28. številka.
Ljubljana, v torek 4. febrnvarja 1902,
XXXV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežela sa vae leto 25 K, «a pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez po§iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredntstvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Boj za Celje.
S Štajerskega, 3. febr.
Že od leta 1895. stoji celjsko gimnazijsko vprašanje v ospredji vse notranje politike, ali na Spodnjem Štajerskem ni vladala še nikdar taka razburjenost, kakor sedaj, ko se nam hoče ugrabiti še tisto mrvico, ki smo jo zadobili tekom let in ki še senca ni tega, kar nam gre po zakonu in po pravici kot ravnopravnim državljanom.
To je naravno, kajti karStiirgkhov predlog obsega, tega se Nemci doslej š-e sami niso upali zahtevati. S tem predlogom zahtevajo Nemci bistveno veliko več, kakor so nam sami ponujali.
Predstavimo si dejanjski položaj, kakršen je bil 1. 1895., ko se je začel boj zaradi Celja.
Slovenci smo takrat že imeli pa -ralelke na mariborski gimnaziji in šlo se je za to, da se tudi tistim okrajem, ki| gravitirajo v Celj-e, zagotovi jednaka uredba. Nemci so tedaj zavzemali vse drugo stališče, nego danes. Takrat so vsi Nemci stali na stališču, da naj paralelke na mariborski gimnaziji ostanke j o intaktne, da naj v .Mariboru ostane vse tako, kakcr je, glede Celja pa so se le branili, da bi se ustanovile paralelke na celjski gimnaziji, oziroma da b i bila slovenska sarednja šola v Celju. Načeloma pa so sami priznavali, da imajo tisti okraji, ki gravitirajo v Celje, pravico do slovenske srednje šole in sami so ponujali Slovencem poleg mariborskih para-lelk še samostalno popolno gimnazijo za celjske okraje ter stavili samo pogoj, da naj se ustanovi v Žalcu, alivŠt. Jurju ali kje drugje v kakem slovenskem kraju, aamo v Celju ne.
Razloček mej tem, kar so Nemei L 1895. sami ponujali Slovencem in kar zahteva danes grof Stfirgkh, je torej velikanski in bistven, kajti Sturgkbov predlog meri na to, da se vse slovensko sred nj ešolst vo     na Štajerskem
u-nič i. Celjske razrede hoče Stiirgkh odpraviti, a neče nič vedeti o tem, kar so nam leta 1895. še najradikalnejši Nemci sami ponujali. Odpraviti jih hoče, ne da bi se kakorkoli drugače poskrbelo za slovenski srednješolski pouk. Slovencem naj •se vzamejo še ti revni razredi brezpogojno.
Povrh pa hoče uničiti še mariborske paralelke,  katere so Nemci doslej popolnoma v miru puščali. Ločiti jih hoče od višje gimnazije ter napraviti iz njih samostojno nižjo gimnazijo, dobro vedoč,  da mora   samostojna nižja gimnazija  v nekaterih  letih poginiti.   Nižje gimnazije so se preživele; , izkazalo seje, da nimajo v sebi življenjske ) moči.   To se je videlo v Ptuju, to se je j videlo v Kranju, to se je videlo v Ljub-] ljani, kjer samostojna slovenska nižja gim-j nazija   ni   mogla   ne   živeti   ne umreti, j končno priča to tudi Schweglov predlog zastran kočevske nižjo gimnazije. Sturgkh ve vso to prav dobro;  ravno zato hoče, da   naj   se  v  Mariboru   ustanovi samostojna nižja gimnazija, ker je prepričan, da bi ne mogla živeti in da bi se tako slovensko srednješolstvo na Sp. Štajerskem speljalo ad abeurdum.
Boju zaradi srednjega šolstva na Štajerskem ne bo konec, dokler se vprašanje ne uredi potrebam primerno in po pravici in pravičnosti. Ako bi vladi bilo na tem, da se dosežspošteno po ra z um lj e nj e, bi se morala postaviti na stališče, da se more od prava slovenskih razredov v Mariboru in v Celju kompenzirati samo z ustanovitvijo višjih gimnazij, kajti sporazumljenje, pri katerem bi Nemci profitirali, je izključeno.
Toda dozdeva se nam, da vladi ni nič na poštenem sporazumljenju, ampak da hoče Nemcem pomagati do velikega moraliČnega in materijalnoga uspeha. Ta sum imamo že od tedaj, kar je minister Hartel pri razpravi o vseučilišču v Ljubljani tako obširno govoril o — gimnazijah.
Vse napravlja utig, da je Stiirgkhov predlog stavljen dogovorno z vlado in da bo vlada ta predlog izvršila, če bo sprejet.
Slovenski poslanci štajerski so sklenili, da odgovore z obstrukcijo, ako se Stiirgkhov načrt uresniči. Po naši sodbi se zamore ta sklep uspešno izvršiti samo, če bi Čehi podpirali slovenske poslance dejanski, kajti brez podpore cehov se sicer da voditi obctrukcija, ali ta obstruk-oija nima že v sebi jamstva za ugoden uspeh. Zajamčen bi bil uspeh samo, če se zagotovi podpora Čehov. V tem oziru pa je največjega pomena, da se v naprej ve, pri čem da smo, in zategadelj apeliramo na Čehe, naj izreko, če hočejo podpirati eventuvalno obstrukcijo Slovencev ali ne*
V ■ Jubljaul. 4. februvarja.
Državni zbor.
Danes se je sešel po poldrugi mesec trajajočih počitnicah državni zbor iznova. Razšel se je v položaju, ki se je zdel obupen. Državnemu zboru se je prorokovala smrt, napovedal se je že absolutizem ter se resno dvomilo, ali se snide sploh še katerikrat. Tekom počitnic pa se je toliko govorilo in pisarilo o češko-nemških spravnih pogajanjih, ki se še sedaj niso začela, da je obšla nakrat tudi najnespravljivejše elemente nekaka mehkoba in popustljivost. Damoklejev meč absolutizma in »pogled v prepad« je streznil radikalce. Proračunski odsek že precej časa nepričakovano točno funkcionira. Ako ne prinese obravnava glede srednjih šol večjega vznemirjenja, se dožene tudi v tem odseku delo brez krize in nesreče. Srednješolska vprašanja so seveda perečejša kot vseuči-liščna, zato se je bati razburjenja slovanskih strank. Vendar so vse stranke danes zavzete za to, da bi mogel parlament delati. Stranke se izogibljejo povoda, ki bi provzročil katastrofo. Danes pardonira vsaka stranka parlament, ker ve, da pardonira s tem tudi sebe. Stranke se boje, da bi razpust državnega zbora rodil vo lilno reformo, ki bi razmerja v državni zbornici premenila ter težišče preložila. Zato pa v novem zasedanju bržčas niti do odločne opozicije ne pride, ker stranke vedo, da je parlament ne bi prenesel več.
Dr. Kramaf  in Hartlova izjava.
»Politik« je prinesla med brzojavkami poročilo o mnenju posl. dra. Kramara glede Hartlove izjave. Kramaf je z izjavo naučnoga ministra zadovoljen. Še pred 14 dnevi so dejali Nemci, da bi smatrali češko vseučilišče na Moravskem za izzivanje Nemcev ter da bodo proti češki univerzi nastopili z največjo brezobzirnostjo. In sedaj je vlada izjavila, da priznava potrebo dveh vseučilišč na Moravskem ter da bo predpriprave za uresničenje teh dveh univerz celo pospeševala. Nemci so vladno izjavo sprejeli mirno na znanje, da, v debati so celo priznali čehom pravico do češke univerze na Moravskem. Nepravično bi bilo, ako bi se ta moralni uspeh ne priznaval. Da, Nemci so hoteli, da se v vladni izjavi določno pove, da češkega vseučilišča v Brnu ali v Olomucu ne bo. Vlada tega ni izjavila, in Nemci so ostali vendar mirni. Govoriti se torej ne da, da so doživeli češki poslanci poraz. Ako je minister Hartel dejal, da naj bi bili univerzi na Moravskem sad spo-razumljenja med Nemci in Cehi, si tega tudi čehi žele. Nad izjavo ministra ni torej treba niti obupavati niti vriskati. Od energije čeških poslancev in učenjakov je odvisno, da se vladna obljuba izpolni ter da se otvorita obe univerzi v mirni slogi z Nemci.
