Cena 2 Din Opravni&tvo: Ljubljana, Knafljen tthca B. — Telefon it 8122. 8123, 812* 8125, 8128. Juaerauri oddelek: UdUJuh, 8rieo» borgova oL — TeL S492 Ia 2402. Ptdrožniea Maribor: Aleksandrova cesta »t 13. — Telefon fit 2456. podružnica Celje: Kocenova aliea St \ — Telefon it 190. PodjT*žnkc Jesenice: Mi kolodvora H. 100 Podružnica Koto mesto: Ljubljanska cesta ftt 42. podružnica Trbovlje: t MSI dr. Ban®- eartnerja Ponedeljska Izdaja Ponedeljska izdaja >Jutm< izbaja vaak ponedeljek ejutraj. — Naroia m posebej in veJja po poŠti prej*-mana 4 Dui, po mznačaleih da-ftavljeoa 5 Din mesečna. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica & Telefo« St 8122, 8123. 8124. 8125 in 312«. Maribor: Aleksandrova eeeta 18 lefon it 2440 (panogi 2562). Celje: Kocenova nI 8 Telefon BL 198 Rokopisi as ne vračajo. — Oglasi po tarifu. NA ZUNAJ OFENZIVA DOMA DIKTATURA Pota nemške politike — Pričetek ofenzive proti mirovnim pogod- « Državni kancelar napoveduje diktaturo Berlin, 21. avgusta. Uradsno se objavlja, da za enkrat vlada ne namerava napraviti nekake demarše ne v Parizu, ne v Londonu v zadevi reorganizacije nemške državne hrambe. Nemška vlada bo izkoristila priliko na septembrskem zasedamju Društva narodov ter bo takrat v raznih raz-orožitvenirti zadevah stopila v stike z ostalimi zainteresiranimi državami. Trenutno je vlada mincgo preveč zaposlena z notranjepolitičnimi problemi, da bi mogla takoj načeti to težavno vprašanje. Predvidoma pa ga bo spravila na dnevni red v drugi polovici septembra, ko bo uvedla pogajali a z drugimi državami o raznih oborože-valn o-poK tičn ih vp ra š anj i h. Pariz, 21. avgusta. Tudi uradna objava nemške vlade, da trenutne ne misli načeti vprašanja reorganizacije državne brambe, odnosno izenačenja v zadevi oboroževanja, nj miogla pomiriti tukajšnjih političnih in diplomatskih krogov, dasi si zunanje ministrstvo prizadeva, vplivati pomirjevalno z zagotovilom, da se Francija ne bo pustila presenetiti. Nihče ne zanika, da je bil včerajšnji večurni sestanek med ministr-s'-;'m predsednikom Herriotom in francoskim poslanikom v Berlinu F rane o i so m Poncettom posvečen Vključno vojaškim ■vprašanjem, ki jih je sprožil nemški kancelar Papen v svoji izjavi Reuterievemu uradu. Smatra se, da je hote! Herriot s tem neposredno pokazati, da je budno na straži. Kakšno stališče bo zavzela Francija, še r: točno določeno. O tem bo razpravljal :-redni ministrski posvet, ki se bo vršil v sredo dopoldne. V nasprotju s temi vestmi pa poroča »Pariš Soir«, da se je nemška diplomatska ofenziva že pričela. Zunanji minister Neu-rath je imel včeraj prvi neobvezni razgovor z odpravnikom poslov francoskega poslaništva v Berlinu. List opozarja ob enem na taktiko Italije, ki vedno bolj odkrito podpira nemške zahteve. Pozornost vzbuja pisanje lista »Ere Nou-ve'le ki ima zelo tesne zveze z ministr-s- tn predsednikom Herriotom. List piše v s .-o'i današnji številki med drugim: Ne vemo, ali govore nemški državniki resno, ko trdijo, da ohranitev vojaških določb ver-sajske mirovne pogodbe ni moči spraviti v sklad z narodno častjo in državno varnostjo Nemčije. Mi pa se le predobro zavedamo, da ta pogodba za nas ne predstavlja tega, kar si zamišljajo Nemci. Ta pogodba ni onpdje za zasužnjenje, marveč garancija miru. Njene vojaške določbe nikakor ne nameravajo kompromitirati državne varan--ti Nemčije, marveč zavarovati varnost "v se Evrope. Nam je povsem jasno, da Nemčiji ni toliko za to, da bi dosegla razorožitev. marveč da bi dosegla lastno oborožitev. Enakopravnost v oboroževanju bi pomenila za Nemčijo obnovo vojske m mornarice iz leta 1914. Polog sedaj obstoječe Hitlerjeve annade, hi šteje po nemških podatkih 30ft do 4fifi.0n0 mož, bi imela Nemčija še enako močno armado, kakor Jo ima Francija. Nemčija hoče cioJečl torej dvojno premoč nad Francijo. Enakopravnost v oboroževanju za Nemčijo bi pomenila neenakost za vse ostale države. Berlin, 21. avgusta. AA, Politični in vojaški krogi obilno komentirajo pogajanja, ki bi jih nemška vlada hotela voditi z vladami Francije, Anglije in po vsej priliki tudi Italije. Da preprečijo napačno tolmače-n;e tega poizkusa nemške vlade s strani tistih, ki smatra to, da gre za koncesijo vlade napram nacionalnim socialistom spričo predstoječega zasedanja nemškega parlamenta, ugotavljajo dobro poučeni krogi, da nrso to nova pogajanja, marveč pogajanja, ki si jih je želela že v Ženevi in sicer o razorožitvenem vprašanju v celoti, v kolikor se nanaša na Nemčija Nemčija bi se hotela pogajati predvsem o vseh tistrh določbah versajske mirovne pogodbe, ki ji nalagajo enostranske vojaške omejitve, dočim so druge države v tem pogledu proste in samostojne. Nemški vojaški krogi trde, da gre za to, da dobi Nemčija pravico do vsega orožja, kakor ga imajo druge vojske. Reichswehr na pr. bo treba reorganizirati in znižati sedanjo vojaško dobo od 12 na 6 ali 4 leta. Najvažnejše pa bo, da Nemčija podvoji ali potrioji svoje dosedanje kadre in jih izpopolni z že obstoječimi organizacijami polvojaškega in športnega značaja. Nova izjava g. Papena Dunaj, 21. avgusta. »Neue Freie Presse« objavlja razgovor z nemškim kancelarjem Papenom. V svojih izjavah se dotika Papen vseh aktualnih notranje in zunanje političnih problemov in pravi med drugim: Rezultat zadnjih volitev je presegel moja pričakovanja. Ni nobene stranke, ki bi imela dovolj avtoritete za sestavo parlamentarne vlade. Razen tega pa tudi pri strankah sedaj ni razpoloženja za koalicije, vlada pa tudi ne čuti nobene potrebe, da bi si krila hrbet » kako stranuarsko koalicijo. Ker torej ni izgleda za sestavo nobene droge vlade, bo sedanja vlada stopila pred državni zbor s svojim programom. Počakala bo, da ga državni zbor sprejme ali pa odkloni. Po mojem mnenju je to najboljša pot za Nemčijo, da pride iz sedanjih težkoč. Nemško ljudstvo se je že naveličalo vlade strank, ki so zaradi svoje koristi Cesto pozabile na koristi skupnosti. Prva naloga vlade je, čuvati avtoriteto države ter se v obrambo reda in miru poslužiti vseh sredstev brez ozira na stranke. Radikalne spremembe so nujno potrebne. To je tudi največja in edina naloga moje vlade. Najprvo hoče vlada poskrbeti za delo brezposelnim, poenostaviti npravo in znižati državne izdatke, kar se da. Kakršen je položaj sedaj, oblika vlade in režima sploh ne igra nobene vloge in se o tem tudi ne bo več razpravljalo. V pogledu zunanje politike je Papen naglasil, da ima Nemčija občutek skrajne ne-sigurnosti. Nimamo nobene želje, da bi povečali izdatke za svojo obrambo, hočemo pa, da se odstranijo vse omejitve in nadzorstva nad tem, kako uporabljamo svoj denar. Zasebne organizacije, ki se nam s strani Francije neprestano predbacivajo, so brez pomena, ker niso niti vojaško oborožene, niti izvežbane. Glede plačila nemških dolgov je dodal, da bo Nemčija plačala, kar bo mogla. To pa je predvsem odvisno od nemškega izvoza. V ostalem pa bo nadaljeval politiko mednarodnega sodelovanja, ker se zaveda, da noben narod ne more sam rešiti težav, ki ga tarejo. Papenov izhod Berlin, 21. avgusta. AA. »EHe Taegliche Rundschau« priobčuje članek o politič-njm položaju in pravi, da bo vlada skušala preprečiti usodne posledice nezaupnice v parlamentu. Kancelar Papen se bo po sestavi predsedstva parlamenta sestal s starostnim svetom, da določi dnevni red in delovni program nadaljnjih parlamentarnih sej. Če bi ta pogajanja o delovnem programu parlamenta ne uspela, bo vlada razpustila parlament še pred glasovanjem o zaupnici ali pa ga bo od-godila za daljšo dobo. Pogajanja med centrumom In narodnimi socialisti Berlin, 21. avgusta, g. Včeraj se je vršil prvi neposredni razgovor med centrumom in narodnimi socialisti na Pruskem. Po-slcvodeči predsednik frakcije centruma dr. Graf in deželnozborski predsednik Kerrn sta se sestala na razgovor o obojestranskih izadevah za morebitno sodelovanje. O vsebini teh zahtev se zaenkrat čuva tajnost, vendar se je izvedelo, da narodni socialisti vztrajajo na tem, da bi dobili mesto ministrskega predsednika na Pruskem. Konferenca velesil v Londonu Sestala se ho v začetku septembra, da pripravi sklepe za razorožitveno konferenco London, 21. avgusta, r. Nameravana konferenca zastopnikov velesil, ki bi se imela vršiti v Londonu v začetku septembra, se ne bo omejila samo na proučevanje onega dela Hoovrovega predloga, ki se nanaša na znižanje pomorske oborožitve, marveč bc po predhodnem sporazumu med Washingtonora, Londonom in Parizom razpravljala tudi o vseh drugih vprašanjih, ker je sedaj glavni cilj te konference, da ustvari osnovo za uspešen zaključek dela svetovne razorožitvene konference v ženevi, ki naj sprejme končnoveljavne sklepe glede omejitve in znižanja oboroževanja na kopnem, na morju in v zraku. V poučenih krogih naglašajo, da bo londonska konferenca sicer samo preliminarnega značaja, da pa je izredno važna zaradi tega, ker se bo na tej konferenci skušal doseči sporazum med velesilami, da bi se tako o vseh načelnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu v ženevi, na ta način preprečili demagoški govori in razprave, ki so dosedaj onemogočale vsak sporazum v ženevi. Pomorski vojni eksperti bodo na londonski konferenci sestavili podroben načrt glede redukcije pomorskega oboroževanja. Ta sporazum naj bi izpopolnjeval in razširil že obstoječi pomorski sporazum ter uravnovesil pomorske vojne sile velikih pomorskih dr- žav. Poleg tega bo londonska konferenca proučila tudi vprašanje znižanja oboroževanja na kopnem, pri čemer bo konferenca upoštevala tudi vse one organizacije, ki imajo vojaški značaj, kakršne obstojajo v Italiji in v Nemčiji. V tukajšnjih političnih krogih je izzval veliko zanimanje govor lorda Lloyda, bivšega angleškega vrhovnega komisarja v Egiptu. Lord Lloyd naglaša v svojem govoru, da bi mogle razprave, kakršne so se vršile dosedaj v Ženevi, s svojimi demago-škimi cilji trajati tudi 100 let. Zaradi tega je treba vprašanje razorožitve ressno vzeti v roke in ga spraviti v sklad z interesi posameznih držav. Anglija mora čuvati svojo vojno mornarico, ker je samo na ta način zajamčen čvrst in organiziran mir. Iz Washingtona poročajo, da je ameriška vlada že dala navodila svojemu poslaniku v Bruslju Gibsonu, ki bo zastopal Ameriko na londonski konferenci. Dobil je nalog, naj se v Londonu energično zavzame za to, da se bo Anglija pridružila ameriškemu proti japonskemu stališču. V nasprotnem primeru naj zagrozi, da Amerika ne bo pristala na nikako znižanje svoje vojne mornarice, ker smatra, da je njena varnost na Daljnem vzhodu zaradi imperijalizma Japonske ogrožena. Evropski letalci v Zagrebu Zagreb, 21. avgusta č. Danes popoldne so prispeli v Zagreb letalci, ki sodelujejo v evropski letalski tekmi. Na zagrebškem letališču so jim priredili svečan sprejem. V Zagrebu je poslovala posebna komisija za nadzorstvo tekem. Na pilonih so bile razvite zastave vseh sodelujočih narodov. Ob 16.40 se je nad Slemenom pokazalo prvo letalo, ki se je takoj nato spustilo. Vodil ga je Italijan Colombo. Takoj so pregledali njegove dokumente ter popravili letalo, ki je imelo defekt pri karburatorju. Ob 16.52 je prispel Nemec Marienfeld. 