NaroCnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo me»e£no M Din nedci)sKa Izdaja celole no v Jucjo-alavltl ЧО Din. za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i atolp petli-vrsia mali oglasi pe 130 In 2 D.veCII oglasi nad 45 mm villn« po Din Z-SO, velllcl po J In 4 Din. v urednilkvmdelu vršilca po 10 Din o Рп veCiem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeltKa ln dneva po prazniku (/гмлмшо /e v Kopllarlevl ulici št. 6 III nohoplsl se ne t< rafal o. nefranhlrana pisma se ne sprelemalo j- Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2329 llprava le vKopllarlevl ul.šl.O * Čekovni račun: Clubllana štev. 10.6SO In 10.349 sa Inserale. Saralevošt. 7563, Zagreb št. 39.Oll. Praga In Dunal št. 24.797 Danes bojno glasovanje Dauidouič-marinhouič Demokratski kiub je dejansko že razcepljen - Kompromis se je v zadnjem trenutku razbil - Splošen položaj zelo nepovoljen V skrajnem slučaju nai nove volitve prineso razčiščene r Belgrad, 31 jan. (Tel. »Slov.c) Se povsem nejasno je, kakšen b orezultat zborovanja dem. kluba. Rezultat včerajšnje in današnje debat? je snmo ta, da se je razcepljenost pokazala tudi formalno. Po teh debatah in po dogodkih v zadnjih (iveh dneh se niti s formalnega niti s stvarnega vidika več ne more govoriti o edinstvu demokratske stranke. Tudi demokratske zajednice v dosedanji obliki ni več. Demokratski klub je jasno razdeljen ua dva tabora, ki imata oba določno izdelano ideologijo in zastopata dve diameutralno nasprotni taktiki. Pristaši prvega kakor drugega tabora izjavljajo, .da imajo v klubu večino, vendar se ne najde nihče, ki bi se upal predlagati bojno glasovanje. Posebno velja to za Davidoviča. ki je nastopil z izredno odločnostjo, potem pa pričel popuščati, njegovi pristaši pa so pričeli iskati kompromisno rešitev. Vso noč ln danes ves dan so v tem smislu obdelovali poslance obeh taborov. Tako je današnji dan stal v znamenju pomirljivosti. Že se je zdelo, da bo prišlo do tozadevnih rezultatov. 2e popoldne se je povsod govorilo, da bo sprejet aresolucija, ki bi dala čiki Ljubi čast, Voji Marinkoviču vlast«. Ko pa je poslednji govornik, bivši naš poslanik na Dunaju Milojevič v svojem govoru napadel vodstvo in s tem neposredno Davidoviča, se je slednji vsaj zaenkrat povrnil na svoje prvoino stališče, vendar pa pade odločitev šele jutri, kakor smo to v »Slovencu« že včeraj napovedali. Mi ne bomo hodili s tistimi, ki dnevno kričavo in bahato prerokujejo, pa jih že drugi dan dogodki dementirajo. Ugotavljamo samo dejanski stan: Demokratski klub je razcepljen. Noben kompromis mu ne more dati njegovo enotnosti in tiste strnjenosti, ki jc potrebna, da bi katerakoli vlada mogla z njim računati s tisto gotovostjo, ki je danes v naši državi za vsako vlado bolj potrebna, kakor dosedaj, ker so na dnevnem redn tako pereča vprašanja zunanje, notranje in gospodarsko-linanfcn« politiko. Zato je samo v interesu države in ljudstva, da tndi DS zavzame povsem jasno in natančno določeno stališče, /aio jc vsa javnost to tndi pozdravila. Samo takrat ho DS mogla zavzeti tisto mesto v državni upravi, ki ji po njeni moči gre. Končno moramo še poudariti, da jo z ozirom na vse to položaj zelo zamotan. Ni kritičen, je pa nepovoljen. In sicer v toliki meri, da bodo v skrainem slučaju za razčiščevanje potrebne nove volitve. To ni nobena grožnja opoziciji, to je pro-gnoza vseh tistih, ki iskreno želijo, da pridejo v parlament taki zastopniki, ki so dorastli velikim nalogam sedanje dobe in, ki bodo umeli obvarovati ugled vseji teh suverenih faktorjev nc samo pod parolo ihorbe zn demokracijo in parlamentarizem« poskušali zadovoljiti svoje lastne užaljeno ambicije . Seja demokratskega kluba je bila istotako predmet največjega zanimanja vseh krogov in vendar je bilo danes zanimanje znatn« manjše kako* včeraj, ker je ostrina borbo, ki jo je napovedal Davidovič, izgubila na svoji aktualnosti. Gjoka Popovič proti Pribičeviču Prvi govornik Gjoka Popovič Je izvajal: Pribičevič je v svojem listu pisal, da je to usodeu dan. Jasno je, da so to usodni dnevi za DS in za celo državo. Kar se pri nas logaja, to se dogaja nialokje. Vsi se spominjate Radicevega sodelovanja v radikalni vladi. Tedaj je naša stranka zahtevala koncentracijo, ki naj bi izvršili narodni sporazum. Te teze niso sprejeli niti radikali niti Radič. Razumljivo je, zakaj je niso hoteli sprejeti radikali, ni pa razumljivo, zakaj je ni sprejel Radič. Danes pa se je Radič izrekel za to in pristaja na sodelovanje z nami. Glede Pribičeviča je dejal: Naša stranka je Pribičeviča za časa volitev pozvala, da stopi v našo stranko. Mislim, da se z Radičem še hhko raz^ovar-jamo, ne bi sc pa inogli s Pribičevičem, ki je največji nasprotnik demokracije. Sem za koncentracijo, ali to bi bila velika žrtev za stranko. Nato kritizira delo kongresa in pravi, da je bil glavni odbor nezakonito izvoljen. Dr. Ivan Ribar proti Radiču in SDS Nato je dobil besedo bivši predsednik narodne skupščino dr. (van Ribar, katerega govor je bil v toliko važnejši, ker je bil on znan prijatelj Pribičeviča in je eden izmed voditeljev demokratske stranke v prečanskih krajih. Kakor vsi se je izjavil za koncentracijo. Prepričan je, da je celokupna stranka za to. Na tem smo delali že od leta 1910. Ustanovitev demokratske zajednice, kakor koncentracija pod Vcsničem, sta delo DS. Mi smo bili prvi zn zbiranje demokratskih sil. Mi smo se že takrat pogajali z Radičem, ne brez vel'kih žrtev. Kljub tem žrtvam pa ravno pri pogajanjih z Radičem in Pribičevičem nismo imeli uspeha. Ali je torej potrebno, da danes govorimo o koncentraciji, ko smo toliko dali in toliko žrtvovali? Naši vladi narodnega sporazuma iz leta 1925. so sc radi-čcvci izneverili. Oni so podpisali z nami sporazum, takoj nato pa so šli k radikalom in sklenili drug sporazum. Dejstvo je, da smo v koaliciji z radikali, s katerimi smo izpeljdi volitve, in že prece;šen del zakonodajnega programa, imeli velik uspeh Nato je odločno govoril proti ustanovitvi lilokn i SDS in izvajal: liil srm v odboru za pogajanja z SDS o našem spajanju. Bil bi srečen, če bi se to izvršilo. To pa se nikakor ne more doseči z blokom, kakor so to kahtevali njihovi delegati. Slab preccdent bi bil, če bi samostojni demokrati z nami ustanovili blok. Mi delamo tisto, kar se Je zgodilo leta 1924. Ali sc nc bi ponovno zgodilo, kar Jc takrat napravil Pribičevič. Našo zajednica z muslimani je istotako dokaz ideje o zbiranju demokracije. DZ je oslabljena. Mi jo moramo okrepiti. Na obeh straneh so protesti in pritožbo, loda treba je iti preko tega Isto se nam je pripetilo tudi s Hrvati. Jaz sem celo moral žrtvovati svoj mandat, ker so nas radičevci preganjali. O skup. klubu je Izjavil, da se strinja z Marinko-vičem in Kuinanudijem. Dokler smo v vladi, je tak klub nemogoč. Takega slučaja ni nikjer. Predvsem je treba skleniti, ali ostanemo v vladi. Če se to sklene, potem šele moramo sklepati o drugem vprašanju. Novosadska organizacija, katere poslanec sem jaz, zahteva, da se izvede izenačenje davkov. Mi smo to obljubili in to moramo tudi izvesti. Zato moramo DS varovati. Na noben način se ne smerno cepiti. Zato sem odločno proti vsaki skupnosti z SDS. Prav zato zahtevam, da se predvsem •klepa o tem, ali ostanemo v vladi ali nc. Ljubi Davidoviču se mudi Ljuba Davidovič, ki je govoril takoj za Ribnrjem, je zahteval, da nikakor ni umestno imeti dojge govore, ampak da naj se vsak poslanec izjavi, ali je za ali je proti. Nato je dobil besedo Dr. Kosta Timotijevič slavi delo sedanje vlade dr. Kosta Timotijevič, bivši minister in eden najuglednejših demokratskih poslancev iz Srbije. Doslej Je bil prijatelj in sinipa-tizer z SDS. Izvajal je: Pri sklepanju moramo gledati na to, da ohranimo enotnost, dasiravno bodo ostala različna mišljenja. Naša stranka je državi potrebna. Sem za veliko stranko, zato mi je žal, če bi se razcepili drugi, kaj šele. če bi se mi. Sem za varovanje avtoritete, ker je to ljudstvu in državi potrebno. Govoril je o težavnih časih in o 1. 1915. Naš kongres ni dal nam obbsti, marveč dolžnost, da zastopniki glavnega odbora mislijo in delajo na koncentraciji. Vendar pa mislim in sem odločno tega mnenja, da naj sedanja vlada ostane, ker je v zakonodajnem delu pokazala več uspel'a. kakor vse druge vlade dosedaj. Koncentracija prihaja, kadar jo položaj težaven. Paziti moramo, da se ne dela tako, da bi izgubili, kar že imamo. O Pribičeviču pravi: Misel koncentracije je zelo poslabšal shod v Zcgrebu. Tam je grmelo. Pretijo se je z legijami, pred katerimi je drhtela država brez potrebe. Govorilo se je tako, kakor da bi nalašč hoteli motiti mirno delo. Pribičevič je v narodni skupščini govoril lako grdo in se tako daleč spozabil, da se nanj sklicuje sovražno časopisje. Modrost prihaja preko te neprijaznosti. Morda se bo to kdaj zgodilo. Sem za to, da se vzdržujejo zveze z muslimani na dober način, da se ne bi od nas odcepili. Pripravljanje tal za koncentracijo naj se nadaljuje. Vendar pa moramo ostati v vladi in nadaljevati delo v parlamentu. Vlada naj dela naprej. Sestaviti skupen klub DZ in selj.-dem. koalicije je po zagrebških manifestacijah nemogoče Bilo bi lažje, da Pribičevič ni delal neprijetnosti. Ta klubt se ne bi mogel sestaviti ,dokler sta dve stranki v vladi, dve v opoziciji. To se lahko zgodi z Izstopom iz vlade, ali pa da oni vstopijo v vlado. Sestava lega kluba pomenja torej, da se nam zapoveduje izstopiti iz vlade. Otvrjati krizo je ri-skantno. Moglo bi se zgoditi, da bi ostali na cedilu. Lahko bi se sestavila vlada brez nas danes, ko se daje 150 milijonov za kraje, kjer je lakota. Ali naj delijo te kredite samo radikali? Lahko se zgodi prt grupacija na ta način, da bi ne bilo niti večine niti vlade. Potem se bo šlo na volitve brez proračuna, brez posojila. Minister Ilija Šumenkovič je mnenja, da je treba govoriti iskreno. V DS se je operiralo z nejasnimi pojmi. V načelu se izreka za koncentracijo, odločno pa je proti skupnemu klubu. Pribičeviča in Itadiča ne siratra za demokratsko elemente. Koncentracija bi bila za nas važnejša, kakor skupen klub. V koncentraciji se ne gleda na idejno sorodnost, v skupnem klubu pa se mora na to gledati. Zato misli, da se lahko izvaja zbiranje demokratskih sil po DZ. Zato je odločno proti vsakim ostalim poskusom. Zavzema se za čini intim-nejšo zvezo med DS in muslimani. Obžaluje, dn se je pri sklepanju o lako važni stvori na muslimane pozabilo. Nato je zagovarjal sodelovanje demokratskih ministrov v vladi in navajal dokaze njihovih dosedanjih uspehov. Naj se sklene kakorkoli, ministri prevzamejo odgovornost, ker so mnenja, da so storiii mnogo več. kakor tisti, ki so danes poskušali delati proti stranki in proti vladi. Ponovno izjavlja. da je odločno proti skupnemu klubu. Ljuba Davidovič izjavlja, da je- predlagal skupen klub in da se bo o tem govorilo. Za Davidovičev predlog' Poslanec Dušan Spevčie se v svojem govoru izjavlja zn Davidoviča in zn njegovo tezo. Po njegovem mnenju ima klub pooblastilo od k( ngresa, da lahko pozove ministre, da stavijo svoje mandate klubu na razpolago. Poslanec Slavko Duknnac govori kompromisno; zastopa tezo g. Davidoviča in smatra, dn so poslan,'! Davidovičev govor slabo razumeli. Po njegovem mnenju misli Davidovič, govoreč o skupnem klubu predvsem na tehnično izvajanje programa koncentracije To pa je potrebno in zato je on mnenja, da Je treba koncentracijo izpeljati. Poslanec Milenko (Jlušič govori zn g. Davidoviča, vendar se zelo boji Radiča 2e sam Radič ul bil velika zapreka pri izvajanju koncentracijskega programa, čc pa bi sprejeli demokrati polec nJega »e Pribičeviča, bi bil položaj še težji Predlaga, da se sklepa sporazumno z muslimani, ki so lojalni aivezniki. Zato predlaga, da gg Davidovič, Pera Vlarkovič, dr. Ribar in Kosta Timotijevič nekaj časa razmišljajo o položaju in potem stopijo s svojimi predi gi ponovno pred klub, ter ga obveste o sporazumu, do katerega bo gotovo prišlo Tudi poslanec Dragin Rajkovič govori v Davidovičevem smislu in smatra, da sedanja vlada ni bila na vrhuncu svoje naloge, da so bili ministri izpostavljeni intrigam in da so bili radikali nelojalni Zato je demokratom koncentracija potrebna. Novi govorniki proti Pribičeviču in Radiču Poslanec Boka Vlajič je mnenja, da je koncentracija potrebna, vendar pa je treba bili previden pri ustvarjauju skupnega kluba. Peta Mila-novič govori o tem, knj je storila sedanja vlada. Misli, da so imeli demokrati v vladi mnogo uspehov zlasti v zunanji politiki. Tudi on je zato, da se zberejo demokratski elementi, vendar pa v Radiča in Pribičeviča nima nobenega zaupanja. Poslanec pravi, da je Pribičevič s svojimi pr.slanci demokratsko stranko že večkrat ogoljuful: u. pr. leta 1924., ko je 3 mesece, predno je izstopil, vodil pogajanja s Pašičem, obenem pa sedel v demokratskem klubu. Pribičevič je takrat najbolj preganjal Radiča. Demokratska stranka je svoj čas dala Radiču polno moč za politiko na Hrvatskem in sprejela nase zato tudi težko odgovornost. Danes pa vidimo, da Pribičevič paktira s tistim Radičem, ki ga je svoje čase tako kruto preganjal. Tudi Radič, ki je že imel zveze z demokratsko stranko, je svoje obveznosti prekršil in z drugimi napravil sporazum. Celokupna javnost dobro pozna Radiča, ki vsakih 24 ur menja svoje mišljenje. Zato je proti zvezi z Pribičevičem in Radičem in je mnenja, da naj vlada oslune taka. kakršna je. Poslanec Matejič govori o izdajstvu Svetozarja Pribičeviča nad demokratsko stranko in je odločno proti temu, da bi se naredil z njim skupon poslanski klub. Najprej naj se pokori za svoje grehe; šele potem bi s-1 dalo razpravljati o iem, ali se njega ali njegove pristaše posamezno spiejme, ne