežaj ve je pokionil, vendar ni bil bas pri najboljši volji. Ha bi v tem razburjenem razpoloženju ugovarjal svojemu gospoda) ju. se nuu ni zdelo pametno. Toda slepa pokorščina ni mu tudi laliko škodovala. Nadvojvoda j? napravil ujego-vmntu dvomu konec. "Ako utvar pametno urediš. bo samo v tvoj«) korist. Ako pa stvar razhlebetaš, lahko vnaprej napraviš svoj testament." To grožnjo je spremljal pogled, da je sluga spreletela zo-Tia. Odšel je, da izvrši povelje. Nadvojvoda se j? zopet vle-;sel na divari, žvižgal ari,o v/, neke znane operete in pričakoval naročene »večeniee ljulwieni. Vwl 1 je, da »e stvar, kakor \e>t o požaru razširi p^ vsem Dunaju in da piido po ovinkih celo na cesarjevo uho. Potem je bil gotov škandal, katerega je hotel inKiti. Pokazati jc eiikrat hotel, da ne spoštuje cesarjeve volje. Več se mu ni moglo zgoditi, kakor se mu .ie /c zgodilo in cesar se bo gotovo izogilml, da bi neii napravil drug enak prizor, saj jo bilo znano, da se je vladar vedno po možnosti izogibal vsakih osebnih razračninavanj. Toda celo nevarnost, da bi ga cesar v drugič" pozval v avdijertco, ga ni mogla zavirati, da bi ne i/vedel svojega načita, da hoče, kljru-horvaje cesarju, živeti najškandoloznejše življenje. Strežaj, ki se je vrnil, je vprašal, ako sme pripeljati povabljena dame k njegovi cesarski visokosti. Še veil no se je nadejal, da njegov gospodar prekliče svoj prvotni ukaz. Nadvojvoda se je vzradoščeno dvignil in zaklical: "Kaj še sprašuješ, soj sem ti vendar dal to povelje!" Bili sta to dve prekrasni devojki. ki jih je strežaj pripeljal, vitki postavi polnili oblik, tipični IHmajčanki v pro. lesfcnem pojavu. Samo značilen usnlev na njih licih im izzivaj oč pogled sta izdajal? njiju nravstveno propadlost. Nadvojvoda jc znal s pi ijazuiin sprejemom pognati prvotno zadrego oibeh dekli it, ki sta se takoj viživell v svoj položaj ill se \edli docela neprisiljeno. Kosilo, ki ga je serviral lakaj, jima ,ie silno tdknilo. Ko je lw>gato tekoči sampwnjec razgrel njuh glave in odpravil vse pomisleke, je zavladal pravi baklianal. Razposajen smeih, kričanje in petje je odnu valo po dvomili. Sum in hrup je prodiral skozi «tene in alarmiral vso palačo. Devojkaina je postala obleka odveč in zavedajoč se svoje telesne 1 pote, sta odložili svoje bluze, da so bile vidne gole njiju grudi. Nadvojvoda je smejU dovolil to brezsrasimoKt. Njegova pohotnot sc je vzbudila na vabljivi prelestno*tti njiju kretenj, ko sta se prijeli za roke in zaplesali po dvorani. " V • kstazi spoln«: razdraženo>ti si je strgal obleko s telesa ter skočil med plesalki, ki sta. hihitaje se, kričali in zbežali v kot dvorane. V prešernem razpoloženj« so se jeii loviti in tekati preko miz in stolov.-divanov in nasianjačev. Nastala je divja orgija, ki je povzročila strežaju, ki je stal zunaj ob vhod- uiili vratih v sobo na straži, zono v vseh udih. * * * Ko je drugo jutro grof Wolktwtera prišel k nadvojvodi, da mu poroča, ga je iuhšci v strašnem razpoloženju. "Ali že veste, WoTken*tei>n, da sem dobil na ukaz njegovega veličanstva dopust na nedoločen čas? Lahko pripravite tluižl^eno akte, da jih izročimo brigadi." Adjutant je vztrajal v svoji službeni policiji. "To je najvišja nemilost, cesarska visokost-" je vzkliknil. "No, seveda! Pričakoval sem to. Sicer pa ne zrite tako konstemiramo v svet Ve»r} sem, da sem za nekaj časa razreden službenih dolžnosti. Hočem vceelo živeti in nočem da bi bil vedno za n ano vz-ojitel j s tevojo palico. Pričel sem živeti že vč raj, AVolkenstein, in če o tem izve starec. l»o zopet grmelo in bliskalo. No, pa meni je prav, a.ko se starec tako razjezi, da