11 minut kasneje Nemec Seidemann, po 10 minutah Nemec Massen-bach, ob 17.30 Rumun Papana, ob 17.17 Nemec Ostermann, ob 18.30 Cehoslovak Hlebš. Ob 17.35 je Colombo spet odletel. Takoj za njim je startalo še pet letal. Ostali letalci so prihajali v Zagreb vse do 20. ure. Skupno jih je prispelo 22, 16 jih bo prenočilo v Zagrebu. Z Med poletom izgini Dunaj, 21. avgusta. AA, Med Prago in Dunajem se je med tekmovanjem za evropski pokal turističnih letad pripetil za-nirrahr dogodek. Legacijskl svetnik Švicarskega posJaništva na Dunasju, ki je prišel na letališče, da pozdravi svoje rojake, je opazil, da je bilo letato švicarskega pilota Straumaraia brez mehanika, ki bi ga moral spremljati. Pilot StTaumaran je izjavil, da je kakih 10 km pred Dunajem opazil napako na krilu letala. Zato je svetovati mehaniku, naj Skoči z letala s pada,lom. Letalo je pristalo na dunajskem letališču brez poškodbe, o pogrešanem mehaniku pa ni poročil. 146 ur v zraku New York, 31. avgusta, č. Letaflkj Angležinja Maršali« ta Nemka Thaden sta postavili nov rekord za dolg polet na omenjeni progi. Vztrajali sta 146 nr v zraku. Dosedanji rekord je zmašai 133 nr. Cosyns v Bruslju Erusell, 21. avgusta, č. Spremljevalec prof. Piccarda mladi znanstvenik Cosvns je z letalom prispel v Bruselj. Progo je preleteli v eni nri 40 minut. Letefl je z brzino 300 kim na uro. Mladi učenjak je izrazil veliko zadovoljstvo zaradi rezultatov poslednjega poleta v stratosfero. Izjavil je, da bodto podatki, ki sta jih s Piocardom zibrain med pofotoim, v enem letu znanstveno obdelani. Sam bo izidaJ brošuro o poletu. Piccard }e dobfl tekmeca London, 31. avgusta, č. Angleški učenjak Oswafd Short se pripravka na polet v stratosfero. Svoj balon je že zgradili in namerava prekositi višino, ki sta jo dosegla Piccard in Cosvns. Nov rekordni polet Pariz, 31. avigiasta. č. Francoska letalca Mermot m Mailoux bosta startala za polet, s katerim nameravata postaviti nov rekord na dolgo progo. 30. septembra bosta zapustila Pariz in odletela proti Buenos Arresu. Proga znaša 10.800 fcm. Mnogo nasvetov Berlin, 21. avgusta. AA. V zadnjih dveh letih je Narodna banka prejela nad 2000 načrtov o finančnih ta denarnih reformah, ki naj rešijo gospodarsko krizo. Načrte »o vložili zasebniki in razne ustanove. To število je dokaz za zanimanje, s katerim spremlja nemško občinstvo sedanja gospodarska vprašanja. Večina teh načrtov nima nobene vrednosti, neki predlogi pa so biLi izročeni tehničnemu oddelku v proučitev. — Zanimivo je, da je dobil pri zadnjih predsedniških volitvah kandidat, ki je zahtevali revalorizacijo mnlijard. novčanic nemške Narodne banke, Izdanih med inflacijo, le par tisoč glasov. Izredni občni zbor Narodne banke Narodna banka je odobrila načrt vlade za kovanje srebrnikov po 50 dinarjev Beograd, 21. avgusta, p. V dvorani Narodne banke se je vršil danes izredni občni zbor delničarjev. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, ali pristane Narodna ban ta na to, da izda država npv srebrn denar po 50 Din. Zborovanje je obvoril guverner Narodne banke g. Bajioni, ki je v svojem govoru izvajal, da so vladi narekovali potrebo Kovanja srebrnega denarja splošni interesi in izredne prilike v narodnem gospodarstvu, pni katerem je opaziti sila zmanjšano kupno moč prebivalstva, obenem pa tudi zmanjšano produkcijo, padanje cen, zlasti poljedelskih pridelkov, kar vse je slabo vplivalo na državne dohodke. Da vlada ne bi znova hudo obremenila narodnega gospodarstva, je sklenila izdati kovan denar, katerega čisti dohodek bi vnesla v državno blagajno. Ta izredni dohodek je bil proračuna® na milijardo dinarjev. S tem denarjem je vlada sklenila v prvi vrsti kriti primanjkljaje iz preteklih let. Na ta način bi od tega denarja imelo v prvi vrsti korist narodno gospodarstvo in posredno tudi Narodna banka, ki je stavila narod- nemu gospodarstvu na razpolago celo vrsto kratkoročnih kreditov. Upravni odbor banke je že proučil to vprašanje in soglasno sklenil staviti zboru delničarjev predlog, naj pristanejo na to, da vlada izda nov srebrni denar po 50 Din, s čimer hi si zagotovila izreden dohodek 450 milijonov dinarjev. Kot drugi ie govoril dr. Vlada Marko-vič, predsednik udruženja jugoslovenski h bank. Ugotovil ^je, da bi država po čl. 7 zakona o novcu s specijelnim zakonom m po zaslišanju Narodne banke ne smela določiti, da se izvrši kovanje novega kov in a-stega denarja za več kot 650 milijonov dinarjev. S predlogom, da se odredi kopanje SOdinarskih novcev, bi se ta vsota prekoračila. Toda spričo n.rednih razmer zara lt težkega finančnega položaja, ki je docela izreden, je dr. Markovič zavzel stališče, da se kljub temu pristane na zahtevo v.ade. Po govoru dr. Stamenkovica, ki je zavračal predlog upravnega odbora, je sledilo glasovanje, pri katerem so vsi oddali s^c glasove za predlo? upravnega odbora. Le en glas je bil proti. Španski uporniki pred sodiščem Generala Sanjurjo bo zagovarjal bivši minister Skupna razprava proti glavnim obtožencem Madrid, 31. avgusta. AA. Predsednik vrhovnega sodišča, ki bo sodil udeležence upora z dne 10. avgusta, ie sestavil načrt za razpravo. Bivši monarhističn} minister Francisco Bergamin bo zagovarjal generala Sanjurja. Ta zagovornik sme sedaii občevati s svojim kJijentom v zaporu. Sodišče je skdenilo, da bo razprava proti glavnim krrvcem tega upora skupna in stimariona. Proti drugim krivcem pa se bo razprava ravnala po običajnem postopku. Kongres mescanskošolske-ga učiteljstva Banjatuka, 21. avgusta, p. Tu se je vršil dames kongres učiteljev meščanskih šol jz vse. države. Predsedoval ma je predsednic udruženja Joco Rukavina. Z zborovanja sta bili odposlani vdanostna. brzojavka Nj. Vel. kralju ta pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru. Nato so razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo učitelje meščanskih šol ta sprejoli tudi resolucijo v kateri ugotavljajo, da zakon o srelnjih šolah ne ureja njihovega položaja. Poverili so glavnemu odboru nalogo, da doseže pri pristojnih faktorjih nove odredbe, odnosno izpopolnitev zakona ali pa nov zakon, s katerim naj se končno uredi njihov finančni položaj. Ob koncu je bila izvoljena nova uprava. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Joco Rukavina, za podpredsednika Rajko Atifi iz Beograda ta Dragutin Humar iz Maribora, za tajnika Milan Boilnskl, za blagajničarteo ga. Kar-lidičeva, oba iz Beograda. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Djordje Djordjevič, Milan Popovič, Markovlg, DimltrijeviČ in Suzak. Nuncij Pelegrinetti v avdijencl pri Papežu Rim, 20. avgusta, ž. Papež je sprejel v privatni avdijenci mons. Ermenegilda Pel-legrinettija, titularnega adanskega nadškofa in papeškega nuncija v Beogradu. Avdijenca je trajala skoraj tričetrt ure. Izsledeni zvodniki Bačka Topola, 21. avgusta, p. Policija je prišla na sled skupini ljudi, ki so trgovali z belim blagom. Policijski organi so izvedeli, da se je pojavil v Bački Topoli neki človek, ki se je predstavil z imenom Andraszy, po poklicu trgovec s svečami. Andraszy je nekega dne nagovoril neko gospo v Bački Topoli, naj nagovori neko svojo mlado znanko, da bi z njim odšla v javno hišo. Gospa pa je vso zadevo prijavila policiji, ki je aretirala Andraszy-ja in njegove pomočnike. Pri zaslišanju so izjavili, da so se že dalje časa pečali s trgovino z belim blagom in da so odpravili že več deklet v razne javne hiše. Angleška politika v Indiji Slmla, tt avgusta AA. Sdr Tej Laipri, liberalni delegat, ki je svoj čas posredoval med tedanjim angleškim podkraljem Irwi-ncxm im Gandijem in s tem dosegel, da je Gandi ustavil prvo gibanje neposlušnosti, je odklonil novinarjem izjavo o angleškem načrtu, ki ureja občinsko vprašanje v Indiji. Novinarjem je o tem načrtu izjavil le to, da ga je temeljito proučil in da ga, če upošteva vse okolnosH, ne more obsoditi, prav tako pa ne dvomi v dobro voljo predsednika angleške vlade. Njegova naloga je brez dvoma skrajno težka. Sele, ko bo jasno, ali sta angleška vlada in parlament voljna dovoliti Indiji avtonomno vlado tako na deželi, kakor v centrih, bo mogoče soditi o angleški politiki kot celo ti. Dotlej pa je treba še nekaj časa počakati. Paul Kefler umrl Vratistava, 2«. avgusta, s. Znani nemški romanopisec Paul Keller je danes umrl v 59. letu starosti. Pariz, 31. avgusta. AA. Po vesteh iz Madrida skušajo politični krogi španske prestolnice izračunati, kolikšna bo korist, ki jo bo imela Španija od konfisciranih posestev španskih monarhistov. Po enem računu bo španska država imela od te zaplembe le nekaj sto tisoč pezet, list »El Li-beral« pa smatra, da bo država dobila kakih 200 milijonov pezet, torej vsoto, k; bo zadoščala za izvedbo agrarne reforme na Španskem. Angleški prestolonaslednik na