v
Vtorok, čotrtek   in so-tuto  i/.baj-.t in vi-lja v Mariboru brez pošiljanj* na doni zn vf-o   leto 8 g. — k,
„   pol     Ic1:l 4 „ — „ četrt    „    2  „ 20 ,,
l'o po-li :
za vse leto 10 g. —k „ pol leta •">„ — „ „   te«rt  „     '-' „ (JO „
VrednistTO in opravmstvo je na stolnem trgu (DomplatsO hiš. si. 179.
Oznanila:
Za navadno triatopno
vrato s« plačuje : 6 kr. če ae tiska Ikrat, 5   ,,        „ 2 k rat,
4   „   „   „     „ 3krat. voće  pismenke se plačujejo po prostoru.
Za  vsak tisek je plačat i kolek (itempelj) za 80 kr.
Rokopisi M ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
\ov«'j«*a <lol»a.
Po kratki bolezni je umrlo s toliki m vrišem napovedano parlamentarno, zadnjo čase v nemško-pem-b1<o spremo njeno ministerstvo. Tri mrliči niheo no žaluje, kakor morebiti Avstrija, ki je za dobo njegovega vladarenja zgubila dvoje dragih let. Od vsega, kar je tako imenovano parlamentarno ministorstvo samo obetalo, ni spolnilo ničesa; potrdilo je lo to, kar je opozicija o njem prerokovala: dokazalo je, daje usla-voverna stranka nesposobna vladati. Morebiti je to dobiček, morebiti ne, kajti v zapuščini tega ministerstva je ostala onemogla država, nezadovoljni narodi, raztrgane finance, bira jute narodno gospodarstvo in na pol zgubljena državna ideja. Komaj so našli dediče, ki so pod pogoji dedšeino prevzeli — čudna ilustracija k gromečim frazam o „avstrijski muli**, s kte-riini so ae poslanci in gospodje babali zadnji đon njih slave in veliČasti!
Da ko ne prebitimo, ostanimo pri faktili. „\Vien. Zeiinng" oglaša osem lastnoročnih pisem cesarjonb. Pisana so pisma bivšim ministarskim ckseelenci m Bivšim!
Vsem so odvzeto „funkcijo", s ktoiiini so do 12. aprila Brneli gospodariti po naši domovini. Vsei»»o< gotci so postali navadni ljudje; vendar no popolnoma Griskra, Ilorbst in Brestel so dobili dostojanstvo tajnih svetnikov — nnj bi bolje svetovali, nego so do zdaj! Dr. Stremovr je postal dvorni svetnik pri najviši so-ciniji. Kako so odpuščeni drugi, o tem ne govori telegram, kterega imamo v roknb, Ko pišemo le vrste.
Pustimo mrtvo in oglediino si žive, Po dolgem porodu jih imamo — nove ministre in vodje. „\Vien. Zeitg." nam jih zopet enkrat imenuje, pet na enkrat, samo pet! Graf Potočki jo imenovan za minister-skega predsednika in vodjo kmetijskega ministerstva, graf Taaffe je postal minister notranjih zadev in vodja ministerstva za deželno hrambo.   Oba sta znana
spodi injeno tiiskra - Husnerievo ministorstvo. Trije so novi - - ministri, oziroma vodje , pa stari uradniki. Dvorni svetnik T s c h a b o u s c h n i g je imenovan za mi-
nistra pravosodja  in   vodjo ministerstva za uk in pro-
sveto, sekcijskemu predstojniku D i s 11 o r j u je izročeno vodstvo finančnega ministerstva, sokcijskcinu predstojniku D e p r e t i s u pak vodstvo k opcijskega ministerstva. Noveja doba jo gotova, najnovejša ne. Gotova"<*%*Amo dvema ministroma: Taaftejem in Tscha-bousehnigora , kajti Potočki jo v telegramu pač zaznamovan kot niinisterski predsednik, a samo kot vodja kmetijskega minislorstva, iu z dvema, oziroma tremi v o d j i. Vso to jo doktiz , da je ministerstvo le začasno, prehodno. Kaj pride za njim, kdo ve? Narodi sami bodo imeli skrbeti, da ne. prido kaj hujega.
Za zdaj narodi neizmerno hladnokrvno gledajo na ministortiko velikonočno darilo, Novih ministrov in vodij niličo veselo ne pozdraven, nihče se jih no veseli, vse je zapeto do podbradka. Ustnvnverneži so nevoljni, kaj bi tudi ne? „Propadli smo", je moral priznati Kniserfeld. Drugi Nemci, s kteritni bi so dalo govoriti, pod ustavo vernim vriŠonjem niso imeli glasa: zdaj tudi si šc no upajo prav z besedo na dan. Cehi imajo svoj program, odi ni Cehi, pa tudi oni niso zadovoljni. Potockemu po pravici štejejo v greh, da „se jo ustvar janjo ministerstva vi šilo popolnem izven okrožja in izven udeleževanja državoprnvno eesko opozicijo" ; po pravici mu štejejo v greh, da je Potočki skušal pridobiti nepriljubljenega Banhansn in Sireninyerja v svoj kabinet, da si je prizadeval pogajati se izključi ji vo z Nemci, da jo skrbel samo za nemško čustvo in popolnoma v nemar pustil opravičeno čustvo slovansko. Največ upanja imajo menda šo Poljaki. Slovenci tudi ne moremo vriskati — »časi so šo zmerom mračni" ! Res smo brali, davroinisterstvo ni ustopil Hechbauer, o čegar programu smo to dni slišali , da v njem ni mogel prostora najti generalni deželni zbor čeike krone, niti ustvarjenje  zedinjenc Slovenijo.   Da so naša glavna želja a
monjc, samo   da za  zdaj še stojimo pred vprašanjem, ali s<» res ni izključila ?   Pa če se je tudi izključila iz Dunajskega programa, iz našega se ne sme I   V pri-hoduje bomo  še več  govorili o našem sedanjem položaji, o tako   potrebnih  pripravah  za volitve, kterih imamo  v  kratkem   pričakovati,  za dones le eno. Ni dolgo, kar jo znan slovensk  poslanec  pisal: „Imejino Slovenijo v srcu; ko bi jo pa hoteli zdaj tirjati v državnem   zlx.ru ,    bili    bi   podobni   kmetovalcu, ki svojo   zrnje seje   po snegu."    Pri pogovorih    o volitvah   se   bo   gotovo   moralo   govoriti   o zedinjeni Sloveniji. Mi ne vemo,  kaj se bo vse sklenilo, o tem pa smo prepričani, da  bi  bil vsak izdajavec domovino, kdor bi hotel  koga  voliti,  kdor ima tako snežen program,  kaknr prav zimsko veje iz zgoraj navedenih besedi.   Poslanec,  ki je to besede govoril, je zdaj morebiti že drugih misli, mi ga za zdaj no obsojamo, vendar pa bi si drznili  vsem poštenim Slovencem nasve-tovati:   nNc volite nikogar,  kdor Vam sveto in zvesto na vsa usta no obljubi, da bo pri vsaki priliki, posebno pa v deželnem in državnem zboru z vsemi postavnimi in sploh no prepovedanimi pomočki in z vsemi svojimi silami delal za zedinjeno Slovenijo!"
