Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 1 Uvod Priključek za pretovor kamnitih blokov s kolesnim nakladalnikom ima obliko vilic, zato ga bomo v tem članku imenovali priključne vilice, da bo izraz bolj jasen tudi za nepoznavalce tega področja. S temi vilicami se v kamnolomih in obratih za obdelavo kamna natovarjajo, raztovarjajo in pretovarjajo ve- liki kamniti bloki, iz katerih se nato v nadaljnji proi- zvodnji izdelujejo različni izdelki za gradbeni sektor. Velikost in teža blokov sta odvisni od namena nji- hove nadaljnje uporabe oziroma od velikosti in teže končnega izdelka. Na sliki 1 je predstavljen kolesni nakladalnik s priključkom za pretovor kamnitih blo- kov z maso do 48×103 kg. Večji in težji, kot je kamniti blok, večje, robustnej- še ter močnejše kolesne nakladalnike potrebujemo za njihovo manipulacijo. Velikosti in teži kamnitih blokov mora biti zato poleg nakladalnika prilago- jen tudi priključek z vilicami, da med obratovanjem ne pride do deformacije ali celo porušitve. Osnovni del predstavljajo vilice, ki so v orodje skoraj vedno vgrajene v paru, kar je razvidno s slike 1 in s slike 2. Prav zaradi tega je nosilnost vilic podana na par in je regulirana s pomočjo njihovega prečnega prese- ka ter kvalitete materiala, iz katerega so narejene. V preglednici 1 so predstavljene nosilnosti standar- dnih izvedb vilic, namenjenih za pretovor kamnitih blokov, ob upoštevanju varnostnega faktorja 2,5 ali več. Predstavljene vgradne mere so standardne, po želji kupca ali uporabnika so mogoča tudi določena odstopanja [1, 2]. 2 Tehnologija varjenja Na sliki 2 je shematsko prikazan priključek z vilica- mi za pretovor kamnitih blokov nosilnosti 11·103 kg. Prikazani so posamezni elementi, vrsta uporablje- nega jekla (dve različni barvi) ter izvedba vpetja na pogonski stroj. Oblika vpetja priključka z vilicami je odvisna od vrste in velikosti nakladalnika na kolesih, za katerega je ta konstruiran. Ko govorimo o priključku z vilicami za pretovarjanje kamnitih blokov s pomočjo nakladalnika na kolesih, imamo v mislih zvarjeno celoto, sestavljeno iz dveh vilic, povezovalnih elementov ter vpetja za pritrditev na nakladalnik (glejte sliko 1 in 2). Vilice so lahko na- rejene iz različnih materialov, odvisno od zahtevane velikosti ter nosilnosti, medtem ko so povezovalni elementi ter vpetje izdelani iz konstrukcijskega jekla. Iz zapisa izhaja, da imamo na posameznem priključ- ku opravka z zvarnimi spoji, izdelanimi med elemen- ti iz enakega kot tudi med elementi iz različnih vrst jekel. Priprava takšne tehnologije je zelo zahtevna. Z mešanjem dveh različnih jekel lahko nastanejo mi- krostrukture, ki so s trdnostnega vidika zelo neugo- dne ali za uporabo celo nesprejemljive. Da se temu izognemo, moramo poznati kemično sestavo obeh materialov, stopnjo razmešanja obeh materialov med varjenjem in CCT-diagrame obeh materialov (angl.: Continous Cooling Transformation). Izvleček: Članek predstavlja potek izdelave specialnega priključka z vilicami za kolesni nakladalnik. Z njegovo po- močjo v kamnolomih, rudnikih in obratih za predelavo kamna pretovarjamo kamnite bloke večjih dimenzij in mas do 160×103 kg, ki se nadalje uporabljajo v primarni gradbeni industriji. Ker gre za priključek, izdelan iz različnih vrst jekel večjih debelin, je varivost takšnega zvarnega stika zelo težavna. V članku je podrobno predstavljena tehnologija varjenja, ki obsega izbiro varilnega procesa in dodajnega materiala ter pripravo zvarnih stikov in vrsto kontrole kvalitete zvarnih spojev po varjenju. Ključne besede: varjenje, priključne vilice, nakladalnik, zvarni stik, varjenje različnih