Koroškem Dunaj, 21. avgusta. AA. Ang-.e^ki TrFarman Wasseige« resno trudijo, da čimpretj izgotov.ijo taka stratosferska letala. Težave so posebno velike v pogledu pogona aparatov iin živ.ljenske možnosti posadke i.n potnikov. Da se moč motorja v višini ne zmanjša, mu je treba dati posebno pogonsko sredstvo, ki bo edino sposobno vzdržati trajno hitrost. Po-starvljenje takih kompresorjev je združeuo z velikimi težavami. Razen tega je življenje na takem letalu podvrženo posebnim potrebam. Oklopne kabine morajo hiti zgrajene na svojstven način. Razgled iz njih je uprav neznaten, saj se mora pilot sam posluževati za pilotiranje zgolj merilnih aparatov. Torej slepa pilotaža! Kdaj se bodo pričeli prvi poleti s stratosferskimi letali? Francoski konstruktor Guerchais namerava pričeti s poizkus" že prihodnjo pomlad. Njegov motor so že preizkusili in tudi posebno konstruirani vijak je domala že gotov. Letalo bo v 41 minutah doseglo yišino 13.000 metrov, dvignilo pa se bo lahko največ 15.000 metrom. Potovanja po stratosferi prehajajo v stadij realnosti in mi jih lahko z gotovostjo pričakujemo že v prihodnjih letih. Potovanje iz Pariza v New York v enem samem dne •vu je že najavljeno. Tehnika nam pripravlja nova, komaj v slutnjah pričakovana presenečenja. Madžarski pustolovec isi ponarejena Tizianova slika Zagreb, 21. avgusta. Dunajski in budiimpeštanskl listi so primesi i senzacionalno vest, po kateri naj bi madžarski slikar Georg Aczel .izjavil, da ie v času svojega bivanja v Zagrebu od-ikril v galeriji nekega zagrebškega indu-Btrijca pravo Tdzianovo sliko. To se mu je baje posrečilo na tak način, kakor pravijo časopisna poročila, da je kemično odstranil gornjo patino s slike, pod katero se je pokazalo Tizianovo delo. Časopisi poročajo dalje, da je bila ta slika poslana na Dunaj, kjer so jo rentgenološko pregledali šn ugotovili, da gre res za Tiziana. Slikarja Aczela ne poznajo v Zagrebu. Kolikor je znano, je mož poizkušal ponuditi svoje strokovnjaške usluge tudi zagrebški galerijii slik, kjer so pa takoj spo-Bnali, da je možak pmstolovec in so ga zaradi tega odklonili. Bridke izkušnje so Žih naučile, da ne gre vsakemu tujcu zaupati, saj ne morejo vedeti, ali ni morda tudi ta strokovnjak kak grof Pielik - Inna, znan pustolovec, ki je ukradel iz zagrebške katedrale znani triptih on, dragocenost velike zgodovinske vrednosti. Kljub temu se je madžarski pustolovec izkušal uveljaviti v Zagrebu, kjer je izdeloval neke portrete, dokler ga ni poklical neki industrijec, ki je želel vedeti njegovo strokovno mišljenje o sliki, ki naj bi bila Tizianova Ta industrijec je namreč imel pred več leti. ko je pustolovil v Zagrebu Mirko Maratovič, ki &i je nadel ime grof P.ielik - Inna, nesrečo, da je kupil ponarejeno Tizianovo sliko za pravo. Prodal mu jo je Maratovič za 50.000 Din. Maratovič je takrat izginil ko kafra Ukradenii triptibon so pozneje, kakor znano, našli v muzeju v Clevelamdu, od koder so ga vrnili nazaj v Zagreb. Glede slike, ki jo je kupil industrijec, so seveda kmalu ugotovili, da je falzifjikat. Ker pa industrijec menda le ni venjel, da ga je Maratovič opeharil, je želel slišati Se mišljenje Ge-orga Aczela o pristnosti slike. To mišljenje je Georg Aczel tudi izrekel in je tako prišlo v dunajske in budim-peštanske liste. Nedvomno se madžarski slikar na pristnost Tizianovih slik prav malo razume. Možak, kii ga imajo zapisanega v registrih zagrebške policije, je bil poslan iz dežele po odgonu. Župnika je ustrelil Mrkonjič grad, 30. avgusta. Tu se ie dogodil zločin, kakor ga ne pomnjio ljudje v tem kraju, dasi njegova zgodovina ni brez krvavih dogodkov. Dobre tri ure hoda od Mrkonjič grada leži v hribih vas Medna, kjer je že dvajset let pasel svoje pravoslavne ovčice župnik H i j a. Krpic. Dobri pop Efia je ostarel v svoM pastirski službi in slabo je že videl, kar ga pa nikakor ni oviralo, da ne bi vestno opravljal svoje svečeniške službe, pri čemer pa ni skrbel samo za duševni blagor svoj:'h župlianov, temveč se je tudi živo za-nimal za njihove telesne potrebe. Bil jim ie v resnici učitelj v vsem, a prav posebno skrb je posvečal zadružnrištvu. ki je bilo pred njegovim prihodom v Medno tod popolnoma neznano in je po njegovem trudu v zadnjih časih prinašalo ljudstvu najboljše sadove. Poleg tega pa je bil pravi oče ubožcem in njim je razdajal ono malo, kar je imel. Daleč naokoli ga je vse liubiJo in spoštovalo. Oni dan je pop lilija prišel v Mrkonjič grad, kjer je imel ves dan tolfko opravkov, da ni mogel pred večerom domov. Da ne b: trošil za prenočišče, je hotel s svojim prijateljem Siimom Budknirom posedeti dotlej, da bi se zdanilo — ponoči tudi zaradi slabega vida ni hotel v hrib — v gostilni prijatelja Milana Kostiča. Budkmr ga je sicer vabM, naj gre k njemu prenočevat, česar pa tudi nd hotel, češ, kaj bi vznemirjal družino. Tako sta torej pop Ilija in Sima sedela v gostilni v prijateljskem pogovoru. Pri drugi mizi pa je sedel gozdar Nikola Culič iz Mrkonjič grada, ki pa stanuje par k/Iometrov iz mesteca. Culič je bil že dalje časa sovražen popu H nji, ki mu je menda prekmal neki nečeden posel, pa je iskal vsako prilflko, da bi se znese! nad njim. Nekaj časa ie sedel mirno Dri svoji mizi, toda tako nekako okoli polnoči pa je pristopa k popu Iliji, se vsedel jn se začel vmešavati v pogovor. Pop Ilija in Sima mu nista odgovarjala, kar ga je še boli dražilo. Ker pa vse njegovo zbadanje ni nič izdalo, je naposled skočil poftoncu in odšel iz go- Zapeka. Strokovnjaki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje naravna * Franz Josefova« grenčica celo pri zama-genem srcu in napakah srčnih zaklopnic zanesljivo in črevesje očiSčujoče brez vsakršnih težav. stflne. Pop Kija m Sjma sta se oddahnila, misleč, da bo sedaj mir. Začelo se je daniti in pop Iftja se je pripravljal, da krene proti domu. Tedaj se pa nenadoma pojavi za steklenimi vrati Culič z lovsko pušiko v roki. Ne da bi odprl vrata, je nameril na župnika im sprožil. Strel s š i hrami skozi steklo je sicer ranil popa lilija, toda najbrže ne težko, ker je ranjenec vzkiliiknil: »Nisi me umoril!« Tedaj pa je Culiič odiprl vrata in z drugim strelom naravnost prerešetal prsi župniku, ki, se je mrtev zgrudil na tla. Culič je po tem zločirai hotel streljati tudi še na Budimirja in gostilničarja, ki sta pa pobegnila, nakar je pristavil puško k steni in začel ogledovati mrtvega župnika. Tako so ga zalotili orožniki, ki sta jih v tem obvestila gostilničar in Budimir. Culič je celo nasproti orožnikom bahato menr1. da bi ga n ebili tako lahko ujeli, če bi bil imel puško v rokah. Odvedli so ga v zao >r sreskega sodišča, ki je nemudoma uveflo preiskavo. Ves Mrkoniič grad ?n okolica, ki sta poznala popa Ilijo kot najboljšega člo /eka, obžalujeta njegovo nasilno smrt «1 ž ihta, ti;: bi morilca zadela kar najstrožja kazen. Umor geometra Mfflifea Vešoviča Sodna razprava proti morilcem zopet odzodena »Jutro «je že nekajkrat poroafo o čudnih potih kazenskopravnega postopka proti morilcu beograjskega geometra MiJimka Vešoviča, čigar truplo so tam sredi meseca januarja našli razmesarjeno oo vlaku na železniški progi pri Veliki Plani in se ie v začetku preiskava skušala z vsemi mogočimi, tudi nedovoljenimi sredstvi spraviti na napačni tir, češ, da se je Vešovič ponesrečil, da je v temni viharni noči hodeč po progi preslišal prihajajoči vlak, ki ga je povozil, dočim pa so Vešoviča v resnici umorili njegovi sovražniki vl Starega Adžibe-govca pri Velikem Orašju in je kot naro-čilec umora osumljen v?sako'šolsiki dijak, bogataš Zarija Milovamovič, kateremu je bivši sreski načelnik v Velikem Orašju, ki je tako zavlačevali!o vodil prvo preiskavo, pač skušal pomagati »ra neprilflce«. Ko je po premestitvi tega sreskega načelnika krenila preiskava v pravi tir, je bil Zarija Mi-k>vanovič prijet in izrečen sodišču. Pre- iskovalni sodnik pa ie tudi še pozneje energično nadaljeval preiskavo ta so bili kot sokrivci odvedeni v preis/kovalni zapor učiteljica Cira Rističeva, ki so v njenem stanovanju umorili Vešoviča, in dejanska morilca Nikola MMič in Dragoljub Ivanovič -Babic, poleg raji ju pa tudi neki Todorovič, za katerega se je dokazalo, da ie podkupoval priče. Z odlokom smederevskega okrožnega sodišča pa se ie preiskava proti tem osumljencem ustavila, češ, ker dotedanji njeni rezultati ne utemeljujejo zadostno suma krivde, io bili so izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Preiskovalni sodnik pa je že par dni po tistem našel nove dokaze proti njim in vrata preiskovalnega zapora so se zopet zaprta za njimi. Sodni postopek proti glavnemu osumljencu, Zarijf Milovanoviču, ie v tem toliko napredoval. da je državni tožilec smederevskega okrožnega sodišča že predložil obtožnico proti njemu in ie obtožnica že postala pravomočna. Okrožno sodišče ie nato razpisalo razpravo proti Milovanoviču na 29. t. m. Ker je pa preiskava proti ostalim osumljencem - sokrivcem sedaj podafla toliko dcftazilmega gradiva, da je utemeljena ž njim tudi obtožba proti rojim, ie naravno, da se ne moreta vršiti o istem zločinu dve razpravi, pa je državni tožPlec umaknil obtožnico proti glavnemu osumljencu, da po končani preiskavi proti ostalim osumljencem. združi obtožbo proti vsem v skupni obtožnici. Zato je tudi okrožno sodišče odpovedalo na 29. t. m. določeno razpravo proti Milovanoviču in jo odgodilo na nedoločen čas. da se v tem zaključi preiskava proti omenjenim štirim osumljencem, 11 mor geometra Vešoviča ?n način, kako se ie vodila preiskava o tem zločinu, kar se ie vse na do>1go in široko razoravfllalo v nrestolničriem tisku, sta seveda pobudila vsesplošno zanimanje javnosti, ki z veliko nestrpnostjo pričakuje končnega deianda te zagonetne tragedije. Čudežno lecflo iz krvi Smrtna žrtev Ljubljanice Ljubljana, 21. aivgusta. Huda vročina je pognala danes sta.ro in mlado v vodo. Tudi Ljubljanica je bila deležna obilnega števiila kopalcev. Popoldne okrog 16. ure se je kopala gruča fantov in fantičev v Ljubljanici v Zavogljah, občina Dobrnnje, in se igrala na nekakem otoku., ki ga je tam napraviila reka. Med mladimi kopalci je bil tudi ITletni tiskarski vajenec Josip Juva.n, doma iz S ostrega. Mladenič je zaplaval čez vodo, ki je tam zelo globoka, in je nenadoma izginil (pod vodo. Okrog 12-letmi Juvanov bratec in drugI so začeli kričati na pomoč. Podjetnejši kopalci so se takoj lotili reževaraja, a ker so morali plakati proti struji ob precej deroči vodi, so prišli prepozno. Kakor sodijo, je Juvana, ki je znal sicer prilično dobro plavati, prijel krč, ker se je tako nenadno potopil, ali pa ga je zgrabi! vrtinec. Trupla nesrečnega mlade niča še niso našli. Z nožem v glavo Ljubljana. 