I) opis i.
in žo enkrat bila ministra, prednojihjo spodrinilo zdaj priori ni izključila iz programa, bilo   bi veselo zna
Iz Novega mesta, 10. aprila [Izv. dop.j To leto smo imeli v čitalnici razen pustnih plesov čvetero gledališčnih iger, ktero so izvrstno predstavljali tukaj -šni diletanti. Za to vse hvale vredno početje se imamo najprej zahvaliti nalašč v ta namen izvoljenemu odboru, kteri temu ne žrtvuje lo čas in trud, ampak tudi mnogo denarja iz lastnega žepa. Pričakujemo za naprej tem več delovanja v tem oziru, ker so igrokazi slovenskemu ljudstvu čedalje bolj priljubujejo. Kar pa šo večji vspeh zadržuje, jo to, da nimamo novih že na-tisnenih pripravnih iger; kajti rokopise Bi hrani ljubljansko dramatično društvo le zase, in ni sploh nikakor ustrezno zunanjim društvom.
„Strike ».«
(Konec.)
Ko bi bilo delavcem mogočo povekšali vso plačo, t. j. storiti, da bi plačo s p 1 o h postalo večo, ne bilo bi nič ugovarjati proti tacemu početju in ko bi ga dosegli tudi z najskrajnejšim pripomočkom, s „striko" ; seveda so mora tukaj beseda „delavee" umevnti v najširšem pomenu. Ker pa so delavci preštevilui in pre-rnzlični, da bi mogli vsi delati za ta namen, kažejo se taka prizadevanja le pri posameznih, ali pri mnogih a sorodnih obrtnijah, sploh pa s prav različnim vspiliom. Navaduo so „strike" konča vedno lo dehivcem na škodo ; nastaja torej vprašaaje, od kterih okoliščin in razmer jo konečni izid prav za prav odvisen ?
Delo so mora smatrati za blago — delo se na eni strani ponuja, na drugi plačuje in cena dela so torej ravna kakor cena blaga po razumi med ponudbo in izrečeno potrebo (nachfiage). Ako omikani možje, ki so hočejo kakega početja lotiti, najdejo poleg zadostno pravne varnosti ob enem tudi potrebno kapitn-lije, potem obrtnije cveto, in počolniki i ml i plačujejo tudi  največo  plačo, ako  delavcev  poiiiaiijkuje. Daljo
kakor sega kapital, tudi nikoli ne more segati obrtnija, ktero dežele, in plača, ktera posameznemu delavcu pripada, sama ob sebi so odmerja po glavnici za do-! lavsko plačevanjQ odločeni in po številu delavcev samih. Ako so kapitaliji hitreje pomnožujejo, kakor število de-( lavcev, moro se reči, da ima delavska plača težnjo po-' skočiti, ako pa se godi nasprotno, reče se, dn ima delavska plača težnjo padu ti.
Ako se v prvem slučaji povekšanje plač bodisi j iz tega ali onega razloga zadržuje ali vsaj odlaša, mora „striko" brez vsake dvombo imeti zaželeni vspeh. Zatorej so so delavci navadili, da pazijo na stnnje svoje obrti, da se celo ozirajo na svetovni trg, in tako se kolikor mogoče varujejo o neprilični dobi začenjali svoj upor. Vendar navadno tudi zdaj šo no zmorejo -razlogi so prav lahko umljivi.
V drugem slučaji se gospodarji ne morejo podati tirjatvam delavcev, tudi ko bi to hoteli, kajti uničili bi s tem sami sobe in s tem tudi delavce. Sploh pa je stanjo delavcev že s početka mnogo neugodnejše, nego stanje gospodarjev. Delavec se trudi :a svoj vsakdanji kruh in v najsrečnejših razmerah si ni mogel ravno obilo prihraniti. Ako so dolu odpove, moro le kratko časa shajati s svojimi prihranjenimi krajcarji, potem pa mora zopet iskati dela in no moro nobenih pogojev predpisovati.  Gospodarji imajo navadno precej
kapitala in kredita, torej lažje čakajo, in ker jih je manj, ko tudi lažjo med seboj porazumejo, kaj jim jo storiti. Med delavci so hitro pokaže pomanjkanje, posamezni od upora odpadejo in so hote vrniti k delu, -- tu so primerijo sem ter tje največa posiljevanja od strani tovarišev, kteri so včasih tudi ne ustrašijo moriti in ubijati,. Drugi pri pohajkovanji /.gube veselje do dela in za vselej postanejo lenuhi in postopači. Ker nimajo kaj delati, pogosto celo trume romajo od krčme do krčme, in krčmarji jih k pitju spodbujajo—seveda le dokler ima delavec še kaj okroglega pod palcem.
Med tem si gospodarji naroča drugih delavcev, nakupijo si mašine, na ktero bi sicer še dolgo no bili mislili, ali pa svoje kapitalije pošljejo kam d rugam, tudi v tujo dežele, kajti v takih razmerah jim je pogosto čisto nemogoče, s svojimi izdelki na trgu so obdržati poleg izdelavcev stoječih v mnogo ugodnejših razmerah. Naposled so morajo delavci podati, potem ko so sami trpeli največo škodo ; ali pa če so kaj dosegli, ni dobiček v nobeni razmeri s žrtvami, ktere jo tirjal. Tako n. pr. je 3 mesečen „striko" predivcev v Prestonu leta 183G delavce stal G0O.000, gospodarje pa lo 300.000 gld.; leta 1853 delavce celo3VQ, gospodario lo poldrug milijon goldinarjev.
Razen tega použijujočo občinstvo prihaja v najostreje zadrege in često začenja svoje potrebščino na-
5
1717
Da nam kmečki stan v tem kraji še vedno dremlje in spi in to v vBeh rečeh, naj si bo na duševnem polji, naj si bo v kmetijstvu in obrtniji in da se nikjer ne kaže napredek — je žalostna pa resnična prikazen. Kje je vzrok ? Najprej tam, kjer bi se z izgledi in podukom imelo še surovo ljudstvo buditi k omiki in napredku na vso strani. Ali ravno tu primanjkuje resnične volje. Misel, da se da laglje pritiskati in vladati neumni kmet, ta misel jo v viših krogih še zelo razširjena.
