Z6. JteuflnU
Posamezna številka stane Din 1*50.
V umnimi o Cetrteh 31. lanucrla iszi.
Leto im
izhaja vsak dan oopaidao, izv*« txi. au^ji.o la pripalite. Inaerati j ^lo 30 oc'U vrst -i 2 L), do IjO -rst a 2 t) 50 p, večji Snseratl peiii vrsta 4 D, notice, poslano, izjave,  ekl.mc, arck'Ici beseda 1 D; Popust po dogovoru   — ;nberarni davek [luacOCi Vprašanjem kjledc  nseralov nai sc   mioi   '.naslika za odgovot.
fJr?rRvni.S«vo ,.»!ct. zaroda'  m ,:i «r ),lna Mmrii" inaflora
a!fca st S, pritlično. - Tal«!m št. 104.
Ursd&latvo „3ior Doptae sprat*
Karo**'  Haall^vj alica SL  i,  U s«dstrop[a
Tel« oa atesr. 34. i« is sodaUaaa la zadostne Irasltovaaa* nr   Rokopisov s« no vraća. w|
Posamezne StavH!f»:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-53,   8 In vel 2 O. V inozemstvu 4—O Str. 2 O., 8 In ve* po 3 O. Poštnina plaiana v gotovini.
.Slovenski Narod** velja:					1    Hj"     •1
	' L.	ubi a it	po	poti	
2 mesecev......	Lhn	2 <>-	Um	2;a-	Din 3<;0 —
	m	liO -	■	Ittr—	.   18 r-
	#		•	60 -	
1       • •••«••	•	20- —	•	20*—	30 —
Pr! morrbMnefTi noviSanju se im* J.ni|4« nsrotaliM JoplaCati. Novi  narovnikj  na|   poSiejo v prvič naročnino veUuo   tf2Sf~   V° nakaznici. Na <awo pismena naročita t»re* r»os'*ive denar a «e ne moremo ozir.vl.
Zsdnla karta.
Najbolj zanimiv pojav medvojnega strankarskega življenja pri nas Siovcn« cih je bil ta, da so se klerikalci, ki so desetletja veljali za zavratne in naj* zagrizenejše politike in strankarje, na» enkrat povzpeli do prilično poštenega stališča. Pristali so na ju^oslovensko državno orijentacijo. Ta izprememba klerikalnega notranjega prepričanja je slovenske naprednjake zelo vzradostila, ker so po pravici pričakovali, da končno lahko računajo v našem javnem živ« ljenju z novim časom, z novim duhom odkritosrčnih in doslednih političnih programov.
Prve čase po ujedinjenju in osvo* bojenju smo tako pričakovali nekako notranje ozdravljenje naše politike. — V pali smo, da bodo načela, idejni možje in jeklenodosledne volje nado* mestile store zavratneže in brezznačaj* nefe. K'erikalci so nekaj časa res lepo podpirali splošno*narodno stvar in po* stavili so tudi v tedaj prilično nejasni dobi nekaj političnih, še več pa soci» jalnih in kulturnih zahtev, ki so bile po besedi in črki napredne. Izkazalo pa se je pozneje, da so to bile samo besede in črke brez duha. Kajti odpo» vedali so se jim na vsej črti.
Danes se SLS zopet bliža svojemu predvojnemu stavu. Sociialnonaprcdcn del klerikalnega razumništva so stare, rcakciionarne sile potisnile v ozadje. Stranka zopet pridno bankari. Z never* jetno besnostjo zasleduje nove cilje ter širi demagogije: enkrat proti radi* kalom, drucič proti demokratom, tret* h"č proti srbskemu narodu, četrtič proti Hrvatom. Še nedavno je njeno glasilo pisalo, da se Slovenci ne morejo pre* dati na milost in nemilost hrvatski go* spodi v Zarjrebu. ki nas v slučaju hrvat« ske republike vprav kavalirsko izroči osamljeni usodi in tTdi soseščini »pri* jateMice* Italije.
Pa rudi ostalo delovanje te stranke od prevrata dalje je ena sama veriga nedoslednega ravnanja, zahrbtnosti ter varenja javnosti z vsemi mogočimi zme^pmi in nesmiselnostmi.