21. avgusta. Pred Lasanovo gostilno v Šiški se je vnel nocoj po 20. uri prepir med nekimi vinjenci ta je eden razgrajačev zabodel z nožem od strani v glavo 19letnega brezposelnega delavca Ivana Vambergerja. stanujočega na Cesti v mestna log 53 te pristojnega v Stanetince pri Ljutomeru. Rana, ki jo je dobil Vamberger, je precej nevarna, ker je naiibrže poškodovana, 'tmdi kost. žrtev pijanega razsrajača je prepeljala reševalna postaja v bolnišnico. K Trem faram v Be Kraiino Ljubljana, 21. avgusta. Prihodnjo nedeljo 28. t. /m. bo žegmanje pri Treh farah v Belii Krajini. Kdo je ne pozna te naše prelepe Bele Krajine? Majhna kotlina, obdana na zahodu in severu od kočevskih bribo-v ln Gorjancev, na vzhodu % ijugoivzhodu pa od Kulpe le ie v davnin« mnogo pomenila za Slovence. Njeni sinovi so prelivali kri, da so branili Kranjsko pred Tnrkn. Neštetokrat od Turkov požgane domove so vedno zopet zgradili z največjo ljubeznijo, ker je Mihova liti bežen do doma in rodne grtude brezmejna. Ločeni z Gorjanci od dru^h Slovencev živijo Belokrajincei svoje posebno ž:v.?enje in ljubosumno čuvajo svoj jezik in svoje šege. Mehki in .plemeniti, kakršni so tmdri tisti nešteti vinorodni hribčki v Beli Kra-dimi, so nam Belokraiimci dali može, na katere je ves slovenski narod ponosen. Belo-krajlnski jezike je znan kot na1č'stj»5 v Sloveniji. Znane so belokratfnske n«w!w •popevke, nošnja. in šega. Kdo tudii ne pozna belokrajimskih pisanic! Vsa Bela Krajina je ljubka in privlačna. Le pomainjkanije kričečih refclam je k-nivo, da ni tujski promet v njej večji. Kdor jo je obiskal le enkrat, vedno rad zopet pohiti tja. Resničnost tega potrjuje že dejstvo, da so izletniški vlaki v Belo Krajino vedmo nabito polni, ge boli pa bodo ljudje pohiteli v jeseni na naše belo-'krajinske holme, ko bo tam trgatev. Naj-večja belokrajineka božja pot je pri Treh farah. Vsa Bela Krajina in še sosedni Hrvati se zbero 28. t. m. okrog cerkve. da iprazmujetio njeno žegnanje. Slikovitosti tega dne ni mogoče popisati. Treba je videti Belokrajince iin brhke Belofcrajin-ke v njihovih domačih narodnih oblekah, v njihovih šegah, kolu in veselju. Vsak ljubitelj pristnega narodnega veselja bo vesel pestrih prizorov. Po žegnanju pa v vinograde in zidanice. Nadvse prijazni, gostoljubni in ljubeznivi so ti naši Belokra-jiinci. Draginje tam ni. Za desetak dobiš kosilo, dobro in obilno! A vino, izvrstno, nekršičeno, za nekaj dinarjev liter. Nepozabni so ostali spomin i redkim izletnikom lani, letos jih bo gotovo nešteto. Na-še agilmo društvo >Bela Krajina« pojde kor-poratlvno na žegnanje, h kozarčku in k pečenemu janjčku. Vabi pa tudi vse druge in jim jamči za dobro zabavo. Parola: dobra zabava skoro zastonj! Pridite. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Na zborovanju farmakološke družbe v Wurzburgu je prof. Seyderhelm iz Frank-furta poročal o doslej še neznani snovi v krvi, ki deluje neravnost čudežno proti malokrvnosti in drugim težkim boleznim. Prof. Seyderhelm je vbrizgnil v poskusnega psa neko drogo, ki je napravila žival v veliki meri malokrvnega. Potem je psu odprl žilo dovodnico na vratu in obseval iztekajočo se kri z močno ultravioletno žarnico. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Pes je ozdravil in malokrvnost ie izginila. Ker je za človeka ta metoda neuporabna, je učenjak skušal najti novo pot. Pri tem je odkril v krvi sesalcev in človeka snov, ki ozdravlja malokrvnost. Sama na sebi pa je snov neučinkovita in jo je treba najprvo aktivizirati. kar se zgodi z ultravioletnimi žarki, že prej je poznaia znanost takšne snovi, ki pridobe učinkovitost šele z obsevanjem, n. pr. ergosterin, k; postane z obsevanjem umetni vitamin za lečenje rahitisa. Zanimivo pa je, da učinkuje nova snov tudi iz krvi ubitih živali. Učinek pa je presenetljiv. Umetno povzročena malokrvnost izgine popolnoma že po 15 do 20 minutnem obsevanju. Lepo uspel izlet »Krke« in »Soče ce Ncn-o me*to, 21. avgusta. Današnji sprejem izletnikov društva »Krke« in »Soče« je bil kratek, a .zato tem bolj prisrčen- Udeležilo se ga je mnogo občinstva z zastortiikom mestne občine obč. svet. Jožetom Pavčičem ter finjnrikom Olepševalnega društva Karlom Mahorčičem na čelu. Po kratkem prisrčnem sprejemu se je formiral sprevod, ki je odšel z zastopniki novomeškega meščanstva na čelu skozi kapiteljski Marof do hotela Metropol, kier so zajtrkovali. Med zajtrkom je prispel s svojim avtomobilom iz Ljubljane tudi župan dr. Dinko Puc, predsednik »Soče«. Po navdušenih ovacijah županu so izletniki zasedli avtobuse in se odpeljali proti Gorjancem. Pri Zajcu so se poklonili manom Janeza Trdine, nato »o zavili proti tovarni in peš odšli do Gospodične, kjer so občudovali krasni razgled po vsej Dolenjski. Povzpeli so se tudi na dolenjski Triglav, sedanji Trdinov vrh. Od tam so krenili k Sv. Miklavžu, kjer so obedovali. Vrnili so se preko Gospodične do tovarne, odkoder so se z avtobusi ;zopet vrnili v Novo mesto. Gorjansko prebivalstvo jih je povsod prisrčno pozdravljalo. Kmetijska šola na Grmu jih je sprejela posebno lepo. Pazkazali so jim svoje prostore in jih povedi i tudi v .Tvojo znano grajsko klet Pri večerji v hotelu »Metropol« sta goverila predsednik »Krke« g. Rostan in predsednik prireditvenega odbora »Soče« g. Cotar. Prisrčno razmerje med obema društvoma se je še bolj utrdilo, ko je predsednik »Soče«: g. dr. Dinko Puc pristopil h »Krki« kot ustanovni član. Kmalu je prišel čas odhoda, izletniki so se poslovili od zastopnikov meščanstva in se odoravili proti domu. Izlet bo ostal vsem v najlepšem spominu in vsi so se vrnili s sklepom, da se ob prvi priliki spet povrnejo na dolenjsko stran. Atentat v Mamici Dunaj, 21. avgusta g. V bolnici za umobolne v Steinhofu se je včeraj dogodil krvav zločin, član orkestra dunajske ljudske opere Franc Tanterl je že dve leti gojil Iju-bavno razmerje do 22 letne guvernante Terezije Skaritscheve. Njegova žena je zadnjih šest let bivala v Steinhofu. Revica ni mogla niti govoriti in se tudi ne premikati. Zatorej je Tanterl ob takem stanju svoje žene obljubil guvernanti Skaritschevi zakon. Ni ji pa povedal, da je že poročen in da je njegova žena v Steinhofu. šele pred nekaj dnevi ji je priznal, da je žena neozdravljivo bolna in da se bo dal ločiti, nakar se bo lahko z guvernanto poročil. Skaritscbeva pa Tanterlu ni verjela, da je žena tako bolna in da sploh prebiva v zdravilišču. Tanterl je zatorej nagovarjal svojo prijateljico, naj se sama osvedoči, kakšno je stanje njegove žene. Včeraj popoldne je Skaritscheva res obiskala Tanterlovo ženo v Steinhofu. Med njima je bil samo kratek razgovor, ko je Skaritscheva nenadno izvlekla iz torbice samokres in štirikrat ustrelila proti gospej Tan-terlovi. Dva strela sta zgrešila, naslednja dva pa sta nepremično ležečo gospo smrtno nevarno ranila. Sledila je takojšnja aretacija napadalke, ki je izpovedala, da se je k napadu odločila zgolj zato, ker ni upala, da bi jo Tanterl kdaj poročil. Ranjenko 30 prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Nenavadni atentat je na Dunaju vzbudil senzacijo. Doživljaji »kraljice diamantov« Kakor poročajo iz Amsterdama, se bo dala grofica de Porceri ločiti od svojega moža, poljskega grofa Porcerija, s katerim je sklenila zakon lani v aprilu. Kio je ta dama, bomo lažje razumeli, če povemo, da je to ista oseba kakor Ma.bel Boli, slavna »oceanska letalka«. ki pa ni nikoli letela z letalom čez Ocean. V svojih mladih letih je bila Mabel Boli plesalka in pevka v varieteju. Potem je na šile ženina, se omožila in se ločila od moža, da bi se mogla vnovič poročiti, kar se ji je obneslo. Dobila je za drugega moža lastnika plantaž Bolla, ki pa je bil že tako star, da je živel samo par let ob stre-ni svoje mlade žene ter ji je po svoji smrti zapustil ogromno premoženje, obstoječe večinoma iz žlahtnih kamnov in draguljev. Tako se je zgodilo, da je postala Ma-bel BoH »kraljica diamantov«. Cenili so jo na 200 milijonov Din naše veljave. Prilastek »kraljica diamantov« pa si je zaslužila z lastnim obnašanjem, kajti imela je navado, da je nosila pri sebi vedno za na i-manj sedem milijonov Din nakita. Spremljala sta jo vedno po dva detekt;va ki sta pazila, da se j? ni približal kakšen uzmo-vič. ki bi jo utegniS okrasti. Ko so se pred leti začel; pre^omorski poleti in je Lindbergh sreSno premagal Atlantik ter mu ie čez nekaj *asa sledil CiMmherlain z Levmom. se je MaSel Boli navdušila za tovrstne pusto'ov5čine. Zabela se je pogajati 2 Levinom ln mu oblju- Snov proti malokrvnosti ima svoj sedež v rdečih krvnih telescih in jo pridobiva prof. Seyderhelm iz njih v čisti, beljakovin prosti obliki. Najmanjše količine preparata učinkujejo kakor dosti večje množine obsevane krvi. Z nekoliko injekcijami narase število rdečih krvnih telesc od štirih milijonov na osem milijonov v kubičnem centimentru. Učinek na ljudi je isti kakor pri živalskem poskusu. Posebno očitni so uspehi pri malokrvnosti na raku in pljučni jetiki bolnih ljudi, že po nekoliko injekcijah se pojavi mogočna obnova krvi. Kostni mozeg prične delovati, milijoni in ^piilijoni svežih krvnih telesc prehajajo iz njega v krvni obtok. Sporedno s tem se izboljša bolnikovo splošno stanje, vse telo oživi, telesna teža narase. pri