Vojna v Južni Afriki.
Holandsko-angleško dopisovanje radi miru, ki naj bi se sklenil med Buri in Angleži, se objavi baje jutri. Že danes je gotovo, da je angleško ministrstvo Kuy-perjeve nasvete odklonilo. Kuvper ni imel pooblastila burskih vlad ter ni mogel Angležem staviti niti ponudeb, pa tudi nobenih pogojev. Ker pa vztraja Anglija neizprosno pri svoji zahtevi, da se morajo Buri brezpogojno udati, ni možno z angleško vlado več govoriti o pogajanjih. Vojna se bo torej nadaljevala, in orožje mora odločiti. O položaju na bojišču je poročal angleški vojni minister Brodrick v spodnji zbornici. V 1. 1900 901 so znašali vojni stroški 63 milijonov funtov, t. j. okoli 1584 milijonov kron; v 1. 1901/902 bodo znašali baje 61 milijonov funtov, t. j.
LISTEK.
Slovensko gledališče.
(„Čast". — Spisal Herman Sudermann) Vpliv francoskih realistov na svetovno literaturo je bil velikanski in elementaren. In tako se je, kakor vse drugo, tudi realizem pojavil med Nemci. Dve imeni blestita v tej fazi literarnega gibanja kot svetla mejnika na nemškem literarnem polju: Hauptmann in Sudermann. Kakor si je prvi pridobil evropsko slavo s svojo revolucionarno in pro-letarsko dramo »Tkalci«, prvo te vrste v svetovnem slovstvu, z »Einsame Menschen«, in »Friedensfestom«, tako je zadobil drugi s svojo »Častjo« in »Domom« svetovno ime. Mahoma je postal Sudermann ljubljenec vsega gledališkega občinstva med Nemci in po celem izobraženem svetu, saj je dramatik, ki je našel s svojm pretresljivim realizmom pot do srca najširšega občinstva.
Tipični deli Sudermannove muze »čast« in »Dom« pozna ves svet; kdor je videl njegove igre »Gliick im "VVinkel«, »Johannisfeuer« i. dr., v katerih nam slika
familiarno življenje z vso njegovo lepoto, prijetnostjo in tudi tragiko, ne bi mislil, da jih je pisal oče »Doma« in »časti«; sicer kažejo tudi te igre pisatelja realistične smeri ter napravijo velik efekt, vendar jim manjka tistega velikega, majestoz-nega, tistega nimba, ki obdaja »Dom« in »Čast«.
Kaj je »čast« ? Ta pojem, tako različno umevan, ki obsega veliko in nič, definiran in nedefiniran, hotel je Sudermann v svoji krasni drami nekako določiti, a ne fiksirati. Ta tema menda še nikdar ni bil tako zanimiv, kakor baš sedaj, v kričeči dobi Brusewitzev i. dr. To daje »Časti« kakor vsem realističnim delom, ki se pečajo pred vsem s tistimi ta-kozvanimi »gorečimi« in vitalnimi vprašanji aktualne sedanjosti ter so živahen protest zoper vladajoče socialne razmere, veliko vrednost. Kaj je torej čast? Tu stojimo pred precej negativno definicijo: krinka, pod katero se dostikrat skrivajo največji lopovi. Po grofu Trastu, tej imenitni figuri, razvija Sudermann svoje nazore o časti, iz njegovih ust čujemo razne aforizme o časti, da, Trast se povzpne celo do trditve, da časti sploh ni. Sudermann ne
definira pojma, ne razreši v »Časti« problema o časti in nam pušča pojem »čast« ob koncu drame nerazjašnjen, pušča nas same dalje o tem filozofirati in razmotri-vati; — tu se mu godi pač tako kakor Ibsenu, ki le prevečkrat pušča ljudstvo v temoti, v dvomu. A eno doseže: velikanski efekt in globok utis skepse. Povsod imajo druge pojme o časti, napačne in prave, narejene in zverižene. »Kolikor narodov, toliko pojmov o časti sem spoznal«, pravi Trast. Pa Sudermann nam pokaže, da ni treba iskati konkretnih nazorov o časti med narodi, — v raznih krogih iste družine imajo o njej različne pojme in nekateri sploh nimajo pojma o časti kot ničvredni, za življenje nepotrebni stvari, ker jim je ta čut, ta pojem povsem zamorjen, v tem ko zopet v drugih krogih polagajo vso vrednost na to besedo, a je ne pojmijo. »Brez časti ni življenja«, kričć in trkajo na prsi: »Čast, čast . . .«, pri tem pa vendar ne vedo, kaj pravzaprav hočejo . . . Kar je v gotovih krogih častno, je v drugih irrelevantno za takozvano »čast«, kar je ponekod nečastno, škandalozno, je drugod opravičeno, naravno in potrebno, samo ob sebi umljivo.
Krasno postavlja ta nasprotja Sudermann v osebah grofa Trasta, izkušenega in visoko izobraženega moža — »Welt-manna«. ki je hodil dosti po svetu, inteligentnega poštenjaka — trgovskega so-trudnika in potnika Roberta Heinecke, lopova Kurta, sina velikega trgovca kot zastopnika »Vorderhausa«, v katerem se zbirajo okoli Kurta figure kot sta spor-tovca Stengel in »reservni častnik« Brandl, pa v osebah uborne familije, iz katere sta izšla Robert in Alma, ki »gre« z baroni. Da mora nastati med Robertom, ki ljubi vele-»častno«, v resnici blago in plemenito čutečo hčer trgovca, a ljubi tudi sestro Almo in svojce, konflikt, je umevno.
Sobotna predstava je bila za naše razmere prav lepa. Odbor je z uprizoritvijo »časti« storil samo dolžnost napram Sudermannu, in mislil sem, da za tako epohalno delo ni treba nikake reklame. Motil sem se. — Grof Trast je »Parade-rolle«, katero radi izberejo gostje. Obenem pa je »Sprecherrolle« in ni ravno težavna, a velehvaležna. Treba predvsem gladke, čiste govorice in impozantnog« nastopa. G. Dobrovolnvje mož za take uloge in je imel pred vsem imenitno in karakteristično
okoli 1464 milijonov kron. Minolega leta je štela angleška armada v Južni Afriki 250.000 mož, 1. januvarja 1902 pa še 237.000 mož. Poprečno se je vsak mesec nakupilo 24.000 konj. Z vsemi pritikli-nami vred je znašala armada 280 000 mož. Vlada je morala vzdrževati okoli 27.060 ujetih Burov ter še 150 000 oseb bur-skega naroda. Mesečni izdatki so se v zadnjem času zmanjšali od 5l/i milijona na 4l 3 milijona. Sistem block-hiš je baje zmanjšal vojne štrapace in je obseg bojišča omejil. Ustaši v Kaplandiji so baje razkropljeni. Brodrick trdi, da imajo Buri le še malo čet, ki se potikajo v gorovju. Ali čudno, da daje še to pičlo številce burskih čet Angležem toliko posla in stroškov, pa prinaša tudi toliko porazov. Buri imajo še troje večjih bojnih oddelkov, katere poveljujejo De\vet, Botha in Delarev. Ti oddelki se morejo baje združiti ter postati Angležem skrajnje nevarni. Kitchener jih »namerava« zgnati skupaj ter jih prisiliti k boju. Kitchener je že marsikaj in marsikdaj »nameraval«, a doslej se mu je še vedno izponeslo. Bati se je, da prisili Bure k boju, v katerem pa bo zopet tepen — sam! Vojna traja že 28 mesecev, a Angleži še niso dosegli večjega uspeha. Vsak drug narod bi bil toliko pameten, da bi mu bilo posredovanje tretje države in vlade dobrodošlo, a Angležem ostane fiksna ideja, da morajo biti zmagovalci, končno še usodna!