Na eni strani pridiga popolno ah* stinenco napram državi, odreka se vsa* kega sodelovanja na vladi, na drugi strani na dolži državo za vse zlo, kriči o vnebovpijočih krivicah Beograda, o ve^rbstvu in enakih vmiŠljenih nevar« nostih.
Spomladi paktira z nenormalnim demagogom Radičcm in z moralno pre* cej ohlapnim g. Spahom ter hrupno oznanja ustanovitev federaPstičnega b^oka. Par mesecev pozneje pa prireja kralju in vladi prijazne ovacije ter s+ona z eno nogo v vlado.
Dve leti bije ljuti boj z demokrat«
sko stranko, nato se ji v stiski približa, da jo prevari in spelje na led: V dne* vih intimnih razgovorov za opozicijo« naj ni b!ok se bliža radikalom in ponuja svoje izdajstvo.
Klerikalec ostane klerikalec. On si misli: Ako resno grem v opozicij on al ni blok z demokrati, mi ne bo tako lahko gospodariti v Sloveniji, kjer imajo de» mokrati močne čuvarje in postojanke. Zato se dela, kakor bi tega ne vedel. izitjrava demokratsko stranko in se pod roko smehlja radikalom, da mu dovole vstop v vlado, kar bi zanj bila idealna rešitev, ker nima vladna stranka ▼ Sloveniji    nobene    resne postojanke.
gospodarstvu, niti v slovenskem dušev« nem življenju. Odtod tudi ves njihov neuspeh v Beogradu.
Sedaj so na tem, da poizkusijo svojo zadnjo karto. Neuspeh opozici* jonalnega bloka bo njihov neuspeh! Dr. Korošec vodi razgovore. Naj po* kaže vsaj sedaj, da je zmožen premo* črtne politične misli in doslednega cilja.
Ounaisko pismo.
Afera Prašek v Pragi. — Mil ca Vuko~ brankovič,   —   Svetosavska Beseda m •Prosvjeta*.
Na Dunaju, 27. Jan. 1924.
Sedanji predsednik češkega senata g. K. Prašek, bivši avstrijski minister,
predvsem pa nobene močne politične \ je zadnji čas predmet hudih napadov
in unravne osebnosti. Klerikalci bi de* lali po mili volji.
Kar so klerikalci doslej urjanj^i na taktičnem polju, so ponavljali tudi na pro^r a matičnem.
V enem so sicer res ostati dosledni. Namreč v demagogiji in demagoških frazah, kojih namen je preprosto in nerazsodno ljudstvo begati proti Hrva: tom in Srbom, pridobivati mase za gospodarski in politični samomor sepa* ratistične Slovenije. V duševnem o zim pa hočejo vzpostmnti cerkveno-politič* no nadvlado nad posvetnim in prosvets nim življenjem Slovencev. Toda tega frazerskega programa niso nikdar vte* mel jili!
Njihova kritika se je doslej nana* šala in opirala samo na malenkostne pogreške centralne uprave, ki pa izba* inio v prvi vrsti iz n**sodelovt*n *a hrvats skih in slovenskih kraiev, aTi boMe re* čeno. iz nesposobnosti, nemarnosti, iz
in spletk. — Po!?e ga nekake korupcija ske afere z velikim zalogom bivšega špiritovega kartela in nič manj nego — špijonskega zločina proti svojim rojakom v korist Avstrije. — Ali vse vkup ne bo drugega nego grda spletka političnih nasprotnikov. — O špiritovi aferi se veliko govori in piše, ali vse bolj prikrito, da mora nepoučen človek misliti, kdo ve" za kako grde s'cparije gre. — V resnici je stvar precej ncdo'žna. Pivši spiritov kartel je zbral velik fond, ki ga upravlja Prašek 2$o in iz tega zaloga je Prašek pravilno posodil na neko kino-nodjetje primerno svoto in sicer človeku, ki ni nitf PrrHSkov pol'Učni pristal? — In za to toMko pisanj? in kričanja, da mora odsloviti in iztrmrti s pozorišča! — Kaj menite, kaj bi rarc-d:li Čehi s konrncijskirni aferami, ki so 1 bile pri vas doli že neoporečno razkrinkane, a brez daJjšm posledic?
Še bolj v nič se razprši špijon. afe-
pomantkanja nrečanskih političnih in i pa. Dunajska »Pie Sfimde« je trdila, da
upravnih strokovnjakov.