bo od gneva zelen in žolt." Orof \VoIkon«teiii se jc Ugriznil v ustnim Ta človek, ki že onečastil ime oficirja in princa- ga je držal v železnih spo- • San,° v njegovi službi je mogel biti blizu tajno ljubiie-nemu ženskemu bitju in. bdeti nad njim. Hladno in službeno ga j0* vprašal: "Kako je z mojo službeno razporedbo, cesarska visokost?" Nadivojovda je zmajal z rameni. "Seve moj adjutant ne ntorete več biti. Vendar pa vam vaša službena vneto«t in vojni&a usposobljenost zagotovi od-iično pozicijo." Na to ie sedostavil: "Pokazali ste se mi kot dobmmisleč prijatelj, Wo'kenstein. Pričakujem, da mi ne odrečete nadal.piega priiaVljstva. Vsrkdar mi l>oste v moji hiši dobrodošel gost. Sa;j veste, da sem vam bil vedno naklonjen." Wolkexustein se je priklonil. "Vedno mi bo v hvaležnem spominu milost in naklonjenost vftše cesarske visokosti. Več mi je ležeče na naklonjenosti vaše cesarske visokosti, kalkor na moj' službeni vojaški karijeri." Nadvojvoda se je prešerno zasmejal. "WoBken^tein, vi ste čudak. Nadvojvode v najvišji nemilosti -se sicer kakor garjeve ovce izogibajo vsi ljudje, ki kaj drž- nase. In vi hočete prelomiti to pristno človeško načelo? AVolkeibstein, vi ste neverjetno ravnodušni napram najvišji volji. Na Ukaz njegovega veličanstva me morati vendar vi ?eda j smatrati kot nekak rzvržeik najvišje rodbine." iSkrenižil je obiaz v najgreaikejše gube. t _ _ (Nadaljevanje.) grastii-tefj znmnenitih nemnkih ktial, odgovarja v nekem članku na ta vnašanja, ki zanimajo danes vsakogar.. (Različni so vzroki, da se začno nabirati kil na raznih delih letala. (V -se spusti mrzlo letalo iz velikih višin v navaden v višinah, ki imajo nekaj stopinj pod ničlo in so prepreže-ne z oblaki. Poleti pride do teh j>ogojev v višni 4000 n Metrov in čte, pozimi pa v glavnem od zenrije pa do 2000 m višine. Ker psi je ozračje neenakomerno splasteno, ee nio- deževni oblak. ki ima nad nič- rejo pripetiti zaledenitve «eve-lo iikiaza, se začni' nabirati — da tudi v drugih vLšLnah. Glav-podobno kakor nastane poledi- ni čas poljdeaitve je pomlml en, če dežuj.i na mrzlo asfaltno in jc*ini, torej ]>reb<.dni meseci cesto — tanka ena/koanerna le-fs svojimi nerednimi vremen- letalo še tako mizi o, vendar ni njegova gntota zmožna sprejt fti v; w toliko mraza in zato ni ta vrsta poledica za letalo nevarna. Poleg te, ne preveč nevarne vrste poledico pride ^o žaret? nevarnega nabiranja ledu samo v oblakih, kjer vodil kapljice niso kljub temperaturi nižji oko z letalom na krilnem no*u, krmilih, prsih trupa, ogirkfavili rknih in drugih naprej štrlečih in iz letala visečih delih. Tako nastala jjoledica nabere naglo rastoče debele plasti ledu na imenovan iih mtMili . Te ne neznatne ledene mase hudo povečajo težo letala, poleg tega pa trpijo aerodinamične profili letala, ker s* močno spremenijo profili nosilnih ploskev in ktmil. To poslabšanje letalnih lastnosti mora pasti prav do meje možnosti 1 jtanja. Poledica tako onesposobi krmila in vzame letalu možnost manevriranja, če pi zamaši knl spodnje odiprtiiK.-.- letala, pa pehajo delovati istruiraenti, ki so vatžni za kontrolo poleta. Za letala. ki so oprendjena « s citil-nint razplinjačem — to velja za vsa angješka letala poleg tega še nevarnost, da odpovedo motorii zaradi zaledie?