Najnovejše politične vesti.
Sestanek nemških »obrambnih« društev iz Avstrije in Nemčije se vrši 25. marca t. 1. na Dunaju. Namen sestanku je v prvi vrsti dogovor zaradi bojkota. Zoper to sovražno nemško akcijo skličejo baje tudi Cehi vsa slovanska obrambna društva. — OWolf Schone-rerjevem razporu priobčuje Schonerer v »Egerer - Nachrichten« \Volfa razkrin-kujoče članke. — Kitajska se moderni z uje. Pri pogoščenju poslanikov na kitajskem dvoru je izjavila cesarica, da hoče Kitajska opustiti svoje izolirano stališče ter se pridružiti evropski civilizaciji. — Med srbsko vlado in skupščino se je doseglo sporazumljenje ter je odpravljena ministrska kriza. — Novi bolgarski diplomatični a g e n tj e. Bolgarska pošlje v Bukreš kot svojega diplomatič-nega zastopnika Balabanowa, v Belgrad pa Veličkovva — Neredno mestno gospodarstvo v Budimpešti posebno glede razsipnosti je primoralo ministra notranjih zadev, da je zagrozil mestni upravi v osornem pismu z vladnim komisarjem. — Med Egiptom inSueško družbo se je podpisala konvencija. Port-Said postane prosta luka. — Prodaja danskih Antil je odvisna od tozadevne privolitve otoških prebivalcev. — Obisk francoskega predsednika Loubeta na ruskem dvoru je določen na 15. junij tega leta.
Dopisi
Z dežele. Vse se giblje in napreduje. V parlamentu delajo načrte za vsa-
kojake prepotrebne in nujne zadeve, ne lotijo se pa o. kr. davčne oblasti. Med priprostim ljudstvom razširjeni so jako čudni pojmi o davčnem uradovanju in zlasti o personalnih razmerah; še celo med inteligenco vlada največja nevednost. Ime — davčni praktikant, znano je samo po imenu, da je pa on najmodernejši — helot, tega malokdo ve. Prestavi se ga na deželo, milostno se mu podari 25 gld. mesečnega adjuta; sedaj pa živi, oblači se dostojno ter reprezentuj c. kr. davčnega uradnika in Bog obvaruj sramotiti s svojo revšSino druzega uradniškega stanu. Vzemimo pa uradni šematizem v roke. Pomilovanja je vreden taisti, ki je vstopil zadnja leta, kajti čakati bode moral na zaželjeno pristavsko mesto najmanj še j deset let, reci: deset let! Diurnist v naj-! zakotnejši pisarni ima 30 gld., c. kr. davčni ! praktikant, torej državni uradnik le — ! 25 gld. in to leta in leta brez najmajnšega povišanja. Vriva se v status vojaške od slovljence s certifikatom, ki večkrat niso niti slovenščine zmožni. Znani so slučaji, ko se je ubogemu praktikantu snedel kruh izpred ust z nastavljenjem tacega certi-fikatista. Neki certifikatist je dobil spričevalo, da je popolnoma zmožen slovenščine dasi je ni zmožen niti v govoru, kaj šele v konceptu. Razmere kriče proti nebu po že zdavnaj prepotrebni regulaciji davčnega personala. Vprašanje je na c. kr. finančno upravo, čemu ne imenuje več davčnih pristavov, mesto, da izpolnjuje prazna mesta s praktikanti, zamašivši jim s 25 gld. usta? V svoji onemoglosti vijejo se ti reveži kot črvi, a pomoči jim ni od nikoder. In državni poslanci! Ne bi za-mogli storiti, kak odločilen korak, da se ugodi upravičenim željam teh reve-žev? Skrajni čas je; in informujete se lahko pri prvem davčnem uradniku, ki vam bode natančno razložil ter opisal te škandalozne razmere.
Slovenska Matica.
127 odborova seja, v četrtek, dne 30. januarja 1902.
Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); Fr, Finžgar, P.Grasselii, dr. J. Lesar, dr. M. Opeka, Fr. OroZen, M Pleteršnik, dr L. Požar, S. Rutar. A. Senekuvič, dr. J. Stare, J Šu8nik, I Šubic, A. Tavčar, dr. A. Ušeničmk. Fr Wiesthaler, dr Fr. Zbašnik in Vil. Zupančič (odbornik:); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 19.
Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo in pozdravi novega odbornika dr. Fr. Zbašnik a.
Povabilu na slavnostno odkritje spo menika R. Lopašiča, dne 29. julija lani v Karlovcu, se je Matica odzvala z brzojavnim pozdravom Lopašičevih slaviteljev.
Vdovi dne 11. julija lani v Železnikih umrlega župana in poverjenika L. Košmelja se je izrazilo pismeno so-žaljenje.
Zahvala pripravljalnega odbora za prired itev znanstveno-popularnih predavanj v letošnjem zimskem tečaju se vzame na znanje z dostavkom, da se je iz Matičinih krogov priredilo več takih predavanj in da bo društvena skrb, da se ta predavanja objavijo v Matičinih knjigah.
Gospe Mariji Pesjakovi v Kamni gorici se je izrazila za izplačano volilo pokojnega soproga g. Mihaela Pesjaka pia mena zahvala.
Odbor izreka zahvalo podpredsedniku P. Grasselliju   ter   odbornikoma Fr.
masko. Največji efekt je dosegel v drugem dejanju. Semintja je bil malo raztresen in je rabil češki akcent. — G. Deyl me je docela zadovoljil. Igral je vrlo in dosegel zlasti v tretjem dejanju lep efekt. Sicer ima razvado, da ustvarja nekatere junake preveč po enem kopitu: tisto prejemanje za glavo in globoko vzdihovanje priča o tem, to je njegova »forsa«, ki diši po šabloni. Bil je pa brez vsakega dvoma najboljši izmed vseh; krepek in svež značaj. Gdč. Rtickova je karakterizirala blago, temperamentno in pametno sestro Kurtovo prav distinguirano, a tudi čustva polno. Gospa Lounska, naša ljubka in brhka najivka, je napravila, kolikor je pač mogla iz Alme, ki seveda ni pisana za najivko. Gospa Lounska mi v obče vedno ugaja, a žal mi je, da nikdar ne morem pisati o njej neprikrajšane hvale, ker ji dela jezik še vedno preglavice. Tudi govori pretiho. A to prepričanje je v nas potrdila, da ima lep talent za najivko, in je kot taka rešila svojo ulogo prav povoljno, da, boljše, kot srao pričakovali. G. Dragutinović je ustvaril prav dober tip visoke, a pristne kramarske duše. Odkrito povem, da sem se bal za ulogo Kurta. Bojazen, da bi bil
g. Lovšin   kaj pokvaril,  ni bila opravičena. Soditi po sobotni predstavi, moremo upati  pri  reprizi  prav dobrega, zrelega tipa. Gospa D r a gu t i n o v i ć e v a je zado ščala.  Igrala  je  pa preveč nevednico kot rufijanko. Žal nam je bilo, da te uloge ni igrala gospa Danilova;  kajti ona je iz vrstna predstavljalka ženskih karakterjev in bi bila gotovo neprimerno boljša mati Heinecke. G. Verovšek nas je iznenadil, saj ni mogel napraviti iz svoje uloge pra vega starega očeta Heineckeja. Glavno je: ulogo znati!   G. Perdan je imel neprimerno masko, bil je pač »prenobel«; sicer ima talent za take uloge, Če se zanje potrudi. Gdč. Puhkova je diletantka, manjkalo ji je zato potrebne agilnosti in kara kterizacije.