materialov, varivost, kakovost zvarnih spojev 140 tehnoloGija varjenja priključka z vilicaMi za pretovor kaMnitih blokov Niko Bajec, Klemen Pompe, Janez Tušek VARJENJE Niko Bajec, univ. dipl. inž., BALAVTO, d. o. o., Ajdo- vščina; Klemen Pompe, univ. dipl. inž., prof. dr. Ja- nez Tušek, univ. dipl. inž., oba TKC, d. o. o., Ljubljana Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 2.1 Identifikacija obeh osnovnih materi- alov, ki tvorijo priključek z vilicami Pravilna priprava, izbira varilnega postopka in iz- vedba procesa varjenja so ključne za izdelavo kako- vostnega izdelka. Varjenje opisanih vrst priključkov torej zahteva dobro poznavanje problematike, pra- vilno pripravo zvarnih stikov, pravilno izbiro dodaj- nega materiala, zaščitnega plina, temperature pred- gretja ter parametrov varjenja. Izjemno pomembno vlogo imajo izkušnje in koncentracija varilca med varjenjem. Upoštevanje vseh teh dejavnikov je po- goj za dobro opravljeno delo. 141 Slika 1 : Kolesni nakladalnik s priključkom za pretovor kamnitih blokov nosilnosti 48 ton Slika 2 : Priključek z vilicami za pretovor kamnitih blokov nosilnosti 110×103 kg Tabela 1 : Standardne izvedbe vilic za pretovor kamnitih blokov [1] Nosilnost v kg/par Prečni presek š x v v mm (Glejte sliko 2) Dolžina v mm (Glejte sliko 2) Zunanja širina v mm (Glejte sliko 2) Višina hrbtišča v mm (Glejte sliko 2) 30.000 250 x 100 1400 1300 1100 48.000 300 x 105 1400 1400 1100 60.000 300 x 120 1500 1400 1100 80.000 300 x 140 1800 1400 1200 100.000 350 x 150 1700 1500 1400 110.000 350 x 150 1760 1500 1065 160.000 350 x 150 1760 1500 1065 Sekvenca II 20/0 30/0 30/0 10/0 VARJENJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Najprej moramo identificirati materiale v posame- znem zvarnem stiku, njihovo kemijsko sestavo in mehanske lastnosti. Material, iz katerega so izdela- ne vilice, ter njihov prečni presek, sta odvisna od zahtevane nosilnosti. V preglednici 2 so predsta- vljeni različni materiali, iz katerih so lahko izdelane vilice, ter njihova kemijska sestava. Njihove mehan- ske lastnosti pa so navedene v preglednici 3. Ker gre pri pretovarjanju kamnitih blokov za dinamične obremenitve, kar štejemo med težje pogoje dela, so vilice za ta namen izdelane iz enega izmed jekel, ki sta navedeni v spodnjih dveh vrsticah v preglednici 2 in 3. Priključek, ki je z mehansko silo manj obre- menjen, pa je izdelan iz konstrukcijskih jekel, ki sta navedeni v zgornjih dveh vrsticah v preglednici 2 in 3 [1–4]. Vilice najpogosteje nabavljajo kot polizdelek iz ka- kovostnega jekla z zagotovljeno kemično sestavo in z zagotovljenimi mehanskimi lastnostmi. Vsak na- daljnji postopek obdelave ali predelave vilic lahko spremeni njihove lastnosti. To je še posebno nevar- no pri varjenju. S pravilno izbiro varilnega postopka in z dodatno uporabo ukrepov pred varjenjem, med njim in po njem lahko vse zahtevane lastnosti ma- teriala vilic obdržimo. Ob nepravilni izbiri procesa varjenja in ob nepravilni izvedbi procesa varjenja se namreč lahko zgodi, da se lokalno, na mestu varje- nja struktura materiala spremeni, kar ima za posle- dico zmanjšanje nosilnosti in morebitno porušitev celotnega zvarnega spoja. Pred pričetkom varjenja je torej treba natančno identificirati material, iz katerega so vilice narejene. Ta je odvisen od velikosti in nosilnosti posamezne vilice. Nosilnost je definirana kot bruto nosilnost ob statični obremenitvi ob upoštevanem najmanj 2,5-kratnem varnostnem faktorju [2,3]. 