Klerikalci se naravno še niso upali razgrniti pred našimi gospodarskimi krogi, pred našo veletrgovino in indu* striio načrtov, s katerimi bi našim kro* gom dokazovali gospodarske dobrobiti separatistične Slovenije ter gospodar* ske razdelitve JuOoslavije na tri dele.
Tudi nevarnost, ki je baje pretil« slovenstvu od skupne države in od ^kupnega javnega in duševnega življe* nja, je bila prosta zmede in laži. Danes sc splošno priznava, da je slovenstvo izven vsake nevarnosti, da se more še posebej uveliavliati ▼ novi državi ter da ne nomeni drugega, kakor dolžnosti in \*olie do čimvečjega materijetnega in duševnega blagostanja slovenskih oblasti.
Klerikalci so si izmislili svoje pro* grame čisto iz oporiciie do obstoječe večinske državne ideje. Njih teženje nima stvarne rogače niti v slovenskem
so se našli listi Praškovi na kab-'ne'no pisarno, s katerimi ponuja svejo službo In tudi že ovaja prcbiva'stvo čeških mest, da goji revolucionarno propagando; tudi črni dr. Masarvka. ko se ie nahajal še na tedaj avstrijskih tleh. Na teh vesteh ni pičice re^rt^e. »Pmvo I.idu« je pa prineslo neko pi^mo Pra-škovega brata VacJnva na b:v<egr» ravnatelja kabinetne pisarne Shiessla. ki je brez komentarja nerazumlivo. List na dodaja, da je Prašek pornjal svnjr, Špiionsko službo. Ali ker je Vaclav docela neuk Človek, se mora misliti, da je za njim tičal, starejši brat Karel, sedanji predsednik senata. Masarvk j?» baje za vse to fe vede? ko nI ho^d sprejeti Prr* *ka °h novem letu. — Vac^v loži »Pravo Lidu«. kajti on je poclal kabinetni pisarni načrt o federativni razdelitvi države po narodnostih. — Vaclav je namenil narodu svojo jralcnjo sMk, cenjeno na 25 milMonov Kč. in je velik
dobrotnik čeških društev, ne pa neuk človek! — Tako rodi strankarstvo afere, ki se razblinjajo v prazen nič!!
V zadevi Milice V. sta odklonjeni obe prito/'bi in ostane pri obsodbi na 3
-0>fS B3ZS3| A }3J§A 3f f0? J0>J *B)D| |Od U»
ro dvoleten preiskovalni zapor, odsedi Milica na Dunaju še osem mesecev samotne ječe, ki šteje dvojnato, in potem bo prosta Mi'ica se že prpravlja, da ustanovi knjigarno, najbrže v Prajri (?), Denar za njo si je že zaslužila s svojimi spomini »\Vas habe ich dazu zu sa-gen«, ki izhajajo v »8-UTir Rlattu «in jih je baje prodala tudi v Ameriki za 50 tisoč dolarjev.
V »S-U!ir Platrn« je že 15 nadaljevanj. Doslej se §e ni smela dotakniti dogodkov, ki so jo spravili na zatožno klop. Opisala pa je »epopeje svoje ljubezni :c kako je prišla v knjigarno Konecrgen, kakošna je bila njena služba in KaKo je prišlo do prvega poljuba in do popo'ne kapitulacije...
Priznati treba, da ima krasen prl-povedovafcn talent in — jezik v polni oblasti. Čita se res vse to, kakor prijetno pisan roman. Celo duhovita je In na-Irhno mvflnhnjena z opravičljivim sarkazmom. Nič čuda, da je pTnča! »8-Uhr-Plntt« visok honorar; kupčijo je napravil dobro. — Ce!o knjijrar Stfllpnagcl, ki te junak tega čudnega romana, ni na Škodi. Na tisoče radovednežev, posebno »Hackfische«, dere k njemu kupovat, da <ra morda vidijo in občudtrjejo, junaka MiVčinih sanj in hrepenenj!