tuberitulotikih pade vročina. Dosedanji uspelii na ljudeh kažejo, da nova snov ne obnavlja samo krvi, temveč da tudi splošno zastruolja telo. Pri krvnih zastrupljenjih povzroča namreč čudovito hitro izboljšanje. Terapija ima torej v roki novo čudežno lečilo, ki je tem važnejše, ker ne kaže nobenih škodljivih stranskih posledic. bila večjo denarno podporo, če jo prepelje cez morje. Do praktične izvršitve tega načrta pa ni prišlo, pač pa se je izcimila nekako neprijetna efera. ki je pomaknila Levina in Mabel Bollovo v čudno luč. Oba sta namreč bila na Dunaju aretirana zaradi ponarejenih bankovcev in sta bila pozneje izpuščena proti visoki kavciji. Američanka si je pozneje privoščila namestu polet* čez morje start v zakonski jarem s poljskim grofom, ki na ji ni. kakor vidimo, prinesel nobene posebne sreče in ga je zato Bafova vdova ostavila Zfin Marija Bata. vdova po tragično ponesrečenem češkem industrijcu čevljev, se je preselila iz svojega dosedanjega dema v Z'inu v Straž-iško pri Konicah na Mora-v-skem, kjer so že začeli graditi njeno vilo po vzorcu angleških letovišč. V tem poslopju bo preživljala Bet'ova vdova 6amo poletne počitnice, pozimi pa bo živela v Pra^t V Stražiškcm ima svojo vilo tudi brat Bafove vdove, okrajni glavar dr. Men-čik. ki je obenem varuh mladoletnega Ba-t'ovega sina in izvršitelj svakove oporoke. Nova diagnoza raka Nemškemu raziskovalcu Lehmannu - Fa-tiusu 6e je posrečilo odkriti kemični proces, ki omogoča analizirati in ločiti kri zdravega človeka od krvi rakastega bolnika. Bistvo novega odkritja je reakcija v krvi im postopek se v glavnem krije z analiziranjem drugih boIe:oii. pri katerih skušajo spoznati zdravo kri od bolne s oomočjo vbrizgavanja posebnih tekočin pod "kožo. Pzmka v newyoršici podzemski železnici V torek dopoldne je nastala v newvorški podzemski žclemi-ci silna panika. Na neki progi, ki vodi na vzhodno stran, je nastal kratek stik. Posledica tesa je bil o-?enj in zagačenje prometa na podzemski železnici. Na tucate nabito polnih viakov podzemske železnice je za več ur obtičalo na mestu in ni mo^lo naetne drame, s katero se obširno bavi ves svetovni tisk. Sobar je okrog 7. zjutraj opazil, da visi ključ sobe št 52 v portirski sobi, kar je značilo, da je stanovalka te sobe, gospa Candelarie, že vstala in zapustila hotel. Sobar se je požuriL, da pospravi sobo. Povzpel se je v drugo nadistropje. Soba je s svojimi okni obrnjena v mračno dvorišče. V ozadju za zaveso sta dve postelji, druga poleg druge. Sobar je najipresj pospravil sobo. Ko pa je odgnril zaveso, da bi uredil tudi postelji, se mu je razikriJ tako grozovit prizor, da je mož samo krikmS in se onesvestil. Kaj je bilo? Oib desni postelji je ležal mož. oblečen v pižamo, s prerezanim vratom, da se je glava jedva še držala te-"esa. Pod, pohištvo in stene, vse je bilo obrizgano s krvjo. Umorienec je že prileten mož, ostrega, vojaškega obraza in pod-rezanih sivka stih brk. Oči so bile popolnoma razprte in steklene, levica pa je ležala preko naslonjača. Nikdo ni vedel v prvi mah poiasnHš, kaj se je hi prav za prav zgodilo. V hotelu je bilo znano, da je pokojnik večkrat obiska! prebivalko sobe št. 52, trgovko z lepotiikii-mi sredstvi gospo Bransoler Cande-iarieje-vo. Nihče pa m vedel, kdo je on, kako se zove. kje stanuje. Takoj je bila o dogodku obveščena policija in so kriminalni orgaiii že v par minutah pridirjali pred hotel z a vtomobilom. Isti čas, se je pri komisarju policijske četrti Palais Royal prijavila majhna suhljata ženica, črno oblečena, s ščipalmikiom na nosu, po vsem videzu učiteljica ali guvernanta. Vstopila je v komisarjevo sobo in rekla mirno: »Prosim, aretirajte me!« Komisar jo je začudeno pogledal, ona pa je nadaljevala: »Z britvijo sem zaklala svo-Icga prijatelja, ki bo pravkar izdihnil v ho-tchi. Že je začel hropsti.« — Kako? Zakaj? Kdo je vaš prijatelj? — Moj prijatelj? Prime Edigar Bourbon-ski. sin cesarja Franca Jožefa I. V prvi mah je komisar pomislil, da ima opravka z blazno ženščino. Ona pa ga je z nadaljnjimi izpovedSbatni takoj preverila, da nikakor ne gre za bolestno, blazno do-rrršliijo, temveč za strašno krvavo resnico. Takole je izpovedala: — Rodila sem se v saragoski pokrajini v ?par ii in se zovem Bramsoler Candelarie. Stara sem 45 let 2e daljšo dobo bivam v Parizu in se bavim s prodajo l epo t i in i h sredstev, ki jih izdelujem saima. Princa Ed-garja Bourbonskega sem spoznala že pred leti. Vi lahko razberete iz njegove legitimacije, da je nezakonski sin vojvodi«]e AHce Bourbonske in da je star 62 lel Sicer mi ni ničesar znanega o njem. Rodil : e ie v Rankeisteinu in je avstrijski državljan. Pravil mi je, da je prej bil avstrijski general, a ne vem, če je res bilo tako. Ne-loč je bi! bogat a zadnji čas je živel v veliki revščini. — V botehi »Du Blo-is« stanujem od 19. rarlra letos. Prijatelj Edigar Rourbonski me ;3 ob;skaI skoro sleherni dan. Prišel je tudi sinoči in med nama je kmaliu nastal prepir. Princ ie zahteval, da opustim trgovino n da se preselim k njemu. Nagovarjal me ;e, naj odpovem sobo v hotelu. Jaz pa sem vedela, da je reven in da še sebe ne more vzdrževati. Zato sem odtočno odbila njegove zahteve. Slednjič sva se mimo podaja k počitku. Oh 5. zjaitra« pa se je princ prebudil in se ponovno začel prepirati z mano. Ko sem mu znova dejala, da nikakor nočem opustiti trgovine in da bom daje bivala v hotelu, je pograbil britev in me napadel, grozeč, da me bo zaklal. Pridela sva se prepirati in mi je uspelo, da sem m>u britev izvila iz roke. V samoobrambi sem naglo zamahnila in mu prerezala vrat. Vidite — to je vse, kar vam morem povedati!... Ves žalostni dogodek ostane tudi po ponovnih izpovedbah gospe Gandelariejeve nepojasnjen, tajinstven, enako kakor sama osebnost princa Edgarja Bourbomskega. Nikdo ne ve, s čim se je prav za prav bavi! v Parizu. Imel ni niti stalnega bivališča. Poliiciii je izprava prijavil svoje stanovanje v Neuillyju, pozneje v ulici Laffitte, toda v enem kakor v drugem kraju so povedali, da princa že nad leto dni niso več videli. Zadnje dni je stanoval neprijavljen pri svojem prijateSj-u Viljemu Prevostu, ki ga je zgolj iz usmiljenja sprejel v svojo hišo. Prevost trdi, da je princ res bil nezakonski sin cesarja Franca Jožefa I. in vojvo-dinje Alice Bourbonske. Njegov očim je baje bil znani avstrijski maršal nadvojvoda Albreht katerega je cesar prisilil, da se je poročil z njegovo prejšnjo ljubimko. Princ naj bi po takem bil po očetovi strani vnuk nadvojvode Kaiia, velikega nasprotnika Napoleona L, po materini strani pa vnuk vojvode Bourbon-Hessenskega, Napoleonovega prijatelja in zaveznika. Pred vojno je princ premoge} veliko premoženje m privilegije, po prevratu v Avstriji pa je padel v bedo. Vendar pa nikoli ni javno kazal svoje revščine. Oblačil se je prav elegantno, a v hotelu svoje prijateljice je nagra-jal shižlisčad z uprav kraljevskimi napitninami. Ni dvoma, da je bila princu odrezana glava hotč, nikakor pa zgolj po naključju, v samoobrambi, z enim zamahom. Policija ga je našla ležečega na trebuhu, a zareza gre od tilnika proti grlu. Malo je verjetno, da bi se takšna rama lahko zadala v borbi, kakor je izpovedala morilka. Nikjer ni bilo opaziti sledov pretepa, tudi obraz žrtve ne kaže nikakega strahu ali razburjenja. Tudi shižinčad v hotelu in najbližji sosedje niso kritičnega večera in tudi ne naslednje jutro culi nič sumljivega, nikakšnega prepira ali, prerivanja. Policija je zatorej prepričana, da je gospa Candelarijeva zaklala princa, ko je spal. nakar ga je prevrnila s postelje na tla. A kakšni so razlogi, ki so jo pripravili do tega? Kakšni so bili od-nošaji med malo trgovko in nezakonskim senom cesarja Franca Jožefa? 2e nekaj dni je poteklo po umoru, a jasnosti še ni. Vendar je upacmje, da bo preiskava pariške policije zbrala toliko podrobnosti, da bodo zadostovale za nov senzacionalen roman o članu habsburškega doma. V kolikor je seveda resnica, da je bil umorjenec res cesarjev potomec. Da ne bi bil, pa tudi še ni ovrženo. ralj parfema Pariz, 21. avgusta. Kakor poroča »Libertč«, je pariško državno tožilstvo odredilo sodno preiskavo proti industrijcu parfemov Cotyju. Obtožuje ga, da je napravil napačne zaključne račune svojih podjetij, s čimer se mu je posrečilo zvišati tečaj svojih delnic. Razen tega se mu očita, da je od čistega dobička pridr-žal sebi večje vsote in tako opeharil svoje delničarje. Francois Coty se je rodil 1. 1874. v Ajao ciu na otoku Korziki in je imel takrat ime Francois Joseph Spotuzno. Sam o sebi trdi, da je v sorodstvu z Napoleonom Bona-partem. Kako in kje je preživel svojo otroško dobo, nI znano, ve pa se, da govori slabo francoski in da, ne zna pravilno napisati francoskih besed. Po burnih mlsu deniških letih, kj jih je preživel kot novin-ski poročevalec, se je vrgel na trgovino s parfemi in je v Parizu osnoval leta 1904 tvrdko Coty. Z majhnim kovčegom, polnim parfemov, je dolga leta obiskoval svoje male odjemalce. Za svoj dvig v boljše razmere se mora, kakor mnogi drugi, tudi on zahvaliti svetovni vojni. Dve leti po zaključku vojne bi moral plačati francoski državi 8 milijonov frankov davščine na vojne dobičke, pa se mu je po hudi borbi posrečilo doseči, da je plačal le polovico te vsote. Z naraščajočim bogastvom je raslo tudi njegovo hrepenenje po čim večjem vplivu. Vrgel ss je v politično življenje, želja, da bi bil na svojem rojstnem otoku izvoljen za senatorja, ga je stala ogromne milijo- ne. Da bi imel čim večji vpliv na politiko, je kupil večino delnic časopisov »Figara« in »Gauloisa«. V njih, katerih čitatelji so bili pretežno bogatejši meščani, si je delal reklamo za svojo osebo in za svoja lepo-tilna sredstva. Sicer pa je bila smer njegovih listov nacijonalistična. Njegove poslovne težnje so zahtevale, da je nastopal v blažji obliki proti Nemčiji, Angliji in Ameriki. Najhuje je napadal Rusijo, seveda zato, ker ni dovoljevala uvoza njegovih lepotilnih sredstev. Da še bolj okrepi borbo proti boljševizmu, je ustanovil 1. 