2.2 Določitev procesa varjenja Pred pričetkom varjenja smo opravili več praktičnih testov z različnimi varilnimi postopki. Eksperimen- talni preskusi so pokazali, da je za varjenje priključ- ka z vilicami najprimerneje uporabiti varjenje MAG (angl. Metal Active Gas). To je postopek obločne- ga varjenja s tanko žico, ki med varjenjem doteka v varilni oblok s konstantno hitrostjo. Izraz aktiven pomeni, da zaščitni plin reagira s pretaljenim mate- rialom, stabilizira oblok in zaščiti prenos dodajnega materiala v zvarni spoj in sam nastajajoči var pred atmosferskim vplivom. Potrebno toploto za talje- nje materiala dobimo s pomočjo varilnega obloka, ki gori med varilno žico in varjencem. Žica se med varjenjem tali in nam služi kot dodajni material. Žica doteka skozi varilni gorilnik, ki ga varilec med var- jenjem drži v primerni legi in ga vodi v smeri nasta- janja vara. Za varjenje opisanih vrst priključkov z vilicami se uporablja mešanica plina, ki je namensko pripra- vljena za varjenje po postopku MAG. Običajno je to mešanica, sestavljena iz 18 odstotkov ogljikovega dioksida (CO2) ter 82 odstotkov nevtralnega plina argona (Ar). Tako mešanico ogljikovega dioksida in argona štejemo med aktivne plinske mešanice, saj ogljikov dioksid reagira s pretaljenim materia- lom v talini vara. Porabo zaščitnega plina na enoto raztaljene kovine ali na časovno enoto je mogoče natančneje izračunati s pomočjo različnih enačb ali meritev. V praksi se pogosto uporablja priporočilo, da se pri varjenju MAG nastavi pretok plina, ki bo desetkra- tnik premera žice. To pomeni, če varimo s žico 1,2 mm, naj bo pretok 12 l/min [3, 8, 9]. 142 VARJENJE Tabela 2 : Kemijska sestava jekel vilic [4–7] Vrsta jekla Oznaka Vsebnost elementov ( max. v %) C Si Mn P S N B Cr Cu Mo Nb Ni V Konstrukcijsko S355J2 0,22 0,55 1,60 0,03 0,03 – – – 0,55 – – – – Konstrukcijsko S690Q 0,20 0,80 1,70 0,025 0,015 0,015 0,005 1,50 0,50 0,70 0,06 2,0 0,12 Za poboljšanje 30 Mn 5 VS 0,32 0,60 1,80 0,035 0,03 – – – – – – – – Za poboljšanje 42 Cr Mo 4 0,45 0,40 0,90 0,025 0,035 – – 1,20 – 0,30 – – – Tabela 3 : Mehanske lastnosti jekel za priključek z vilicami [4–7] Vrsta jekla Oznaka Mehanske lastnosti (min) Rp0,2 (MPa) Rm (MPa) Kv (J) Konstrukcijsko S355J2 355 470 27 pri –20 °C Konstrukcijsko S690Q 650 760 30 pri –20 °C Za poboljšanje 30 Mn 5 VS 450 520 31 pri +20 °C Za poboljšanje 42 Cr Mo 4 500 800 30 pri +20 °C Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 143 2.3 Izbira dodajnega materiala Dodajni material izbiramo glede na izbrani proces varjenja, njegove zakonitosti ter vrste materialov posameznih elementov v pripravljenem zvarnem stiku. Proizvajalci dodajnih materialov nam za var- jenje MAG nudijo širok izbor dodajnih materialov, ki ga izberemo glede na kemijsko sestavo ter zah- tevane mehanske lastnosti čistega vara. Za varje- nje priključka z vilicami izberemo dodajni material s kemično sestavo in mehanskimi lastnostmi, ki so predstavljene v preglednici 4 [3, 10]. 2.4 Predgretje zvarnih stikov S predgrevanjem varjencev znižamo temperatur- no razliko med mestom varjenja in drugimi mesti varjenca ter upočasnimo hitrost ohlajanja vara in celotnega zvarnega spoja po varjenju. Predgreva- mo tiste materiale, pri katerih je hitrost ohlajanja pomembna za oblikovanje mikrostrukture vara in toplotno vplivanega območja. Mikrostruktura ma- teriala pa vpliva na mehanske, predvsem trdnostne in druge lastnosti zvarnega spoja. Predgretje zvar- nih stikov je glede na kemijsko sestavo jekla (glejte preglednico 2) in debelino posameznih elementov tako rekoč nujno. Tudi sicer obstaja prepričanje, da predgretje zvarnega stika pred varjenjem do 100 °C nikakor ne more škoditi, ne glede na vrsto upora- bljenega jekla, in je dobrodošlo zaradi odstranjeva- nja nečistoč in