V snočnjem nadaTjcvanjit točno po-iast?i da je res zadnja potomka zgodovinskega Vuka Drankoviea, — naglasa pa rud?, da jc z^ano prokletstvo le narodna bajka, kajti Vuk n? bil i7d->j->fcc. V narodnem eposu prokleti izdajalec Vuk se je hrabro boril ob boku svojega 'asta. kneza Lazarja, proti Turkom na Kosovom polju. Umrl je v turškem ujetništvu. Njegov sin Pjuradj (Jurij) jc da! nekak povod narodovemu proklefsfvu, ki je ostal kot turški vaz^l zvest SuTej-m-mn, dočm se je knez Štefan Lazare-vtč hote! rešiti teriSkega jnrma. jTfij je bil premagan — in sicer tudi na Ko rovom nolju. A!i leta 14?7. je sedel na de-snot^ki s^ol in vlada! do 14"6 Njccova hči Katarina je vzela IHrika Celjs!-^ga in je stanovnla na gradu pri Ce'ju. M I -lica opravičeno pripoveduje, da je prišel njen rod v rodbinske zveze s nleml-šVimi in vladarskimi hišami v Evropi, celo s Hahsburgovel, Skenderbergom. pod Marijo Terezijo z ita'j'm^kirni rro-fl Amtci. (?to let po prvem Vuku »izdajalcu« je vladal despot Jurjev in vnuk Vuk R ran kovic, ki ga je narod imenoval »Zmaja« aH »zmnja-despota« in sicer na južnem Ogrskem, kamor so
se Srbi preseljevali iz strahu pred Turki (enako Hrvati s Primorja v sedanje Gradišče). Kralj Matija ea jc bogato obdaril. Tako so priAli Brankov čl v 7\ezo z evropskimi dvori. — Praoče Milice se je oženil na Španskem; imel je posestva pri McoKracu in v — Mut-mannsdortU pri Dunajskem novem mestu. Nien stari oče je bil častnik ojrrske nobelgarde, bojeval se je pri Napolju; on in brat Karel sta bla grozna zaprav-Ijivca, da so ju dali pod k ura telo. A!i upravnik je ušel z denarjem v Ameriko. Karel jc umrl bolan na duhu, njegov sin pa, ki je bil pod družni imenom operni pevec je umrl na bolezni v hrbtenici Njen stari oče jc bil ze'o »kaLsertreu« in je leta IS4S. poveljeval meščanski cadi v Alserfcrundu. Oče je umrl na paralizi — in Milica je zadnji potomec in piše spomine, da se celo hladni Amerikanci zanimajo za njell
*
»Svetosavska Beseda« prihodnjo nedeljo v prekrasnem Kursalorni obeta c'a bo v ponos naši koloniji. Udeležba bo velika. Pela bosta tudi oba operna pevca Zec in Battiera. Prvi je znan umetnik, ne tako dalmatinski Hrvat Battiera, ki je na eperi v Dresdnu, zdaj pa gostuje na dunajski operi z vel kim uspehom. Na Besedi bo sviral tamburaški zbor »Prosvjete«, ki šteje 29 svira-čev in je umetniško na visoki stopinji. Pelo bo akademsko društvo »Triglav«. Palje bo pela hrvatska umetnica gospa Bonačić.
»Prosvjeta« priredi 3. februarja svoj
velik koncert in ples. Pel bo prvič ab-?o!viran konservatorist Scmcli, Dalma-t;nec, ki ima krasen plas In pred sebGJ lepo bodočnost na polju operne umet-ncysti.
LJEPIIN JE HOTEL POZNATI MUSSOLEMJA.
— Dunaj, 29. jan. (Izv ) Duna; novrnar Albert Hahle prinhč'.\?e svoj pogovor z Ljcninom iz leta 1922, Ljcnln mu je takrat rekel* Dva človeka sta ki sta se postavila kot naprotnika dmg proti drugemu. Vsak Ima svojo armado. V(*a<;ih bi bilo dobro imeti za pri;atc!ia naHiuiŠega nasprotnika. V nadalmem pogovoru je izrekel Ljcnln žele. da bi rad vide! tega svojega nasorofnika. k! si je znal ustvariti »-t-rinkn in ž mo armado, to je Mussoliniia ki ic antiteza ličnimi Ko ie Lfenin z doseženega svojega viška erlednl nazni. ie v'del požare in vislice. Mnss^linl pn. zrnč n-izni. vidi dobrine, ki i-h je razsefal Naravno, hidi tam teče kri toda samo, kar treba, da se v^tvari ?d?al.