-nltve razpl injača. Pod kakišnimi r<^>lotnima pogoji j>a se pojavijo taki pohla-jeni oflila'ki v ozračju? Kakor kažejo več.l it na f>pazo\"3nija, nastaja več kakor 70 od-totke/v \-seli zale ratnrali zrak navadno suh (su-lii mraz) ali pa vsebuje vodo DEFENSE BONDS in STAMPS c-tkiin!i pojavi. . (Kaj nforeuio ukreniti, da se izognemo hudim zaledenitvam? Predvsem morejo nuditi dobra vr,fnven«ka opazovanja in vremenske napo\Udi posameznemu pilotu alitxldelku letal dragocene in prarv toe ne pedatke o manjših po4t*k»nitvenill conah. katere se dajo obleteti. To preprečevanj* zaleden i t\e im dajejo motorji ali T>a posebne more vsekakor odreči, če na- stanejo nenadne motnje ali pa če ne morenio poleta spremeniti, ali pa oe.Io opustiti. Za te prav pogoste jiriniere pa mora ometi letalo protazaledenitnf?-no naprave. . 'Najpogosteje so dosedaj ui>o-rabljali mehanično razledeni-te\-. V to *vrito so napeljali \z ime po reki. jSh napa.iam'b z a>koholom. Ke- ,ka letina iz leta 1147, prvič o-nlične razledenitn-e uporabljajo men>a n»esto Moskvo. To m|e-t tako. da znižamo z doelatkom ^ naglo rasjo in že v 16. je alkohola zmrzlišče vode, kar sej^stoletju je Štelo 100.000 prebi-da s pridom nairiraviti proti za-^8*0^* leelenih-am profilerv. ali pa na- j Sprva je bila Moskva neor-mažemo letalo « primfrnilnM Jonsko nakopičenje več vasi. pastami, ki ne mistiio. da bi se ^ wtu podobno lice ji .ie dajal kri ali voda nriiela letala. Te^1"^* lp KrrtU:lj, ki no pasfie pa voda kaj kmalu spe-l^1 v do 1479 dokom re in tako zmanjša njihovo italijanski jp-iudbeniki, po-vreehio it. . Posebna Ponudba za nove Naročnike DA LAHKO CITATE NOVI ROMAN OD ZAČETKA ju^iLairaffaaii!^ Ako Vaš prijatelj še ni naročen na "Glas Naroda", in ako želi citati nekaj posebnega, o-ppzorite ga, da je pričel dne 2, januarja izhajati novi roman: "KAKOR PLAZ". Ker list tiskamo le v gotovem številu, ni nam mogoče vselej vstreči novim naročnikom in jim pošiljati zamujene številke. . . Torej ne prezrite. Prosimo, povejte prijatelju, oz. prijateljici sedaj in ji izročite spodnji na-ročilni listek. Za8igurajte si list že zdaj, ker imamo samo nekaj preostalih številk na roki. POSEBNA PONUDBA 2 meseca $1.- NAROCILNI LISTEK Upravništvo "Glasa Naroda" W. 18th St., New York, JN'. Y. Pošljite mi list "Glas Naroda" za mesece. Priložim svoto $- < List začnite pošiljati z duem 2. januarjam, 1942. Ime ............................ Naslov .......................... Za celo leto____$6.00 Za pol leta......$3.00 Za četrt leta____$1.50 Najučinkovitejši in najvarnejši način za-ščite najvažnejših dekfv letala nudi toplota. Delom, ki so nevarnosti najbolj izpostavljeni, kakor so krila in knriila, dovajamo toliko toplo- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Mojitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... i Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE 2>£ x 3% Inčer — 'ZA »traal Težava urnetuo ............ 25c. KVIŠKU SRCE — (št. 355) *JV4 x 3% iučev — 224 strani ▼ belein celulidu ...... iflc KVIŠKU SRCE — ji 408) 214 x 3% iučev — 2^4 straol Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it. 408) 'ZVr x 4 1 nčeT — 255 streli rstevšl Sr. Kriier Pot Cma ItJiO RAJSKI GLASOVI — (fit. 418) 2V2 x 4 infev — 255 strani Tstev&i St. Kriier Tet Cona $1.50 SKRRI ZA DUŠO 3 X 4V4 laCer — 512 strani Cena $1.75 I NEBESA NAŠ DOM — <6t. 415) 2% x 4 ^ Iučev — 384 inčev Cena 75e SVETO PISMO ... 13.— (Ker ae nam je posrečilo dobiti te molitvenlke po zelo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po gori o-zuačeul ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jib naročite čimprej, da Vam bomo mogli t njimi po-streči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Heaven fino večino ..............J8 r usnje vezano ......... .18 CATHOLIC POCKET MANUAL r fino usnje ven no......