Pred dvema letoma je bilo govorjenje, da napravijo na deželne stroške kmetijsko šolo v novomeški okolici. Ta za naš kraj in celo deželo zelo važna naprava je bila odložena, ker dogovori z grnjščaki te okolice niso imeli zaželenega vspeha. Tirjalo se je neki za zemljišče in stanovaliŠče prenapeto plačilo; ni čuda tedaj, da je že prva poskušnja spodletela. Ako bi bilo kaj domoljubja in kaj srca za občni prid, stavile bi se bilo pogodbe, ktere bi bil deželni zbor sprejeti mogel, ne pa tako, ki merijo le na obilen lasten dobiček.
Mnogo se govori o železnici, ki bi šla skozi Dolenjsko. Da bi bila v obče koristna, to zdaj že sleherni sprevidi. Vprašanje je le, kod naj bi šla? Za črto skozi Žužemberk, Fužine, SoteBko in Toplice poteguje se drž. posl. gosp. dr. Toman, za črto skozi Šent Vid. Trebno in Novomesto vsa ta stran, ki je tudi našla zagovornika v drž. posl. gosp. dr. Klun-u, kteremu se je več peticij poslalo. Da je Btvar vredna dobro premišljenega preudarka na vse plati, je gotovo. Pa naj se že dožene tako ali tako — Novomesto, kot središče Dolenjske strani bi se ne smelo na stran puščati, in ako se ne doseže, knr želi vse mesto in cela okolica, da bi šla železnica tik mnata — naj bi jo vsaj potegnili od Toplic do Novegamesta, kar bi se lahko storilo brez velicih stroškov. Novomesto ima pa tudi vse pogoje biti kaj več kot je, sosebno če smemo na to soditi — po visoki ceni mesa, in pa po majhnih zemljah.
Is Loške doline, 10. aprila. [Izv. dop.] Nikar ne mislite, da so g. Ogrinca ali pa našega g. fajmoštra še zmirom bojimo in zatorej malokcdaj se kaj po časnikih oglasimo. Strahovi so sedaj med seboj plašijo, kar se je centralistična vzajemnost v ultramontanizem in liberalizem ex officio razdvojila. Pri nas pogrešamo opozicije, zatorej smo nekeliko otožni. Nomškutarjev ni pri nas, da bi nas kaj spodbadali, potem bi se bolj gibali, morebiti čitalnico in druge zavode zoper te mrčese napravljali, tako pa smo tolikanj mlačni, da naš vrli in obče spoštovani rojak in župan g. Š. še niti v Cirknico k zborovanju zavoljo taborja so ni potrudil Torej na kratko rečemo: hiramo ne, odidili pa tudi ne bodemo še zdaj na narodnem polji. O domaČih malen kostih, o županiji ložki, kjer je zadnjič kakor slišimo srenjski sluga župana aretiral, in kjer prvi malopridnež
te doline še zmirom kakor srenjski pisar prepir in nemir med ljudmi goji, in zato še plačilo dobi, in o pohvali zavoljo šolskih zaslug, kterim jo ranjki učitelj itak tel le po smrti odšel — hočemo govoriti prihodnjič, denes hočemo nekoliko brate Hrvate, naše sosedo obiskati, in najprvo tistim pomagati, ki so zdaj v najhuji zadregi, to jo v čubrnnski gosposki. Pomislite! celega kotora občinski zastopi so podpisali zaupnico mestu Karlovcu zavoljo njegovega domoljubnega, poštenega vedenja, brez da bi bil kakov Rauhov puran kaj zato vedel in zamogol faktum uničiti. Zatorej jih jo pa zdaj Ranh nagnal, da je joj ! Vohajo, preiskavajo, celo k nam na pošto jo prišel eden teh puranov smeti prebirat, da bi za mogli poteiu gospodu, kterega jim jo Magjar za pastirja postavil, ustreči in povedati, kdo se je zmislil in kako se je godilo, da so je poštena duša llauhova žalila. Tolikanj koruze so imeli /o purani zagotovljene, še od zadnjič, ko so gosp. Otto v sabor volili, zdaj bo pa vse vrag vzel, žaklje in koruzo, in čampelj se bo do tal obesil. Pa nič za to, gospoda ! Magjar dobro plača, in ne gleda na prste tistim, ki mu služijo; bote pa sami koruze kupili in dobro zalili, in bodeto pošteni zopet ljudje, zdravi in veseli, toda — nikdar več pa ne tista uboga mati v prezidanskih gor-jačih, ki je morala 4 dni na porodu trpeti in potem umreti, kajti ni hotela kotarskomu zdravniku konja in 10 gld. naprej poslati, da bi jej prišel pomagat. Svet, ki gledaš Rusa, — Turka, verjami, da ga ni barbara čez Magjara. Grešil si hrvaški narod, ali kazen jo vendar prevelika. Na GOO gl. jo povikšana plača kotarskim zdravnikom, mislim da zato, da bi revežem pomagali, ne pa le že samega na sebi nesrečnega bolnika še materijalno uničili. Pa kaj za to ! porečem, da sim bil sam bolan, pa bog.
Bratje, le pimo ga,
Saj Magjar še vlado iraa.
Drngi sosedje, še nekoliko potrpite, naj Poljska in HrvaŠka propad o — Slovanska ne bode nikdar.
Is HrvaŠkega, 10. aprila. [Izv. dop.] Naša narodna stranka je sprejela v st o izstopu slovanske opozicije iz dunajskega državnega zbora s polnim in velikim veseljem, in to tem več, ker je ta vest prišla nepričakovano in nenadano , kajti že so je v tukajšuih narodnih krogih mislilo, da ima cislajtanska vlada slovansko opozicijo v svojem lesenem kurniku pred škotskimi vrati ravno tako vjeto, kakor ima naša vlada svoje purane v zagrebški saborski gajbi vjete. Coup d' etat, kakorŠen je izstop slovanske opozicije iz cislaj-tanskega državnega zbora, je zelo zapeljiv ; in res, že so se glasovi čuli, da tudi narodna opozicija poštanskoga državnega zbora kaj enacega namerava. Izstop narodne opozicije iz poštanskoga drž. zbora sicer ni nemogoč, ali  denes  bi  bil brezvzpešeu ,  kajti denes je narodna
opozicija poštanskoga* drž. zbora obstoječa samo iz srbskih in nekih rumunskih zastopnikov še veliko preslaba, da hi s svojim izstopom mogla celi sistem tako podreti, kakor ga je slovanska opozicija izstopivša iz dunajskega drž. zbora taktično podrla. BrezvzpešnoBt izstopa bi pa narodno opozicijo samo smešno naredila. Bodoče volitve za poštanski dr/, zbor bodo pa, kakor se smomo s povzdanjem nadejati, tudi njegovo narodno opozicijo v toliko okrepilo, da bo kdaj njen „strike" isti vzpeli imel, kterega ima dene* strike cislajtanske opozicijo. Nemški in magjarski večini ste pa tudi zares tako brezobzirni, tako brezobrazni, Hrvat bi rekel „naprašiti" postali nasproti umetnim nar.»dnim manjšinam, da drugo sredstvo ne pomaga več, nego parlamentarni strikes.