predvsem vlage. Predgreva se povsod tam, kjer to zahtevajo teh- nologija oziroma dejavniki, ki močno vplivajo na varjenje in kvaliteto zvara. Preprosto povedano: predgrevamo zato, da podaljšujemo čas ohlajanja zvara in tako preprečimo nastajanje martenzita v zvarnem spoju, omogočimo difundiranje vodika iz zvara, tako zmanjšamo notranje napetosti in pre- prečimo morebitno pokanje v hladnem. Višino temperature predgrevanja določimo na raz- lične načine. Poznanih je več računskih in grafičnih metod ter različne izkustvene enačbe. O tempera- turi predgrevanja odločajo dejavniki, kot so kemij- ska sestava jekla, vsebnost vodika v dodajnem ma- terialu, verjetnost pokanja v hladnem ter debelina in oblika varjenca. Predgrevanje za določeno jeklo je največkrat zahte- vano že s tehničnimi specifikacijami za jekla, ki jih do- bimo od proizvajalcev. Če pa temperature predgre- vanja nimamo podane, jo lahko določimo tudi sami. Izračunamo jo lahko s pomočjo različnih formul iz li- terature. Večina teh enačb temelji na kemični sestavi osnovnega materiala, v katerih pa imajo posamezni kemični elementi različen težnostni faktor. Nekatere enačbe za izračun temperature pa upoštevajo tudi debelino varjenca ter količino vnesene energije. Tem- perature predgrevanja za jekla, iz katerih so lahko iz- delane vilice, so predstavljene v preglednici 5 [3, 8, 11]. Omeniti moramo še medvarkovno temperaturo, ki je definirana kot najnižja temperatura med varje- njem, torej med prvim in zadnjim varkom, in ne sme nikoli pasti pod določeno temperaturo predgretja. To pomeni, da moramo biti na temperaturo varjen- ca pozorni v celotnem času, od začetka predgreva- nja pa do zaključka varjenja. Le tako lahko napravi- mo kvaliteten zvarni spoj, ki odgovarja predpisanim zahtevam [3]. 2.5 Dodatne zahteve pri varjenju Pri varjenju teh vrst priključkov je treba upošteva- ti še nekaj dodatnih priporočil. Že pri konstrukciji priključka se poskušamo v čim večji meri izogniti spojem med elementi, ki potekajo prečno na vilice. Obstaja namreč možnost, da pri izdelavi prečnih spojev pride do zmanjšanja nosilnosti vilice. Veči- na zvarnih spojev naj bo zato soležnih, prav tako pa je nezaželeno, da vari niso v bližini ukrivljenega dela vilice. Vsi vari, ki so v stiku z vilicami, se šteje- jo kot dinamično obremenjeni vari na poboljšanem jeklu. Varjenje je izjemno zahteven proces. Kakovost zvarnih spojev je v veliki meri odvisna od izobraže- nosti, sposobnosti in izkušenosti varilcev. Kakovost varilcev preverjamo z atestiranjem. Vse zahtevne zvarne spoje morajo opraviti atestirani varilci. Zvari na priključku z vilicami spadajo med bolj zahtevne zvarne spoje. Zaradi tega mora imeti varilec prido- bljene ustrezne ateste za varjenje tovrstnih zvarnih spojev, s katerimi se zagotovlja ustrezna usposo- bljenost varilcev. VARJENJE Tabela 4 : Zahtevana kemijska sestava in mehanske la- stnosti dodajnega materiala [3, 4, 10] Tipična kemijska sestava (%) Mehanske lastnosti (min) C Si Mn Rp0,2 (MPa) Rm (MPa) Kv (J) 0,08 1,05 1,65 450 550 50 pri –20 °C Tabela 5 : Temperatura predgrevanja zvarnih stikov v odvisnosti od materiala vilice [3, 4] Material vilice Priporočena temperatura predgrevanja S355J2 100 °C – 150 °C S690Q 100 °C – 150 °C 30 Mn 5 VS 350 °C – 400 °C 42 Cr Mo 4 400 °C – 450 °C Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Po končanem varjenju se mora zvarni spoj do sob- ne temperature ohladiti počasi na zraku in v mir- nem ter suhem ozračju. Posebej pomembno je, da pri predgrevanju nikakor ne presežemo temperatu- re 500 °C, saj lahko to vpliva na spremembo struk- ture materiala in s tem nosilnosti vilice [3]. 