V obče moramo biti ■ predstavo »časti«, zlasti, če pogledamo nekolika nazaj v preteklost, prav zadovoljni. Konsta tiram le, da so igrali »one zgoraj« boljše kot »one spodaj«. Čudno — kaj ne? »Čast« je težka igra; sobotna predstava je imela efekt in je mogla pokazati višino Suder-mannovega dela; zlasti na one, ki so jo prvič videli, naredila je najglobokejši utis.
Jos. C. Oblak.
Finigarju in M. Pleteršniku, ker so dne 12. 13. in 14. novembra lani v Zagrebu zastopali društvo pri slovesnem praznovanju štiristo letnice umetnega hrvaškega pesništva.
V vseučiliški odsek se izvolijo kot zastopniki »Slovenske Matice« predsednik Leveč ter odbornika Senekovič in Šubic.
Zapisnik o CXXVI. odborovi seji, ki sta ga pregledala odbornika gg. Finžgar in Pintar, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika gg. dr. Ušeničnikin dr. Zbaš n i k. Na ogled je tudi zapisnik o seji gospodarskega odseka z dne 22. t. m.
Obširno poročilo gospodarskega odseka o popravah, ki se imajo v letošnji stavbni sezoni izvršiti pri društveni hiši, se po daljšem razgovoru odobri.
Tajnikovo poročilo o knjižnih darilih društvenikom in posameznikom ter o zahvalah za prejeta darila se vzame na znanje in se reši več prošenj, ki »o društvu došie zadnje dni.
Odobri se tajnikovo poročilo o po-verjeništvih. Nove poverjenike so dobila poverjeništva: Zagorje ob Savi, Do brla vas, Brdo pri Kamniku, Železniki, Devin, Vransko, Gradec, Trst in Razdrto. Nova poverjeništva so se osnovala v Šmart nem pri Litiji, v Ribnici na Pohorju, pri Sv. Barbari pod Mariborom in v Stude-nem, osnovati se pa imajo za Št. Lovrenc na Dravskem polju in za Sv. Juri ob Ščav-niči; izpraznjene so Konjice.
Za preteklo leto je društvu vplačalo udnino 2728 letnikov od zadnje seje je pristopilo Matici 244 udov.
Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 187 knjig, zvezkov in časopisov: 21 podarjenih in 166 zamenjenih.
Odobri se več pisateljskih nagrad.
Sklene se nadaljevati z nabiranjem krajepisnega gradiva in to delo poveriti petorici iz knjižnega odseka.
Ko se končno reši še nekaj notranjih vprašanj in ko predsednik pojasni, zakaj da knjige še niso izšle, se seja zaključi.
Izpred sodišča.
Pod predsedstvom gosp. deželnosod-nega svetnika Hauffena vršilo se je pri deželni sodniji danes več obravnav.
1. Uboj v Šmartnem. Brutalen uboj se je zgodil v Šrnartnem v noči od 23. na 24 oktobra m. 1. Njega žrtev je bil hlapec Janez Flegar, ki je še isto noč po težkem trpljenju umrl. Danes so se imeli kot sumljivi tega uboja zagovarjati: Janez Ajdovec, p. d. »Zalokarieva, rojen 1. 1882. na Šrnartnem, v Cerklje spadajoči ter večkrat predkaznovani posestnikov sin in Janez Petrič, p. d. »iz Robasove 1 ajte«, v Cerklje spadajoč, 1880 1. rojen in tudi že predkaznovan. Tudi je navzočih okrog 20 prič, gg. kemiki ter zdravniki. Obtožnica pravi: V noči od 23. na 24 oktobra blizu polnoči sta se toženca lotila sicer ne z nakano usmrčenja, a z drugim hudobnim namenom Janeza Fle-garja, sta istega tepla z raznim orožjem ter ga tako ranila, da je napadeni vsled mu prizadetih ran umrl. Poleg tega sta še razgrajala in pobijala šipe po bajtah. — Iz zaslišanja se izve še tole: Omenjeno noč so pili fantje v krčmi v Šrnartnem, so peli in razgrajali po fantovski navadi. Končno so šli vasovat. Posebno toženca sta po ulici vpila in ukala; prišel je pijani Flegar in nakrat so čuli ljudje po hišah upitje in pokanje — nekaj časa pozneje pa so našli Flegarja že umirajočega. Drugo jutro je prišel Ajdovec k mrliču in istega z nogo sunil ter vprašal hladno krvno: »Alije res mrtev?« Petrič pa se ni pokazal in niti takrat, ko so mrliča nesli skozi vas, ga ni bilo videti. Tudi se ni upal spati prihodnjo noč doma, ker se je baje »žandarjev bal«. Drugemu tožencu je pa dejal: »Če bo trdo šlo, bom pa enega noter dal« — Prav komodni ljudje so priče. Ko jih hoče sodnik zaslišati, se vidi, da so jo popihali v — gostilno. No. pokliče se jih in prične se zasliševanje. Jedna priča pravi, da je padalo po Fle garju, kakor »ko pšenico mlatijo«. Našli pa niso ljudje poleg ranjenega nobene »rištenge«. — Gg. kemiki, katerim se je dalo preiskati obleko tožencev, so našli sledove krvi na njih. Zdravniki pa so konstatirali, da je nastopila smrt vsled ran na tilnici, katera je bila popolnoma raz bita. Z neko bestijalno surovostjo so napadalci tolkli po svoji žrtvi. — O sodbi ter o drugih obravnavah poročali bodemo jutri. —
Dnevne vesti
V L|ubl]ani, 4 februvarja
— Za vseučilišče v Ljubljani
so poslale potom mestnega magistrata peticije na ministrstvo občine : Mavčiče pri Kranju, Padeški vrh pri celju in Veliki dol pri Komnu na Goriškem.
— Dopolnilna volitve na Goriškem na mesto znanih dveh razveljavljenih deželnozborskih mandatov, se razpišejo prav kmalu.
— Nadvojvodinja Elizabeta,
soproga kneza O. Windischgratza, obdrži oficialni naslov »Njena cesarska in kraljevska Visokost«. •
— Ljubljanski škof je bil včeraj v avdijenoi pri cesarju. Kakor čujemo, je šel prosit, naj bi cesar pomilo-stil dr. Lampe t a. To bi seveda škofu dišalo, da bi njegovi pisači političnim nasprotnikom kradli čast in poštenje, priso-jena pokora za njihova lopovstva pa naj bi se jim potom cesarske milosti prizanašala. No, bomo videli, če se bo justično ministrstvo upalo, priporočiti dr. Lampeta cesarski milosti.
— Šusteršičev shod v Radečah minolo nedeljo je bil razpuščen. V Mirni peči so morali Šusteršiča orožniki vahtati, v Radečah so morali pa orožniki skrbeti, da se ni shod dalje vršil. Jecljal je Šusteršič o nekih knedeljnih ter sam sebe hvalil kakor je njegova navada; grajal pa dr. Tavčarja in mene podpisanca. Vrli poslanec Povše se ni shoda udeležil kakor je bilo razglašeno; najbrže ga je sram, hoditi z ljudmi, ki imajo od žlindre umazane roke. Agitiral je Šusteršič za bodoče občinske volitve zoper podpisanca, ali kakor se je videlo mi, razun par metel, kmetje in obrtniki zaupajo. Brunschmid.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se ponavlja Suder-mannova drama »Čast«, o kateri poročamo v podlistku. V petek se poje prvič na slovenskem odru Donizettijeva vele-melodiozna opera »F a v o r i t i n j a« , v kateri ima gdč. M. Romanova glavno vlogo. V nedeljo sta dve predstavi.
— Poroki. V frančiškanski cerkvi se je danes opoldne poročil g. dr. Hubert So u van, c. kr. finančne prokura-ture koncipijent, sin veletržca g. Frana Ks. Souvana, z gospodično Leonijo Sou-vanovo, hčerko veletržca g. Ferdinanda Souvana. Iskreno čestitamo! — Poročil se je včeraj g. Alojzij Zebre c. kr. sodni pristav v Radovljici z gdč. Franjico Stroj evo hčerjo posestnika v Zapužah Čestitamo !