Reklamacija Žumberškega in Marijindolskega teritorija od strani cislajtanske vlado zarad njijuh vtelov-Ijonja v kranjsko vojvodino jo vprašanje razvojničenja vojniško krajino naenkrat obvstnvilo. Bodoč da ta dva teritorija nista ravno toliko važnosti, da so zavolj njijuh razvojničenjo tudi ostale vojniško krajino dasiravno za kratek čas obvstavlja, je misel celo opravičena, da imajo razlogi obvstavo razvojničenja globljeji temelj. Žumberk in Marijindol sta, ne mara, samo povoljna pretveza za to. Sicer, kakor sc čuje, Žuniberčani in Mnrijindolci niso proti temu, da so v kranjsko vojvodino vtelove. Žuniberčani so v svojih materijalnih zadevah bolj na Kranjsko vezani, nego na Hrvaško. Proti Kranjskemu je njih svet odprt, od Hrvaškega pa ga ločijo visoko gore. Iz Kranjskega dobivajo Žuniberčani svoj živež, kterega jim njih gorati svet ne rodi v zadostni obilnosti, na Kranjsko gredo tudi Žumberčani ob letnem in jesenskem času v celih tropnh dela in zaslužka iskat. Sicer pa denes na Hrvaškem vladajoč Rauchizom tudi ni po tem, ka bi koga k sebi vabil.
V Rakovcu, vasi kake pičle pol uro od Karlovca oddaljeni, pa že v vojniski krajini ležeči, kjer je tudi šestrazredna velika realka, sc bo v kratkem nova tiskarna osnovala. Iz te tiskarno bo izhajal v nemškem jeziku pisan političen list pod vredništvom poznanega žurnalista Josipa Pravsa. Vrednikovo ime, in pa to, da bo list v vojniški krajini no v civilni Hrvaški izhajal, sta nam poroka, da bo novi list v nemškem jeziku to, kar jo Zatočnik v hrvaškem : opozicijonalen. Pravs je bil od nekdaj čist in zmerom dosleden političen značaj. Pred dvajsetimi leti je bil vrednik tačas v Zagrebu izhajajoče: siidslavischo zeitung, ki je bila v tadanjih Časih eden najsvobodneje pisanih listov v Avstriji. Jaz gospodu Pravsu želim, da bi za svoj nov list toliko naročnikov med Slovenci našel, kolikor jih jo njegova siidsluv. zeitung imela. Našo vlado strašno grize, da vsi opozicijonalni listi v vojniško krajino bože, kajti ta prikazen jo  slab testimonium na njeno liberalnost, in
ročevati si od drugod. Tako se obrtnija celih most lahko spravi na nič. Dokazov za to bi se dalo prav mnogo našteti.
Vsakako pri takih razmerah narodno gospodarstvo trpi strahovito škodo in usiljujo so vprašanje, kaj naj pri vsem tem stori država?
V tem oziru so se misli zelo spremenile. V prejšnjih časih so si vladajoči stanovi nekoliko iz sebičnosti, nekoliko iz državnogospodarskih razlogov na vso moč prizadevali, niže stanove odirati in stroške prido-lavanja znižati. Zatorej so bile vlado jako protivne vsem prizadevanjem delu v veliki množini odpovedati se in so pogosto z vso ostrostjo postopale proti delavcem, seveda posebno proti delavskim voditeljem. Novejše čase so po malem zmagali pravilni nazori. Ker se posameznemu delavcu ne moro odrekati pravica delo zapustiti, kader je pretekel čas njegovo pogodbe, morajo pač isto pravico imeti vsi delavci, enega in istega obrtnega oddelka. Dokler v obče ne žali pravic koga druzega, je sploh vsacemu dano na voljo, ali hoče delati ali ne. Država nikakor ne more ubraniti, da bi se gospodarji med seboj ne porazumevali, torej bi bilo ravno tako enostransko, kakor krivično, ko bi ovirala dogovore delavcev, ki bi se državnemu nadzorovanju itak le težko mogli odtegniti. Ako država delavcem brani izposlavati si ugodnejše pogoje, potom se delavcu
rodi in utrjuje misel, da so mu smejo plače čisto svoje-' voljno s postavami uravnavati. Potem pa so mora delavec čutiti tlačenega, kterega gospodar z državno po-pomočjo sistematično odira in za dobro zasluženo plodovo njegovo pridnosti goljufa. Proti takemu tlačenju !— vsaj delavci to tlačenje imenujejo — so jim zdi vsak pripomoček dovoljen in skušnja je učila, da delavci izbirajo si svoja sredstva sicer niso bili vselej »rečni, da sc pa tudi najskrajnejega niso zbali.
Vsakako jo potrebno, da so delavski stan popolnoma poduči v nnjprostejših načelih o kapitalu, delu in plači. Podučevanje s teoretičuitni razpravami so je skazalo kot malo vspešno; zato pa daje „strikeu delavcem najboljo priložnost y praksi se podučiti o razmerah, kakoršno so v istini. Zbrano skušnje so delavci mnogostransko tudi žo porabili, če drugače ne vsaj za to, da so svojo „strikos" tem spretnejo osnovali.
Vsaj o tem so so podučili, da visočina plačo ni odvisna čisto od samovolje. S časom sc bodo žo več naučili. Kjer delavci še toliko razuma nimajo, tam je tem manj svetovati, da naj bi sc jim odjeinnla prilika podučiti se. Tudi tako vročo tirjano popolno in neomejeno svobodo naj brez ovir dobodo in spoznajo.
Pamet uči, da niti govoriti ni o prepovedih in posilnih naredbab. In res so se od leta 18G4 sem na Francoskem, Nemškem itd., od  7. aprila t. 1. tudi v
„Cislajtaniji" odpravile vse dotično prepovedi. Anglijo sem že zgoraj omenil.
Država jo storila vso svojo dolžnost, če jo odpravila, ali čo tirjn, da gospodarji odpravijo ouo naprave, zarad ktorih so delavci po pravici pritožujejo. Poleg tega mora država — kakor so ob sebi umeva — skrbeti za toliko pravno varnosti, da se no more niti gospodarjem na osobi ali premoženji škodovati, in da se tudi oni delavci, ki so večini niso pridružili in ostali pri delu, ne morejo siliti, da bi uporu pristopili, ali da bi se sploh kje žalile njih pravice. Da bi politično ali drugo stranke upornih delavcev ne rabile v svoje namene, tega pač država nikdar no bo mogla preprečiti.
Naposled jo med pripomočki, kako priti „strikom" v okom, imenovati tudi razširjanje omike in vednosti, zlasti narodnogospodarskih  vednosti mod delavci.
Sploh pa ima država v teh zadevah lo bolj pasivno nalogo.