3 Priprava zvarnih stikov, izvedba zvarnih spojev in dopustni položaji varjenja Zaradi velikih debelin elementov, ki jih je potrebno združiti v kvalitetne zvarne spoje, je pravilna pripra- va zvarnih stikov pred varjenjem zelo pomembna. Na sliki 3 je prikazanih nekaj tipičnih zvarnih stikov na priključku z vilicami za pretovor kamnitih blokov, nosilnosti 30×103 kg. Na prerezu A–A lahko vidimo način izdelave zvara z načrtom polaganja varkov v zvarni spoj med konstrukcijskim jeklom in jeklom za poboljšanje. Večina pripravljenih zvarnih stikov je sočelnih in zvarnih stikov T, namenjenih za izvedbo zvara V, zvara dvojnih V, zvara polovičnih V, zvara Y, zvara polovičnih Y ter kotnih zvarov. Vse vare moramo variti v več varkih. To narekuje debelina varjencev in navzgor omejena dopustna količina vnesene ener- gije. Število varkov in njihov vrstni red polaganja določa- mo za vsak zvarni spoj posebej glede na debeline elementov v pripravljenem zvarnem stiku ter v skla- du s statičnimi in dinamičnimi zahtevami za izdelek. Način polaganja varkov in makroobrus sočelnega zvarnega spoja elementov večjih debelin sta prika- zana na sliki 4, kjer lahko vidimo, da je za izdelavo kvalitetnega zvarnega spoja včasih potrebnih tudi več deset, ob zelo velikih debelinah pa tudi celo več kot sto varkov [8]. Dopustne lege varjenja zvarnih spojev na priključ- kih te vrste so s standardom SIST EN ISO 6947 do- ločene kot osnovne lege PA in PB. Oznako PA nosi vodoravna lega varjenja za sočelni spoj, spoj T ali prekrovni spoj ne glede na vrsto vara. Oznaka PB pa je namenjena za horizontalno-vertikalne lege varjenja kotnih zvarov. Vse ostale lege varjenja za tako zahtevne zvarne spoje niso dovoljene [3, 8]. 4 Kontrola zvarov Poleg izjemno skrbne priprave tehnologije varjenja in ustrezno certificiranega varilca za izvedbo var- jenja moramo po varjenju tako zahtevne zvarne spoje pregledati z neporušnimi metodami. Ker nas zanima predvsem nastanek morebitnih razpok na površini zvarnega spoja oziroma v njegovi okolici, sta najprimernejši metodi preiskava z magnetnimi delci in vizualna kontrola s penetranti. Obe metodi sta enostavni in hitri za izvedbo ter cenovno zelo ugodni. Pri uporabi penetrantov zvarne spoje najprej dobro očistimo s čistilcem in tako odstranimo maščobe in druge nečistoče. V naslednji fazi nanesemo pene- trant, ki se zaradi sposobnosti penetriranja vpije v morebitne razpoke. Po določenem času površino dobro očistimo, da z nje odstranimo odvečni pene- trant. Zatem na površino nanesemo razvijalec, da povleče penetrant iz morebitnih razpok in jih obar- va, da postanejo jasno vidne. Druga možnost pa je preskus z magnetnimi delci, pri katerem s pomočjo majhnih magnetnih delcev in umetno ustvarjenega magnetnega polja odkrivamo 144 Slika 3 : Prikaz pripravljenih zvarnih stikov in zvarov priključka z vilicami nosilnosti 30×103 kg VARJENJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 na površino odprte napake, kot so razpoke. Možno pa je tudi kontrolirati nastajanje razpok in drugih nepravilnosti tik pod površino. Ker temelji metoda na uporabi magnetnih delcev, jo lahko uporabljamo zgolj na feromagnetnih materialih. V našem prime- ru kontrolo izvedemo tako, da feromagnetne delce nanesemo na površino zvarnega spoja in s pomo- čjo indukcije ustvarimo magnetno polje. Ob njego- vem nastanku se feromagnetni delci nakopičijo na morebitnih napakah, ki tako postanejo dobro vidne s prostim očesom [3, 12]. 