sme pa se s Pribičevičem postopati lako, kakor 7. enakopravnim voditeljem cele stranke. Poslanec je odločno zato, da demokrati odbijejo intrigantsko politiko Pribičeviča in Radiča in da lojalno, knkor radikali sodelujejo še nada'Je v sedanji vladi. Sedanja vlada ima visoko nalogo in je pokazala toliko uspehov, da bi bil greh nad ljudstvom in državo motiti vlado pri izvajanju tega programa. Poslanec Milojin Jovanovič govori o Demokratski zajednici in predbaciva vsem onim. ki so zanetili današnje dogodke v demokratskem klubu, da so se pregrešili že v prvem začetku zbiranja demokratskih sil, ker so zapostavili muslimane, ki so najboljši demokratski zavezniki, a jih pri tako važnem vprašanju briskirajo. Mnenja je, da se brez njih ne sme sklepali in odločno zavrača vse eksperimente, ki bi bili proti sedanji vladni koaliciji, za katero ho on glasoval. Pera Markovič, podpredsednik Narodne skupščine je mnenja, da se kljub sodelovanju z radikali nasprotja med njimi in demokrali niso omilila, temveč so celo nastopili novi momenti ki so nasprotja še povečali. Med ljudstvom današnja vladna koalicija ne uživa posebne simpatije in njeni poslanci ne upajo pred narod, da b> branili delo vlade Koncentracija je potrobna. dn bi se s po-sred vanjem tretjega izravnala nasprotja med tema dvema strankama. Ker je kongres kot najvišja strankina oblast, dal Davidoviču polno moč za snovanje koncentracije, je mnenja, da klub ne more o tem sklepati in trdi, da je tudi klub dolžan sprejeti tozadevno direktive kongresa in da ima Davidovič torej pravico uetvariti koncentracijo S stališča demokratov, pa tudi z državnega stališča je bolj modro približati se Radiču in Pribičeviču, kakor pa pustiti, da ta dva politika hodila svoja pota in zaideta v ekstrem Ni pa nujno, da bi se morala 8 tema politikamn takoj izpeljati ožja zveza To lahko storimo, kadar bomo videli, dn je prišel za to neroden trenutek in ko bodo zn to dani vsi pogoji. Govornik apelira na Davidoviča, naj ima pri svojem delu vedno pred očmi enotnost demokratske stranke. Poslanec SfcTanovič odgovarja Markoviču in pravi, da demokratski kongres ni mogel prejudicirati sklepom poslanskega kluba, ki ima prnvico odločTili o taktiki kluba. Naloga kong',osa je, da da idejne smernice, ne pa da odloča o tem, knj bo delal klob. Poslanec je za koncentracijo, ven-lnr pa proti skupnemu klubu s Pribičevičem in Radičem in je za'o. da ostane sedanja koalicija naprej. Bivši minister Rn'ajlnvič jc govoril v smislu Veljkoviča in Davidoviča za čuvanje parlamentarizma in demokracije ter so je odločno p istavil na stališče Ljube Davidoviča. Minister dr. Aca Miovič govori o sodelovanju demokratskih ministrov v vlndi. D sedaj so demokratski ministri pokazali gotove uspehe. Vsi oni, ki danes kritiziralo delovanje demokratskih ministrov v vladi, morajo imeti pred očmi, dn se velik program na zakonodajnem polju, ki se tiče predvsem lečenja gospodarske lirize, ne more izvesti od danes nn jutri Vlnda je p kazala do sedaj šele nekaj uspehov in zato danes 5e ne moremo presojati vrednosti te koalicije, če ni prišla s svojim delom tako daleč, kakor bi bila lnb.ifo prišln, leži vzrok v tem, ker je druirn stran demokratsko ministre neprestano motiln pri delu. Vsi tisti, ki dnnes kritizirajo vlado, o dosedanjem delu vlado nikdar niso govorili meritorno in domo-kratskhn ministrom tudi niso dajali nikakih na- svetov. Gosp. Veljkovic je bil izvoljen v davčni odbor, a ee ni niti enkrat udeležil seje, pa vendar nastopa proti delu davčnega odbora Minister izjavlja, da je odločno za težo, ki jo je branil gosp. Marinkovič in smatra, da je za demokrale potrebno, da sodelujejo v sedanji vladi; če pa se najdejo pogoji za boljšo koalicijo, ne bo nihče imel ničesai proti temu Govornik omenja, da Radič in Pribičevič mislita na demokrate samo takrat, kadar sta v opoziciji, če pa sta v vladi, jih demokratska stranka malo briga Pri presoji politike teh dveh gospodov ju je treba vzeti pod krilično lupo in bolj gledali na cilje, ki jih zasledujeta. Nato sta.še govorila poslanca Vulanovič in Mihajlo Kujundžič, ki sla branila tezo Ljube Davidoviča. Poslednji govornik Mio Milojevič, bivši poslanik na Dunaju je izjavil v svojem govoru, da so vprašanja v demokratskem klubu sploh čudno treti-rajo. DS je v vladi z eno nogo, z drugo pa je v opoziciji, pa nobene odrejene politike nima, kakor je vedno ni imela. Cim je DS par mesecev v vladi, se pojavljajo nekateri nezadovoljneži in DS pričenja goniti novo lajno Po njegovem mnenju je to zelo slabo za stranko, ki hoče imeli v javnem življenju ugled. Prepričan jc, da padn krivda za to na strankino vodstvo. Absolutno in odločno jo proti Pribičeviču. Niti najmanj nc verjame Stjepanu Radičn. Našim ministrom, zastopnikom v vladi, moramo dati polno podporo, ali pa jih odpoklicati iz vlade. Po Milojevičevem govoru je vstal Ljuha Davidovič, ki sc je čutil užaljenega, češ da mu je poslanik Milojevič očital, da je nesposoben Odločno odklanja take očitke in z ozirom na to prosi, da se seja prekine. Ko se je Davidovič po kratki pavzi od razburjenja malo pomiril, se je vrnil v klub in izjavil, da je pripravil resolucijo, ki jo ho jutri ob 10. uri dopoldne predložil demokratskemu kluliu. Poslance prosi, da mu ne zamerijo. Zagotavlja jih, da se bo o besedilu resolucije, ki jo je som pripravil, razgovarjal z uglednimi strankinimi člani. Nato so se poslanci razšli. Davidovič pa jo ostal v predsedništvu demokratskega kluba in so posvetoval s svojimi ožjimi prijatelji Ziko Rntnj-loričnm, Vojo Veljkovičem. Grolom. Vlaiičem in bivšim ministrom Milojeii Joranovlčem. Nekateri so zatrjevali, da je dr. Ma.'.nkovič, predno se je prekinila seja, predložil Davidoviču besedilo resolucije, Davidovič pa je besedilo te resolucije odklonil. Obenem je dejal, dn bo DS prevzela položaj v svoje roke. če se v naši državi sploh še spoštuje parlamentarna večina, to je temeljni princip demokracije in parlamentarizma. Po vseh teh dogodkih je Davidovič prekinil debato Jutri bo nastopil z resolucijo, ki je sestavljena v smislu njegovega govora. Mnrinkovičeva resolucija je bila precej kratka in se je odločno postavila na stališče današnje koalicije. Če so te verzije verjetne, je razumljivo, da jo je Davidovič tudi odklonil. Tako je demokratski kiub še danes pieložil končno rešitev zn jutri. Knkor smo se informirali, je Davidovič obenem zahteval od S.'jepana Radiča in Pribičeviča, da mu dasta polno jamstvo za vsak slučaj in da mu dasta formalno pooblastilo tudi v slučaju, če bi on v demokratskem klubu ne dobil polnega zaupanja, da bosta šla z njim in podpirala njegovo linijo V tej smeri je posebno vodil pogajanja poslanec Grol. Stjepan Radič je v tem času odklonil formalen odgovor. Obenem so se raznesle vesti, da je Stjepan Radič ponovno ponudil radikalom svoj vstop v vlado. Po naših informacijah pa te vesti iiiso resnične. Zakon o izenačeni« r Belgrad, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Z več kot dvotretjinsko večino je narodna skupščina danes sprejela zakon o izenačenju davkov v načelu. Za je glasovalo 182, proti pa 72. Za izenačenje neposrednih davkov so glasovali poslanci Jugoslovanskega kluba, NRS in DZ. Zanimivo jc, da sc je Davidovič, ki se tako približuje Radiču in Pribičeviču, ki hočejo pred javnostjo braniti interese prečanskih krajev, s svojimi prijatelji zdržal glasovanji. Seja ie bila zelo kratka. Tudi govornika Nleu-dorfer (HSS) in Pavle Radič (HSS), ki sta govorila v imenu opozicije, sta bila prav kratka. Govornikoma jc odgovarjal predsednik davčnega odbora dr. Sečerov (DZl, ki je izvajal: Ta zakon, ne samo da ni slab, marveč je boljši od vseh, ki so bili dosedaj sprejeti v narodni skupščini. Ta zakon je dober v teh-ničnem pogledu, da bo lahko vsak kmet sc orientiral, da bo vedel pri čem je. Od davka so oproščeni vsi tisti, ki živ:jo od dela svoj h rok, kakor dnevničarji in delavci, ki nimaio stalnega poklica. Istotako so mnogi zemljiški kompleksi oproščeni, dalje zgradbe, ki so namenjene v prosvetne svrhe, industrijske in gospodarske zgradbe, zgradbe zadrug, predvsem pa hiše malega človeka. O katastrskem donosu jc izjavil, da bo naš kmet plačal dosti meni davka, kakor doslej. Ljudstvo bo obču- I'ojusiiilo. čujem, da se od raznih konkurenčnih in neprijateljsklh strani razširjajo lažni Klasovi, s katerimi sc hoče meni kol lekarnarju škodi vali. Tako se širijo tendenci j o/.ne izmišljotine, dti mi je nasproten ludi tukajšnji spoštovani in daleč na okolu znani zdravnik ц. dr. Ivo Pave-šič Kur i<' ros|). dr. Ivo Pavešić kot zdravnik pri tukajšnjem ljudstvu zelo priljubljen, se želi z raznimi obrekovanji razširiti med ljudstvo mnenje, da jo ludi on meni nasproten. V dokaz, da so te govorice izmišljene in tendencijozne, naj služi prepis pisma «os|>. dr. Pavešiča na mene. Spoštovanemu !»o*p. lekarnarju Mr. M. VVacha v Metliki. Čujem, du se z raznih strani hoče podtakniti moji osebi, du si m z Vašo lekarno in z Vašim poslovanjem na moje recepte nezadovoljen. — Smatram takšne ves.i tendencijoznim izmišljotinam, s kute-rimi se hcfe ne samo Vam, ampak tudi meni škoditi. Odbijam od sebe laka sumničenja in Vam izjavljam, da je moj princip kot zdravnika, da živim z lekarnarjem v slogi, ker samo tako moremo koristiti ljudstvu kraja, med katerim delujemo. — Vi z Vaše strani kot lekarnar niste z ničemur motili solidarnosti med zdravnikom in lekarnarjem, nasprotno, pokazali ste vedno mojim zdravniškim željam največjo pripravnost. Vaša lekarna je oskrbljena z vsemi predpisanimi in najmodernejšimi zdravil v obilni meri in ga ni zdravila, ki bi ga Vi ne ekspediraii v najboljšem redu. Z Vašim poslovanjem nasproti meni in z Vašo ekspedicijo zdravil na moje predpise sem popolnoma zadovoljen. Vse nasprotne glasove smatrajte kot intrige in obrekovanja. Pooblaščam Vas, da se s tem mojim pismom poslužite v vsaki potrebi. — Metlika, dne 24. januarja 1928. Dr. Ivo Pavešič, zdravnik — Iz tega vidijo oblasti in ljudstvo, s kakšnimi intrigami in obrekovanji se zahrbtni in sumljivi elementi bavijo. V prihodnje bom vsakega širitelja laži in obrekovanja sodnijsko zasledoval. Mr. M. Wacha, lekarnar. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del, Odlična tvornica lakov in barv išče zastopnika za Slovenijo Obširne ponudbe naj se pošljejo na upravo „Slovenca" pod štev. #87. Gospodu H. SUTTNER, tovarnarju ur v Ljubljani, Izrekam največje priznanje in zahvalo s toplim priporočilom. — Iz njegove tvrdke poseduem že preko 12 let 4 ure, in sicer: 2 stenski, budilko in žepno uro >Omiko«. Vse brez izjeme pa tako točno in zanesljivo opravljajo svoj posel, da si boljših in zanesljivejših ur sploh želeti ne morem. - Zaradi tega še enkrat vsem svojim prijateljem in znancem to tvrdko najtopleje priporočein. — Sv. Jurij pod Kumom, dne 25, januarja 1928. Hinko Medved, posestnik in gostilničar. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali Л Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. Siuzbe /scejo Izvežban organist in občinski tajnik, išče Lepo opremljeno sobo v sredini mesta za 1—2 osebi, na želio tudi prazno ali s popolno osktbo, službe. — Naslov pove oddam takoj. - Naslov v uprava lista pod št. 833. upravi lista pod št. 829. Prodajalka s kavcijo 4000 Din, išče službo. Imam tudi triov, opravo naprodaj. — Ponudbe na up'ivo »Slov.« pod šifro: »Dobra moč«. Za ozkotirno železnico Prevalje-Žerav sprejmemo kvalificiranega - stroievodio - Stanovanje na Prevaljah si mora preskrbeti sam. — Pismene ponudbe na Pudnik Mežica. 815 Vsakovrstno zlato hupuff po najvišjih cenah erno. invelir, Liubl an Wol'ovn ulic« Stev Vajenec za zlatarsko obrt se takoj sprejme. - S. Jap?l', zlatar, Cankarjevo nab. 7. 100 Din dnevno na roko in visoko provizijo pri razpečavanju sezonskega predmeta. - Za-stonniki, pišite Organizacijskemu oddelerju, Beograd, Zmaj od Nočaja 14. STANOVANJE 2 ali 3 sobe in kuhinjo želi 3 članska družina, če mogoče blizu glav. kolodvora. Plačam dobro. Naslov v upravi Slovenca pod št. 793 Sobo in kuhinjo iščeta dve osebi. Ponudbe na upravo > Slovenca« pod šifro »Dve osebi«. Odda se lepo ŠOLNINO STANOVANJE v vili, I. nadstr., boljši družini brez otrok. Najemnina sc mora plačati za t leto naprej. Naslov pove uprava pod št. 823. Opremljena SOBA se takoj odda. - Naslov v upravi lista pod št. 830. Opremljeno sobo oddam takoj v sred. mesta. Naslov v upravi 832. N^v^Dorcč^nci pozor! STANOVANJE v Ljubliani- soba in kuhinja s pritiklinami proti odkupu boljše, čedne kompletne oprave. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Takojšnja vselitev«. Stara, dobro vpeljana trgovma z mešanim blagom, V mestu na Štajerskem, se takoj z zalogo vred odda raprej v najem. — Poizvedbe pod- »SI čainost« št. 734 na upravo »Slov.« Odda se v najem ali proda moderno urejena delavnica za mehanično obrt. Delavnica je z električnim obratom ter ima najmodernejše stroie za kovinsko obrt. Najemnina nizka. V slučaju, da sc delavnica proda, zelo ugodni plačilni pogoji. -Poizve sc v upravi »Slovenca« pod št. 746. Proda se Fordov tovorni avtomobil zelo c en o. - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 745. Prodam par tisoč cbm //asa obrt PERJE kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. V Г J D C. Cakovec Vledjimurie. Motvoz S ndaj: rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje 10245 Vdovo moha Din 5-lioruzni zdrob „ 3'5r Prvovrstni izdelki od 25 k? naore pošilia ,'flVEL 5EDEJ, ^—rnlk imetni mlin. — < u. Vprašati: LJUBLJANA, POŠTNI PREDAL št. 151. Pri Slav. Brodu v neposredni bližini, prodam radi smrti vinoorad 2 oralov s hišo vred (2 sobi in kuhinial in hlevom. Vinograd ima lepo lego vrhu brega z razgledom na m-sto. Cena 80.000 Din. Klara S ar.ić, Ba-ia luka, Markovičeva ul. 9. 