— Štrajk pri kamnoseku To-manu v Ljubljani se je pričel radi nepremišljenega vedenja nekega delovodje. Z nečuvenimi psovkami je ta delovodja baje obdelal nekega delavca, ki menda ni mogel z nekim delom tako naprej, kakor bi bilo treba. Tovariši opsovanega delavca so se potegnili zanj; delovodja pa je še one opsoval, tako da so najprvo dopoludne delavci jedne delavnice in popoludne oni druge delavnice pustili delo. V celem štrajka 18 kamnosekov in le jeden delavec je zapustil svoje tovariše. Mislili smo koj, da mora tako naglo pričeti štrajk imeti le kako nesporazumljenje za podlago, kajti za mezdne boje kamnosekov ali sploh slavbinskih delavcev ravno sedaj ni čas. sedaj ko je zima na jedni strani in na drugi industrijalna kriza. Upamo, da se bode stavka brez večjih žrtev končala in posebno upamo, da ne bode tvrdka uresničila svoje grožnje ter odpustila de-lavce-domačine in jih nadomestila s tujimi močmi. — Kolikor smo še čuli, se prilizujeta štrajkujočim že znana krščanska socijalca »delavski tajnik« Gostinčar in »žurnalist« Štefe. Kamnoseki se bodo gotovo še spominjali, kako so ti gospodje kršč. socijalci vodili stavko vevških delavcev in bodo pazili, da ji ne zapeljejo v — kalno vodo, v kateri ti ljudje prav radi ribe love. Simpatije delavstva s štrajkom morajo kmalu končati, če se vidi, da hočejo štrajk le grdi demagogi in farovški hlapci izrabljati svoje umazane strankarske namene. Torej pozor! — V nedeljo je imela strokovna organizacija mizarjev pri Koslerju svoj občni zbor, na katerega se tudi nekateri štrajkujoči prišli. Govornik je na štrajkujoče opozarjal in omenil, da jih bode strokovna komisija v slučaju daljšega štrajka materijalno in moralno podpirala. Upati je pa pač, da poneha ta nesrečna stavka prej kakor mogoče !
— Gosp. Jože Plečnik. List »Volne smčry«, mesečnik za umetnost, ki ga izdaja društvo »Manes« v Pragi, je prinesel v 5. št. študijo Jana Kotčre o slovenskem umetniku Plečniku. V študiji je več slik Plečnikovih načrtov spomenikov, med njimi s prvim darilom nagrajenega Gutenbergovega spomenika, več stavb po Plečnikovih načrtih, dalje pohištva i. dr. Na to štev. »V. s.« opozar-amo čitatelje. Gosp. Plečnik je te danes
med prvimi dunajskimi modernimi arhitekti. Gosp. Plečnik je bil učenec prof. "VVagnerja in igra — kakor g. Maks Fa-hiani — v dunajskih umetniških krogih veleugledno vlogo.
— Brzosedlar. Vele važno naredbo za jezdece izumila sta nadporočnik Karol Branek in stotnik Fridolin Kavčič, to j© aparat s katerim je možno vsakemu desetletnemu dečku konja v teku dveh sekund osedlati, namreč podpas nategniti. Aoarat, kateri izumitelja nazivata »brzosedlar« je bil najprvo v cesarskih hlevih, y c. kr. zavodu za vojaške učitelje ja-banja na Dunaju v jahalni grofa Ester-bazva v Totisu poskusen in so se do tićne oblasti o tej iznajdbi jako laskavo izrekle in mnogo aparatov naroČile. Patente sta izumitelja napovedala v vseh kulturnih državah sveta. Največje zanimanje vzbuja brzosedlar v Rusiji in v Angliji, ter bode brezdvombeno uveden v konjeništvu vseh držav.
— Mejnarodna panorama. Mehika v tatedenski panorami s svojimi značilnimi prebivalci je sicer za nas nekoliko preveč amerikanska, tuja, vendar pa poznamo v njej vsaj ljudi, njihovo obleko in šege, njih priprosta stanovanja ter si mislimo, da je vse to na Kranjskem vendar še na boljšem. Še celo v mehi-kanskih cerkvah se nam vse tako čudno vidi. Prav posebne oblike so mehikanski moški klobuki. Jako zanimivi sta sliki: 19. 20, borba z biki v areni. »Romeo in Julija«, mehikanska berača, nam izsiljujeta imeh. Mesti Zacatecasa in Q ueretaro vidimo na slikah v izvrstni plastiki. V tatedenski panorami je tudi več spominov na nesrečnega brata našega cesarja, zlasti pa spomenik treh kamnov, kraj, kjer so 1. 1867 Mehikanci ustrelili cesarja Maksimilijana. Delavke s testom, poulično kavarno in druge prizore na ulicah ter pokrajinske scenerije si vsakdor z zanimanjem ogleduje. Razstavo torej priporočamo.
— Burja na Goriškem je bila zadnje dni tako silovita, da je odnesla z novega kolodvorskega poslopja v Ajdovščini streho ter podrla tudi eno železniško čuvajnico.
— Vlak obtičal v snegu. Vsled nenavadnih snežnih žametov je obtičal včeraj zjutraj blizu postaje Dole na koroški železnici brzovlak. V Gradec je prispel šele ponoči.
— Ogenj v „Narod. domu". Danes popoldne se je raznesla po mestu vest, da gori »Narodni dom«. Užgale pa so se le v kleti trske, slama in papirni odrezki, ki so jih znašali na kup od ma-škaradnih priprav. Zaradi močnega dima ni bilo dlje časa mog oče se približati, zato so se ognjegasci dolgo mučili, preden bo tlečo maso povse pogasili. Nevarnosti ni bilo.
— Aretovanje. Policija je včeraj popoludne aretovala hlapca Ivana Petelina, ki je dne 22. decembra m. 1. v družbi Antona Kramarja napadel na Rimski cesti policijskega stražnika Martina Gerloviča, Anton Kramar je bil takrat aretovan in je tudi že dobil svojo kazen, Ivan Petelin pa je bil pobegnil in ga niso megli izslediti. Včeraj so ga dobili v mestu in prijeli.
— Pogreša se Katarina Zupančič, vulgo Pletetova iz Žalne. Dne 2. januvarja je odšla z doma v Trst obiskat svojo sestro. V Trstu se je mudila le jeden dan, potem pa se je vrnila proti domu. Ker je ista slaboumna, ni izključeno, da se jej je kaka nesreča pripetila.
— Mlada tatica. Danes dopoludne so zasačili 12letno Frančiško Birtičevo z ^iča, ko je ukradla v prodajalnici trgovke Viktorije Elsnerjeve na Pogačarjevem trgu itreno volne. V cekarju, ki ga je imela pri sebi, našli so osem klobas, katere je ukradla mesarici Ani Sirkovi v Šolskem drevoredu in še eno štreno volne.
— Izgubljene reči. Delavka K. T. je izgubila v Cerkvenih ulicah srebrno zapestnico s štirimi starimi dvajseticami kot obesek. — Vdova M. C. je izgubila na Poti od Rimske ceste do sv. Florijana ulic » ruto zavito denarnico, v kateri je bilo okoli 12 kron denarja.
— Tvrdka Fr. Čuden ima cenike, n« katerih je koledar za leto 1902. Ti ceniki se na zahtevan je pošiljajo franko vano 2*»tonj vsakemu, kdor se oglasi.