1926. ljudsko glasilo »L' ami de peuple«. Kljub velikemu primanjkljaju, ki ga je imel pri tem listu, je dal prodajati izvod lista po pariških ulicah še tudi v naslednjih letih po dva sousa. Primanjkljaj je kril z velikim dobičkom svojih parfumerijskih podjetij. Vsa borba ostalih novinskib koncer-nov proti Cotyju ni mnogo zalegla. Neprilika zaradi ločitve zakona ga je stala 450 milijonov frankov. Ti hudi procesi so spravili Cotvja v težave, zaradi česar je bil 1. 1929. prisiljen prepustiti svoje tvornice v Ameriki in pozneje tudi v Parizu neki ameriški skupini, vendar pa se mu je že 1. 1930. posrečilo ponovno dobiti oblast v začasno izgubljenih podjetjih. Treba je še pripomniti, da je Coty financiral prekooceanski polet letalca Co-stesa, ki mu je dal zgraditi tudi letalo. Odredba sodne preiskave proti Cotyju je naravno vzbudila po vsej Franciji veliko senzacijo. Koliko bo pri tem prizadetih tvrdk, ki so bile v poslovnih zvezah s Co-tyjem, še ni znano. oilison o svojem poletu Prve izjave letalca o poteku rekordnega prekcocean- skega poleta New York, 21. avgusta. Angleški rekordni letalec Mollison, ki je preletel Atlantski ocean od vzhoda proti zahodu, je podal zastopnikom časopisja v New Yorku iz Pennfielda telefonično naslednje poročilo o svojem posrečenem poletu: »Ce bi imel le malo več bencina, bi bil gotovo točno in gladko pristal v New Vorku. No, pa sem svoj končni namen zamudil. Moral sem silno utrujen pristati tukaj. Kljub temu sem zelo vesel, da sem tako srečno dosegel Kopno. Moj polet je potekal pri zelo lepem vremenu v začetku prav dobro. Letel sem po večini tik nad vodo, toda blizu ameriške obale se mi je sreča preokrenila. Prišel sem v gosto meglo in vihar in sem se moral, če nisem hotel pasti v vodo, dvigniti do 2000 metrov visoko. Borba proti megli je črpala vso mojo moč in energijo. Megla mi je zastirala ves pogled. Ko se je naposled megla razredčila in sem na svoje največje veselje zagledal kopno, nisem niti vedel, kje sem prav za prav bil. Tega še tudi sedaj ne morem natančno reči. Mislim pa, da je bilo kakih 30 km južno od Harbour Graceja. Celo po neprilikah zadnjega dela oceanskega poleta sem še z gotovostjo mislil, da bi lahko dosegel New York. Zavzel sem smer, o kateri sem mislil, da drži vzdolž novofundlanske obale preko Nove škotske v New York. Zašel sem pa zopet v meglo in izgubil smer. Najbližji kraj, ki sem ga spoznal, je bil Halifax. Ko sem zdaj zopet vedel, kje sem bil, sem v krožnem teku preko mesta zaplovil zopet v smeri na New York. Moral sem še več- krat skozi meglo, dokler mi ni postalo jasno, da nikakor ne morem doseči New Yorka zaradi pomanjkanja bencina. Po preletu Saint Johnsa sem sklenil pristati, toda obala in vsa okolica sta bili tako skalriati, da bi pristanek na tem kraju pomenil skoro samomor. Med tem se je zaloga mojega bencina vedno bolj manjšala in vedno bolj razburjen sem iskal primernega prostora za pristanek. Ne bila bi baš prijetna usoda, če bi se moj polet tik pred ciljem ponesrečil. Po enoumem iskanju sem naposled odkril primeren prostor, odprto polje na nekem griču pri Pennfieldu. Takoj sem se spustil proti tlom in gladko pristal. Utrujen sem do smrti in moje kosti so zaradi neudobnega sedenja čisto otrple. Sicer pa se počutim zelo dobro in sem srečen, da sem še pri življenju. Spočetka sem bil čisto gluh zaradi motorjevega šur ma, ki sem ga moral poslušati celih 30 ur. Propeler in motor povzročata res silno ropotanje. Sedaj pa mi dovolite, da se spravim spat in da se temeljito naspim. Jutri pojdem v New York. Preden se vrnem z letalom na Irsko, potrebujem še zadostnega počitka. Dolgo pa se ne bom zadrževal v Ameriki. Odletel bom gotovo še v teku naslednjih osmih dni.« Po najnovejših vesteh iz Saint Johnsa je Mollison sklenil opustiti namero, da ce takoj vrne po istem potu v Anglijo. . '.V 15- ' ' ... --J " ■ . . "i- • • U A M \ dnevno sveža pr! LEGAT Mi-t\AV/\ klošičeva 28. Specerija, katese, zajtrkovalnica. deli-239 Vročina traja dalje Ponoven nedeljski beg iz mesta k vodam in v planine — Nekaj malih nezgod - Požar ob Cesti na Rakovo jelšo Ljubljana 21. avgusta. Vremenska napoved, ki se je glasila, da bo lepo vroče in suho vreme, se je kajpak spet obnesla. Današnja nedelja je bila prav tako lepa kakor praznika pred tednom, zato seveda n,i čudno, da so jo kakor običajno, izrabili izletniki in turisti, •zlasti pa kopalci. Ze včerajšnji popoldanski vlak na Gorenjsko je bil nabito poln, doloma že res zaradi udeležbe pri pogrebu pokojnega Josipa Pogačnika, na drugi strani je pa tudi res, da se je v planine odpeljalo na stotine turistov. Triglav je visoko v »modi« drugi hribi seveda nič manj. Tudi današ/nja izletni&ki vlald so bol i popolnoma zasedeni, pravcata gneča je \ ladala v kopalnih vlakih. Gotovo je. da je danes Sava glede obiska beležila svoj rekord, na kopališču ob Ljubljanici je bil pa tak naval, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši kopalci; telo pri telesu, glava pri glavi, nepopisen živ-žav. Dosti polno je bilo tudi na Iliriji, dalje je mrgolelo kopalcev ob Sori in drugih vodah, saj je bila vročina neznosna in se je človek moral hočeš, nočeš ohladiti v vodi. Temperatura se je gibala od 29 do 32 stopinj v senci, barometer pa še vedno beleži 777 mm. Ce bo lepo vreme trajalo še naprej, bodo zadovoljni kopalci in tujsko-prometni kraji ubogemu kmetu pa suša neusmiljeno končuje letino. Da na kopališčih nikjer ni manjkalo originalne zabave in dovtipnosti kakršno lahko povzročijo lo taki hudi pasji dnevi, se razume po sebi Največ zabave pa je gotovo bilo v Bokavcah pod jezom, kjer sc se po zgledu drugih tudi odločili, da izvolilo svco miss Človek ne bi verjel, da se k takšnemu špasu zbere blizu 1000 kopalcev. Treba jih je samo videti. In volitev se je vršila tako, da so bili vsi zadovolji-"" — najbolj pa seveda izvoljenke, čeprav jim niso bili poklonjeni zlati pokali. marveč le darila v čokoladi in lačnem ter \enci. Naslov miss Bokavce je pridob:!a gdč. Majda Jamnikova, naslednji dve bokavški princesi pa sta gdč Danica Bohežarjeva in Ivica Hermanova. Bil je ve.ik halo. V času tekme med »Ilirijo« m zagrebško »Viktorijo« danes popoldne je zmotil gledalce neprijeten intermezzo. Nenadno je namreč stegnil svoje dolge roke neki okrog 20 let stari žepar v žep nekega trgovca in mu hotel vzeti listnico. Trgovec je namero pravočasno opazil in je hotel tatu prijeti. IDolgoprstnik je začel na moč bežati, a za njim trgovec m vsi, ki so bili v bližini dogodka. Seveda so ga ujeli in ga izročili stražniku. Zanimanje vsega občinstva je bilo tako za kakih pet minut odvrnjeno od nogometne tekme. Kljub ogromnemu. številu kopalcev in izletnikov ni zaenkrat beležiti nesreče. V ljubljansko bolnico so prepeljali samo nekaj običajnih ponesrečencev. Med temi je bil delavec Ivan, brez stalnega bivališča in pristojen v Falovče pri Kamniku. Možakar je bil snoči ndkoliko nadelan, pa ga je na Dolenjski cesti pri Rudniku podrl neki motocikiist in ga poškodoval na glavi. Hujša nezgoda se je pripetila v Škof j i Loki. kjeT je včeraj konj brcnil v trebuh 24 letnega hlapca Jožeta Debelja-ka. D~beljakovo stanie je še vedno kritično. Popoldne je v Mostah nastala v ne-ki gostilni manjša rabuka in je neki Vižintin sunil delavca Antena Kapla z nožem v glavo in ga nekoliko poškodoval. Kapla so prepeljali v bolnico. Nekoliko pred 17. je trnovska policijska stražnica obvestila reševalno postajo, da na Poti na Rakovo Jelšo gori. Ob 17.05 je že zdrvel avtomobil poklicnih gasilcev z motorno brizgalno na Pot na Rakovo jelšo, kjer je gorelo leseno, nekoliko ometano stanovanjsko poslopje uslužbenca mestne elektrarn« Janeza Mliklav-č i č a. Na kraju požara je bilo že več prostovoljnih gasilcev z Barja, ki so skušali ogenj zajeziti, vendar se jim to ni popolnoma posrečilo, ker je našel plamen v lesenem poslopju dovolj netiva. Gasilci so napeljali cevi do 150 m oddaljenega Malega grabna in tam črpali vodo ter kmalu nato ogenj udušili. Požar je popolnoma uničil streho, znatno je pa tudi poškodovana notranjost hiše, ker so morali gasiiai razdajati stene. Pohištvo so večinoma že poprej e znosili na prosto, vendar je nekoliko poškodovano. Okrog 18.30 so se gasilci vrnili v Mestni dom. Škoda znaša gotovo okrog 30.000 Din. Mi-klavčiča in njegove žene ni bilo doma, oba sta se zjutraj odpeljala na Dolenjsko. Ogenj je najbrže nastal zaradi preslabo izoliranega dimnika in je verjetno, da je tlelo že od zjutraj. Maribor, 21. avgusta. Tako željenega dežja ni, spet je nedelja bila suha in vroča, kakor ves pretekli teden. Sonce prigreva s tako silo, kakor tega stari ljudje ne pomnijo, živo srebro je danes že dopoldne zlezlo nad 33 stopinj, sonce je žga-lo ves dan, zapihal je zdaj pa zdaj vroč veter. Narava je umirala. Sila žalosten je pogled na ožgane travnike, vrtove in polja, ki so še nedavno odsevali v bujnem zelenju. Neznosna vročina je pognala Mariborčane iz mesta, mnogi so ves dan prebili na Mariborskem otoku. Kdor je le utegnil, je pohitel k Dravi, da se vsaj malo osveži v vodi. Bolj pogumni, ki jim vročina ne gre tako do živega, so pohiteli že v soboto zvečer na Peco, kjer so danes slovesno ustoličili kralja Matjaža. Nekateri Sokoli so pa pohiteli v Fram, kjer je priredilo sokolsko društvo svoj telovadni nastop, drugi pa zopet v Ruše, kjer so pogumni in ojunačeni Sokoli uprizorili reprizo »Divjega lovca« na lastnem, novozgrajenem gledališču v hladu. Suha, kakor vreme, je tudi kronika. Nič posebnega ni bilo zabeleženega na policiji; omembe vreden dogodek se je pripetil le v soboto zvečer okrog 20. na Aleksandrovi cesti 24. Tam si je v samomorilnem namenu zabodel mizarski pomočnik Franc Lubec, uslužben pri tvrdki Nassimbeni, velik kuhinjski nož v prsi. Stražnik, ki je odšel takoj tja, je zvedel od domačih, da se je nesrečnež malo poprej hudo spri s svojo ženo in da je v hipni duševni zmedenosti in razburjenosti segel po nožu ter si hotel končati življenje. Reševalci so ga z avtem prepeljali v bolnico. Dve avtomdhiiski nesreči Rogaška Slatina, 21. avgusta. Včeraj in danes sta se pri Rogaški Slatini primerili dve pocestni nesreči, ki sicer nista zahtevali smrtnih žrtev, a sta vendar znova avtomobilistom in motociklistom v opomin k previdnosti in zmerni vožnji. Sinoči ob 22. je neznan avtomobilist pri vili Kovačevič v Ratanjski vasi povozil 70-letnega Ivana Drofenika iz Rogaške Slatine. Starčka so ne prehudo poškodovanega prenesli domov. Danes ob pol 7. pa se je primerila druga nesreča na cesti, ki vodi iz Rogaške Slatine proti Ratanjski vasi, v bližini Ogrizkove trgovine. 