722 Lokomob'lo dobro ohranjeno, 10 Atm. 20—30 H. P„ prodam. • Al. T r i n k , Linhartova ulica 12, Ljubljana. 751 iGiSfl 0 ICO v izvrstnem stanju -zaradi nabave avtomobila - ugodno naprodaj. - Naslov pove Aloma Сотрапу Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. Harmonij, s krasnim glasom, ima 5 oktav in 13 registrov, se ; za 40ГО Din proda. Cenj. ponudbe pod »Harmonij« na podružnico Slovenca 'v Celju. 810 Naprodaj še malo rabljen valllni stroj in seim, stojnica po ugedni ceni. Naslov pove uprava pod »perut-ninar« št. 813, Nova gostilna! (Otvoritev v sredo, 1 fehruarjai Izvrstna hrana! Sifajno vino! Abonenll! Lastnik: Pepe Lončar (poprei Podobnik), Novi Udmat štev. ■ 45 Hrastove podnice vagonske 2.65 m + 44 mm in 2.85 m + 54 mm ca. 5 vagonov, proda Al. Neu-dauer, Gornja Radgona. Gostilno »Grajska klet« na Mestnem trgu 13 (prej pri Fri-drihu), je prevzela I. juž-noštajerska vinarska zadruga v Celju. Zajamčeno pristna vina, vedno topla in mrzla jedila. 796 našo, lešprenj, ajdovo moko vedno svežo odda 'a n de be> veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA ttes pvn ceslii tev '4. iMaiboltsi A hohsi Cebin, Wolfova 1/2 POPRAVILA Mehanik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Ifetrin.ska ul. 30 Telefon int. 434. Slovensho-srbohrvafshi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—. SrDohrvatsho- slovenshi slovar. Sestavil dr Albin Vilhar. V platno vezan Din 60'—. lugoslov. Knjigarna v Liubliani. Odvetnik dr. Albin Kandare naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno začasno na Bleiwe;sovi cesti št. 18 Mestna občina Bijeljina v Bosni rabi takoj za svoj večji park v Bijeljini vrtnarja posebno sposobnega za sajenje in negovanje cvetja, Vrtnar dobi prosto celo dobro stanovanje Ponudbe je predložiti podpisani občini do 15. februarja tega leta. 814 čebulček nudi Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska ccsta 36, trgovina s semeni in deželnimi pridelki. 720 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA SC. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega blagega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Шткш sc vsem najprisrčnejše zahvaljujemo, • Posebna zahvala pa bodi izrečena Društvu delovodij in vsem onim sostanovalcem, ki so mu poklonili vence in cvetja, kakor tudi pevskemu društvu Krakovo - Trnovo, katerega član je bil pokojnik, za ganljive žalostinkc in končno vsem onim, ki so nepozabnega nam očeta spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 31. januarja 1928. Žalujoči ostali. Sir H. Rider Haggard: 48 Kleopatra, egiptovska kraFica. Zgrudil sem se na ležišče, vendar nisem mogel ne govoriti ne vstati, dasi sem bil pri polni zavesti. Kleopatra pa se je sklonila čez mene in potegnila j bodalo iz oprsja mojega oblačila. : Jaz sem zmagala! je zakričala in stresla dolge ! črne lase nazaj. »Jaz sem zmagala in ker je šlo za Egipt, je bila ta igra vredna, tla se je igrala. Torej s tem bodalom si ine bolel umoriti, kraljevski moj tekmec, čigar mirmidonci so pravkar zbrani pri vratih moje palače? Ali si še pri zavesti? Kaj more meni sedaj zabraniti, da ne porinem bodala v Ivoje srce ?< Slišal sem njene besede in s šibko roko sem pokazal na svoje prsi, zakaj silno rad hi umrl. Ona pa se je vzravnala v vsej svoji kraljevski veličini 111 me z ostjo zbodla v meso. »Tega pa ne! je zopel zavpila in vrgla bodalo od sebe, preveč si mi všeč. Škoda bi bila, da bi , umorila takega možaka! Darujem Ii življenje. Živi, izgubljeni faraon! Živi dalje, ubogi padli knez, ki te je uničil ženski bister um! Živi, Harmakis — da mi boš krasil zmagoslavje! Tedaj me je zapustil vid; slišal sem samo petje slavca, šumenje morja in zvonki zniagovestni smeh Kleopatre. In ko me je objela nezavest, mi je glas tistega smeha sledil v kraljestvo spanja in mi še vedno sledi skozi vse življenje vs edo smrti. I Osmo poglavje, llarmnkis se prebudi. — Pr'zor smrti, •— Prihod Kleopatre. — Njene tolažilne besede. Zopel sem se zavedel. In ko sem se prebudil iz nezavesti, sem se znašel v svoji sobi. Planil sem pokonci. To je gotovo, da se mi je sanjalo! Saj ni moglo biti nič drugega kot hude sanje! Nemogoče je bilo, da sem se prebudil, da bi se zavedel, da sem izdajalec! Da je ugodna prilika za vedno splavala po vodi! Da sem jaz izdal sveto slvar in da so v minuli noči oni vrli možje z mojim stricem na čelu zaman čakali pri zunanjih vratih! Da je ves Egipt od Abuja do Atuja čakal še sedaj — čakal zaman! Ne, to ni bilo mogoče, najsi je bilo karkoli hoče! Oj, grozne so bile te sanje, ki sem jih bil sanjal! Še ene take bi umorile možaka. Boljše bi bilo umreti kakor gledati še en tak privid, poslan iz pekla! Ampak kje sem bil jaz sedaj, če vse skupaj ni bilo drugega kakor grozna domišljija prenapetih možganov? Kje sem bil sedaj? Moral bi biti v alabastrski dvorani in čakali, dokler ne bi prišla Karmion. Pozdrav, Harmakis! -laz sem tisti Rimljan Pavel, ki si ga naščuval. Iz tega spoznaj, kaj koristi izdajstvo! Slabo mi je postajalo in omedlujoč sem se opotekal od belega Irupla, okrvavljenega z lastno krvjo. Slabo mi je prihajalo in omedleval sem, ko всчп se opotekal nazaj, dokler nisem zadel ob zid; zunaj pa so ptice veselo prepevale in pozdravljale dan. Torej vse tisto niso bile sanje in jaz sem bil izgubljen, izgubljen I Spomnil sem se na svojega starega očeta Amen-eirheta. Resnica, kakor blisk hitro sem ga v duhu videl takega, kakršen bi bil, ko bi mu prišli sporočit o sramoti njegovega sina in razvalinah njegovih nad. Spomnil sem se na onega rodoljubnega duhovna, mojega strica Sepa, ki je čakal vso dolgo noč na znamenje, ki ga ni bilo. In temu spominu je hitro sledila druga misel! Kaj se bo sedaj ž njima zgodilo? Jaz nisem bil edini izdajalec. A tudi jaz sem bil izdan. Kdo me je izdal? Morebiti oni Pavel. Ako me jc Pavel, 110, on ni vedel dosti o onih, ki so kovali zaroto z menoj. Ampak tajne sezname sem bil imel v oprsju svojega oblačila. O Oziris! Izginili so! In usoda Pavla bo zadela vse rodoljube v vsem Egiptu. Ob tej misli je moj duh izgubil zadnjo moč. Omedlel sem na mestu, kjer sem stal in se zgrudil na tla. ЕШЕШ 2 e S " s s T Б = c- « F. " — K- - ra i" - s > C t/. — ~ C m % * g > i Џ SL ~ =5 S! S ? " - s - 9 S' s i (V o N' N £ "8 aa 2. Z - а » S - - o *r n ^ 4 (S » 7? 2 £ B aa to B ~ o _ « W t> Z 3 & (Л □ ■5 I 04 C (C < O' • o e* a S ■ S-i: ^ to O I s> N' TO -• dO 5 a. >— -, a ' Б' rc 4- < o £T < o 4 10 04 _ u 5 3 а a I " o S o N D T, ic fs ~ «5 c s s i c 4 ©• a P P ii!=i;i= Za Jugoslovansko tiskarno « Liubliani: ftaiei Cee. Izdajatelj, dt. ft. Kulovec. Uredniki fiaoc ler se glav: Da pridemo do socialnega miru Kapitalistična Anglija se spreobrača Zadnjič smo na kratko ugotovili udeležbo ameriškega delavstva na kapitalu, ki znaša v Združenih državah severne Amerike približno 30 odstotkov. Že to dejstvo samo je dovolj zgovorno, da presodimo razmerje med delojemalcem in delodajalcem. Misel skupnega sodelovanja je neposredno po vojni pridobila tudi v Nemčiji, kjer ee je ustanovila »delovna skupnost« med industrijci in delavskimi strokovnimi organizacijami z geslom: Za skupno blaginjo. Izredno zanimiv pojav je češki vele-industrijalec Tomaž Bata, ki je s svojimi tovarnami napravil pravo revolucijo. »Vsaka beda ima svoj vzrok v srcih ljudi. Prospevanje v družino privabi tisti mož, ki vzame nase prostovoljno največjo porcijo odgovornosti a najmanjši delež različnih prednosti.« Ta družinska misel v tovarni je dala vsakemu, kar mu gre. celoti ogromen prospeh, delavstvu pa soudeležbo in s tem dobro materijelno stanje. Vse dosedanje napade od strani konkurence na podjetje je odbilo delavstvo samo. Naravnost usodna pa poslane lahko akcija, katero je sprožil angleški podjetnik Sir Alfred Mond, da doseže socialni mir v Angliji. Angleško gospodarstvo še ni prebolelo strahovitega rudarskega štrajka. Anglija sama na sebi pa je v političnem in gospodarskem dvoboju z Združenimi državami Severno Amerike bolj kot kdaj navezana na skupno sodelovanje vseh domačih moči. Prva ta konferenca med podjetniki in voditelji delavskih strokovnih organizacij je bila programatičnega značaja. Obe stranki sta se izjavili, da vztrajate na svojih principih in pravicah, da sta si pa enako edini v tem, :>da je pravična in trajna rešitev skupnih industrijskih problemov za državo življenjskega pomena«. Te skupne naloge je Sir Alfred Mond tako-le očrtal: Reorganizacija industrije potom fuzij, racionalizacije iu tej odgovarjajoča uvedba najnovejših tehničnih procesov in delavskih metod. Preskrbitev delavstva, ki bi s tem postalo brezposelno, bodisi s tem, da se mu da drugje zaslužek ali pa odškodnina v obliki pokojnine ali enkratnega izplačila. Zvišanje varnosti dohodka. Dovolitev, da pride delavstvo v upravo obratov. Skrb za stanovanja, za ljudsko zdravje, za zavarovanje za slučaj brezposelnosti, obrtni pouk, reorganizacija obdavčenja, pri katerem naj država sleda na razvoj ljudskega gospodarstva. Preiščejo naj se vzroki stavk in zaprtja. Vse nadaljnje konference naj ta vprašanja rešijo vsaj v takem obsegu, da se končna ureditev lahko izvede v vsej industriji. Posamezne industrijske skupine so že imenovale zastopnike v ta posebni odbor. Tudi vrhovni svet strokovnih organizacij se je izjavil pripravljenega, da v imenu delavstva sodeluje na tej skupni konferenci. Delavstvo in racionalizacija. Če naj seznanimo slovensko delavstvo o splošnem položaju angleškega delavstva v tem problemu, moramo začeti s prvo točko — tnezdo, ki je osrednja točka celotne angleške industrije, in v njeni zvezi z vprašanjem racionalizacije. Industrija se ua eni strani trudi, da se i)o ameriškem zgledu prilagodi zahtevam sedanjosti. A proti temu se borijo strokovne organizacije, češ da bi brezposelnost zopetmarastla in da bi izpodrinila dobro kvalificirano delavstvo. Če naj se pa racionalizacija uvede, je treba delavstvu zasigurati stalni dohodek. To zahtevo utemeljujejo s tem, da stremi ameriški delavec sam po stalnem zvišanju dohodka, nasprotno pa hoče povprečni angleški delavec ohraniti neko tipizirano višino. Noče konkurence in ima rajši mezdo odmerjeno po času, kot po akordu. Še nekaj pride v pošlev: Nezaupanje napram podjetniku je še globoko v duši in bi pri akordu po delavčevem mnenju podjetnik zopet več zasližil kot delavcc, pri tem pa ni izključeno, da bi se osnovna mezda znižala. Obratno pa podjetniki še nimajo toliko uvidevnosti, da bi pustili delavcu vmešavati se v upravo tovarne in mu dopustili soudeležbo na čistem dobičku. Od približno 12 milijonov delavstva, pravijo strokovne organizacije, je približno le 200.000 udeleženih s 5% na čistem dobičku podjetja. In le 200.000 delavcev je zastopanih pri vodstvu podjetja. Obralnih svetov je sicer formalno v Angliji več kot v Združenih državah, toda njihova moč je mnogo manjša, ker na vodstvo podjetja nimajo nobenega vpliva. Gospodarska demokracija! To je prva zahteva voditeljev strokovnih organizacij. Kuko je potekala konferenca? Sira Alfreda Monda je žalostilo, da Zveza podjetnikov ni hotela uradno odgovoriti na miro8 ., Cestarji ... 15 „ Sveiarji ... 28 „ itd. Razmeroma višje so plačani rudarji tako, da pride na % te stroke 35, Va pa 80 do 90 Din in da ima povprečno delavec tu 1150 Din dohodka. Proti vsem tem javljenim podatkom pa je dejansko stanje neprimemma slabše. Poznamo gozdarsko podjetje velikega stila, kjer imajo delavci v gozdu 2 Din od ure, za 12 urno delo torej 24 Din! Kar pa vzbuja spomin na tisto dobo, ko je Engels pisal slovito knjigo »Položaj delavskega razreda v Angliji«, so gotovi nekateri tekstilni oddelki v Sloveniji. Eden izmed teh je na sindikalne sestanle delavk pošiljal državne zastopnike. Ko je šlo glasovanje za ali proti 10 urnemu delavniku, je bilo razveljavljenih nad 100 glasovnic. Ko se je velika večina izrekla za osemurnik, naj bi se bila mezda avtomatično znižala za eno četrtino in uspeh? Delavstvo je samo zahtevalo zvišanje delovnega časa ... Mautner (1. d. v Litiji izkazuje 4 milijone dinarjev izdatkov za letne mezde. Zaposlenih je kakih 244 moških in 544 ženskih dnevna mezda je torej 19—20 Din. Izmed vseli strok industrije posluje pa danes najboljše tekstilna industrija. Najboljše je zaposlena, torej izkazuje največ dobička. Mautner d. d. izkazuje za leto 1926 dobička 976.000 Din, dobil pa je še v istem letu oblast nad tvornico »Belgr. tekst. ind. d. d.