25
borbi z dvema
q, on Đvestađ:
2)ama v
»V vsakem človeškem življenju so pač tajnosti.« je mrmral policijski poročnik Nobena pametnega beseda mu ni prišla na misel. — V resnici je bil vedno bolj zmeden radi njenega zaupanja.
»Morda so resnične vaše besede.« je dejala »in sedaj ste se pač prepričali, kako resna ?e moja tainost. Seveda sem uverjena. da ste moj prijatelj in da to. kar sem vam povedala, ostane med nama.«
»V tem oziru nama ni treba Izgubljati besed.« je naglašal policiiski poročnik.
»Samo to vam lahko povem, da je v mojem živlieniu neka tajnost, o kateri moj mož ne ve ničesar. Nisem bila vedno takšna, kakor sem danes. Srečan:e z banditi me je spomnilo na nekaj, o čemur sem mislila, da je že zdavnai pokopano. Toda končno pač vsakogar pozovejo na odgovor za njegova de'ania. Moia ura je sedaj napočila. No, udarce usode bom znala prenašati. Dve leti sem bila omozena in ves ta čas je bilo moje žlvbeme mirno in srečno. Ničesar si nimam očitati, svoiemu mozu sem b:la vedno zvesta žena. Imam malo dete. ki ga Tubim nadvse na svetu. Morda bo ta ljubezen zame pogubna. V teh letih nisem imela nobenega sovražnika. Sedai me pa zopet obkrožajo opasni In brezsrčni sovralnikLa \ _
»Saj imate tudi prijatelje.« ie pripomnil policiiski poročnik, »prijatelje, ki vas bodo branili do zadnjega zdiha.«
»Odslej bo zelo nevarno spadati med moje prijatelje.«
»To me ne straSi.«
»To naj vas straši! Prav o tem hočem z vam« govoriti Morate se delati, kakor da bi ne bili videli današnjega sestanka. Delati se morate, kakor da bi iaz ne bila nikdar z vami govorila o tem. Ako me sedaj zapustite, si morate misliti, ka^or da bi ne bili prav ničesar videli in prav ničesar slišali.«
»Toda jaz sem policist. Ali tudi ne smem vedeti, da se zadržuje oni opasni zločinec tu v bližini?«
Presenečeno ga je pogledala. »Kako naj to veste? Saj vendar niste ničesar videli AH mi hočete to zanesljivo obljubiti?« »Da--a.«
»Ako bi ne bila tako zelo prepričana, da ste moj prijatelj in da boste držali svojo obljubo, potem bi vedela za drugo sredstvo, da bi vas prisilila k
molku.«
»In kakšno sredstvo je to. fosna Sonja?«
»Treba mi Je samo stopiti k moiemu sovražniku, in mu reči: V sobi St. 26 v hotelu »Trlnakriii« stanuje človek, ki te ie videl. To bi zadostovalo «
»Ti,« je z veliko resnostjo dejal poročnik, »ali se tikate z vlomilcem?«
»Da,« je odgovorila gospa Sonja.
XVL POGLAVJE. Zadnle srečanje.
Težko ie bilo policijskemu poročniku, da bi se pomiril z mislijo, da se je treba posloviti od fcospe ?onje. Toda po zadniem svoiem razgovoru ž nio »e uvidel. da ni bilo drugega izhoda. Zadnje besede, ki mu iih je rekla, so bile:
»Zanašam se na Vas; ako ne odporujete, bom predvsem nesrečna jaz. pa tudi vi sami.«
Tako jc ohliubll. da odpotute. da ne ho več mislil na čudni sestanek, to se pravi, obljubil je to vedel pa je obenem, da ne bo mogel ostati mož-beseda Zaveda! se ie, da so bili doživi a ji zadniih dveh dni dogodki, kakršnih ni doživel svoie žive dni. In vedel je, da se ne bo nikdar mogel odkrižati misli na gospo Sonlo m nieno zagonetno zaupnost z trozmrn vlomilcem. Predno pa ii je vse obliubil. ie stavil pogoj, da jo sme videti še zadnjikrat. Ta zadnji sestanek pa je zanesel v nicgovo dušo še večji nemir, ker je dobil siguren vtis. da se je med tem med njo m zločincem zopet dogodilo nekaj čisto posebnega.
Sestal se je z nio pri čaumki ob 5. v pnlmskem vrtu hotela »Trinakriie«. Pustila je moža doma. ki se je jel zopet izčrpno zanimati za akte obsežne posestniške afere.