Najnovejše novica. Štrajk »Lloydovih«kurjačev se nadaljuje z vso resnobo. Odpovedalo se je delu nad 700 kurjačev. Nad 20 Llovdovih par-nikov čaka vsled tega v triaški luki na odhod. — Svojo teto umoril in oropal je 16letni ključarski vajenec v Glogovu "VVensauer. Umorjena žena je bila delavka Litold. — Banki r j a K o h n a, ki je nedavno izginil iz Breslave, so našli v neki reki blizu ruske meje na kose raz-sekanega in v vrečo zavezanega. — 7 0-letnica nemškega pisatelja K. Gosta se je obhajala včeraj na Dunaju. — Lastnega brata spravil naberaško palico. Dunajski trgovec Armin Deutsch se je sam prijavil sodišču, da je poneveril svojemu bratu, tudi trgovcu, v teku par let 120 000 K. Brat je prišel vsled tega v konkurz. — Dve živi ženi zapustil ter z ljubico zbežal. Uradnik pri dunajskem magistratu Julij Kleemann se je poročil pred par dnevi, dasi mu še prva žena živi. Drugi dan po poroki pa je tudi to ženo zapustil, poneveril večjo svoto uradnega denarja, se polastil deloma dote ter izginil s svojo ljubico. — Grof — tat. Dunajsko sodišče je obsodilo grofa Arza, zadnjega potomca zgodovinske te rodovine, v dvemesečni zapor in izgubo plemstva zaradi tatvine briljantnoga prstana.— Trije otroci so se zadušili v Hamburgu, ker je mati pustila mokre podzglavnike blizu peči, da so se užgali ter napolnili sobo z dimom. — Nad 200 vojakov je zametelsneg blizu Aomori na Japonskem. Le tri častnike in 7 moi so še dobili žive. — Grozna nesreča v rudniku. V rudniku Coalmila v Mehiki se je zgodila eksplozija, ko je bilo pod zemljo 165 delavcev. 75 mrličev so dosedaj ie izvlekli.
* Iz slovanskega sveta. Gdč. O. DvoFakova, hčerka glasbenega umetnika, je te dni pela v Berolinu češko »Libicke' pisnč« s sijajnim uspehom. — Spomladanska umetniška razstava v Petrogradu bo trajala 6 nedelj, dasi jo ovirajo ter se vmes utikajo ljudje, kakor tudi drugod, ki imajo včasi o umetnosti uborno malo pojma. — Poljski pisatelj Rudyan Rydel je napisal tridejanko »Jenny«. Vsebina je vzeta iz X. stoletja, izza časov, ko so se vojevali Slovani z oholimi, roparskimi Nemci. Slepi godec Debiec poje o Nemcih: »Kjer Nemec kedaj postoji, stoletje tam svet krvavi. Kjer Nemec se kedaj je napil, studenec bo ostal sto let gnil. Kamor Nemec stegne roko kdaj, ne bo tam sloge vekomaj.« — Lev Nikolaj Tolstoj je zdaj v Korejzi na Krimu, kamor je tudi internovan Maksim G jrkij. Tolstoj je ravnokar dovršil razpravo »O viero-tjerpimosti« = o verski strpnosti. — 21. januarja je izteklo 40 let, odkar je umrla pisateljica »Babice« Božena Nemcova. — Po Češkem, zlasti pa po Moravskem (na Hane a na Slovaci) ustanovljajo živahno »rusk6 kroužky«. — V Kijevu je umrl za tifuzom sloviti gledališki urnetnik Solov-cov. — V Petrogradu se želi mesto in plemstvo združiti, da postavi spomenik carju Osvoboditelju. Mesto je darovalo 100 tisoč, plemstvo pa nekaj črez 200 tisoč rubljev. Spomenik bo naj brže odkrit ob 601etnici, odkar je odpravljena tlaka.
* Žalostna statistika. Že nedavno smo prinesli naravnost strašno vest o samomorih vojaštva pri 10. voju (Pfze-my8l), kjer je poveljnik general Gslgoczy, ki velja baje za prihodnjega vojnega ministra. Dodamo še danes celoletno statistiko tega voja 1. 1901. Vseh vojaških samomorov je bilo 80, težko se jih je pohabilo 70, samomorov med častniki je bilo 12, zblaznelo je 40 vojakov in 4 častniki, degradiralo se je 3 častnike, pohabljenih vsled pretepanja je bilo 13 vojakov, dezertiralo je ravno 400 mož, obsojenih v strogi zapor in v težko ječo je bilo 725 vojakov, zaradi trpinčenja vojakov je bilo obsojenih v težko ječo 48 podčastnikov in častnikov, zaradi upora sta bila obsojena dva, zaradi političnih prestopkov pa 3 vojaki. Ker je časopisje bičalo naštete grozovitosti, bilo je podano od vojaških oblasti 49 tožeb, toda vse so se iztekle na škodo tožiteljem.
* Leo XIII. na indeksu. »RappeU poroča iz Rima: »Kd je ravnokar kongregacija indeksa pregledovala imenik prepovedanih spisov, je našla, da je med istim tudi spis sedanjega papeža Leona XIII
ki ima naslov: »O presveti krvi device Marije«, 1.1874. izdal nadškof Joakim Pecci. Kongregacija je našla v dotični knjigi nauke, »močno dišeče po herezi« ter je dala 11875 delo na indeks. — Da se sedaj stvar nekoliko ugladi z ozirom na papeževo dostojanstvo, so papeževo ime izbrisali iz čelnega lista.
* Italijanski železničarji se pripravljajo resno na generalno stavko. 2. t. m. so bili v Rimu, Genovi, Neapolu, Turin ter Milanu velikanski železničarski shodi, na katerih seje formiralo zahteve. Spomenica, v kateri so te zahteve precizirane, hoče v prvi vrsti družbe prisiliti, naj uresničijo že davno na papirju obstoječe avancement- in mezdne norme. Do 12. t. m. hočejo železničarji čakati, potem se pripravljajo na boj. Če se pomisli, kake velikanske in strašne posledice bi imela cela dežela od takega generalnega štrajka se razume, zakaj se vlada sama najinten-zivnje s tem problemom peča in zakaj skuša na vse načine, štrajk prepričiti. Vlada izjavlja n. p. da smatra železničarje kot j a v n e f u n k c i j o n a r n e, da bi torej njihovo stavko ne mogla dopustiti. Radi tega namerava baje poklicati rezerviste iz med železničarjev k vojakom; potem bi se vsacega štrajkujočega smatralo za dezerterja Ta argument je pač prazen, ker ima vsak rezervist (in od 100000 železničarjev jih je komaj 30000 v rezervi) 5 dnij časa, da se naznani in železničarski štrajk ne mora niti 3 dnij trajati.
* Molčeča žena. V Spring Bal-leyu v državi New York je umrla pred kratkim 701etna Marija Eska, ki je živela 30 let s svojim možem v isti hiši, a ni izpregovorila ž njim niti besedice. Mož si je sam kuhal in opravljal vsa dela zase žena pa je tudi živela zase, dasi sta živela skupaj. Eska se je pred 30 leti zaklela, da ne izpregovori z možem ne besede več in je prisego tudi izpolnila. Kaj je bil vzrok tej prisegi, pa ni znano. Vsekakor je za žensko taka prisega in še bolj izpolnitev take prisege nezaslišan dogodek!
Društva.
— Muzejsko društvo za Kranjsko ima v sredo, dne 19. februvarja ob 6. uri zvečer v konferenčni sobi I. državne gimnazije svoj redni občni zbor.
— Sokolska maskarada »n a dnu morja«! Lepa in jako okusna tiskana vabila za to originalno in najbolj priljubljeno veselico so se začela razpošiljati. Ako bi po pomoti kdo ne dobil va bila, se pros?, da se izvoli obrniti na odbornika br. Oskarja Trglova tvrdka Karol Till. Prodaja vstopnic je iz posebne pri jaznosti prevzela občeznana tvrdka J. L o-zar, trgovina na Mestnem trgu, kjer se bodo vstopnice od četrtka nadalje prodajale. Priprave za to maskarado so velikanske in obiskovalci bodo v resnici presenečeni, ker vse dekoracije in slikarije bodo umetniško izvršene, društvo se ni ustrašilo velikih stroškov, da priredi maskarado, kakršne še nismo videli v Ljubljani.