« s 1200 delavci! Podobno visoke dobičke izkazujeta Glanzman in Gassner in Jugočeška v Kranju. Dobiček bi bil še večji, če ne bi večino kosmatega dobička snedle obresti. (Brutto Mautnerjev dobiček za leto 1926. je znašal 14,100.000 Din — od tega za obresti 8,780.000 Din.) Pred nami leže tedenski mezdni listki nekega tekstilnega podjetja: 60—80—90—100 dinarjev! nekatere delavke nekaj več! Mesečni dohodki pri mnogih ne dosežejo niti 300 Din! K vsej tej sliki je dodati še nič manj razveseljiv pojav, da je veliko število vajencev in vajenk, ki že z nežno roko strežejo stroju, zaslužek pa je neprimerno nižji kol odrastlih delavcev! Zaključek ni težak. Bojni dnevi v vsakte-rem gospodarstvu katerekoli države so škodovali vedno skupnosti. Zato se vse države trudijo, da njih število skrčijo na najnižjo postavko. Odtod najrazličnejši posredovalni uradi in obvezno moč izrekov razsodišč. Izrabljanje ali pa samo netenje nezadovoljstva med delavstvom je za ljudsko gospodarstvo samo minus. To so končno spoznale tudi kapitalistične države v najslabšem pomenu besede. Gibanje za ljudsko skupnost danes je tako potrebno in naravno, da nima zgleda v zgodovini. Kdaj bo torej mogoč pri teh razmerah v Sloveniji skupni sestanek delodajalcev in delojemalcev, da si izpovedo, da je nad lastnimi, ozkimi in vkljub »visokimi« vendar nizkimi interesi nekaj višjega — splošnost, narod, domovina, država, vest in odgovornost za celokupnost?! Dr. S.: Ravno cerVev le l'uđska Ljudski cerkvi je ravno lastna ljubezen do v življenju obseženih. To je, že brez nadalj-nega, karakteristično obnašanje krščanstva. Da ne korakajo smehljajoči se bogovi preko odra. S katerimi betežni, bolni, obdan od bolečin n'ma nikakega opravka. Ki gredo z mrzlim egoizmom mimo. Nioha ne zadostuje več. Njena mrl a bol ni odrešenje. Končna zmaga nad bolestjo in budistična resignacija. Tudi ne suženjsko rožljanje z verigami. Niti revolverski strel iz obupa. Odrešenje obstoja v tem, da nosiš v sebi. Kako čudovita, kako globoka je ta religija krščanstva. Ki slavi Umirajočega, med dva razbojnika Obešenega na višino altarjev. Že to samo je dokaz, da cerkev razume religi'o. Poleg Kalvarije se potaplja Olimp in \Valhala. Nad njima vstaja v neskončni razdalji veličastna oseba ljubkost pri naša jočega, sebe žrtvujočega mučenika. Ta veliki simbol krščanskega prenašanja bolezni! Te rabi. kdor stoji v življenju. Postaje na stebrih cerkve. Pieta v kapeli, bolestni rožni venec, vsi imajo enako ozadje. Lahko se reče, da ima katoliška cerkev za tajnost trpljenja prav posebno razumevanje. Posebne oblike izražanja. Posebne sprejemne celice Posebno čustvo. Odtod pojav, da tistim, ki stoje v senci življenja, ni treba se zbirati šele iz te cerkve ven v malih občinah. Kar bi tu dobili v skupnem branju in čitanju, v petju novodobnih sekt, ti ljudje ki imajo tako malo solnca v živ- ljenju, obdaja in nudi cerkev organično. Sama in v njej združene ustanove in metode. Tretji red. Materinsko društvo. Večna molitev. Spomin na verne duše. Spominjanje na bolest preko groba. Ob groliu vijoličaste, modre, temnordeče cvetlice. Tudi za najbolj zapuščene. Religije, ki nosijo vence le za uživajoč rod, so ljudem to zemlje veleiz.daja. So pustinje. Kajti zemlja je solzna dolina. A enako veličastna manifestacija cerkve je tudi v čudoviti demokraciji, h kateri vzgaja. Pomanjkanje na skupnosti jc veliko. Doživljamo ga dan za dnevom. Cerkev pa, ki postavlja vsako nedeljo obverno ljudi na isti prostor, jih fizično razvršča enega poleg drugega, prav v dihanju soseda, vse slanove, ves razred, izobražene in neizobražene, vzgaja k obrambi kastovstva, k premostitvi razrednih interesov. Venček prvoobhajanke in njegove pajčolane nosi enako hčerka bančnega ravnatelja kot šeferja. Duhovniško posvečenje obhaja v isti cerkvi sin poštarja in državnega predsednika. Oče Pija X. je bil poštar jn občinski sluga. Vodivna misel osnovne šole je bila v verskem pouku vedno živa. Mladi ljudje spadajo že v prvi mladosti skupaj. Naj se uče spoštovati iu si med seboj pomagati. Noben ni več kot drugi. Plačani sedeži v cerkvi ne pomenijo preloma ljudskega pojmovanja cerkve. Ta enakost je ovira za kapitalističen duh. Kjer je to mišljenje, ni prostora za egoizem agrarne gospode in liberalne buržoazije. Že postane eden od otrok usmiljena sestra. Ta sestra je notranja ovira, notranja zmanjšava, notranje premagovanje mamonističnih instinktov. Ta sin, ki vodi mladeniško ali delavsko društvo, je za očeta in njegove moške sorodnike v vrsti delodajalcev stalen memento. Pot, ki vodi k ljudstvu. Aristokrati cerkve: škofje, kardinali, papež lahko vedno in vedno rastejo iz najubožnejših slojev. Liturgija, molitev, posvetitev jim dajo obliko, kalero morajo drugi šele vzgajati od roda do roda. Rastejo iz ljudstva v višine. Veliko resnice je na tem, du sta kastavska odtuienost in razredno sovraštvo deželam katoliške kulture bolj tuja kot drugod. Vse vzgojuje k skupnosti. Naj bo že prejem zakramentov, enakost dogem, nedeljska maša, izbira duhovnikov ali pa samo stauski poklic. Če tako irovorimo k ljudstvu, ne mislimo samo ročne delavce. K ljudstvu gredo intelektualci, tisti, ki študirajo, umetniki. Modrost cerkve zadosti potrebam vseh V njej ni izoli-ranja. Ljudje so ljudje in svet dolguje cerkvi hvalo, da je postopala in ravna z ljudmi človeško s svojo drugo nad' riljujočo pedagogiko. da jih s sredstvi le njej lastnimi, vodi od človeškega k nadčloveškemu. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA. Volitev obratnih (delavskih) zaupnikov. V smislu zakona o zaščiti delavcev trna delavstvo pravico si v vseh podjetjih izvoliti svoje zak nite zasto > ike-znupnike. To.se pa v veČini podjetij ni zgodilo, ker ni bilo Se pravilnika o volitvah teh zaupnikov, ki ga zakon predvideva. Sed-ij je minister za socialno politiko dr. G sar izdal pravilnik o volitvah in pravilnik o poe'ovan.ui ielavskih zaupnikov, tako. da se bodo vsako leto meseca januarja vršile po obratih volitve delavskih zaupnikov. Letos se bodo te volifve izjemoma v smislu nared-be ministra za socialno politiko vršile do konca meseca marca. »Inšpekcija dela«, »Delavska zbornica« in strokovne organizacije st k tem volitvam že pristopile. Organizacije Jugoslovanske strokovno zveze so že prejele brošuro s pravilniki in prva navodila, prihodnje dni pa prejmejo še konkretna navodila, kako volitve izvesti in ft rmula'-je raznih vlog in objav, ki so s tem v zvezi. Vse organizacije naj se po tem ravnajo. — Je pa še mnogo obratov, kjer je zaposleno naše delavstvo, ki pa ni organizirano in si mira izvolili svoje zaupnike, ne pa dovoliti, da pridejo na tako važna mesta naši nasprotniki. Pozivamo le delavce, da se takoj obrnejo z dopisom na Jugoslovansko sirokovno zvezo v Ljubljani. Stari trg 2, I. nnds'r. za navodila. Funkcija zakonitih zaupnikov je silno važna in jih kot takih podjetja ne smejo preganjati in odpuščati. Zato na delo za naše zaupnike 1 Likovič Joža: Piesačka Cilka (Dalje.) Kvatrna noč po pepelnični nedelji. Tajne moči prebujajočega se pomladanskega stvarstva slave nocoj zlato poroko. Semena se pre-tresavajo, sladke koreninice klijejo, v kameninah se budi pritajena sila. Čar in strahota drugujeta. Pod sivimi skladi oživljajo srebrni vir; zdravilne vode se pretakajo preko jas, vijolične luči planite ob skalnatih pragovih. Rožni grmi poženo lo noč v nedostopnih za-tišjih, kjer jih ue doseže niti ledena Februarska sapa, dn osuje zlato-prašno cvetje. Vratolomna brezdna se odpirajo; nad njimi pa blodijo duše prokletih in iz posvečene zemlje izgnanih; ker ne morejo najti v onostranstvu luči, hladu in miru, pa se v kvaternih nočeh povračajo v zeniske podobe in milijo nad žreli brezden kakor ugasujoče lučee ... Cilka je kaj kmalu zavrgla črno ruto. Komaj da se je sesedla zemlja nn grobu pokojnega moža, že se je vrgla zopet v ples in razbrzdano veselje. Ves predpust se je vrtela, pa niti v postu je ni zdržalo. Celo nocoj, na kva-terno noč, se je odpravila doli v Borovnico, kjer so pri Mol.arici plesali, v spotiko dobrini in zglednim vaščanom. Zapahnila je vrata in se spustila na znano pot. Zgodnja mesečina je tonila za Trebevnikoin in Pokojiščem; ska-lovfe =teno r"d rakiškiini grebeni so se blestel v , ,em soju kakor baju gradovi, kjer spijo zlatolase jezerske vile ... Stekla je kar po bližnici skozi sosedov laz. Zrak je bil mlr.čen in malce grenljiv, snočita zemlja je dišala po telohu in piskavčkih. V skalni rupi jc zatulil skovir; zadirljivi krik mrtvaškega ptiča je prepodil nerodno uharico. Kakor nema pošast se je dvignila v beli mesečini, obletela starikovo lipo in pala v gozdni somrak. Votlo šelestenje se jc vtrgalo za njo. Cilka je prispela na piano. Na Mrkunovi žagi so se oglašale narastle vode; z uspavajočim šuniljatijem so padale preko kamenitih jezov. Na vasi je vdaril kvaterni zvon; težak glas je naznanjal posvečenje in pokoro za noči, prežile v veseliačenju in predpustnih norčijah. Cilka ,ie obstala iu se nehote ozrla doli na vas. Kraj cerkve je v medli mesečini razločila pokopališče; beli in tihi nagrobni spomeniki so nemeli v tajinstvenem svitu. Prva meglica, ki je vstala iz zajezenih voda, se je razstrla okoli pokopališča kakor mehka konrona. Pozabljen smehljaj pokojnih! — Nehote se je osamela popotnica zdrznila. Hotela je pospešili hojo, pa jo je nekaj potegnilo nazaj, da je znova obstala in pozorno prisluhnila. Kakor da ji je nekdo opominjevalno položil roko na ramena. Pa čuj! V goščavi je nekaj siknilo, pritajen smeh je zašušljal. prasketajoč šum se je oddaljil... Plesačka Cilka se je okrenila in zapičila pogled v gosto temo skrivnostne goščave. Strašljiva slulnja se ji je zvalila v dno srca, kjer je obležala kakor težak kamen. Tam pa sc je odzval mehak glas in zaprosil: Cilka, vsaj nocoj ne hodi plesat. Kvatrna noč v postu je.. Spomnila se je na možev grob, ki je sameval tam spodaj prazen in brez luči. Pozabila je na pokojnika, bogve kje se tolaži nocoj njegova revna duša. Slednjič pa se je nevoljno otresla morečega razmišljanja, se ozrla v skalni breg in stekla nizdol. Ko je vstopila k Mokarici, se je že oglašala hreščava harmonika. V gostilniški sobi so razrinili mize; fantje so se postavljali v krog in poredno mežikali deklicam, ki so se v prijetni zadregi izmikale žarečim fantovskim pogledom. Popravljale so si svilenčaste bluze iu bele predpasnike, pregibale pisane robčke in zravnavale ozka krilca. V tem pa so muzi-kanti vbrali poskočno polko. Stari Kimlavčič je raztezal mehove in samo-avestno prebiral šklopotave tipke na razsušeni harmoniki. Suh-ljavi Balanč je piskal na zvezano flavto m vodil napev; kadar so odrezali eno, se je učeno pobahal okoli stoječim, da zna piskatl na vse križe in vabljivo kakor vrag v kvatrni noči. Enooki Štekal pa je drgnil po grmečem basu, da so strune nevšečno brnele, se zatikale v vozlovkah in se lovile za melodijo ostalih dveh. Poskočnim je vnemala omahljivce, kislo vino je opajalo fante, žganje je razkurilo ple-snlce, da so se vrteli, kakor da jih podi bajna : sila v vratolomnih krogotokih. Kot da se zglajena tla izpodmičejo urnim petam, so se guali i pari. tesno sprijefi in razposajeni. Cilko je za hip omamilo prijetno razpoloženje: težka vonjava cigare, medeni vzduh ku-| hanega vina, grenljivo ozračje, polno prahu, ■ rmene luči in znoja, cenene dišave, ki su I puhtele iz dekliških robčkov, oškropljenih z tilo olajšanje, kar je brez dvoma. Davčna obremenitev bo mnogo manjša od dosedanje. Govornik dokazuje to na podlagi številk. Nato se je glasovalo o predlogu Pavla Radiča, ki je zahteval, da naj se ta načrt vrne davčnemu odboru. Večina je to zahtevo Radiča odbila. Pri glasovanju o zakonu v načelu je glasovalo za 182, proti 72, nato pa se je seja prekinila. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevni red pride proračun za 1. 1928./29. Popoldne pa se prične razprava o zakonu o izenačenju davkov v podrobnostih. K sprejetju zakona o izenačenju neposrednih davkov v načelu pristavljamo, da se je na predlog podpredsednika Jugoslovanskega kluba sprejelo na skupni seji klubov NRS in SLS, da se davek na čisti katastrski donos zaenkrat črta, dokler se katastrski čisti donos končnoveljavno ae določi. To je eden velikih uspehov Jugoslovanskega kluba. Poleg tega se bodo. kakor smo zvedeli, sprejele še druge olajšave, kakor se je sklenilo na skupni seji klubov NRS in SLS, na katere je vlada pristala. Današnje glasovanje pomeni velik uspeh sedanje vladne koalicije, ki je nasproti ogromni kampanji celokupnega vladi nenaklonjenega časopisja dobila nad dvetretunsko večino. Takozvani blok celokupne demokracije pa je mogel zbrati skupno le 72 glasov. K zboru indusfriicev Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je sklicala za danes izredno glavno skupščino z dnevnim redom: Oblastna proračuna ljubljanske in mariborske oblasti in obdavčenje produkcijskega procesa po oblastnih trošarinah. Nič nimamo proti temu, da Zveza industrijcev sklicuje svoje člane na tako zborovanje; je to njena pravica, ki je ne moremo kratiti. Daje pa nam ta prilika povod, da povemo svoje stališče, ki naj bi ga gospodje na svojem zborovanju uvaževali. Ako je v zvezi z oblastnima proračunoma ljubljanske in mariborske oblasti govora o obdavčenju produkcijskega procesa, je mogoče misliti samo na dve davščini, to je na trošarino od potrošenega premoga, ki jo je uvedla ljubljanska oblastna skupščina in na trošarino od električnega toka, ki jo je uvedla mariborska oblastna skupščina. Kar tiče trošarine na premog, moramo predvsem ugotoviti, da je ta trošarina tako nizka, da more komaj količkaj občutno vplivati na produkcijske stroške v industriji. Pri rjavem premogu znaša trošarina na tono, in sicer od kosovca, 10 Din, od kockovca in rovnega premoga 7.50 Din, od orehovca in grahovca 5 Din, od zdroba in prahu 2.50 Din. Trošarina se pri črnem premogu za 50 proč. zviša, pri lignitu pa za 50 proc. zmanjša. Od premoga, ki ga uporablja industrija kot siro-vino za predelavo, je odbiti še nadaljnjih 50 procentov in znaša torej trošarina v tem slučaju samo polovico običajne trošarine. Ako se še upošteva, da se v industriji uporablja po ogromni večini premog slabše kvalitete (orehovec in grahovec ter zdrob in prah), je mogoče s svinčnikom v roki ugotoviti, da bo davščina, ki jo bo posamezna industrija plačala od premoga, neznatna, tako da pač ne more resno biti govora o tem, da bi bila vsled tega katerakoli industrija količkaj resno ogrožena. Isto velja tudi glede električnega toka, glede katerega je še posebej poudariti, da se je uveljavilo načelo progresije navzdol, teko da plačuje industrija, ki uporablja večje količine toka, in ki je torej na električni tok v višji meri navezana, sorazmerno manjšo trošarino. V višji meri bo tu prizadeta edino le tovarna dušika v Rušah, ki je najjačji odjemalec električnnega toka iz elektrarne na Fali. Se to naj poudarimo, da te davščine povečini zadenejo taka podjetja, ki se itak odtegujejo vsem dajatvam, ki