»Ali ste že pripravljeni na pot?« je vprašala nervozno.
»Pripravben sem.« je odvrnil »vendar pa Š3 vedno upam. da mi v zadnjem trenutku še sporočite, naj ostanem.«
»To je popolnoma nemogoče. Vstrn'am na tem. da morate odpotovati. Ne bom preje mirna dokler ne bom vedela, da ste na varnem v svoii domovini.« Poročnik je pozorno motril mlado damo.
»Videti ste silno prestrašena in nervozna « je deial, »prepričan sem, da se je zopet nekaj prisodilo.«
»Prav pravite!«
»Kaj se je Vam zgodilo?« »Dobila sem grozilno pismo.« V velikih skrbeh je poročnik zmajaj z glavo. »Vidim, da ste zelo nesrečna.« je pripomnil. »Mesto da me pošiljate proč. bi bilo bolje, da bi me pridržali tu kot svojega zaščitnika.«
Postala je zelo resna in Je nemo zrla v daljavo »Res je.« je tiho doiala. »morda imate prav Morda bi potrebovala pri atelja in zaš'ltnika. Za enkrat pa bi vsak prijatelj, ki bi poskuSal mene ščit'*' spravil v naivečjo nevarnost tako sebe. kakor men Ne, Vi morate proč. Vi morate — sicer pa tudi Iju bim svojega moža.   On ie močan in vpliven in mc lahko ščiti, ako se mi kaj prigodi. On je tudi prvi poklican v to.« v
»Ali ste svojemu možu kaj povedali?« je vpra-[šal poročnik,
s*ran 2
»SLOVENSKI  NAROD«,  dne 31. farmarja l»4
*1r\. 20.
Parlamentarna situacija.
Generalna debata o proračunu. — Taktika Jugoslovanskega
kluba. — Laviranje klerikalcev. — Opozicijonalni blok.
— Beograd,  dO.   januarja.   (Izv.)   (Okati, ki so Jlb ie do zadnjega
VčcrajSnja seja narodne   skupSčine je I vzdrževali Klub Ima začeti ▼
pričela razpravo o državnem proračunu ----- *   *     — "
za leto 24'25. Ves čas seje so se čitala poročila finančnega odbora in sicer poročilo vladine večine in odvojena mi-ŠJjenia vseh opozicijonalnih klubov. Na današnji plenarni seji se prične generalna debata o proračunu. Vsi plenarni klubi porabijo priliko, da se udeleže velike politične debate o zunanjem in notranjem položaju naše države, kar je vedno običajno pri proračunskih debatah. Te razprave bodo gotovo trajale skoraj mesec dni.
Generalno debato o proračunu bo danes otvori! finančni minister dr. S t c-jadlnovič z zelo obširnim elrspoze-iem o naši finančni politiki. Za ta eks-9oze vlada že sedai danes dopoldne veliko zanimanje. Finančni minister namerava v svojem govoru začrt*>*! načine fn bistvene smernice svoje finančne politike obenem bo podal rudi nekak zgodovinski pregled o uspehih dosedanje politike od začetka našega ujedinjenja. Za generalno debato se pripravljajo tudi vsi parlamentarni klubi, ki so na včerajšnjih seiah nosvetili večji del razpravam o proračunu.
Med vsemi klubskimi se'aml je bila naibolj zanimiva seja Jugoslovenskega kluba, na kateri so bili skorai vsi poslanci prisotni. Sefa je tra^a od 17. do 19. pod predsedstvom dr KoroSca. ki je včeraj prispel Iz Ljubljane. Dr. Korošec je poročal svojemu klubu nai-pre;e o sestanku federalističnega bl«~»ka v Zagrebu, o sklrpih tega bloka, kakor tudi o seii glavnega odbora SLS v LlubVanl. Poroča! ie rudi kratko o notranji in znnaniepolitlčm situaciji kakor tudi o nadal'ni parlamentarni taktiki, nagibajoč, da se g?avn? strankin odbor popolnoma sfrmla z nlegovo d«s«*-ttanfo politično In parlamentarno taktiko ter mu Je da? nada?*«* navodTa v smeri, da defrde Se n«d«?je za ustvaritev oTK>z?c5soriafnetra bloka, toda vsa ta ake"5a se Ima gibati v okviru strankinega staroga, kl le avtonomlst'cen.