Sicer pa bi so dalo omenjeno prikazni v prihodnje odpraviti po prostovoljnih pogodbah med delavci in gospodarji in sicer ko bi so vpeljal nov faktor, ki bi bil popolnoma različen od plačo — početniški dobiček, o kterem boni pa drugokrat govoril.
V Mariboru, 4. aprila 1870.
Viktor Ribič.
že ee Čuje, da vlada sama že na to misli, kako bi se dal tudi v Zagrebu vsaj en opozicijonalen, se ve da najpo-nižneje, naj pokorneje opozicijonalen list osnovati. Svet vidi to nakano, pa je čmeren.
Politični razgled.
V cesarjevih lastnoročnih pismih so izreka stare-jiiil odpuščenim ministrom „popolno priznanja za njih skušeno zvestobo in udanost," mlajšim le „pri-
znanje njih zvestega in pridnega službovanja."
Kot gotovo se razglaša, da se bodo razpustili vsi deželni pa tudi državni zbor. Med pripravami k novim volitvam se bode skušalo spravo napraviti s Čehi in Poljaki, o Slovencih ni brati — ali jih misli Beust zopet na steno pritisniti ? Slovenci, pozor ! pripravljajte se resno na volitve. — Novo mini sterstvo bo razglasilo svoj program in sklep, da so po novih volitvah parlamentarno nadopolni.
Slovenski  poslanec dr. To man, kte rega smo včeraj na potu iz Dunaja pozdravili v Ma riboru, je 11, t. m. v avdijenciji pri Nj. veličastvu raz ložil politiko Slovencev, njih želje in težnje ter pripo ročal zvesto slovensko ljudstvo cesarjevi milosti in lju bežni. Cesar jo poslanca in njegovo razlaganje sprejel z veliko prijaznostjo in rekel, da je njegova volja, naj so napoti in izvrši splošno porazumljenjo med vsemi narodi.
Iz Kopra so brzojavlja 11. aprila: Včeraj soje zarad neke procesije  kalil javni mir ; vojaštvo je po sredovalo in je nemirnežo razpodilo.   Denes  pride ši več vojakov semkaj.
Nemci se že po vsej Cislajtaniji pridno organizirajo in pripravjajo na volitve.
Organ ogorskega primasa spodbuja vso kato ličaue, naj so v očigled nevarnostim,  ki žugajo cerkv vzeti njene pravice in premoženje, organizirajo, da bodo mogli če ni drugače tudi s krvjo braniti cerkvene pra vice. —
Lansko leto prenehani srbski kongres so zopet začne na sv. Jurija dan v Karlovcih.
Povsod razsajajo ministorske krize.   V Parizu še ni dokončana in žo se naznanja tudi iz Florence Sedanje ministerstvo se ne more več držati, kralj se j s Cialdinijera posvetoval o prihodnjem ministerstvu. 1 Bukarešti je knjez sprejel demisijo ministrov Anglija ima zdaj brezizgledno sijajno finančno stanje.   Preteklo leto je imela 20 milijonov gold. več dohodkov in 25 mil. gold. manj stroškov, kakor je bilo proračuuano.   Za leto 1870 bo od dohodkov okolo 4Va mil. funtov šterlingov ostalo neizdanih.  Zato bodo cele vrste davkov odpravili, druge kakor dohodnino znižali. Ravno tako kakor pri nasl! —
Turčija hoče neki z Rimom skleniti svoj konkordat.   Kardinal Antonelli jo dobil nalog, v tej zadevi ne spuščati so v nobeno dogovoro, ker se more le krščanskim vladarjem dati pravica- škofe imenovati. Socijalistični upor na Š p a n j s k e m je po hudem udušen.
Še manj pa pošteno. Mi bi se za vse to mnogo ne brigali, ko bi ravno „Slov. Narod" ne bil na glasu, da je organ Mladoslovencev. Ako se je v „Trigl." očitanji zarad vladnega hofiranja mislilo mahniti tudi po „Slov. Nar.", potem je v očeh vsacega razvidnega človeka ta po8kušnja neizmerno smešna. Kdo jo med slov. časniki bolj naravnost in ostro pobijal prejšnjo vlado in kar je bilo njenega, od policista Vidica počenši momo Dežmana, Tagblatta, konst. društva do Konrada in ministrov samih? Naš vrednik je štirikrat stal pred sodnijo zarad člankov, ki so izključljivo grajali napake kranjske deželne lade, kranjskih sodnij in gosposk, kranjskih in ljubljanskih nemškutarjev in nemškutarskih naprav in napak ; kar ma kazenski zakonik paragrafov o javnem miru etc. vsi so viseli nad nami zarad nemškutarjev in protivne vlade. Mi smo govorili proti vladi, ko so drugi modro molčali in so ž njo pogoj ali, njej dvoran ili; smo  proti Konradu  pisali,  ko so se drugi radi vi
žavni pravdnik g. Gabriol noče ničesa vedeti gotovo vsled zaukaza vsemogočnega Waserja."
—e—. (Dramatično društvo) v Ljubljani je napravilo v nedeljo 10. t. m. svojo 7. predstavo, in sicer v prid Košanskim pogorelcem. Po nekakem čudnem naklučji so nemški učenci ravno ta dan napravili nemško predstavo , in filharmoničao društvo : koncert svojim družabnikom, kar je oviralo, da gledišče ni bilo tako polno, kakor pri drugih slovenskih predstavah. Veseloigra „Strijček" se je tako gladko in izvrstno igrala, da bi se ne bili tega nadejali od diletantov; prepričali so nas, da tudi težave, ktere ima ta igra zarad skupnosti, vedo lahko premagati. Nalog zaljubljenega dečka „Žiga" je bil v rokah gospe Odieve, ktera je v možki roli prvikrat nastopila. Igrala je tako živo, da boljega se tudi v nemških igrah ne vidi, občinstvo se jej je hvaležno skazalo, in jej pri vsaki pri-1
boji
Razne stvari.