— Delavsko pevsko društvo „Napr»ej" priredi v nedeljo dne 9. t. m. v kazinskem salonu capinski ples, na katerem se bo plesalo tudi les lanciers. Skušnja za ta ples je isti dan v istem salonu ob dveh popoldne.
— Dolenjski Sokol'- v Novem mestu je priredil v soboto, dne 1. t. m. gledališko predstavo, ki se je obnesla nad vse pričakovanje izborno. Igrali so »Rokovnjače« z uprav sijajnim, mo ralnim in gmotnim uspehom. Vsi igralci, na čelu jim Mozol, so z navdušenjem in veseljem igrali ter peli, zato pa želi največjo pohvalo. Nadejam se, da se najde v našem mestu poročevalec, ki opiše ta nenavadni dogodek obširnejše ter omeni po zasluženju vsaj prve sodelovalce. Jaz se v naglici omejim le na to, da izrekam vse priznanje vrlemu »Sokolu«, ki je brez joka in stoka (kakoršen doni prav sedaj semkaj od razburjenega Adrijanskega morja) prav lepo uprizoril in z vso skrbnostjo za naše razmere omenjeno sila težavno igro. Kakor povsod drugod, se je izkazala tudi pri nas Govekarjeva dramatizacija kot izvrstna in veleefektna. »Narodni Dom« je bil nabito poln, marsikdo je moral oditi, ker ni dobil niti v predsobi več prostora. Ker se »Rokovnjači« ponove, se nadejam tudi v drugo najlepšega uspeha. G. režiserju, igralcem, igralkam in godbi vsa čast! Dokazali so, da so sposobni tudi za največje drame. Ali bi se ne moglo ustanoviti pri nas »dramatično društvo«? —n—.
— Dolenje-Logaski samci prirede v prostorih »pri Kramarju« t Dolenjem Logatci dne 8. t. m. veselico, čisti dohodek namenjen je dolenje-logaškemu olepševalnemu društvu.
—Telovadno društvo „Sokol" v Postojini priredi dne 8. svečana t. 1. maskarado v gornjih prostorih hotela »pri kroni«. Ako kdo po pomoti ni dobil vstopnice, naj se za njo izvoli zglasiti pri starosti g. Fr. Remicu ali pa na večer maskarado pri blagajni.
— Rodoljubi v Št. Petru na Krasu prirede v korist družbe sv. Girila in Metoda dne 8. svečana t. 1. v prostorih g. Fr. Gržina plesni venček.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. februvarja. Poslanska zbornica se je danes sešla. Seje se je udeležil tudi Wolf, ki pa dolgo časa ni mogel dobiti sedeža Vsenemci ga niso hoteli imeti med sabo in ne govore ž njim. Končno mu je Novak prepustil svoj sedež med nemškimi na-prednjaki, sam pa je šel na Malikov sedež. Ko je Wolf storil obljubo, ni nihče demonstriral. Deželno sodišče je zaprosilo dovoljenje proti dr. Tavčarju sodno postopati zaradi žaljenja na časti, umaknilo pa jednako zahtevanje z dne 6. februvarja 1901. — Izročen je bil nujni predlog zastran katastrofe v Mostu Ko sta bila Welsersheimb in \Vittek odgovorila na več interpelacij, se je takoj začela razprava o podanem nujnem predlogu. Doslej sta govorila Kaftan in Rieger. Seja traja še. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 4. februvarja. V poslanski zbornici je danes krožila govorica, da je princ Liechtenstein nenadoma umrl. Ravno ko se je o tem najživahneje razpravljalo, je Btopil princ Liechten-steio v dvorano. Lahko bi se bil oglasil tako, kakor fm. Wrangel, ki je v jednakem položaju šel na beroliusko borzo in tam razglasil: „Ick dementire mir*.
Dunaj 4. februvarja. Proračunski cdsek ima danes zvečer ob šestih sejo. Razpravljalo se bo o srednjem šolstvu. Oglašenih je 20 govornikov. Tudi minister Hartel bo govoril. Bržčas danes še ne bo glasovanja o Stiirgkhovi resoluciji zastran celjske in mariborske gimnazije.
Dunaj 4 februvarja Štajerski slovenski poslanci so izdali danes komunike, v katerem naznanjajo, da je bil 19. januvarja v Celju sestanek slovenskih državnih in deželnih poslancev štajerskih, na katerem se je soglasno sklenilo, da ni sprejeti nobene modalitete, ki bi imela pogoj, da se opuste celjski razredi, in da je z vsemi sredstvi delovati na ohranitev teh razredov. Zajedno se je državnim poslancem nare čile, da v zagotovitev te zahteve porabijo tudi najostrejša sredstva
Dunaj 4. februvarja. „Reichswehru prijavlja članek, ki je očividno potekel izpod peresa kakega nemškega klerikalca. Mož se menda zaveda, da hoče njegova stranka storiti šuftarijo in nagovarja Slovence, naj mirno preneso, da se jim brez kompenzacije vzemo celjski razredi.
Dunaj 4. februvarja. Diplomatič-nim zastopnikom Bolgarske na Dunaju je imenovan bivši justični minister Stojanov.
Hagf 4. februvarja. Vlada razglasi tekom prihodnjih dni svoj predlog glede angleško burskih mirovnih pogajanj in odgovor angleške vlade.
Praga 4. februvarja. „Nar. Listy" prijemajo ostro grofa Stiirgkha, češ, da kot referent ima dolžnost zastopati vladni proračun, drugega pa ničesar. Njegovi predlogi zastran raznih slovanskih gimnazij so torej čisto navadna nesramnost.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januvarja 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 1147 strank 863.832 K 62 h, 954 strank pa dvignilo 643.579 K 54 h.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Skof jiloki. Meseca januvarja 1902 je 83 strank vložilo 33.626 K 90 h, 50 strank dvignilo 11.320 K 94 h, 12 strankam se je izplačalo posojil 19.800 K, stanje hranilnih vlog 277.062 K 20 h, stanje posojil 180.668 K 87 h, denarni promet 96.768 h 14 h.
M«teorologi6no poročilo.
Viita« B»d ■ SM-2 m. Sr.dnji mini i.»k 71« • mm.
Stanj* Čas opa-l baro-zovanja metra
'v mm.
s s
Vetrovi
Nsbo
i!
M ,
9. zveCer ; 734 8
7. zjutraj ! 731"4 2. popol. I 7319
06
01
45
8l. jug
sl. szahod si- ssvah.
oblačao S
megla L oblačno In
Srednja včerajšnja temperatura 11', nor-male: —14\
Fraaeiška   S««*rle.  hišna po-
8estnica v Ljubljani, javlja v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno in žalostno vest, da je njeni nepozabljeni soprog
Feliks Sterle
dne 3. t. m. ob 7,7. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, v starosti 65 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bode vršil dne 5. svečana ob 3- uri popoludne is hiSe žalosti, Žabjek St. 2. (322)
Zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Ranjkega priporočam v blag spomin!
Posebne parte se ne razpošljejo.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je Bog vsemogočni izvolil nako preljubo soprogo, oziroma sestro in teto, gospo
3(atarino pavšek
včeraj zvečer ob šesti uri po dolgi mučni bolezni, previđeno s tolažili svete vere, v starosti 28 let poklicati k sebi v boljše življenja
Pogreb nepoiabne ranjce vrši se v sredo, dne 5. svečana t. 1. ob polu 5. uri popoludne iz hiše žalosti v Kolodvorskih ulicah št. 18 na tukajšnje grobišče pri Sv. Krištofu.
Svete maše posmrtnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev
V Ljubljani, 4. svečana 1902.
Ivan Pavšek,
(324) soprog.
Brez posebnega obvestila.