Na seji je dalje sprelel Jngosloven-ski klub na znanie PuW2lto bunlevške-ga poslanca Blažka R a i i 6 a o bunjev-5M strank? U se ima v bodoče nazvati »avtonomi^tična stranka Voivodinec. RazmotrivajoČ zunanjo in notranjo vladino politiko je klub sklenil, da se vsi člani kluba udeleže posamno generalne debate. Za glavna govornika pa sta določena dr. K u I o v e c kot politični in Vladimir P n § e n j a k kot gospodarsko-ftnančni referent. Vsi ostali člani pa imajo kot rezerva poseči v debato.
— Beograd, 30. januarja. (Izv.) O včeraisnij seji Jugoslovenskega kluba Je Vas* dopisnik Iz zelo zanesljivega vira dobil informacije, da so poslanci Sl.S dO danes lavirali med opozicbonalnim blokom in pa med radikalno vlado in da njih stališče glede parlamentarne taktike se ni popolnoma jasno in razčiščeno. Po dali?! debati je bffo v klubu sklenjeno, da se prekinejo vse zveze z ra-
tu ostro borbo proti radikalni homogeni vladi ln se pridružiti ostalim opozlcljo-nalnhn skupinam. Dr. Korošec ima pooblastilo, da nadaljuje pogajanja glede ustvaritve opozicijonalnega bloka. Splošno pa vlada proti jugoslovanskemu klubu v parlamentu veliko nezaupanje. Dr. Korcšcc sicer zatrjuje nekaterim političnim faktorjem, da ima sigurne in kar je največ vredno, pismene garancije radičevcev, da mu dajo na razpolago okoli 40 svojih poslancev v svrho strmoglav ljenja radikalskega režima. Korošec pa je obenem omenjal, da sedanji moment ni ugoden za to akcijo. Na njegovo željo imajo priti Radićevci v Beograd takoj, ko bodo vsa posvetovanja in vsi razgovori z opozicronalnimi skupinami perfektni in ko bo rešeno g-avno vprašanje, kaj ima delati opozi-cijonalni blok po padcu radikalne vlade. To vprašanje je postalo bistveno m načelno. Dr. Korošec je zelo optimističen in je mnenja, da se bo dosegla popolna soglasnost o čisto konkretnih vprašanjih, kakor tudi o vprašanju programa opozicijonalnega bloka glede padca radikalne vlade. Glavno ie dr. Korošcu to. da ne dobijo za bodoče volitve radikali mandata.
Na grožnjo radikalov, da ne bodo verificirali radičevskih mandatov, odgovarja dr. Korošec, da ima opozicija za to grožn'o prav izdaten protilek. Opozicija bo znala to grožnio primerno parirati. Če ne bodo radikali hoteli verificirati Ra<ficevsklh mandatov, tedaj bodo vsi opozTcijona1ni poslanci, poštene? SLS. rmisfhnaut, demokratje In zeml'orađniki demonstrativno zapustili skupščino, tako onemogočili kvortim ter prfam radikale k verffikacdl radičevskih mandator.
Iz sedanje parlamentarne situacije je očitno in sigurno dejstvo, da opozi-cijonaJne skupine ne bodo delale nlka-kih parlamentarno-tehničnin težkoč za rešitev in sprejem državnega proračuna 1924/25. Državni proračun je treba sprejeti z vidika državnih interesov in rednega funkcioniranja državnega aparata in namerava opozici a šele proti sedanjemu režimu nastopiti ob priliki predložitve italijansko - jugoslovanskega sporazuma v ratifikacijo.
Tudi zemljoradniški klub je imel daljšo sejo, na kateri sta poročala o parlamentarni situaciji Voja Lazič in Jovan Popovič. Sklenjeno je. da se zemljoradniški klub polnoštevilno udeleži generalne proračunske debate.
Z ozirom na parlamentarno taktiko opozicijonalnih strank je radikalni klub sklenil, da se proračunske debate udeleži v čim manjšem številu poslancev ter je svoje govornike omejil na minimum, po večini bodo govorili samo poslanci strokovniaki. ki bodo branili sedanjo finančno politiko vlade in zavračali opczicijonalne očitke.
Do danes je h generalni proračunski debati prijavljenih 30 govornikov.
Pašic
v#f o pomenu sporazuma.