5 Zaključek Varjenje priključkov z vilicami za pretovarjanje ka- mnitih blokov s pomočjo kolesnih nakladalnikov predstavlja svojevrsten izziv. Skoraj vsak priključek je zaradi množice različnih variant priklopov na kolesni nakladalnik in velikosti ter nosilnosti vilic poseben in unikaten primer, ki zahteva svoj in po- seben pristop. Vsak priključek z vilicami je sesta- vljen iz elementov iz različnih vrst jekla, kar zahte- va od nas dobro poznavanje njihovih lastnosti ter lastnosti zvarnih spojev med njimi. Le tako lahko izdelamo kvalitetne zvarne spoje, ki so sprejemljivi in zanesljivi za uporabo. Pomembno je tudi, da je izdelava celotnega priključka z vilicami finančno sprejemljiva. Avtorji članka se z opisano problema- tiko ukvarjajo že desetletja, kar pomeni, da pripra- va tehnologije varjenja, izbira varilnega postopka, izbira materialov in vse drugo temelji na praktičnih izkušnjah. Literatura [1] Pisno gradivo: Balavto, d. o. o., Ajdovščina: Balavto production, Custom-made forks for stone blocks, Tovarniška cesta 5B, 5270 Aj- dovščina, Slovenia, 2017. [2] http://www.forks.com/international/en-gb/ products/special-forks/bigforks. Slikovni pri- kaz in opis priključkov z vilicami. Ogled 21. 1. 2018. [3] http://www.us.forks.com/us/home/?L=8. Na- vodila za varjenje večjih vilic za prenos tovo- rov. Ogled 18. 03. 2018. [4] SIST EN 10025-2: Vroče valjani izdelki iz kon- strukcijskih jekel – 2. del: Tehnični dobavni pogoji za nelegirana konstrukcijska jekla. Slo- venski inštitut za standardizacijo. Ljubljana, 2004. [5] SIST EN 10025-6: Vroče valjani izdelki iz kon- strukcijskih jekel – 6. del: Tehnični dobavni pogoji za ploščate izdelke iz konstrukcijskih jekel z veliko plastično trdnostjo v kaljenem in popuščenem stanju. Slovenski inštitut za standardizacijo. Ljubljana, 2004. [6] http://www.steelnumber.com/en/steel_com- position_eu.php?name_id=405. Kemična se- stava jekel. Ogled 28. 1. 2018. [7] SIST EN 10083-3: Jekla za poboljšanje – 3. del: Tehnični dobavni pogoji za legirana jekla. Slovenski inštitut za standardizacijo. Ljublja- na, 2006. [8] J. Tušek: Varjenje in sorodne tehnike spaja- nja materialov v neločljivo zvezo. Univerza v 145 Slika 4 : Shematski prikaz sočelnega zvarnega stika, izdelava zvara z načrtom polaganja varkov in fotografski posne- tek makroobrusa sočelnega zvarnega spoja z zvarom dvojni V [8] VARJENJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2014. [9] N. N.: Messer Group GmbH: Ferroline, MAG welding of unalloyed steels: Gahling spfad 31 47803 Krefeld, Nemčija, 2015. [10] N. N.: Bohler Thyssen Schweisstechnik Deut- schland GmbH: Katalog Welding filler me- tals. Düsseldorf, Nemčija, 2015. [11] J. Tušek: Praktične in računske naloge iz teh- nike spajanja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2006. [12] Več avtorjev: ASM Handbook: Volume 17 Nondestructive Evaluation and Quality Con- trol, Ohio, ZDA, 1992. 146 Welding technology of a special atta- chment with forks for transshipment of stone blocks Abstract: The article presents the course of making a special attachment with forks for a wheel loader. With its help in quarries, mines and stone processing plants, we load stone blocks of larger dimensions and we- ights up to 160·103 kg, which are further used in the primary construction industry. Because the at- tachment with forks is made of different types of steels of larger thicknesses, the weldability of such a weld is very difficult. The article presents in detail the welding technology, which includes the selecti- on of the welding process and the filling material, and the preparation of welds and the quality con- trol of the welded joints after welding Keywords: welding, connection forks, loader, welding, welding of various materials, weldability, quality of welded joints VARJENJE