bi prišle v korist Sloveniji, ker imajo sedeže svojih central drugod. To so večinoma podjetja tujega kapitala, ki v naši deželi črpajo bogastvo, odtegnejo pa se dajatvam, ki jih zahteva sploš-nost, Tudi s tega stališča so te davščine pravične. Ne sme se prezreti, da ima tudi industrija koristi od vseh naprav oblasti, pred vsem od dobrih cest, od urejenega zdravstva, dobrodelnih ustanov, povečane agrarne produkcije itd. Proračun ljubljanske oblasti izkazuje samo za javna dela, torej pred vsem za vzdrževanje in izboljšanje obstoječih in gradnjo novih cest skoraj 10 milijonov dinarjev, za zdravstvo in ""socialno skrbstvo preko 22 milijonov dinarjev, za deželno kulturo blizu 7 milijonov dinarjev. Dobro urejena občila v oblasti ne služijo samo kmetu in malemu obrtniku, marveč pred vsem posredno ali neposredno tudi ndustriji in trgovini. Industrija in trgovina pa ima najboljšega konsumenta v premožnem, dobro situ-iranem kmetskem in obrtnem stanu. S tem pa, da se v deželi dvigne agrarna kultura, da sc zviša agrarna produkcija in tudi kvalitativno izboljša, je pomagano posredno tudi industriji, ker se more industrijsko delavstvo ceneje prehranjevati. Finančni elekt trošarine na premog v ljubljanski oblasti je preračunjen na 2 milijona dinarjev. Ker je po določbi finančnega ministra te trošarine prost oni premog, ki ga uporabi zase država in samouprava, se predvidoma ta uspeh ne bo dosegel in utegpe pasti za polovico. Industrija sama bo plačala tekom leta morda kakih 500 do 600.000 Din na tej trošarini. Ako se ta znesek primerja s celotnim proračunom ljubljanske oblasti, ki znaša po odločbi finančnega ministra skupno 48,030.843 Din, vidimo, da je prispevek industrije h kritju oblastnega proračuna skrajno nizek, ker ne znaša niti 2 procenta vsega proračuna. Reči moramo, da glede na vse to ne moremo prav razumeti velikega razburjenja, ki je zaradi tega nastalo v industrijskih krogih in ki je dovedlo do ponovnih in zelo intenzivnih intervencij na raznih odločilnih mestih v Belgradu. Ne moremo se ubraniti vtisu, da je bilo vse to razburjenje vprizor-jeno le bolj umetno in da so morda gospodje to davščino uporabili samo kot dobrodošlo priliko, da sc napravijo v javnosti vidne in da se pokažejo,v pridobitnih krogih kot vneti zagovorniki gospodarskih koristi ter da dajo duška svojemu nerazpoloženju nasproti še mladim oblastnim samoupravam, ki nič kaj ne gredo v njihov politični račun. Mi smo točno zasledovali vse različne intervencije v finančnem ministrstvu, v ministrstvu za šume in rude itd. itd., a smo molčali o tem, čeravno je neko časopisje, ki mu vsaj naše slovenske oblastne samouprave niso posebno pri srcu, o raznih teh intervencijah bombastično in tendenciozno poročalo, ker smo bili uverjeni, da bodo merodajni faktorji sami uvideli, kako neresna je vsa ta gonja, ki je koncem koncev imela ta cilj, da bi delovanje našim oblastnim samoupravam onemogočila s tem, da jim odvzame potrebna sredstva. Titulescu ostal v Rimu v Rim, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Odpotova-«je romunskega zunanjega ministra Titulesca iz Rima, ki je bilo določeno za včeraj /večer, so je v zadnjih urah odgodilo do četrtka, no da bi bili doslej objavljeni vzroki za odgoditev. Neki včerajšnji poznovečerni list je najavil možnost odgoditve za slučaj, če bi se zgodilo kaj »izrednega«. Zakaj je ostal Titulescu v Rimu v Rim, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Nocoj ni mogoče zvedeti kaj avtentičnega o vzrokih, ki so napotili Titulesca, da je odgodil svoje potovanje v Pariz. Tembolj pa se čujejo razna domnevanja. Nekateri pravijo, da je Titulescu ostal zato, ker je v zadnji uri prejel po italijanskem posredovanju nov madjarski predlog v optantskem vprašanju, drugi pa naglašajo, da je jugoslovanski poslanik v Rimu Rakič zapustil Rim po daljšem razgovoru s Titulescom, najbrž, da poroča Belgradu; v tem slučaju je Titulescu igral vlogo posredovalca med Italijo in Jugoslavijo. Zopet tretji menijo, da je odgoditev odpotovanja v zvezi z razgovorom s francoskim poslanikom. Splošnp prevladuje prepričanje, da se je Titulescu posebno na tem polju pokazal izredno marljivega. Gotovo pa je samo to, da ostane v Rimu do jutri opoldne. V tej misteriozni zmešnjavi je posebnega interesa izjava, ki jo je danes podal Titulescu agenciji Štefani o postopanju Romunije v mono-štrski aferi in ki je posebno ostra. Izjava je v glavnem naperjena proti vestem, ki so razširjene v Franciji, da se je romunski minister s svojim bivanjem v Rimu dal vplivati v aferi pošiljanja orožja na Madjarsko. Izjava Se glasi: »Te vesti so v vsakem pogledu tendenci-ozne. Pred nekaterimi dnevi sem izjavil zastopnikom inozemskega tiska v Rimu, da sem že prej dal svoje pritrdilo za noto, za katero gre, ki dobesedno ugotavlja, da ni prišlo do nobenega konflikta med interesiranimi državami, in da države, ki so podpisale ono noto, nikogar ne obtožujejo in nikogar ne sumničijo, temveč samo opominjajo Svet Društva narodov na njegovo dolžnost, da poskrbi za potrebno proti dogodkom, ki bi lahko imeli težke posledice. Izročitev te note se bo izvršila pravočasno pred prihodnjim zasedanjem Sveta Društva narodov. Italiji se je prizadejala neopravičena žalitev, proti kateri ne morem dovolj energično protestirati, če se piše, da se je tu razpravljalo o tem vprašanju, na katerega Italija ne veže nobenih drugih interesov, kakor tega, da služi miru in uspešnemu sporazumevanju med narodi. Vesti, da se je korak odgodil samo do konca mojega obiska v Rimu, se moram smejati, ker pokazuje samo zelo slabotno pojmovanje o sredstvih, s katerimi razpolaga rimska diplomacija, in o vezeh, ki vežejo Romunijo z Italijo in evropsko politiko, vezeh, ki so odkritost mojih rimskih razgovorov in prisrčni sprejem samo mogle ojačiti.« Stresemann bo čakal na Titulesca še nekaj dni v Berlin, 31. jan. (Tel. »Slov.c) Z mero-dajnega mesta se javlja, da čas prihoda Titulesca še ni končno ugotovljen. Če hoče Titulescu prid v drugem tednu februarja, bj zunanji minister dr. Stresemann svoj dopust nekoliko odgodil. Svoj dopust hoče preživeti na južni irancoski obali ali v južni Švici. Romuniji se ni treba bati v Bukarešt, 31. jan. (Tel. >Slov.<) >Cu-ventul« poroča: Najvažnejši uspeh Titule-seovih rimskih pogajanj je izjava Mussolinije-va glede italijansko - madjarske pogodbe, na katero gledajo države male antante zelo nezaupno, ker se smatra ne kot prijateljska pogodba, temveč kot pogodba z določbami, ki se tičejo izpolnitve madjarskih teritorijalnih želj. Mussolini je izjavil Titulescu, da se Romunija nima od Madjarske ničesar bati, ker bi Italija madjarskih akcij proti Romuniji ne samo ne podpirala, temveč jih celo preprečila in onemogočila; on, Mussolini, je to tudi dal razumeti grofu Bethlenu o priliki njegovega bivanja v Rimu in podpisa italijansko-mad-jarske pogodbe. »Cuvental« še dostavlja, da so bilo vse posebne želje Romunije pri rimskih pogajanjih Titulesca izpolnjene ter da jo Titulescu poslal ministrskemu predsedniku Bratianu poročilo, v katerem izjavlja, da je skrajno zadovoljen s uspehom rimskega obiska. Poslanik Rakič odpoklican v Belgrad. r Belgrad, 31. januarja. (Tel. >Slov.<) Naš poslanik v Rimu Rakič je poklican v Belgrad, da poroča o poslednjih dogodkih, ki so v zvezi s podaljšanjem roka za odpoved prijateljske pogodbe med nami in Italijo. konkardat s Prago že v veljavi v Praga, 31. jan. (Tel. »Slov «) Češkoslovaški ministrski svet jc dne 20. januarja t, 1. odobril modus vivendi, sklenjen med Vatikanom in Češkoslovaško, na kar jc dogovor danes stopil v veljavo z izmenjavo not med zunanjim ministrom dr. Benešem in kardinalom generalnim tajnikom Gasparrijem. Pogajanja, ki so se vršila že nekaj let, so bila dne 17. esp-tembra 1927 zaključena v Rimu med tajnikom msgr. Borgognini Duca in češkoslovaškim ministrom dr. Krofto, Dogovor ima šest točk, ki se glasijo: 1. Sv. stolica in češkoslovaška republika se sporazumeta v načelu, da noben del češkoslovaške republike ne sme biti podrejen kakemu ordinariju, čegar sedež se nahaja onstran češkoslovaških mej in da tudi nobena češkoslovaška škofija ne sme segati preko državnih mej. Sv. stolica fn češkoslovaška vlada bosta glede nove razmejitve škofij sklenili dogovor, za kojega pripravo se v dveh mesecih ustanovita dve medsebojno neodvisni komisiji. V eni bodo zastopniki sv. stolice in delegati interesiranih škofij, v drugi na zastopniki češkoslovaške vlade in dotičnih ?kofij. 7. Uprava cerkvenega premoženja v Češkoslovaški, ki je sede j pod prisilno upravo, je samo začnsna do sporazuma, ki je neveden v prejšnjem odete vku ter se poveri komisiji pod predsedstvom episkopata dotične-ga okraja. 3.Samostanrki redi in meniške kongrega-cije na Češkoslovaškem ne smejo biti podrejeni redovnim predstojnikom v inozemstvu. Če je ustanovitev redovne province na Češkoslovaškem nemogoča, bo direktno podrejena generalatu. 4. Pred imeno^-njem nadškofov, škofov in ostalih visokih cerkvenih dostojanstvenikov bo sv. stolica češkoslovaški vladi naznanila imena kandidatov, da se more nveriti, da ni proti njim nobenih političnih pomislekov. Cerkveni dostojanstveniki morajo biti češkoslovaški državljani. Ugovori političnega značaja so taki, ki sc nanašajo na varnost dežele. Izbrani kandidat ni smel zakriviti irs-dentistiČTCga, federalističnega, protiustavnega ali takega delovanja, ki bi bilo naperjeno proti javnemu redu v državi. 5. Cerkveni dostojanstveniki morajo potem, ko jih imenuje sv. stolica, priseči nn ustavo 7. besedami: »Prisegam in obljubim, kakor se spodobi škofom, zvestobo češkoslovaški republiki ter da ne bom storil ničesar, kar bi bilo proti blagru, varnosti in integriteti države.« 6. Vlade bo skrbela za to, da se bodo veljavne zakonite določbe na Češkoslovaškem čimprci prilagodile temu modusu vivendi. V končnem odstavku zagotavlja češkoslovaška vlada, da bo vsem državljanom zagotovila prost razvoj in resoektiranje njihove vere in njihovih verskih interesov. v Praga, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Na jutrišnji dopoldanski seji zunanjega odbora bo zunanji minister dr. Beneš podal ekspoze o modusu vivendi, o sejah pripravljalne komisije za varnost in o političnih dogodkih v zadnjem času. v Dunaj. 31. jan. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji proračunskega odbora ie izjavil trgovinski minister, da je vlada sklenila, da se justična palača, ki je zgorela 15. julija popravi, kar bo stalo 9.530.0П0 šilingov, dočim bi nova stavba stala 17 milijonov. Reorganizacija katoliškega tiska v Nemčiji v Berliu, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Izpre-membe v upravi organa centruma »Gerrna-nia«, iz katere sta izstopila državni poslanec von Guerard in tajnik strokovnih zvez Er-sing, vstopili pa so glavni založnik katoliško orijentirane »Kolnische Volkszeitung« konzul Maux in konzul Stocky ter dr. Florijan Glčck-ner, — kaže na večjo gospodarsko medsebojno zvezo obeh velikih katoliških založništev Nemčije, kakor se je smatralo dosedaj in na jasnejšo izpremembo kurza vodilnega organa centruma »Germanije«, ki se bo v bodoče manj kot doslej smela smatrati kot organ merodajnih voditeljev centruma v državnem zboru. Kateri legitimist ima prav? v Dunaj, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Legitimi-stična ljudska stranka je v zadevi pisma mad-jarskega primasa dr. Szeredija polkovniku Wolfu, ki je načelnik stranke, objavila izjavo, v kateri pravi med drugim: Podpisanim je bilo pismo dr. Szeredija objavljeno 19. t. m. o priliki seje glavnega vodstva stranke. Podpisani so pri tem pismo osebno prebrali in vsak čas lahko pričajo, da mnenje prima-cijalnega urada, >da je omenjeno pismo samo konvencija lno, obstoječe iz dveh do treh vrst, in da ne vsebuje ničesar drugega kakoi zahvalo primasa za čestitke polkovnika Wolf-fa,< ne odgovarja dejstvom. Podpisani izjavljajo, da je bilo pismo dolgo najmanj 15 'vrst in da je vsebovalo tudi migljaje glede razmer avstrijskega in madjarskega legitlmizma. Voditelj legitimistov polkovnik Wolff javlja dalje, da je prejel iz Magyarovara od nadvojvode Friderika osebno pisano pismo, ч katerem mu častita za njegovo moško nastopanje v aferi s primasoin Szeredijem. Ni gotovo, ali ni tudi to osebno pismo nadvojvode ravno tako sporno kakor pismo dr. Szeredija. Bolgarska vlada proti flacedoncem Sofija, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Na podlagi informacij angleškega poslaništva o novih pripravah macedonskega komiteja je vlada že internirala številno člane tega komiteja v notranjosti države, proti drugim pa odredila najstrožjo odredbe. Pogajanja za stabilizacijo dinarja r London, 31. jan. (Tel. »Slov.«) »Finan-ciel News« javlja, da pogajanja za hajefie jugoslovanskega posojila za stabilizacijo ш-narja Se trajajo. Finančni minister MarkoviJ se že vč kot teden dni v Londonu. 