16 letni trgovski vajenec Kari Magdič je šel iz Rogaške Slatine domov in bil povožen v bližini trgovine svojega gospodarja in težje poškodovan. Motocikiist, ki je dirkal v spremstvu dveh drugih, se ni brigal za povoženega. Vsi trije motociklisti so zdirjali dalje v smeri proti savski banovini. Orožništvo jim je že na sledu. Ranjenega Magdiča so prepeljali v celjsko bolnico. Njegove poškodbe so sicer precejšnje, vendar življenje ni v nevarnosti. Mirko Kregelj f Ljubljana, 21. avgusta. Po dolgem trpljenju v bolezni, ki si jo je nakopal v izvrševanju službene dolžnosti, je izdihnil danes zjutraj svojo blago dušo v splošni bolnici učitelj, pevovodja in pevec g.Mirko Kregelj. Rodil se je 18. julija 1902 v Ljubljani. Ljudsko šolo je obiskoval na Grabnu in dovršil učiteljišče z maturo leta 1921. Kot učitelj je služboval na šoli pri Devici Mariji v Polju, nato v Zalogu, potem na Golem pri Igu, v Železnikih nad škofjo Loko, v Metliki in do svoje bolezni v Črnomlju. Med počitnicami 1. 1919. je poučeval kot pomožni učitelj na šoli na Rem-šniku pri Marenbergu. Kot pevec je bil dalje časa član pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Sam je organiziral pevski zbor čitalnice v Zalogu in je ž njim nastopil na pevski tekmi Zveze slovenskih pevskih zborov v Unionu. Na svojih službenih mestih je organiziral pevske zbore in je maja 1926 pripeljal v Ljubljano svoj dobro izvežbani metliški šolski zbor ter je ž njim priredil v dramskem gledališču na binkoštno nedeljo lepo uspel koncert. Pokojnik je bil rahlega zdravja. Bolezen si je nakopal s tem, da se je vozil v lepem in slabem vremenu s kolesom na svoje služben ^ mesto po več ur daleč. Poročil se je 1. 1925. z Marijo Demšar i evo in zapušča dva nepreskrbljena otroka, Mirka in Dragico. Službenih let ima le 11. Vendar upamo, da bodo oblastva upoštevala, da si je pokojnik nakopal bolezen v izvrševanju službenih dolžnosti in da bodo družini temu primerno odmerila višjo pokojnino. Pokojnik je bil svoje čase tudi športnik in član društva SK Jadran, slovel je kot tekač na dolge proge in je na desettisoč metrov obdržal rekord državnega prvaka. Bil je navdušen pevec, prijeten družabnik, dober prijatelj, da ga je vsakdo, ki ga je poznal, imel rad. Mnogo prehitro je nad mladim možem zamahnila svojo neusmiljeno koso bela žena. Njegov pogreb bo v torek ob 16. izpred bolniške mrtvašnice na pokopališče pri Sv. Križu. Vabim pevce, zlasti pa člane pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, da se pogreba udeleže v čim večjem številu in mu zapojo v slovo žalostinke. Blagemu šolskemu odgojitelju, požrtvovalnemu pevovodji in pevcu ohranimo svetal spomin! Z. P. J a rosi av Hašek: Odnošaji med starši in otroki Profesor Sv oib a je pravkar izdal več knjig o družabnih odnosih med starši in otroki, pri čemer je omenil, da obojestranska vez med starši in otroki neizpodbitno dokazuje najnaravnejšo medsebojno skupnost ljudi. Nekaj njegovih predavanj, ki jih je bil prired.il v raznih društvih — v društvu žena iin deklet v »Ženskem klu-bu-t, v uredništvu polmesečnika »Družina«,, ki je služil zbližanj-u med starši in otroki, — nekaj teh predavanj mu je prineslo slavo posebneža, zlasti še, ko je v uvodniku prve številke »Družine« omenit da so starši in otroci vsekako veje enega debla in da te logične zveze nikakor ne kaže podcenjevati, pri čemer se je skliceval na Adolfa Knigga, starega ceremonijalmojstra in komo mika na weimarskeTn dvoru. Njegov znanstveni sloves se je zares zelo ločil od njegove karijere. Videti je bilo, da so temu noremu gospodu vendar le slučajno zaupali vzgojo učeče se mladine in da se je usoda z gospodom profesorjem prav čudno poigravala. — Zakaj, namestu da bi se ob lepem vremenu izprehaja«! po vrtu kakega sa-natori;a, ie mož še nadalje sedel za katedri vsakojakih gurunasaj. Višje šoliske oblasti so ga namreč premeščale iz kraja v kraj, kakor hitro je že dovolj dolgo med češko uro poudarjal eno in isto reč, da namreč starši delajo otroke in s tem ohranjujejo vrsto. Domače naloge, ki jih je dajal svojim učencem, so vse imele izvestno felozofsko-pedagogično temo: n. pr. »Ali naj se starši vtikajo v elkscentrici-tete svoiih otrok0« Zavoljo takele naloge je moral profesor Svollba romali iz kraja v kraj. od severa do juga, od juda do vzhoda, od vzhoda do zahoda republike. Sledmjič je bil spet v novem kraju, nekje na jugovzhodu, in njegov prvi nastop pred učenci petega razreda je bilo imteresantno predavamje o tem, kako mora sin, ki pozna svojega očeta od rojstva dalje im ga vidi brez krinke, dajati prednost krepostim svojega očeta, da mu oče nekoč ne bo postal zopern. Sin pa se mora fcJjuto temu zavedati slabosti svoiih staršev in gledati, da jiih ne bo posnemali. Na koncu predavanja je dal novim učencem domačo nalogo z znač'lnim naslovom: »Čeprav imajo otroci utemeljen vzrok, da se svojih staršev sramujejo, jim morajo biti vendarle hvaležni.« Poleg tega je naštel še izvestoe teze, po katerih naj se učenci pri izgotavfljaniju naloge ravnajo. »1. Slabe lastnosti, surovost', nenravna dejanja, slabosti in lumparije mojih staršev. 2. Ali starši zgoraj navedene napake skrivajo pred menoj? 3. Čemu moram te po-manjkljiivosiii svojih staršev pred javnostjo skrivati? 4. Zakaj njihovih napak ne smem posnemati? 5. Alj se moji starši prepirajo med seboj? 6. Čemu se moram med domačimi škandalčki vesti pametno in preudarno? »Da, ljubi učenci,« je svečano dejal profesor Svollba, »moje osnovno načelo v pogledu izgotiavljama vaših domačih nalog predstavlja povsem nov pedagoški sistem. Gre za zb!>ižam:je med starši in rajih sinovi. Časih bi bilo nedopustno, dragi učenci, da bi starši svojim otrokom pomagali pri domačih nalogah, jaz pa hočem, da starši prisostvujejo in pomagajo pri izdelovanju domačih nalog in moja prva skrb br., v najkrajšem času priirediti sestanke vaših staršev z menoj, pri čemer jim bom govoril o vzg!edini družini in se sproti informiral, kako kaj naprediuje sodelovanje vaših staršev pri vaših domačih nalogah, pri vašem domačem študiju.« Čeprav so bili petošolci, ki so se že pet let borila z najrazličnejšimi profesorji, že precej utrujerai, so vendar pobledeli ob pogledu na tega fanatika, katerega postava, nastop in teze, ki jih je bil dal k domači nalogi, so spominjale na starega in groznega Saivonarolo, čigar obličje je gledalo nanje z ene izmed na steni visečih zgodovinskih slik. Ko je profesor Švolba odšel, je ves razred med pavzo odHočno proglasil profesorja Švolbo za patološki individuj, katerega se je treba čuvati in v pogledu dane domače naloge sleherno sodelovanje s starši energično odkloniti. * Ko se je petošolec Maišek z interesantni-mi točkami domače naloge vrnil iz šole domov, je skrbno skril svoje zapiske, med katerimi je bilo že omenjenih šest točk; ko ga je njegov oče, gospod okrajni glavar, pri kosilu vprašal, kaj je v šoli novega, če imaio kako domačo nalogo in kako jim je novi gospod profesor švolba všeč, je petošolec odvrnil. dl;ub-nih čustvih vzkliknil: »Tak, to naj bo svoboda?! Na tako svobodo se jaz — dovolite — požvižgam!« Tako — seve — spet ne gre! Toda, kar se mene tiče, trdim, da je bilo zmeraj kaj veselega in vzpodbudnega vmes, kacf^.r je šlo za svobodo. N. pr. se spominjam svojega prve*', po-reta v omenjeni po)m. Od domačih sem si v potu obraza izprosil počitnice v letovišču, ki je bilo kar precej blizu fronte i>i so včasi padale med drugimi padavinam' tudi bombe. Pet dni! Pa sem omeoien-. pojm raztegnil in zopet raztegnil, ta « Slučajne je stopil oče v sobo, videl je situacijo in mi iztrgal pisanje. Hudo je po-bledel, kar takoj' je stopil v kulnn;o po mater. Cimerarest je bil takoj razvu':2v ljen. Tista fiobertka ni bila prav nič 6aj nisem imel niti prazne stročnice1 — To že, s praizno flobertko — le mrličev ne! Pozneje pa sploh! Kako vesele šj Nil-te stvari 6 svobodo! Postavim — o prevratu. Kako veseli so bili ljudje! P'esa:i so in pili Da. pili! Vino n. pr. — to «e zelo važen atribut svobode. Zvečer so postopati lahkoživci po mestu, pijani so bil? kakor mavre in kričali so: Auf biks! Živjo svoboda! Mi se ne bojimo ne f-ja, ne tesar a- brunda. brunda! Zadnjo kitico so peli. melodija je bila prav živahna To so bili veseli svobodo!juhci! Kar nič jih ni mn^lo, da so se takrat borili na Koroškem izmu ceni srbski vojaki in dobrovoljci! Ali pa pri ma ga z m in! Kako 5-alj'v? so bili sicer tako pusti in spodobni ' u !je! Mi, petnajstletniki - prostovoljci smo stra- žili zaplenjeno blago. S pravimi karabin-kami. Ah, kako se spominjam tistega nv1«! Pomislite: vagon pravega pravcatega m.la I. 1918! Prihajali so blagorodniki drug z« Jru-gim: spredaj poba z vozičkom, zadij gospod, lepo. solidno, s puško — prave ka-rabinko! — čez ramo. Puške, nevajen* utrjenih, solidnih, civilnih form so smešno potrkavale po častitih ozadjih. Nu, na so odrivali nas stražarje mimo in prrvilarno v stran in polni vozički mila so romali pod blagorodne strehe in za njimi fo skopali gospodje in puSke 6o smešno n-iska-kovale! Pa tisti prašiči! Šestdeset jih Je bilo naša straža ojačena — dvanaist ?moz-postranske« žene čast, ki je pri nas ni deležna nobena mati .Ln gospodinja Vse žene stanujejo v >Yananu«, to je v kompleksu hiš, fci »o precej ločene druga od druge, tako, da se lahko izognejo medsebojnih