Deske in tramove
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (393-3)
Anton Deghenghi
lesni  tr-g-o^-oo  „pri f igoreu"
v Cjufcljani, Dunajska cesta.
Oglas«
U80jam si najuljudneje naznaniti. da so tisti glasovir J i ravno dosli, katere ssm na
Dunaju od najizbornejših tvrd izbral:
3friderik Shrbar
«*. In kr. komorni trlasovlrnl tovarnar
^Ceizmann
in raznih drugih dvrdk, dajem iste , da nasproti stopim vsaki konkurenci, Jako po esni.
S spoštovanjem
Ferd. Dragatin
ubiralec glasovirjev filharmoničnega društva FlorlJstusUe ullee it. 49. (298—3)
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naj iskreno ljubljeni soprog, odnosno dobri oče, tast in stari oče, gospod
dr. Josip Galte
c. kr. državni pravdnik v p.
danes, dne" 4. februvarja 1902, ob V« 8. nri ajutraj, v 68. letu svoje dobe, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. sakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu saspal.
Zemski ostanki neposabnega ranjkega prenesd se v srado, dne" 6. t. m., ob ",4. uri popoludne iz .Leoninuma" v Ljubljani, Zaloška cesta, na tukajšne grobišče.
Sv. maSe zadušnice služile se bodo v raznih cerkvah. Blagega ranjkega priporočamo v molitev in prijazen spomin
T Ljubljani, dne" 4. februvarja 1902.
lUarlJa f-alle roj. Papež, soproga. — Josip Cialle, Gustav ftalle, c. kr. avskultant, Fran Galle, c. in kr. poročnik, sinovi. — Marija Fraidl roj. «-all«H llmllljm V lule roj. GSalle, «1*« Hspua roj. Cialle, hčere. — Ur. Fran Papež, odvetnik, svak. — Ur. Josip Fraidl, c. kr. dež. sodišča svetnik, Oton Vltllc, c. kr, sodni pristav, dr. Albin Mapua, odvetnik, zetje. — Vladinoj Dušan Mapus, Prokop Danilo % Iti le,
vnuka. (321)
Brec posebnega obvestila.
Naslovna knjiga
(Adressbuch)
Avstro-Ogrske 1897—1900, ki obsega v dveh debelih zvezkih črez milijon adres raznih industrijalcev, trgovcev, obrtnikov, advokatov, veleposestnikov, ekonomov itd. itd. (295—2)
Izvirna cena 30 K, razpošilja, dokler mala zaloga zadoščuje, proti poštnemu povzetju samo aa 3 gld.
bukvama Ivan Peterlin, Trst.
Lep® polt
doseže in razne napake odstrani v kratkem času, kdor porabi popolnoma neškodni, z nagrado odlikovani
»pariški Couise-Crem'
nezmotljivo sredstvo zoper pege. Cena dveh škatljic 4 K.
Po pošti se pošilja previdno, tudi z navodilom, ne da bi se vsebina izdala.
J. Vojtech č. 583. (220-4)
Praga, Kralj. Vinogradi, Češko.
99
3(ham 6 jtfurnik v £jubljani
prodajata
Cvekov brinovec
1 z zlato znamko. 1
(269—5)
V poljanskem predmestji
se proda
16 stavbnih parcel
ležečih med 5 cestami, izmej katerih so tri, namreč Elizabetina cesta, Streliške ulice in Kuhnova cesta že izpeljane, t. j. kanalizovane ter vodovod in električna razsvetljava že napeljana.
Izvrsten stavbeni prostor (gramozna tla), izvrstna, jako zdrava lega, ker je prostor od vseh strani obdan z vrtovi in njivami.
Vse leto ves dan solnčno.
V okolici ni nikakih tovarn, zato ni dima in zrak ostaja čist.
Samo eno minuto oddaljeno od postaje električne železnice.
Parcele merijo od 500—800 m2, cene pa so vrednosti primerne.
Zidati je po sklepu ljubljanskega občinskega sveta: V odprtem stavbnem sistemu, v jedno nadstropje in brez predvrtov.
Natančneje se poizve pri: oia-d
Cn. kr. avstrijski ^jjfe držami žiliznlM,
Antonu Dečman-u
tvrdka F.P.Vidic & Co., Ljubljana.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odkod ls LjvBlj&as jo*, kol. Proga ces Trbii.
Ob 12. nri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak.. Celove«, Fnutzensfeete, Inomest, Monakom, Ljabno, čez Selzthal v Anssee, Solnograd, tez Kleia-Reifling v Steyr, v Lise na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. in 5 m zjutraj osebni vlak v Trbii, Pentabel, Beljak, Celevee, Franzensfeste, Ljubne, Dnnaj, čez SelzthaJ v Se! no grad, Inasaett, čez Anutetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 51 m depoldne osekni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak Celove«, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m pepeldne oseba, vlak v Trbii, Beljak, Celevee, Franzeasfeste, Inomest, Monako ve, Ljabno, tez Selzthal v Solnegrad, Lead-Oastein, Zeli ob jezera, Inomest, Bregeac, Čarih, fieaeve, Pariz, tez Kleia-Eeifling v Stejr, Line, Bndejeviee, Plzea, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karleve vare, Prago, (direktni vos I. ia II. razreda), Lipsko, Dnnaj via Amstettea. — Ob 16. nri zveeer osobni vlak v Trbii, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Moaakovo direktni vozovi 1 in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v lećavje. Osobni vlaki ■ Ob 7. ari 17 m zjatraj, ob 1. nri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljani jui. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjatraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inosaesta, Franzens-festa, Solaograda, Linca, Stevra, Anaseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakava-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari Itii nt dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varev, Heba, Marijinih varov. Pisna, Prage, direktni vozovi L in II. razreea , Bndejevic, Salnagrada, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. nri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovea, Menakovega, Inomosta, Fraazensteste, Pontabla. — Ob 8. nri 51 m zvečer ošabni vlak z Dunaja Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Hoveg* aosta in Kočevja. Osobni vlaki: Oh 8, nri in 44 m zjatraj, ob 2. ari o2 m pvpoiudne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 rc zjatraj, ob Z. ari 5 m popoludne, ob 6. nri 50 m zvečer, ob 10 uri 35 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljnblj&ao dri. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjatraj, ob 11. ari 6 a, dopoladne, ob 6. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Išče se
(311—2)
stanovanje
s 4 ali 5 sobami. — Ponudbe pod „F. P. ML" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Lepa hišna oprava
za dve sobi se zaradi odpotovanja po nizki ceni proda.
Več se izve:  Karlovska cesta
št. 22, pritlično. (315—1)
Stanovanje
z dvema svetlima sobama, ■ kuhinfo in kletjo, odda se s I. majem t. I.
Več se izve v trgovini na Starem trgu št. 6. (320—1)
3 lepi kostumi
316-1
se prodajo po ceni.
Vpraša se: Žabjak št. 6,  I. nadstr
Dve stanovanji
vsako s 3 sobami in pritiklinami, se od-dasta jedno takoj, jedno pa s 1. majem t. 1. ali pa tudi prej. (323—1) Povpraša naj se: Tržaška cesta 33.
V*at>ilo
na
osmi redni občni zbor
okrajne posojilnice v Mokronogu
registrovane zadruge s neomejeno zavezo ki bode
dne 18. februvarja t. 1
ob 3. uri popoludne
v šolskem poslopju v Mokronogu.
1. )
2. )
3. )
4)
5) 6.)
(317)
Dnevni red:
Nagovor ravnatelja. Račun načelstva.
Poročilo računskih preglednikov in nadzornikov.
Razdelitev čistega dobička. Volitev načelstva in nadzorstva. Predlogi in nasveti.
V Mokronogu, 2. februvarja 1902.
Načelstvo.
Opomba: Ako bi ta občni zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure kaenejr drugI občni zbor, ki sme sklepati brezpogojno brez ozira na številu navzočih aadraznikov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg.
Lastnima in tisk »Narodne tiskarne«.