pisal niku
* (Menda ne bo mirii!) Zadnji „Triglav" je prav odločno odpovednico g. deželnemu predsed-
Konradu. Veseli nas, da so v Ljubljani spoznali ta vedno smehljajoči so obraz. V odpovednico pa je prav  kakor Poncij v kredo prišla — mladoslovenska
stranka. „Trigl." piše: „Da bi so spravili slovenski vodje ob zaupanje, ustvaril so je „Tagbl.", ustvarilo konstitucijonalno društvo, za to se jo rabila z veseljem mladoslovenska stranka in so jej je dvorauilo, — temu naj pomore celo na Dunaji izhajajoč slovensk šaljiv časnik, čegur stroške dispositionsfond garantuje." Zdaj bi pa vendar enkrat radi vedeli, kaj si Ljubljančani vendar mislijo pod Mladoslovenci. Ali so, ali jih ni ? Dr. Bleiweis pravi, da jih ni ! Pa kader hočejo komu zavratno zavdajati, koga neljubega brezi meno napasti, takrat so zopet Mladoslovenci! To ni niti možko,
deli v Konradovih zrcalih in lačno pospravljali z Kon-radovo  pokrito mize.   Zdaj pa  nam ravno ti očitajo zveze z vlado. Sami sebe bi smešili, ko bi hoteli o tem le še eno besedo spregovoriti. — Daleč je moralo v Ljubljani priti z moralo, če ši upa „Trigl." Levstiku in njegovemu listu očitati garancijo dispozicijonsfonda! Kar hoče tudi  kdo očitati g. Levstiku,   njegovo čisto domoljubje,  vzvišeno  nad  vsako dvombo, mora mu priznati vsak pošten Slovenec.  Pač je res, da je Konrad Levstiku ponujal 1300 gl. letne plnče, ko bi hotel prevzeti vredništvo slovenskega vladnega lista, a Levstik je z novoljo od sebo zavrnil sramotno ponudbo, dasiravno je takrat — stradal, da, stradal, ker so mu bili v Ljub ljani spodjedli zadnji pošten zaslužek njegovi premožni rojaki, kterih nekterim je Levstik pomagal do pisatelj skega imena.   Koliko jih imate v Ljubljani, ki bi bili v enakem položaji enako ravnali! Povedito nam enega in omolknemo, za zdaj pa imamo za tako hudobno raz laganost in porfidno opravljanje čistih značajev samo Greuterjov medmet: Pfui!
□ (Nemški trgovci). Iz Ljubljane se nam piše: Kako se narodnost pri nemškutarskih kupcih srcu Slovenije spoštuje, priča nam sledeči izgled. Pridem v prodajalnico mnogo znanega neraškutarskega kupca na starem trgu, ter pozdravim strežaja: „dober večeri"; dobim mrzel odgovor: „gut nombt!" Zahtevam nadalje za 20 soldov mandeljnov ; strežaj me kratko vpraša: „cukrane?", jaz pa Šo bolj lakonično odgovo rim: „navadne !" Ko mi trgovski strežaj zahtevano blago prav mrzlo podeli, voščim mu zopet prijazno lahko noč zaslišim pa v hipu za mojim hrbtom neko mrmranje „gute noeht!" Še lo pred durirai se domislim, da sem
bil v g. P.....ovi   štacuni.  Da je gosp. P.....hud
nasprotnik slovenskemu jeziku, to je že sploh znano da so pa njegovi strežaji tako dobro podučeni, da n slovenske besedo le nemški odgovarjajo, mi do sedaj Še ni bilo znano. Ali morda imenovani gospod le ljub IjanBkim nemškutarjein svojo robo prodaja? Ali n plača kupec blago, ki ga v materinem joziku zahteva dobro in pošteno ? Zakaj se njemu v nerazumljivem jeziku odgovarja? Toraj Slovenci pozor! ne kupujte blaga pri kupcih, ki se obnašajo, kakor bi vam svoj blago ne prodajali. Pustimo jih, da bodo sami prisiljen se podati v „rajh", ter naj tamkaj svoje blago svojim sosedom prodajajo, ako slovenskega jezika no razumejo ali so ga colo rabiti sramujejo.
* (Pro to kcij s k o  doto). Sekcijski predstojni dr. Waser jo svojega varovanca, substituta državnemu pravdniku, g. Morica Schvvarzenberga, proti čegar uvr ščenju so uradniki  državno pravdnijo v Gradcu prote štovali, z ministerijalnim ukazom 7. aprila t. 1. prislonil državni pravdniji v Colji.   Iz visokih uradniških krogo nam je doŠel krič nevolje, ki se takole začenja: „Spo štovanje sodniškega stana, ki je nekdaj v Avstriji tak čislan bil, so je za dobo navidezne ustavnosti jako po gubilo vsled nepotizma, kteri je v najnovejši eri dose gel svoj vrhunec." . . . Na to sledi cela vrsta pritožeb proti g. Schvvarzenborgu. Omenja se nek listek v „Ta-gesp."  pod napisom   „Mispique"  govoreč o koristnem fraku, in še drugo pikantnosti, kterih pa no priobču-jemo, ker ravno dokazov nimamo pri rokah. Pritožba pa so končuje s tem-lo stavkom: „0 vsem tem viši dr-
ki ploskalo.   Glavno rolo je imel gosp. Koblar „Strijček", prav ustvarjen za take naloge, bil je izvrsten. Ka-or vselej , tudi ta večer ste bili naši lepotici, gosp. Brusova in Jamnikove vse hvale vredni, prva kot „Pa-lina", druga kot „Emilija." Gsp. Jeločnik prvikrat na-stopivši v roli „ Aleksander" se jo dobro obnesel. Gosp. Noli „Lipec" in Gecelj „Germ" sta se v vseh predstavah občinstvu priljubila.  Ploskanja ni bilo ni konca ni raja.   Ob enem pozornost prijateljev dramatike obračamo na benefiso gosp. Odieve, ktero napravi veliki ponedeljek. Radovali smo se že mnogokrat nad njenim krasnim petjem, priljubila se je tudi v drugih predstavah.   Ona skrbi, da bodemo kmalu veče število izvrstnih igralk imeli,  toraj se nadejamo , da bode jej občinstvo hvaležno za njeni trud in   da bode napolnilo gledišče v vseh prostorih.
* (Hrvaška). Zanesljivo smo zvedeli iz Z a-groba, da so se tedni tam sešli voditeji narodne stranke k posvetovanju.
* (Imenovanje). Pravosodja minister je imenoval našega znanega rojaka g. V i 1 j e 1 m a Ogrin-c a , dozdaj avskultanta v Novem mestu, za c. k. okrajnega sodnika v Slovenskom Gradcu — enkiat pravnika, o kterem bo sme z dobro vestjo reči, da je slovenskega jezika zmožen v govoru in pismu.
Poslano. *)
Drugo odprto pismice čast. g. davkarju M i 1 o t i č u t
Tominu.