stikov, zlasti stika s prvo ženo. Ce je prva žena naklonjena postranskim ženam, se smejo njih otroci igratS z njemimi Intelektualci .m kristjani se zadovoljijo z eno ženo in ne jemljejo nikdar postranskih žen, možje iz nižjih plasti jri,h pa po več preživljati ne morejo. ___. Zandmiivo je tudi to, da obstaja že £3 let zakon proti pomanjševanju in ipačenju ženskih nog, a se le polagoma uveljavlja zlasti pri mlajši generaciji. Samo pni najrevnejših poljiskiih delavkah so že vedno pustili noge nepokvarjene. Posebno velike zasluge za .kulturni podvig kitajske žene ima znameniti kitajski revolucijonar in reformator Sun Tatsen, ki ga imenuje kitajsko ljudstvo >očeta domovine«. Njegovo glavno načelo je biilo priboriti posamezniku in državd popolno prostost, to 6e pravi osvoboditi posameznika in državo od izkoriščanja. Propagiral je socijalno enakopravnost vseh ljudi in pravico ljudstva, da vlada neposredno. S svojimi pristaši je vrgel dinastijo Mandžu in ustvaril kitajsko republiko. Umrl je L 1925. Umevno je, da mora biti mož s takimi načeli iskren pristaš resnične ženske enakopravnosti, brez katere ni socialne enakosti, katero je propagiral on. Zahteval je za ženo isto izobrazbo kakor za moža, uverjen, da so tudi njej dane od prirode enake sposobnosti kot možu. O tem se je tudi osebno prepričal, ko je našel v svoji tajnici najsposobnejšo sodelavko, ki je razumevala njegove idede v vsej globini ter ga z največjo požrtvovalnostjo podpirala v njegovem stremljenju. Tudi potem, ko jo je vzel za ženo, je ostala njegova sodelavka in tovarišica v najlepšem smislu besede. Po njegovi smrti je bila najsvetejša njena nailoga, da je propagirala njegove ideje med ženami Politična naloga žene. Žena pomenja za politiko bodočnosti veliko upanje samo tedaj, če bo ostala zvesta svojemu lastnemu bistvu. Če velja danes kot najbolj laskavo za ženo, ki se politično udejstvuje, priznanje, da »dela moško politiko«, je s tem naznačena samo velika nevarnost Med voino je prišel iz Indije klic: »Politika Evrope mora postati bolj človeška«. Ta klic moramo razširiti: »Svetovna politika mora postati bolj človeška.« Za to je pa potrebno, da 6e politika nasloni na celotno človeško bistvo, torej na srečno »intezo moškega in ženskega bi6tva. Razum m srce morata voditi politiko. Samo iazom, ki ga vodi srce, more obvarovati narode pred 6amoponižanjem, v katero jih je zavedla politika preteklosti. To bo naloga žen, ko bodo odrasle pubertetni dobi svojega političnega udejstvovanja. Upamo, da jo bodo izvedle. (Iz »Neue Erziehung«), Službena sigurnost poročene žene se maje. Berlinski občinski svet je sklenil, naj se takoj odpuste iz službe vse učiteljice, kd so poročene z uradniki Žene piloti. V Zed in jenih državah je 17.268 pilotov, med njimi je 512 žen. Brezposelnost med služkinjami čedalje bolj narašča. Gospodinje se omejuje io s tem. da odpuščajo služkinje in delajo same ali pa dobivajo hrano iz skupnih kuhinj. To se čuti že tudi pri nas, vendar ne v toliki meri kakor v Nemčiji, kjer je bilo že lansko leto samo v Berlinu 12.000 brezposelnih služkinj. Iz akvaristove torbe i^f O zaščitni barvi in o bfistavca Južirozapadlna kotflrna ljubljanskega polja je za akvariste dokaj zanimiva. Dasi je precej padel nivo Ljubljanice zaradi poglobitve Groharjevega kanala, je vendar ostalo v mnogih jarkih in jamicah še do-vo»H vode, da se je ohranila barska fa*ma in flora. To velja posebno za zapadni del barja, kjer priteka iz podnožiev hribom dovolj vode, ki v obliki večjih ali manjši b potokov hrani našo Ljubljanico. Posebno boga«t je Crn.i potok, k.i teče tik vzhodnega podttiožja Sinčfih Goric in se izliva v iugo-zapadni smeri v Ljubljanico. Ker ie izlivni del posebno spomladi precej globok, je tu prarvo nahajališče ikirišč raznolikih ribic. Zarod ostane deloma v potoku, a v avgustu opazimo nič koliko malih ribic, ki plavajo tik pod gladino, da bi ušle požrešnim čeljustim odraslih rib roparic in neroparic Človek bi mislil, da so trume maJih ribic ravno tik pod gladino vidljive za večje ribe, ki plavajo pod njimi Temu pa n« tako. Ribe v vodii sploh ne vidijo daleč, poleg tega jih ie pa priroda, mati modrosti, obdarila z zaščitno barvo na trebuhu in na dt>ltnji stran? bokov. Ta barva ie belkasta. Ko se odlbrjajo svetlobni žarki na njej, ne morejo opaziti velike ribe malih ribic tite pod gladino, ker se ne razlikujejo od sinjega neba, zadnjič sem opazoval v bariu mlade, 3 cm dolge ostriže, ki so plavale pod jato prav majcenih ribic. Ostriži jih nis>o videli Ko so pa nekatere ribice priplavaie nižje, so jih s strani takoj opazili in pogoltnili. Ker govorimo ravno o ostriiu. naj omenim še to, da nisem v ribogojnici nikdar opazil ostriža, ki bi se lotil ribic od spodaj. Če se pa manjše ribice podajajo nijže, jdh seveda takoj zagleda. Zanimivo je, da jih ne napade s strani, temveč se poda nad ribico, odkoder sune nanjo od zgoraj ter jo zagrabi na glavi. Ali tudi proti sovražnikom nad vodo in v vodi je zaščitila mati priroda ribice s posebnimi zaščitnimi barvami, ki se prilagodijo okolici. Težko bo našla ribica roparh ca podu&ta, cink!jo, polzačo, babico, glavača itd. na dnu, ker od zgoraj pogledano. se v ničemer ne razlikujejo od dna. Za začetnike, ki alkvarizirajo v priTodi, je v prvih dneh zelo težavno videti ribice, dasi je gladina, rekel bi, pokrita z ribicami. Še težje jim bo razlikovati razne talne ribice. Ako se pa v teku par mesecev počasi privadijo, razlikujejo vse podrobnosti. .V Črnem potoku, ki sem ga v uvodu omenil, vidimo poleg vsakdanjih, ali ni* manj zanimivih ribic, tudi androge in rde-čerepke, ki s svojimi rdečimi plavutmi povečujejo pestrost barv. Da ie Črni potok neke vrste zbirališče vseh ribic, nam dokazujejo ogromne jate ribic na izlrvnem delu. Med njimi so budi ostriži, ščuke ia sulci, ki se stalno zagamjajo v mimo plavajoče jate ribic. Pri tej priliki se poženejo napadene jate tik čez gladino in padejo s pljuskom nazaj. V vsakih 10 do 15 sekur»d in često še pogosteje, sem slišal pljuskanje in viden cele jate ribic, dvigajočih se nad vodo. Izletniku, k; bi akvariziral okoli Vrhnike, priporočam, da si ogleda Črni potok od izliva v Lju bi jamico, do mesta, kjer so križa s Tržaško cesto. Sedaj nekaj o blistavcu (Telestes Agassi-zii Heak — der Stromer), ki spada zaradi svoje živahnosti in lepe barve tudii v naše domače ribogojnice. Na prvi pogled je podoben malemu kierrn in kleniču, ki imata tudi va4,jast in podolgovat život Poudarjam ponovno, da je pri malih ribicah težko določiti vrsto na prvi pogled, ker še nimajo ribice vseh karakterističnih znakov odraslih ribic. Blistavca spoznamo po tem, da mu je gobček podstojen, na hrjptu je sivk a s t, boki so pa srebrno belii. Vzdolž sredine vidimo vijoičast pas na temni podlagi. Po-boona linija je ko vin a sto rumena. Hrbtna m repna plavut sta sivi, ostale plavuti pa so brezbarvne. Pri odraslih ribicah so koreni plavut rumeni. B! i stavci so radi v bistrej-ših, hladnejših vodah s peščenim dnom. V gorenjskih potokih jih opazftno često, zmeraj v družbi vrstnikov. Ker bli stavec ni izbirčen glede hrane in ker ljubi hladnejšo vodo, je za n?še morzUovodne akvarije kakor ustvarjen. O. S. ALI OGLASI Službo dob [Vsaka beseda 50 par: za dajanj« ovt »!; M šifro S Diru fl) Trg. pomočnico * kavcijo lo—30.000 Din, dobro izurjen« v špecerijski trgovini, sprejmem s 1. septembrom. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobra služba«. 31907-1 2 čevljarska pomočnika dobro livešbana v šivanem jn kontesnem delu, ter 2 ia zbita d-e!a sprejme takoj Aniirej Cernilee, čevljarstvo v Kranju. 32071-1 Boljši obrtnik »•ed njih let. posestnik v l<-p<«m kraju, išče vestno in varčn o gospodi®j pletene robe na T"i'-ui stroj, sprejmem. — Siefiea Kr3T>ec, Peja?.e-vi-t-v trg 12, Zagreb. 32030-1 Stroja r. pomočnik mlajši, dobi delo. Naslov "v oglasnem oddelka »Jutra«. 32007 -1 Prodajalko mrejmem takoj v trgovina me&)ne oskrbo. Naalov v ogl. oddelku »Juitra«. 32246-22 Dijaka sprejmem v lepo to parke-tira.no sobo z električno razsvetljavo. Dobra oskrba. na zahtevo fina domača hrana. Cena solidna. — I Naslov v oglasnem oddelku I »Jutra«. 31S65-32 | Dijakinje sprejmem v centru t vso oskrbo. Stari trg S/I. 32079-2S Dve dijakinji sprejme učiteljica v dobro in vestno oskrbo > Čevljarski ulici št. 2-±II (poleg Jurčičevega trga). 32254-22 2 dijaka ali dijakinji event. tudi tri iz boljših družin sprejmem z oskrbo in zajtrkom, ali po dogovoru s hrano na »tanovanje v veliko, eoinč-no, čisto in mirno, separirano sobo, le streljaj oddaljeno od univerze in obrtne šole. Na željo nemška konverzacija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« ali pa pisati istotja pod značko »Mir in čistoča«. 33378-22 Sobo odda Vsaka beaeda BO par; aa dajaajs aaata«« a« aa btrs t Dia. (23) Opremljeno sobo zračno in mirno, s posebnim vhodom, z oskrbo ali brez oddam boljšemu gospodu blizu Tabora. Na-skrv pove oglasni oddelek »Juitra«. 31950-23 Sobo z 2 posteljama veliko, lepo, mimo. čist« im sotečn«, s posebnim v ho dem, elektriko in parke tom par korakov oddaljen« od Zvezde odda-m z zajtrkom s 1. septembrom dvema stalnima gospodoma Naslov v oglaemem oddelku »Juitra«. 33277-23 Sostanovalko sprejmem. — Naslov • ogL odd. »Jutra«. 32137-3 Opremljeno sobo s poseb. vh-odom in elela« triko odda.m na Stare.-a trgu št. 11/11. 32*71-J Sostanovalko sprejmem. Naslov v oddelku »Jutra«. Telefon 2C59 PREM03 suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S ARH. VIDIC JOSIP, Ljubljana VII (ŠIŠKA), Celovška cesta št. 80 EHNIčNA PISARNA Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opr» mo, preskrba parcel-stavbišč, nadzor3tvo zgradb in parce« lacije zemljišč i. t. d. 258 JC1 • v t šefe vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna | £Jublfana | 4> Sv- (Petro na*ip «teo* £3 Telefon 2495 -—--------— i. a 1 Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jcaeršek. Za Inseratni del je odgovoren Alojs Novak. .Val s LJubljani.