0 rezultatu njegove misije se dosedaj še ni ničesar zvedelo. Slovenska deputacija pri Giunti v Rim, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Državni podtajnik v ministrskem predsedništvu Gi-unta je v daljši avdijenci sprejel slovenska deputacijo iz Julijske Benečije. Francoska levico za Stresemanna, desnica proti v Pariz, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Velika zunanjepolitična debata v senatu se je začela danes z govorom senatorja Huberta, predsednika komisije za zunanje stvari, ki jc omenjal posebno pomembni govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna ter izjavil, da tudi Francija želi spravo z Nemčijo, da pa še ni prišla do modernega vojaštva, ki se je ravno Nemčiji vsililo z mirovno pogodbo. Društvo narodov ima še velike naloge, posebno glede malih držav v srednji Evropi, v katerih se lahko ugotavlja stremljenje vreči se v naročje močnejših držav. Briand bo dal svoj odgovor na Stresemannov govor, ki ga danes še nima v besedilu, najbrže še le jutri ali pojutrišnjem. Drugi inlerpelant nacionalni senator Ezzard je na podlagi govorov nemških državnih ministrov in slavnosti v Tan-nenbergu dokazoval nasprotje med lokarnsko politiko in pravimi nameni Nemčije. Desnici pripadajoči senator Јару se je obračal proti današnjemu režimu v Rusiji. Francija ima vsled sovjetskega režima 22 milijard zlatih frankov škode. Zahteval je ukinjenje diplomatskih odnošajv 7. Moskvo. Nadaljnji tudi desnici pripadajoči senator Delnhaye je zahteval, da se iztirjajo dolgovi od Jugoslavije in da se končno uredijo otomanske obveznosti. »S 3« so našli. v Newyork, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Pogrešano ameriško podmornico »S 3« so našli na potu v zaliv Guantanamo. Na ladji je vse zdravo. Amerika je na iskanje poslala 26 vojnih ladij. Johnnncs Ficbiger umrl. v Kodanj, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Slavni danski raziskovalec raka Johannes Fiebi.gcr ki je šele pred petimi tedni dobil medicinsk« Noblovo nagrado, je včeraj umrl vsled težk' bolezni v trebuhu, star 60 let. Bohinjsko vremensko poročilo od Ht. januarja 1928 ob 17. uri: Barometer 74<) tendenca dvigajoča. Termometer -f 0 (5" C Sneži. Dosedaj danes zapadlo na staro plast 3S cm novega poljužnega snega, tako rtn leži že v dolini do pol melra snega i Sauinec povoljeu. Smuka deloma povotjna. CfuMfana SOČNA SLU2BA LEKARH. Drevi imata nočno službo: Kamor na Miklošičevi ceeti in Trnkoczy na Mestnem trgu. * * * © Zanimanje ia literarno-prosretnl večer, ki bo v petek ob osmih v beli dvoraui Uniona, je izredno veliko. Saj je to prvi to-vretni večer, ko nastopijo naši literati osebno. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, zato opozarjamo obiskovalce prosvetnih večerov in one, ki se specielno zanimajo za ta večer, da si preskrbe vstopnice v predprodaji do četrtka v Prosvetni zvezi. © Umrla je po dolgotrajni težki bolezni gospa Marija Gmeiner, mati faktorja v Jugosl. tiskarni g. Jos. Gmeinerja in sestra kranjskega župnika g. Antona Koblarja. Pogreb bo na Svečnico popoldne (uro še naznanimo) iz deželne bolnice na pokopališke pri Sv. Križu. © Gostilničarji in kavarnarji ee opozarjajo, da je bil v zmislu sklepa tajne seje občinskega' sveta z dne 30. januarja 1928 odobren županov dopis z dne 20. minulega meseca, naslovljen na gostilničarsko zadrugo, na podlagi katerega se mora pričeti s pobiranjem občinske davščine na nočni obisk in dovoljene igre z danušnjim dnem. Vsi oni, ki hočejo to davščino plačevati v obliki pavšala, se morajo zglasiti tekom današnjega dne v pisarni ravnateljstva mestnega dohodarstvenegn urada na Goeposvetski oesti št 17 med običajnimi uradnimi urami. © Revizijska komisija mestne občine ljubljanske, ki bo pregledala celokupno gospodarstvo od leta 1922-23 dalje, je izvolila na svoji včerajšnji seji za predsednika gospoda primarija dr. V. Gregoriča. © Ustanovni občili zbor društva drž. polic. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Organizacija polic, nameščencev v Sloveniji se je razšla in se je ustanovilo slično strokovno društvo za vsako oblast posebej, tako v Mariboru kot v Ljubljani. Ustanovni občni zbor v Ljubljani se je vršil 25. in 26. t m. kjer se je izvolilo sledeči odbor: nadstražnik Franc Sevšek, predsednik, nadzornik straže Blaž Razbornik podpredsednik, polic, agent Janko Benedičič tajnik, stražnik Maks Adamič, tajnikov nam., nadzornik straže Ivan Obreza blagajnik, nadstražnik Pavel Kavšek blagajnik-nam. V odbor so izvoljeni nadslrnž-Diki Pasar Ivan, Razpotnik Metod in Ivan Kretič, polic, agent Vrečar Anton, uradnik Rudolf Mislej in upokojenec Ludvik Blažica. Nadzorstvo: kriminalni uradnik Franc Zaj-dela, nadstražnik Drago Bordon, nadstražnik Josip Jazbec in upokojenec Josip Koren. Občni zbor je na predlog tajnika Benedičiča tn blagajnika Obreze votiral soglasno za spomenik Nj. V. kralja Petra-Osvoboditelja znesek 2.500 Din. Po poročilu bivšega tajnika se je na splošno željo članstva sestavilo spomenico, katera priča, da se tudi čuvarjem javnega reda in miru ne godi baš tako, kot bi se z ozirom na njihovo težavno službo moralo. Sklenilo se je naprositi vse merodajne fak- Stara Ima ob Poljanski cesti v Ljubljani, ki jo pravkar podirajo. Na njeno mesto prid«, kakor uaiio, nova velika mostna stanovanjska hiša, ki bo imela nad 100 stanovanj. Uitaingrlo KO najlažji pol. po hulerein priJ.-jo bolezenske kali п*Де telo. Nevarnosti prehlada oh vlažnem vre ,*-«<»nii Va4 varn'ejn nkn ne ANACOTPAS R& DER& torje, da se na merodajnih mestih zavzamejo za težnje polic, nameščencev v Ljubljani © Prebrisan goljuf. Dne 30. t. m- je prišel v trgovino Medic & Zanki nn Sv. Petra cesti okoli 16 let stari mladenič in je predložil listek, opremljen z žigom nekega ljubljanskega trgovca, s katerim ta naroča 6 kg emajllaka. Mladenič je naročeno blago dobil, seveda brez denarja, nakar ga je nesel naravnost k pleskarjem in ga skušal prodati. — Ko je prišel k nekemu pleskarju, je le ta poklical stražnika, ker se nm je blago zdelo sumljivega izvora. .Te to 16 letni bivši pekovski vajenec Kari N. iz okolice Ljubljane, ki je komaj pred nekaj dnevi prišel iz zaporov, kjer je odsedel tritedenski zapor radi sličnega delikta. — Zanimivo je, na kak prebrisan način je N. znal dobiti listek z žigom tvrdke, ki jo je potem označil kot naročnino laka. Pred nekaj dnevi je N. namreč v ta namen nesel prodat blago neznatne vrednosti ter je pri tej priliki zahteval potrdilo z žigom tvrdke. Nato je zbrisal z listka vse besedilo raz-ven žiga, nad katerim je potem napisal naročilo blaga. N. je moral po kratkem presledku zopet v zapor, kjer bo koval nove načrte. © Dvonožna lisica zasačena v kurnikn. Po Ljubljani se že dva meseca dogajajo tatvine kokoši, ki se pa zadnji čas vedno bolj množe. Skoraj vsako jutro prihajajo nove ovadbe na policijo, da so ponoči zmanjkale tej ali oni stranki iz kurnika kokoši. Tat se je udejstvoval posebno v trnovskem okolišu in na Mirju. Dne 15. januarja ponoči je bila ukradena tudi ena kokoš gostilničarju Dolencu v Sv. Florjana ulici. Dne 29. januarja zvečer ob 22. uri je v kuhinji Dolenčeve gostilne večerjal gost Nikolaj Nakonječni, kateri je zaslišal vpitje kokoši, ki je prihajalo iz kurnika na dvorišču. Nal onječni je skočil na dvorišče, kjer je zasačil Matka K., ki je pravkar stopil iz kurnika in v roki držal eno kokoš, last Dolenca. K., zapazivši Nakonječina, je kokoš hitro vrgel proč, vendar je bilo že prepozno, in mu ni kazalo zbežati. Nato so poklicali moža postave, ki je K. odvedel na policijo. Ko je kuharica nato štela kokošjo dru-ž>no, je ugotovila, da je med tem vendarle zmanjkala ena kokoš. Zadeva je bila kmalu pojasnjena, ker je Nakonječni ob prihodu na Cfublfanslco gledališče DRAMA. Začnlek oh « weč»ir. Sreda, 1. februarja: Kandid*. Red C. Četrtek, 2. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstiva. Izven. Petek, 8. februarja: BOLJŠI GOSPOD. Red A. Sobota, 4. februarja. DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 5. februarja ob 15. url: PEPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: KAN-DIDA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, A februarja: IDEALNI SOPROG. B._ OPERA. Začetek ob pol 8 ivefer. Sreda, 1. februarja: BALETNI VEČER. Premijer-eki abonma Četrtek, 2. februarja ob 15. uri: PLES V MASKAH. Ljudska predstava pri znižmih cenah. Izv. — Ob pol 20. uri: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Ljudska predstava pri znižunib cenah. Izven. Petek, 8. februorja: Zaprto. Sobotu, 4. februarja: BALETNI VEČER. Red D. Mariborsko gledališče Sred p 1. februarja ob 20. uri: POLKOVNIK JELIČ. Ah. C. Kuponi. Črtrtek, 2. februarja ob ID. uri: ROKOVNJAČI. Znižane cene. — Ob 20. uri: GROFICA MARICA. Prvič Prireditve in društvene vesii Ljubljana. Pvfi vesoll Igri in sicer »Veselo igro o žalostni princezinjU in »Zamorec, ki mora v Benetke*, bo vprizorilo Kal .društvo rokodelskih pomočnikov jutri in v nedeljo, obakrat ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komensltega ulica 12. Na sporedu do tudi pevske, točke |>od vodstvom g. prof. Bnjuko. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Rokodelskem domu danes zvečer in jutri dopoldne. Kroiek »Slomškove družbe« za Ljubljano in okolic« ima svoj sestanek v petek dne 8. februarja ob 3 popoldne na šoli pri sv. Jakobu v LJubljani. Predava ga. Marica Sadarjeva, šol. upr., o delovni šoli. Pridite vsi! — Sklicatelj. Zveza šoferjev Slovenijo naznanja, da se vrši redni letni občni zbor na svečnico dne 2. febr m rja ob 9.30 dopoldne v prostorih restavracije »Mikllč«, Kolodvorska ulica. Člane in stanovske tovariše prosimo, da se občnega zbora zauesljivo udeleže. — Odbor. Redni občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani se vrši dne 5. febr. ob 8 zjutraj v steklenem salonu kolodvorske restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. K obilni udeležbi vabi odbor. »Ligionarji« (predigra Rokovnjnčev), igra s petjem (30 pevcev) in godbo, se vprizorijo nn svečnico ob 8 zvečer v Ljudskem lomu. Predprodaja vstopnic od 6—8 zvečer na Starem trgu 2/1. Glej lepake! Internacionalna inaškcrada se vrši danes dne 1. februarja v Narodnem domu v Ljubljani. Priredi jo veselični odsek Zveze železničarjev Jugoslavije. Vrši se tudi srečolov z lepimi dobitki. Najlepša maska dobi lepo darilo. Pijača in jedača je v lastni režiji Te vrsle predpuetne veselice železničarjev so bile vedno zabavne in so občinstvu poznane, zato bo tudi letošnja prireditev zelo zabavna. Maribor. Ljudska univerza. Spored komorno-glnsbene-ga večera v petek dne 8. februarja v veliki kazin-ski dvorani: 1. R StrauB, op. 18 Sonnte zn violino in klavir. 2. A. Dvofrik, op. 00. Dumsky-trlo. 8. G. Cassado: Sonata za čelo in klavir. 4. A. Агепвку, op. 32. Trio. (Eligija ln scherzo.) — Vstopnina običajna. Slov. planinsko društvo priredi danes ob 20Vj v dvoranah pivovarne Union javni zabavni večer. Združenje vojnih invalidov Krajevni odbor v Marihorn sklicuje za nedeljo dno B. februarja ob 9 dopoldne v prostorih Onmbrinove dvorane svoj redni občili zbor z običajnim dnevnim redom Vsak član »e mora pri vstopu z legitimacijo izkazati. Cerkveni vesfnik Kritanska Moška Marijina ilručba ima na svečnico dne 2. februarja družbeno cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob «. Pri Jutraniem opravilu skupno sv. obhajilo med sv. mašo Zvečer darovanje za družbinc namene dvorišče zapazil, da je drugi tat, ki je moral biti družabnik prvega, ravnokar z eno kokošjo skočil čez plot na dvorišču iu odnesel pele. Aretovanec je bil poprej v gostilni kot gost in pravi, da je pomotoma zašel k pic-kam v kurnik. Upamo, da bodo sedaj Trnov-čani nekaj čas imeli mir pred nočnimi obiski v njihovih kumikih. © Neprijeten stanovalec. Posestnik P. C. iz Rožne doline je vložil na policiji ovadbo zoper svojega podnajemnika J. K., ker mu ta vedno grozi in razsaja v svoji sobi. Pred kratkim je tudi vlomil v njegovo blagajno ln odnesel 2000 Din ter nekaj obleke. K. je pred dnevi neznano kam odšel. © Zastrupljeiije krvi. Sedlar Jože Pezdir se je pri delu urezal s sedlarskim krivcem. Za nezgodo se ni dalje pobrigal, vendar pa mu je čez nekaj časa roka otekla. Na odredbo zdravnika dr. HSglerja so prepeljali Pezdir-ja z rešilnim vozom v bolnico. © Ogenj. V dimniku Gospodarske banke na Miklošičevi cesli so se vneJe saje. Poklicana je bila požarna bramba, ki pa ni stopila v funkcijo, ker so domačini sami pogasili genj. © Pogrešan-. Ze skoro dva tedna se pogreša žena čevljarja Marija Baraksodič, stanujoča na Osojah. Žena je 44 let stara in je nekoliko slaboumna. Od svojega moža je že večkrat ušla. — Neznano kam je izginila tudi služkinja pri ravnatelju v pokoju Petriču Ana Boncelj. Zadnje čase so ji rojile po glavi razne samomorilne misli. Marffoor □ Velika orlovska akademija se bo vršila letos 19. marca na praznik sv. Jožefa v dvorani Union v Mariboru. Na akademiji bo sodelovalo celokupno mariborsko oriovstvo in bo reprezentančnega značaja za napredujoči naš orlovski pokret. Na to opozarjamo vsa druga društva, da ta dan opuste svoje prireditve. Naši podeželski odseki pa naj pri-hite ta dan v Maribor, da bodo videli nekaj lepega in posnemanja vrednega. □ H imen. V frančiškanski cerkvi v Mariboru se je v pondeljek poročil Lanko Adolf, posestniški sin v Meži z gdč. Pečoler Zofijo. Poročil ju je profesor bogoslovja dr. Jehart. Večraj pa se poročil Frančišek Mirt, kmet v Senovem pri Brežicah z gdč. Sotošck Marijo iz Koprivnice. Poročil ju je ženinov brat, ravnatelj mariborskega dij. semenišča g. Mirt. □ Pogodba med občinama Maribor in Pobrežje. V ponedeljek je bila sklenjena in podpisana pogodba med občinama Maribor in Pobrežje zaradi odplačila napeljave cestncga električnega omrežja. Mariborska občina je zgradila to omrežje in Pobrežje se je obvezalo, da bo plačevalo za napeljavo mesečno 5000 Din skozi dobo 4 let. Novi naročniki bodo prejemali električni tok po isti ceni, kakor se oddaja od električnega podjetja po mestu. □ Trdovratni socialni demokratje. Kakor smo že poročali, so se pritožili socialni demokratje zaradi volitve mestnih svetovalcev, kjer so popolnoma propadli Priziv je bil zavrnjen, ker jc bil med drugim tudi prepozno vložen. Socialisti niso zadovoljni z zavrnitvijo od strani velikega županstva, ampak bodo gnali pritožbo na upravno sodišče v Celje, da bo blamaža tem večja. Socialističnim generalom gre le za to, da celo zadevo po mogočnosti pred lastnimi volivci zavlečejo, katerim so pripovedovali, da dobe popolno vlado v občini, a se niso povspeli niti do moči enega mestnega svetnikal □ Prva občihska seja pod novim županom in novimi občinskimi svetniki bo sklicana za prve dni prihodnjega tedna. □ Dve nesreči. Belšak Jože, 53 letni pomožni delavec pri tukajšnji telegr. sekciji, je v ponedeljek pri napeljavanju novih žic padel z drevesa. Poškodoval si je občutno desno nogo. Rešilni oddelek ga je prepeljal v njegovo stanovanje. — V bolnišnico pa je bila prepeljana Cecilija P., 24 letna delavka v kartonaži v Mlinski ulici, ker je dobila pri delu precejšnje poškodbe. Illlllllllllinilllll le zdrava koža i" Иа. Nihie se nt ozira na veneto roto Krasota svetili rut sr primerja lepoti polti m zdravi koti. Negujte jo z Nivea-cremo, Ici je sneinnbela in ima prijetno di-ieči vonj. Nlvea-cretna ШШШШ91ШШ CeJ/e & Za П. stadion: ko loterijo se dobe srečke v podružnici »Slovenca« na Cankarjevi cesti 4. Oglejte si zanimive slike bogatil) dobitkov v izložbi. 