Vaš „odgovor"  (v listu 32.) na  moje pismice (v listu 25.)  motijo od sebe odgovornost glede nemškega in itaijanskega poduka na slovenski pobotnici ter pravi, da „ ii i bila davkariji dolžnost, pisanega odgovora dajati ,  in to tem manj , ker tudi Vi (jaz) niste bili njej nobeno pisane prošnje poslali."  — Dovolite k tem besedam nekoliko opazekt   „Pisane prošnje" Vam res nisem poslal, ker nimam  navade  .prositi" tam, kjer imam pravico „tirjati" ; poslal sem pa, ko je pobotnica v drugo šla pred Vašo milost,  pisano prilogo,  v kteri se je tirjalo , da naznanite  postavo,  zavoljo ktere ste bili pobotnico v prvo nazaj poslali, ali   da pobotnico sprejmete.   Toda Vi niste niti pobotnice sprejeli, niti postave naznanili, po kteri Vam je bilo prepovedanol pobotnico sprejeti.   In vendar bi bili imeli to naznaniti, tudi če bi Vam bila pobotnica brez priloge čisto sama v roke prišla; kajti pobotnica je „pisana vloga", ki stavi svoje tirjatve naslonjene na pisano postavo, na odlok visoko c. kr. namestnijo.   Ali pa mar Vi mislite, da pobotnica ni pisana, ampak le ustmena vloga ? Zdi se, da res tako mislite,   ker sodite,   da ni Vam bila dolžnost  „pisanega odgovora dajati."   Tej Vaši misli sc mora pa vsak smejati, ki je že pisal kako pobotnico, —   Toda ne le pobotnicam,  ampak tudi drugim slovenskim  vlogam ne dajete slovenskega odloka; kajti na mojo slovensko pritožbo ste pisali dne 20. marca nemški odlok.   Kako so to vjema s pohvalo, ktero ste si dali zapisati v  „odgovoru" ?   Ne  obljuba, ampak djanje priča, kako modra je glavica.
Na Ponikvah 7. aprila 1870.
And. Ž n i d a r č i č, vikar.
*) Vrednislvo ne more za sestavke v tem predelu tiskan«
sprejemati nobeno odgovornosti.
in  «11 u-«*  iiltiiic pri|ir;-vt*
najbolje blago po sledeči prenizki ceni.
Geslo kupčije: Tudi M innlo denarja «u» lahko kupi dobre blago.
h'rnncoski papir za pimua.
v ktero so zastonj utisne vsako ime , črke in krouc.
JUO listov osmerko, lino belo           .   .   .    .   f. — 45 kr.
100    „     ungl. rohiustega ali liniranega .        „ — &S „
100    „     rebrastoga v vseh barvali             .   „ — 75 „
100    „     četvorke, fino, boli.....„ — 8"i „
100    „        „    „   angl. rebrast in linir.          „ 1  — „
100    „     zavitkov, osmerke, belo      .   .    .   „ — ^0 „
100    „          „            „     rebr. moćan papir ,, — i»0 ,,
100               ,,      pisanib, rebrastih..... — $6 ,,
100    „          ,,      znotraj OBtekljenih    .   .   ,, — G0 ,,
100               ,,   za četvorko, rebr. moć. pap ,, -- M „ l.i.i črki 8 kn>im \ običnom barvotiskii veljati na 10(» listih M kr., za 100 zavitkov 80 kr.
100 obiskala ir na dvojno lakiranem papirji, najfineji kamno'isk, najnovejše pismenke 1 f., ravno take, finejo, ■  črnini tiskom .r»okr.
Jeklena peresa Regulator-peresa za vsako roko in papir tS peres    94 kr.
12 angležkih, najboljših 12 vrst......10 „
12 ducentov (1 karton) omenjenih vrst .   .   .   .   H0 „ 12      ,,       Aluminium-pere«, proti rji zavarovani 80 ,, 1      ,,      kavčukoBtih peres, po svoje izvrstnih 10 „ 1 svinčnikov,   dobrih,   10, Ifj, 25, 86, 4;i „
1 m peresnih ročajev . 10, 15, 25, »0, kr. Jako spretni so novi m a sin s k i svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, 1 sv. v les udelan 10 kr. v kost 15 kr., 1 sv. s peresnim ročajem in nožem 'JO kr., I kapsula a tekočino za rt mesece 10 kr., lk. nnion-radir-gumi za svinec in tinto 5 kr.
Najlepše izrezani pečati s krasno pisavo. 1 pečat z 2 črkama s finim držalom 60 kr.,   krona velja 80 kr., cela imena po ceni.
iy Prešo z n visoko iztisueni 1 i s k z imenom lepo delane f. 2. 80, B. 60.
S tam pilijo n kositarjevo škatljo , mastjo in šče-toin 4 f. 50.
DsV* Najnovejšo, s t a m p i 1 i j e a a m o o in a k a 1 n i c o napravijo 1000 iztisov, ako se maSiuu sumu enkrat namoči, najprikladnoje sa pisarne- in urade, 1 Sk. z. najfinijem izrezom fl f. 60.
Nopokončljive elastično t a b 1 i e e za računanje po 5, 10. 15, 20 kr.
Najlepše karte ra god in g r a t D I a o i j e, krasno izdelane po 5, 10, 16 kr., posebno lepe ■ vodno dišečo blazinico po 20, 30, 40, 50 kr.
Pisne mape
1 J>o,
opravo po t. 2., 'J.&u. /ainaj in znotraj umetno izdelane po fT .T.60, 4, 4.50. V veliki čot-vorki brez oprave po f. 1.80, 2.50, •/. vso pisno oprav« po f. 8, 8.60, 4.   Umetno izdelane po f. 4.50, 5, 5.60.
Pečatne marke, za 'pisma, ktere so zarad svoje priročnosti, cene in varnega zapiranja boljo nego oblati in vosek, najlepše delo z vsnkojako fir-^mo, grbom, imenom, monogrnmom ,  600 mark po f. 1.20, 1000 mark. f. 1.80.
Pa p e t c r i j e. Lopo oskrbljen zavoj,  napolnjen i raznimi  krasnimi papirji in zavitki po  25, ll~, 50, G0, 80 kr., f. 1, Praktično dober kup  darilo je nova  pisna garnitura iz vlitega brousa, sestavljena iz 10 kosov: 1 tint-nik, 1 peresni ročnik, 1 peza, 2 pisna svečnika, 1 termometer,   1 ročen svečnik,   1 škatlica za netilo,  1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro.   Vse prav krasno izdelano in velja samo 3 f.
Ari/bolje vrtavno orodje.
1 škatlica 8o kr., f. I. 1.20, 1.60, 1 škntlioa popolna f.l.80 2.60, 8.   1 črtavnik   :»0   kr.,   1 cirkelj,   majhen    80 kr velik 40 kr.
(Mobu si po 50, 80 kr., f. 1, 1.50, 2, 8,
Škatlice s tu som, napolnjeno z najlepšimi medenimi barvami po kr. 80, 60, 80, f. I, 1.60, 2.
Listnice
lep« po kr. 10, 15, 20, v usnji kr. 25, 36. r»0.
Najjineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. rt.   10,   izvrsten   v ru/.nili bnrhah po 10 kr.
Novo iznajden tintni prah, ktoremu je treba samo vode primešati, da se dobi najbolja leskeča tinta ; »kutijicu po 20 kr.
Izgledi za navadne in knligrafičnc vaje v p i Ban j i dobri za učitelje in učonco. I sešit male oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike obliko s 80 krasnimi pisavami 66 kr. — Izgledi hitro naučiti so risanja, najnovejša metoda, za začetnike in diletante v različni i/.birki 1 sešit 10, 16, 26 kr.