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. tem ko je prvotna citadela z velikanskimi zidovi dobila nov obraz. Sredi 18. stoletja je »tela Moskva 250.000 probivaJcev in 9158 hiš. ^Ced temi je bilo 6500 Ie^-fliili. Nič manj * rtr^o 1600 cerkva je dopolnjevalo pestro sliko ruske prestolnice, Ifr-še so bile na ndkaterih mest;.h naravnost zgnetene na kup, dmprod .so stale daleč naraaijn. Mjaignati-lki dvori so bili ocfla posestrva z vrtovi, travniki, potoki in rastlinjaki. . Ijeta 1812 se je Moskva pred bližajočo l^e Napoleonovo armado izprazniila, komaj seje ta nastanila v njej, je nastal prepluli požar, ki je mesto popolnoma uničil, uničil pa je tudi Napoleonovo slavo. . Kjo so boljtsevifki pi-laet, je bil Petrograd prestolnica ogromne države. A samo še malo časa- kajti že leta 1918 bo novi mogočnalri svoj sedež preložili v •staro prestolnico, ki se je ibolje p rileigala ru^kenvu anaiea.fu. Netite hiše, ki so jih bili zafpuHtili nji hlastnila, poslovni ljudje, so boljševiki zaplenili in uporabili iza obče koristne namene. Mesto je začelo rasti preko Sivojih nekdanjih meja in leta 1939 je štela Moskva več nego štiri milijone prebivalcev. * Leta 1931 je boljševfišlca vlada odločila, da napravi iz Moskve mesto, ki bi ustrezalo tudi inbdemim zahtevam. Mar^i-kateitf stari kulturni spomenik je postal žrtev lopate in krampa. Predvsem jei brilo treba zgraditi nofva (stanovanja, kajti stara mo^kovwka stanovan-a ho bila s prostorom sicer raz-sipma, vse prej nego ngiedma- •Vlada j« dala izdelata velUko-frloiecjen desetletni naort ztv gradbena dela. Največjo ^o- vot4 je fKum^mila za Moskvo doslej pač zgraditev jxxizemMko železnice, ki je bila nu.jno potrebna žq zavoljo tega, ker ^e je bila površina Moskve v novih razmerah povečala od 28 na 60 tinoč hektarjev. Večina Moskorčanov »e je počasi selila iz gosto obljudenih sivdin pioti pereferiji, v predmestja, ki so se čedalje bolj množila. Velikopotezno delo .je pomenila tudd kanalizacija niclsta. Sklenili so, da bodo vodo iz največje ninke ix"ke Volge speljali v moskovski sistem prekopov. Mostovi%i prekop naj bi postal cesta za volžko pfiorbo. Dovajanje vode iz Volge je d\*ig-nil, oziiotnm dvi^ra gladino re-ke Moskve za tri mfftre. To zahte\-a seveda velitkopoteznih zgradb ob obalah. 2000 premogarjev in oblasti se boje, da se jim bo pridružilo še mnogo, več majnerjev. Ker je mnogo mož na fronti, je največja skrb Anglije, kako obratovati razne rudnike. Stavka angleških premogarjev V enem največjem premogo-vu v Kent okraju je zaradi spora glede plač zastavkalo Armada kupuje aeroplane Vojni department je včeraj naznanil, da bosta vojni in mornariški department kupila okoli 300 aeroplanov od privatnih lastnikov. Vojaški in mornariški izvedenci sedaj pregledujejo te aeroplane in jih cenijo. Več lastnikov privatnih aeroplanov je ponudilo vojnemu in mornariškemu departmentu svoje aeroplane v nakup, nekateri pa so jih bili pripravljeni tudi dati zastonj. Oba depart-inenta zelo ceuita vse take po-nufbe, toda pravita, da vsak privatni aeroplan ne odgovarja vojaškim potrebam in jih bo vsled tega treba odkloniti. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. M KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^ ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! i ' \{ | Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so! i |((l tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi, i i V Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai1 Oš kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lzreibati inif i >} izpopolniti | < 0 ^^^»Naročite pri tZZX^ZZZZT^4 h \i O O fi h h L b knjigarm slovenic publishing co. 216 West 18th Street New York, N. Y. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.