0 Poroka. Danes se poročita v Vojniku g. Ludovik Hrašovec, posestnik v Megojnici pri Grižah in gdč. Francka Samčeva, požrtvovalna delavka v naših katoliških organizacijah ter hčerka našega uglednega prijatelja g. Josipa Samca, posestnika v Arclinu pri Vojniku. 0 Uradni dan zbornice za trgovino, obrf in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 7. februarja t. 1. od 8 do 12 predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo aH svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, du se pri njem v določenem času zgtase. 0 Stari časopisni papir — večjo množino — ima po ugodni ceni naprodaj podružnica »Slovenca« v Celju, Cankarjeva 4. ммшаммг— '' «. ■ шш nn mi — ■ ■ м —и Če Ti ura je potrebna, ki je točna kakor Ti, v stadijonski loteriji taka ura se dobi. Spori Drsalne tekme za prvenstvo .Tncoolavije. ki eo bile razpisane za 2. t. ni. (na praznik) so odgo-dene radi negotovega vremena na nedeljo 5 t. m. V slučaju količkaj ug' dnega vremena se izvedejo 1 na praznik ob 9. uri dopoldne nn drsilišču Sl< Ilirije, mladinske tekme zn moški in ženski naraščaj po le objavljenem razporedu. — JZSS. DRSALNI STADION V ST. MORITZU. V najlepši okolici leži, velika ledena ploskev, 18.000 m5 obsegajoča. Že pred več leti so stadion olvorili in so igrali bandy na njem, hockeyu podobno igro Za bandyjem je prišel hockey na ledu. Tekme v hockeyu, v umetelnem in hitrostnem drsanju v St. Moritzu so štele že od začetka med največje zimskosportne prireditve. Večkrat so se izvojevala tam evropska prvenstva, dvakrat ali trikrat vsako zimo pridejo sem najboljši profesionalni drsalci sveta in kažejo veliko svojo umetnost Tolika je njih popolnost v umetelnem drsanju in v drsalni akrobatiki, da se otnja tudi sicer hladno občinstvo St Moritza in postane navdušeno. 2e več let ie obstojala potreba modernemu paviljona na Stadionu. Sedanje zimske olimpijske igre so bile dober povod za njegovo zgradbo. Nnmest i pro-vizorične zgradbe, ki bi jo bili itak morali postn-viti, so St. Moričani z nekoliko večjimi finančnimi žrtvami zgradili na vzhodni strani stadiona moderno opremljen paviljon, s centralno kurjavo, z oblačilnicami, pršnimj in drugimi kopelml; na strehi jo prostora za 500 do «X) oseb. Na nasprotni strani glavne tribune so postavili druge tribune, s 1500 sedeži, samo začasne. Danes lahko St. Mo-ritz reče, da je na drsalne tekme, pričenjajoče se 11 februarja, prav dobro pripravljen. Glede tekmovalcev smemo reči. di imajo največ upanja na uspeh Skandinavci (Norvežani in Finci). Takoi po zaključku evropskih prvenstvenih tekem v Oslo so se odpeljali v Švico in trenirajo sedaj v Davo-su. Imenujemo Thunberga, Evers^na, Larseua Ballangruda. Cnrlsena, Olsenn in Bloriuiuista. SLAVIJ A V LETU 1427. V lanskem letu je igrala praškn Slnvfjn 51 iger: 30 jih je dobila. 10 jih je izgubila, 11 je bilo neodločenih .Goalov je zabila 156, nasprotniki 80 Ieer se ie udeležilo 28 igravcev. največ Seifert s 50 igrami. Največ goalov je zabil Puč. 58. drugi je bil Svoboda z 41 streli, tretji Rejbl z 20 streli itd. Plačo za 17 prolesionnlov so znašale 256.00 Kč. premij so izplačali 106.000 Kč, odkupnin za igrivo na 70 000 Kč: vseh stroškov za ligiuo moštvo je bilo 432.000 Kč. PROORAMI: Zagreb 410 rtreslau 3158. Parcelen« 444 S, Praga 348.9 Leipzig 805 8. Schemvlielv 379 5, SluHgarl 3797. Toulouse 392. Ilamhure H94 7, Frankfurt 428 B. Brno 4-11 a. Rim 450. 1'aris »58, Oslo 4(115. Langenberg 4(188 Berlin 183 9 Huiiaj 517.2. MUnchen 5357. Budapesl 555 (i. Varšava 1111 Sreda, 1. februarja. Milan: 21 prenos opeit-le iz gledališča. — Breslau: 20.15 koncert. Lahka glasba. — Praga: 19 simlon. koncert češke filharmonijo. — Leipzig: 20.15 koncert. Odlomki iz francoskih oper — Siiut-gart: 16.15 koncert. Uverture iu marši; 18.80 pro-nis iz Fronkfurta. Roeenkuvalir, niuzikalua komedija v 3 dej. (R. StrauO). — Toulouse; 211.45 koncert. — Hamburg: 21 prenos iz K0iilgewu8lerhau-ecnn: Jazz-simfonije. — Frankfurt: 18.30 prenos is opere: Rosenkavulier, muziknlna komedija v 3 dej (R. StrauB). — Brno: 19 prenos iz Prage - Kini-21 prenos iz gledališča. - Oslo: 20 orkestralni koncert. — langmherg: 20.15 k, ncert pesmi i* kmečkega življenja. — Berlin: 20 30 lahke skladbo; 21 dva Schubertova kvarteta: Godalni kvartet e*. dur. op. 125, št .1 — Godal kvartet n-mol, op 29 — Dunaj; 10 lahka glasba, 20.30 koncert ljudskih pesmi. — MUnchen: 21 vesela glasba. — ltndap<<»t: 17.80 simfonični orkestralni koncert, 19.50 klavirski koncert. — Varšava: 20.30 piouoe koucorta iz K rakova. r I aj/e novega Komunike Ljubljanskega oblastnega odbora Z reienjem ministra za finance z dne 26. januarja 1928, D. R. Br. 18.021, je bil odo-brein proračun Ljubljanske oblasti za L 1928. skupaj z oblastno uredbo glede izvrševanja te^a proračuua. Na podlagi te uredbe se bodo pobirale za leto 1928 sledeče nove oblastne davščine, ki jih jc sklenila oblastna skupščina t {»osebnimi tozadevnimi uredbami v svoji seji dne 20. decembra 1927, in sicer; 1. Oblastna davščina na nočni obisk jav-<*£h zaJbnvališč in okrepčevališč; 2. oblastna taksa na javne plesne prireditve; 3. oblastna doklada k državni trošarini na opojne pijače; 4. oblastna trošarina na potrošnjo premogu in 5. oblastna taksa na motorna vozile. Pobiranje teh davščin se prične z dnem 1. februarja 1928, izvzemši oblastno takso na javne plesne prireditve, ki se bo pobirala naknadno tudi že za čas od 1. januarja t. 1. dalje. Lastniki, odnosno zakupniki lokalov (kavarn, barov) naj si takoj preskrbe pri oblastnem odboru potrebno število davčnih blokov, da se izognejo kazenskim posledicam, ki jih vsebuje tozadevna oblastna uredba. Oblastno takso na javne plesne prireditve bodo pobirali davčni uradi istočasno z državno veselično takso. Oblastna doklada k državni trošarini na opojne pijače se bo pobirala od vseh opojnih pijač, potrošenih v ljubljanski oblasti (vino, mošt, petijot, pivo, žganje, alkohol, rum, konjak, likerji), od katerih se po zakonu pobira državna trošarina, in sicer znaša ta taksa 100% državne trošarine ne glede na prove-mjenco pijače. Trošarina na premog se bo pobirala od deijanske potrošnje premoga v Ljubljanski oblasti. Oproščene so trošarine na premog državna in samoupravna telesa, podjetja (tovarne) pi, ki uporabljajo premog kot sirovino ra industrijsko predelavo, plačajo le 50% trošarine, ki je določena z uredbo. Vsa motoma vozila, ki so zavezana taksi po posebni oblastni uredbi, se morajo prijaviti do konca februa-ja t. 1. pristojnemu davčnemu uradu, ki bo odmeril takso. Od motornih vozit, ki niso registrirana v ljubljanski oblasti, bodo pobirali oblastno takso linijski nradi mestnega aohodarstvenega urada in sicer po 10 Din ob prekoračenju mestne užit-ninske črte. 50?« prrbitek na državno takso od vstopnic za kinematografske predstave se bo ra pobral tudi za mesec januar t. 1., кет je bila tozadevna uredba sorejeta že v skupščinski seri dne 21. julija 1927 in ki jo je veliki žiman ljubljanske oblasti razglasil dne 1. avg. 1927 pod S. št. 2877/2, njena veljavnost pa ni prenehala s kcmcem koledarskega leta 1427. Ljubljanski oblastni odbor. —o— KOLEDAR. Sreda, 1. februarja. Ignacij, Brigita. Efrem. Soince vzide ob 7.28 zjutraj in zaide ob 5. uri popoldne. Dan je dolg 9 ur 32 minut. Dan zraste za 1 uro 25 minut. Februar ima 7f) dni radi prestopnega leta. Dunajska vremenska napoved za 1. februar: V severnih Alpah izpremcnljivo, ve- činoma oblačno, morda s padavinami, v južnih Alpah oblačno, megleno, na vzhodnem robu Alp negotovo vreme. ZGODOVINSKI DNEVL 1. februarja: 1905 je bil dograjen Zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. — 1917 so se v Ljubljani uvedle nakaznice za mleko. Te nakaznice so dobili samo najpotrebnejši. — 1916 ie umrl srbski pisatelj Lj. Petrovič. — 1286 je bil Majnhard Tirolski sprejet v Avgshurgu med nemške državne kneze. Poleg Tirolske mu je bila podeljena te Koroška. — 1794 se je rodil kirurg Dief-fenbach. — 1912 je bilo v Zagrebu radi dijaških nemirov proglašeno obsedno stanje. _ 1476 je ogrski kralj Matija Korvin zavzel Belgrad. * * * •k Kraljevo darilo gladujočim v Hercegovini. Kakor poroča/jo iz Belgrada, je poslal Nj. Vel. kralj Rdečemu križu 500.000 Din kot pomoč prebivalstvu, ki trpi za lakoto. Kralj je izrazil željo, da se to darilo hitro razdeli tam, kjer je najbolj potrebno. Rdeči križ namerava še te dni kupiti za ta denar po najugodnejši ceni živil in jih takoj poslati gladujočim v Hercegovini in Dalmaciji. Tudi vlada namerava takoj poslati prvi delež živil v vagonih za gladujoče v Črni gori. Hercegovini, Dalmaciji, Bosni, Sandžaku in Kotorski oblasti. Prevoz se bo plačal iz vladnih sredstev po tarifi za polovico nižje, kakor je to v čl. 57. določeno za pasivne kraje. Da bi se mogla gladujočim nuditi še večja pomoč, je Rdeči križ izdal proglas na prebivalstvo za zbiranje prispevkov od 5. do 15. februarja. •k Odlikovanja na ljubljen-kem vseučilišču. Na predlog prosvr nega ministra so odlikovani: Z redom sv. Save I. razreda rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Rajko Nahtigal. Z redom sv. Save III. razreda: dr. Alfred Serko. dekan ljubljanske medicinske fakultete, ing. Jaroslav Foerster, dekan ljubljanske tehnične fakultete, in dr. Franc Grivec, dekan ljubljanske bogoslovne fakultete. — Z redom belega orla V. razreda dr. Karel Oz-vald, dekan liubljanske filozofske fakultete. Z redom sv. Save V. razreda d. Mat. Šmalc, tajnik ljubljanskega vseučilišča. •k Sprejem na romunskem poslaništva. Romunski poslanik na našem dvoru gospod Ernandi je včeraj priredil v poslaništvu sprejem pred svojim odhodom v Prago. Sprejema so se udeležili celokupni diplomatski zbor, zunanji minister dr Voja Marinkovič, načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Ant. Korošec, zastopniki vlade in naše armade. K temu intimnemu sprejemu so bili povabljeni tudi zastopniki belgrajske družbe. •k Osebna vest. Gosp. ing. Benedikt Wenko, kmet'jski strokovni uradnik pri mariborski oblasti, je napravil v Zagrebu praktični strokovni izpit za živinorejsko panogo z odličnim uspehom. Odlikovani so: z redom Karadjordjeve zvezde 4. razreda kontreadmirala Viktor Wi-ckerhauser in Metod Koch. Z tedom belega orla 5. reda višji vojni duhovnik II. razreda Dimitrije Jankovič Z redom Sv. Save 4. reda veterinarski podpolkovnik dr. Ivan Keber. Z redom Sv. Save 5. reda orožniški podpolkovnik Alojzij Barle. S svetinjo za vojaške vrline orožniški kapetan Ivan Mchle. Z zlato svetinjo za vestno vršenje službe k.ipetan vonjajočo harvano vodo... Zavrtela se je z Urbovim fantom. Komaj sta parkrat poskočila, ie je menjala. Pa vnovič in vnovič. Vedno sladka Cilkica, ljubezniva in prijetna. Fantje so jo sukali kakor dekleta, ki je komaj prvič, skrivaj za maternim hrbtom odtrgalo rožmarinov vrh in ga povilo v aišečo kito, da je po-nagsjalo zavečera fantu za aečjo... Postala je prešerna, malce nevšečna. Ni ji bilo ljubo, ko se je spomnila na nocojšnjo pot sem doli. Tedaj je Balanč odstavil piščalko, pari so se izvrteli in razpustiti. Cilka se je burno iztrgala iz rok omamljenega fanta, ki je začuden obstal sredi živahnih plesalcev. Zavlekla se je v kot pri peči in čemerno zrla v brezskrbno družbo. Težke in otožne oči je z naslado metala po razgretih plesalcih in izbirula. Polni iže se je zazrla v kakšnega mladeniča, ga izzivalno motrila in vabila; sočni ustnici je nabrala v prezirljivo šobico, roki z belimi lehtmi pa je prevzetno prekrižala nad koleni. Popravila si je za vratom ohlapno bluzo, zategnila nižje svileno sponko in se bohotno postavila med fanto. Izbrala si je mladeniča, prijetnega v stas in mehkega lica. Godci so udarili novo vižo. Plosačka Cilka je polboje-čega fanta prižela nase, mična telesnost njene ženskosti ga je docela zamamila, da ga je ne-ugnano vrtela iz kota v kot. Zopet sta priple-sala kraj duri. Tedaj pa je občutila, da se je nekdo doteknil z mrtvaško ledenimi prsti njenih razgaljenih, vročih ramen. Mravljinčji mraz jo je stresel, strahoma se je ozrla preko ramen zaljubljenega plesalca v prazni kot, kamor ni segel slabotni sij trepetave svetilj-ke. Ustavila je plesalca in še enkrat pogledala v temačni kot Tajen trepet jo je prevzel, za- gornazelo ji je kraj srca. Hotela je prikriti grozničavo nerazpoloženje. Popravila si je kodrast pramen pšenično svetlih las, ki so se posuli preko spotenega čela. Fant je začutil drhtenje njenega telesa, ki se je zbalo nečesa strašnega. Sklonil se je k njenemu rožnemu licu in mamljivo dahnil vanjo: »Lepa si, Cilka!« Kakor da se je zdramila iz globokega sna in hudih sanj, se je osvestila in ujela namero nerodnega fanta: »Otročajk Previla se je v gibkem pasu in se oprostila iztezajočih rok presečenega ... Prejo kakor ponavadi, so je to noč poslovilo Plesačka Cilka od vrtoglave družbe. Ni ji bilo dobro. Zategnila je toplo zavijačo okoli pasu in stopila v molko noč. Zatisnila je usta, napela trudne oči in se spustila v skalni breg. Podzavestno se je tolažila: »Pol ure, pa sem na hribu .. .