Dobiva  h«> tako  dobra hlaftfio «<lino n.t Rininji  pri (10)
A. Friecliiiaiui-ii« Praterslrasse \r. 2G.
majhne, osmerno, brez opravo s zaporioo f. 1.20, 1.80.   Take z vso opravo po   f. S.,   2.50.   Zunaj ii
K si ime   «lr/.a\iic» sreclic
te smejo po vsi. ,1 kupovati in igrati.
Poiuidito sreoi ■ •olt.o"!
kot najviši dobitek ponuja   nujno* ej-e   veliko žrebanje,   ktero je vi*oka vlada privolila  in garantirala.
Potegnili se bodo samo dobitki in sicer po gotovem rrbv.n so bo v malih mesecih 2H.9UO dobitkov gotovo določilo , med temi so glavni dobitki po .M. 250.000. 150.006, 100.000,50.000,40.600, BO.000, 25.000, 2krat 20.000, ,">krat 15.000, 4krat 12.00D, Ikrnt 10.000, 5krat B0OO, 7kr.it 6000, 21 krut r.uoti, Sokrat 9000, !26krat 2000, 205krat 1000, 255kr.it 500, :i50krat 200, 18.201 k rat 110 ittf,
Pr ili od nj e dohitno žrebanje te velike od države garantirane denarno igre je uradno določeno in se bo vršilo
±v £0. aprila f
in zanj velja
1 cela izvirna državna srečka le f. <l. — 1 pol       „ ,. „ f. ii. —
1 četrt    „ „ f. 1. —
ako so ta svota dopošljc v avstrijskih bankovcih.
Vbb naročiln se takoj izvrše z največo skrbnostjo, in dobi vsakdo od nas izvirne državno srečko sam v roko.
Naročilom se potrebni uradni črteži gratis pridadć in po vsakem žrebanji pošljemo svojim deležnikom brez naročila uradne liste.
Dobitki se pošteno plačajo pod državno garan-tij o, in se nli neposredno pošiljajo ali po želji deležnikov izvršujejo po naših zvezah v vseli večih mestih Avstrije.
Naš dobit je zmerom srečen in smo nedavno imeli med drugimi bistvenimi dobitki Mkrat ]>i'Vl glavni tlol»ltOlc pri treh igrah vsled oficijelnih dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali.
Seveda se sme pri tako solidnem početji povsod gotovo računiti na živo udeleževanju, torej naj so že zarad bližnjega žrebanju v«a naročila brž ko brž pošljejo na
S. Steiiidecker & (Jomp..
bakina in iuunji.ska kupčija v Hamburgu.
Kupujejo in prodajajo so Vsakojake državne obligacije, že-leznižke akcije in posojilne srečke.
Da bi se nihče no mogel motiti, izrecno pristavljamo, da ne bo nobenega cnnccga od države res garantiranoga Žrebanja pred zgorej uradno po črtežu odločenem žrelmem obroku, in da moremo vsem tirjat.vnm kolikor mogoče ustreči, naj se izvolijo naročila na našo izvirno drž. srečka brž ko brž neposredno nam poslati. Z. p. (5) itBMaMaaBMHMi
* i)
i
i
m
J)
i
Vrlika wr«»«'a na ponudbo, f
Izvi r R 6 državno srečke h J p r C 19 i j i (oritfinal-staats-pneinien-loose) L. .se smejo povsod kupovati in igrati. g
„Božji blagoslov \m Colm-ii!" j
N'ainovi■<<>> ,   zopet   izdatno   z   <lobitki   pomno- 3 .•no UŽrebuiije kopitalij nad ^
<L i« ilijoiio. j
Iz/rebanjo garant uje in  izvršuje sama ^ državna v 1 a d a. (8) a
Srečkanje se začne &<3> t. m.
IjC 4 goldinarje avsl. vr. ali 2 goldinarja avsl. vr. ali 1 goldinar avst. vr.
velja od d r ž a v e g a r a n t i r a n a prava izvirna srčka (ne prepovedano promesa) in som od države pooblaščen te prave izvirno državne s r e č k e za frankovano poslan denar razpošiljati tudi v najdaljše krnje.
Potegnili se bodo samo dobitki.
Glavni dobitki znašajo 250.000, 200.000, 190 000, 180.000, 170.000, 1G5.000, 162,000, 160.000, 155.000, 150.000, 100 000, 50.000, 40.000, 30.000, 25.000, 2krat po 20,000, 3krat po 15.000, 4krat po 12.000, D k rat po 10.000, BkratpO 8000, Tkrat po 6000, 21 krat po 5000, 4krat po 4000, 30krat pO 3000, 126krat po 2000, Bkrat po 1500, Skfat po 1200, 206krat po 1000, 250krat po 500, B60krat po 200, 17.850krat po 110, 100, 50, 30. 0^4jf=» Nobena srečka ne dobi manj kakor t>red-vost 2 tolarjev.
Uradni zapisnik izžrebanih srcek in iloMjeiii <lenarji
so razpošiljajo pod državno garanti jo takoj po i z ž r o b a n j i na vsacega udeleženca z a n o 11 j i v o in tajno.
Moja kupčija jo kakor znano najstareja in najsrečneja, ker sem že mnogim udeležencem v teh krajih izplačal najviše glavne dobitke 300.000, 225.000, 150.000, 125.000 večkrat 100.000. nedavno veliko srečko in prod kratkim 28. preteklega moseca Že zopet najviši glavni dobitek na Dunaj i.
i
Las. Sam. Cohn v Hamburgu.
glavni komptoir ,  bankina in menjiška kupčija.
M |» I B *b 1» 11 4?* fifi i  3a aT €* (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Killiacli v llcroliiiu,
zdaj : Louisenstrasso 45. — Ozdravil jih je žo nad sto.
(10)
Irdatelj iu vroduik Anton Toiošić
POZOR!
V moji trgovini blizo kolodvora nasproti kavarno ,.<3r i iiiia«io*'
1^1] dobiva so izvrstno špecerijsko blago na drobno in debelo po zelo nizki ceni;  in sicer:
Maudorle, rozino, cibebe, riža (laško pšeno), okusno laško olje
vsako vrsto od 32 do 60 soldov funt.
Kava: Itio.....od 32 do 41 sold, funt.        Kava: Portoricco .  od 50 do 52 Rold. funt.
St. Do mi ngo   „   48 „   —    „      „ „      Ccvlon.....56   „   00 „
Daguavra   .    B   48   „   —    „       „ „      St. Jago . .    ,   00   r   04    „ n
Tii4li kiipiijein: li/ol, maslo in zrnje vsake vrst«*. (2)
S zagotovilom, da točno in bi tro ustrežem željam,  priporočujem so čestitomu občinstvu.
J\ćL±±±&l TrndLen.
linstv'ki : i)r .Pore V« An j alf lit <?ninl.
m
Tir.kar lldunrd JAtir.tr.
4417