< V gorah je tulil jug in lomil trohneče vejevje. Preko 1'okoji-šča se jo vila zelenkasto zlata svetlobna lisa, kakor bajni odsev iz daljnega morja, kjer je zatonilo sinočnje Solnce. Nad plazovito Planino pa so utripale zvezde Devička in se vdano nagibale na jutranjo stran ter se zastrmele sprijemale v srebmfast krog, kjer bodo obledel ob vzhodni uri... Prispela je na planoto. Daleč nekje se je oglašal pes, lagodno šumenje Bi -ivniščice na jezovih je začela du-šiti siva megla, ki se je valila iz Pekla. Izpod Planine in Srobotnika so se trgali ostri žvižgi lokomotive, drdrav ropot železniških voz je odmeval in se drobil v slaboten jek, ki je vtonil daleč n« Niževcu. Sicer pa jc ležala nad dolino kvatrna noč, neprijazna in zlo-kobna. (Dalje aledi.) ekonomske stroke Josip Sušnik in orožniški , kapetan Rajnnmd Vatovec. S srebrno rveti- 1 njo za vestno vršenje službe orožniški poročnik Anton Gorenjak. ★ Okrajni zbori delegatov SLS. Dne 24. januarja se je vršil v Rajhenburgn zrt>oJugo-PochtIrr.', družba z o. z., tovarna sifonov in sodavičarskih strojev (150.000 Din). Poslovodji: Alfred Fiseher-Pochtler, Dunaj, in Valentin Urban-čič v Ljubljani. ;;Мећк, prodaja kravat ш ovratnikov, d. z o. z., 20.000 Din. Ladislav in Melanija Premi č,Ljubljana. Triuph-aulo, d. z o. /., L'ubljana, podružnica Maribor. Gradbeno podietje »Zidar", d. z o. z. (00.000 Din: Just Gabrijelčič, Andrej Kerše-van, Ivan Martinuč) Ljubljana. vJugomok, jugoslo-vpnske motorne delavnice, d. z o. z., Vic-Glince (80.000 Din; Janko Blagajne, Franc Majcen in Ignacij Gregorin). — Izbrisi: Ravhekar in Dergane, Ljubljana (razdružitev in opustitev); Trgovska banka, d. d. Ljubljana (fuzija z Ljublj. kred. banko). Stabilizacija loja. V Bukarešt je prirel znani finančnik Keynes na vabilo romunske vlade, da eventuelno sodeluje pri stabilizaciji leja. Вогжо Dno 31. januarja 1928. DENAR Današnji devizni promet jc bil dobsi kakor včeraj. Razen devize Trst je dala vse Narodna bi lika, v večjih količinah Newyork in Praga Zanimivo je, da dobe ljubljanski denarni zavodi od Narodne banke devize na zagrebški borzi, dočim na ljublianski borzi. To favoriziranje Zagreba na škodo Ljubljane vzbuja upravičeno kritiko: saj potem ljubljanska borza nima smisla, ko se morajo banke obračati v Zagreb po blago. Gibanje kurzov je bilo danes neenotno. Učvrstili so se: Berlin Ne\vyork, Praga in Trst, dočim so: Curih, Dunaj in London nekoliko popustili. Oevzn' teca'j na liub1 ant№ borzi 31. lan. 1928 . Ateno 6.00, Carigrad 2.66, Kopenhagen 139.10, I Stockholm 139.20, Oslo 138.20, Itelsingfors 1310, ' Bruselj 72.85. Tret. Belgrad 38.24—88.26, Curih 362-364, Dunaj 263—260, London 92.07—92.09, Nevvvork 18.87—18.88, Pariz 74.20—74.80. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.375, Kodanj 189.96 London 84.57375, Milan 87.57, N'ewyork 709.70, Pariz 27.89, Varšava 79.5«. Valute: dolarji 707.25, fr. frank 2810, dinar 124-1, češkoslov. krona 2102.50. Praza. Devize: Lira 178.80, Belgrad 59.41, Pariz 132.65, London 164.50, Newyork 33.745 276.90. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani Strojne blago 80. Čvrsta tendenca v Zagrebu. Za državne papirje traja dalje. Med bančnimi papirji je izredno nazadovala Hrv. esk. (včeraj 75.76, danes 52), dočim se je Hipobanka zopet učvrstila (od (30—65 na (iS—66). Kakor smo že omenili včeraj, kaže gibanje kurzov teh papirjev, da je močnejši kontrahent Hipobanka, kar se vidi tudi iz verzij o zamenjavi delnic v razmerju 4:5. Med industrijskimi papirji so se učvrstile Vevče na 154. Ljubljana. Celjska 16-1 den., Ljublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 1C0 den., Strojne 80 bi., Vevče 140 den., Nlhag 265—280 den., Stavbua 56 den., šešir 125 dpu. i Zagreb. 1% invest. posoi. 87, agrari 54—55, vojna odškodnina 436, febr. 410-413, marec 414— 416, Hrv. esk. 52, Hipo 65—66, Jugo 93.25—96.50, Praštediona 875, Ljublj. kreditna 135, Šečerana 540—5(30, Drava 570, Slavonija 11, Trbovlje 505, Vevče 154. Belgrad. Narodna banka 5545, vojna odškodnina 434—434.50, uit. febr. 410—411, uit. marec 414 —414.50, Izvozna banka 1150—1200, Zemaljska banka 50.44, Tob. srečke 85, 7% invest. posoj. 87.25, agrari 55.33. Dana]. Podon.-savska-jadran. 88.55, Živno 110, Hrv. esk. 5.70, Jugo 11.60, Hipo 7-80, Alpine 43.15, Leykam 11.20, Trbovlje 64.20, Mundus 170.50, Slavonija 1.39. BI.AOO. Ljubljana. Les: Deske stnreka-Jelka III. fkc vag. meja 2 vag. 385, bukovi plohi III., fko vag. meja 1 vag. po 400; zaklj. 8 vag. Tendenca neizpre-meujena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dob. pronipt): Pšenica 78—79 kg 2% baškn S70—372.50 Din, febr. 375-377.50. slav. 365—867.50, moka 0 g vag. bi., plač, po prejemu fko Ljubljana 520, oves baški zdrav rešetan 300, koruza stara baška 287.50, ml. tar. 282.50, nova Času prim. suha za febr. 285, marec 290, april 290, nova pop. suha 300, činkvantin času prim suh zdrav 295; z;klj. 1 'A vag. pšenice, Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. in sr. 315—325, potiska 320—330, ban. 315—325, gor. ban. 312.50—322.50, rž bač. 295—305, ječmen bač. in sr. 275—285, mac. 220—222.50. oves bač., ban., sr. in slav. 250—260, koruza bač. stara 237.50—242.50, febr. 235—240, marec-april 240 -247.50, april-maj 240.50—242.50, ban. 230—235, febr. 235—Ш, sr, 230—235, stara 237.50—240, febr. 235.240, marec-april 240—247.50, moka o g in gg 435—450, št. 2 420—435, št. 5 400— 415, št. 6 330-340, št. 7 270-285, št. 8 220-235, otrobi: bač. in sr. 210—200, slav. 200—210, fižol bč. beli 360—365. Tendenca: za koruzo čvrsta, sicer ne-izpremenjena. Promet: 27 vag. pšenice, 18 vag. koruze, 2 vag. moke, 2 vag. otrobov, 2 ve g. ovsa. Budimpešta (terminska borza), 31. jan. Tendenca mirna. Pšenica marec 31.66, zaklj. 31.64— 31.66, maj 32.08, 32.22, zaklj. 32.20—32.22, okt. 29.80 29.84, zaklj. 29.78—29.80, rž marec 29.90, 29.82, zaključek 29.82—29.84, maj 29.94, 29.92, zaklj. 29.86-29.90, okt. 24 86,24.80, zaklj. 24.82—24.84, koruza maj 26.04, 26.06, zaklj. 26.04-26.08. povpraš pon. srednji j sr. 3 1. Amsterdam — 22-4-51 Г _ Berlin — 1356. - t — 1354.40 Curih 1093.1 -I0r6.li! 1094.63 I 1094.U3 Dunaj 8" .01 - 813.'i H0I.51 801.72 London 276. 7- - 277.67 277.27 277.34 Ne\vyork 56.70— 5b.9t 56-85 Pariz — 223-67 — — Prago 164.102?- 168.9 2"i 16431'.25 168.48 Trst 300-27- - 302.27 301.27 301.17 Zagreb. Berlin 1354.80—1357.80, Curih 1093.13 —1096.13, Dunaj 800.01-803.01, London 276.87— 277.(57, Newyork 56.76—56.C6, Praga 168.1025— 168X025, Trst 300 27 - 802.27. Bolgrad. Berlin 1354.80-1357 80, Budimpešta 992.70—995.70, Curih 1093.13 1090.13, Dunaj (№01 —803.01, London 276.87-277.07, Nevvvork 5 i.76— 56.96, Pariz 222.67 — 224.07, Praga 168.1025 — 168.9025, Trst 800 27 - 302.27, Solun 76.25-76.25. Curih. Bclsrad 9 1375, Amsterdam 209.60, Berlin 123.82, Budimpešta 90.875, Bukarešt 8.20, London 25.322, Nexvycrk 519 75, Pariz 20.42, Praga 15.875, Sofija 8.74, Varšava 58.20, Madrid 88.20- Dr. F. C.: Vrednost današnjih filmov Nočemo razpravljati o splošnem pomenu kina in vlogi, ki jo ima film v našem kulturnem in družabnem življenju. Znano je, da spada iznajdba žive, premikajoče se slike k največjim iznajdbam človeškega duha, nekdo je celo dejal, da je kino še pomembnejši od tiska, ki vendarle predpostavlja nekoliko predizobrazbe in izšolanosti, dočim je živa slika na platnu dostopna več ali manj vsakomur, kdor zna le gledati. Tehnika kina se je v sedanjih desetletjih, zlasti v letih od vojne naprej, tako izpopolnila, da imamo v rokah sredstvo, ki ga lahko porabimo v naj-raznejše umetniške, zabavne in poučne svrhe. O tem izgubljati nepotrebne besede je ne-zmiselno. Prav tako je odveč obravnavati vlogo kina v našem javnem življenju. Kino je danes popolnoma uspel in prodrl v najširše kroge. Vedno dalje prodira tudi v manjše kraje in na deželo; vpliv na današnjega človeka je ogromen, in napačno bi bilo, če bi si zapirali oči pred tem dejstvom, če bi se borili s predsodki in naivnimi razlogi proti filmu, češ da je film slab nadomestek za gledališče, da podaja življenje v napačni obliki, da je vzgojno brez moči in vpliva slabo na živce, da je zgolj tehnična pridobitev, ki z umetnostjo nima nobene zveze. Tako ignoriranje kina jc danes anahronizem. Kino je danes ogromna sila, ki učinkuje na široko in na globoko, vpliva v dobrem in kvarnem zmislu; kino je sredstvo, ki ga porabljajo politične in gospodarske grupe v najuspešnejšo propagando svojih lepih ali tudi podlih namenov; kino je neštetim vir za obogatenje in izmozgavanje najširših plasti. A kino je danes tudi nova umetniška možnost, novo izrazno sredstvo; kajti živa podoba na platnu je nekaj čisto novega kot je n. pr. gledišče ali slikarstvo, v filmu se dajo pokazati in ustvariti motivi, pojavi, liki, dejanja, ki jih v knjigi, dialogu, sliki ne moremo uresničiti. Tako mora biti naše principielno stališče napram filmu: vnaprej ga ne smemo ne zavrniti, a tudi ne brezpogojno sprejeti, zlasti moramo skušati, da se dokopljemo do pozitivnih in novih strani, ki jih prinaša. A s tem nam ni še ustreženo za konkretno prakso, za katero rabimo nekaj praktičnih navodil in smernic, kako naj presodimo ta ali oni pojav. Človek, ki ravna zavestno in hoče položiti račune o svojem početju, bo skušal zavzeli tudi napram filmom določeno stališče, ocenil jih bo, se vprašal, zakaj je ta in ta film lep, tehten, brezpomemben; zakaj učinkuje na široko, potegne tudi priprostejše in nižje sloje za sabo; zakaj vpliva zlasti na mladino, izprijenega človeka in podobno. Imeti moramo v rokah merilo, s katerim primerjamo kvaliteto enega in drugega filma. Tako merilo hočemo kratko podati v naslednjem. Pripominjamo seveda, da jc treba tudi za presojo filma izkušenj, treba si je izšolati oko in duha; tudi za film ni vsakdo strokovnjak. Diletant bo kaj lahko vzel za dobro stvari, ki so naivne ali celo kič; če je pa radikalen nasprotnik kina, bo zavrgel vse po vrsti, tudi dobre stvari. 7ato moramo skušati zavzeti čim najbolj objektivno stališče. Kulturni film. Prinašamo poskus, kako naj bi opredelili današnje filme. Ločiti treba poučne, »kulturne« filme od zabavno-umetniških. Razlika jc ista kot ic razlika med znanstveno, ali po- uiMce ljudno znanstveno (torej teoretično) knjigo in »literaturo«. Kulturni lilm si je danes zagotovil odlično mesto v javnosti. Porablja se v strogo znanstvene svrhe (zlasti v prirodo-slovju in medicini, kjer so s filmom dane možnosti pokazati najzamotanejše pojave točno in zanesljivo); а porablja se tudi za širšo publiko. Zadnja leta smo imeli priliko videti celo vrsto več ali manj uspelih geografskih kulturno - historičnih, prirodoslovnih, astronomskih filmov, ki so prinesli dosti pomembnega, četudi prevelika pestrost in mnogolič-nost često utruja. Drugo, na,večjo polovico filmov tvorijo seveda zabavni in umetniški filmi. Za njih ocenitev veljajo isti vidiki kot morajo veljati tudi v literaturi. Razlika je le v tem, da je pri filmu vse še dosti očitnejše in nevarnejše. Sund. Pa kvaliteti treba ločiti troje vrst filmov: 1. umetniško pomembne, morda celo zelo pomembne filme; 2. šund filme, in 3. kič, in seveda filme, ki so deloma kič, deloma šund, ali deloma pomembni, deloma pa kič ali šund. Večina filmov, ki jih imamo danes priliko videti so navaden šund. Kaj je to šund? Sund so vsi filmi, ki nimajo nobene umetniške ambicije; nočejo veljati za pomembno umetnost, za nekaj vrednega. Služiti hočejo le zabavi, raznim sentimentalnim dušam, mladini, ki teži za senzacijami in pustolovščinami, široki masi in nižjim slojem, ki hrepenijo za sijajem in bleskom ter sanjajo o nečuveni sreči. Takim smotrom služi šund, zraven še razdraži čutnost, prinese nekaj prijetnih in domačih motivov, nekaj lepih pokrajinskih slik, narejen je povečini po jako očitni šabloni. Seveda je več vrst šunda; so šund filmi, ki spadajo zelo nizko, kot n. pr. razni detektivski in pustolovski filmi; so filmi, ki spadajo nekako v sredo: semkaj treba šteti razne operetne filme, ki jih je zadnje čase privlekla k nam nemška filmska industrija; imamo končno filme, ki so ganljivi in celo nedolžni, а vendarle nimajo nobene vrednosti. Mislimo n. pr. upodobitve raznih klasičnih romanov, zlasti pa filme, ki podajajo že itak neumetniško literaturo kot so Morlittovi romani in podobno. Šund-film skuša zadostiti naštetim »po-trebam« ljudi. Pogosto šund film ni nevaren, а kvarno kljub temu vpliva. Ne samo, da izpridi umetniški okus. Tudi čut za realnost ubija, po nepotrebnem človeka potegne v svet iluzij in sebičnih čuvstev, za mladino pa je celo nevarnost. Priznati pač moramo, da je »potreben«; a če že mora biti, če je sentimentalnost in zabava potrebna, potem mora biti vsaj etično neoporečen in čuv-stveno pozitiven. Kič. Čisto drugače je s kičem. Kič je hujši od šunda. Kajti šund noče veljati za nekaj boljšega, a kič hoče biti nekaj več: hoče biti »kulturen«, umetniški, idejno in človeško pomemben, a je pri tem lažniv, računa z nizkimi instinkti in nagoni, škili z obemi očesi. Nazunaj proglaša lepoto, hoče pokazati velike ideje, markantne osebnosti, resničnost življenja, revolucionarne sile, priliko življenja, življenske smernice; a vse to je krinka, trka na skrito krutost in nasilnost, seksualnost, samoljubje, perverznost. Cesto je težko reči, kaj je kič, kaj resničen umotvor, često je film resen, a le par scen je ponesrečenih, morda so baš najslavnejša mesta profanacija. Često je ves film kič in ga treba brezpogojno zavrniti. Zlasti neuki človek bo podlegel kiču. Za to stran