Odhod jugoslovanske delegacije. — Značilne izjave naših državnikov in Mttssolinija.
G. Pašić upa, da se bo sporazum v
—- Beograd, 30. jan. (Izv.) Današnja »Politika« priobčuje izjavo g. Paši-ća. ki jo je dal njenemu rimskemu dopisniku o pomenu sklenjenega sporazuma z Italijo. G. Pašlč je izavil:
»Smatram, da fe sporazum % Ital^o dobro dalo in sem srečen rad) zaključka tega sporazuma. Pcpre?e smo se počutili tako, kot ob potresu. Ljudte ro se tudi bal! novega potres*, še hujšega, kakor ie bt! oni na Japonskem.
Naša dolžnost ie b^a, da pomirimo dahove v Evropi, ker le naša žefta, da Sivino v miru. Nas* clfi je mir.
Mislim, da smo odstranili vsa ne-sporazumbenja. za katera ni bilo nika-kega razloga. Odstranivši nesporazum-Ijenja. smo gotovim ljudem odvzeli vsako nado po spremembi ustvarjenega reda ter smo pojačali upanje v mir in stanje, ki je sedaj ustvarjeno v Evropi. Doslei se ie v Inozemstvu jačalo sipani« v spremembe ln so se širila v z^etnMenja, a sedal smo storili to, kar je velevala naša dolžnost.
Mi smo poskrbeli in smo se pobrigali, da smo preprečili potres okoli nase države. Vse smo storili, da ohranimo red. Mislim, da smo dali dovolj dokaza o naši dobri volil, da hočemo pomiriti Evropo, da hočemo ohraniti mir. čeprav so gotovi liudie želeli da gre stvar druga pota, čeprav so želeli gotove spremembe, ki jih mi odklanjamo.
Sporazum z Italijo Je bH sklenjen % odobrenjem FrancFe. — Sporazum vsebuje potrebne garanc'Je za ohranitev miru z državami okoli nas.
Olede svojega obiska v Vatikanu je Pašić izjavil, da je jugoslovenska delegacija storila svojo dolžnost napram sv. Očetu Govorili smo ž njim o konkordatu, tokrat ga še nismo mogli skleni«, ker se morajo še nekatera verska v naši državi rešiti in urediti.
Beogradu   brez vsakih ovir ratificiral.
Kakor javlja današnje »Vremec, se ima ratifikacija sporazuma o Reki predložiti narodni skupščini v nalcrajšern ča«u in bo na prvem mestu dnevnega
rCđaL Rim. 30. jan. (Izvir.) SnoCI so bdi podpisani še nekateri paralelni protokoli glede Reke in reškega pristanišča, Snočl ob 21.30 sta ministrski predsednik g Pašlč »n zunanji minister dr. Ninčič odpotovala iz Rima. Na kolodvoru se Je od obeh jtieostvenskih državnikov prisrčno poslo-vH Mussolinl. S Pašičem se Je italijanski premier skoraj četrt ure zelo intimno raz-zovariflt. Jugcsiovenska delegacija ostane nekaj čas« v Florenci in v Trstu se zadrži nad dve url.
— Rhn. 30. ;an (Izvir.) Kot razlog zakasnitvi odpoiovsnja iz Rima navajajo okolnost, da se le hotel g. Pa^č nekoliko oddahniti Snočj je bila še seja strokovnjakov. Na tej seji je bil dosežen sporazum v raznih točkah glede Reke. Pašič Je bil napram vsem novlnarem telo rezervlraa !n skoraj nepristopen. Zunanji minister dr. Ninčič in tudi italijansko zunanje mlnstr-stvo izjavljata, da so vesti jugoslovenskega tiska o vsebin' prijateljske pogodbe v glavnih točkah resnične. Besedilo pogodbe se je v zadnjem času toliko spremenilo da traja pogodba 7 let na pa 5 let. kakor je bilo prvotno javleno.
— Rim, 30. Jan. (Izvir3 Sooča ob 16. sta g. Paši* tu dr. Nioeic v palači Chlgl sprejela zastopnike rimskega m inozemskega tiska. V kratkih Izjavah sta naglaaaJa zadovoljstvo nad sklenjenim sporazumom in da tvori ta sporazum temelj za razvoj prijateljskih odnolajev med Italijo m Jugoslavijo m da bo imel sporazum tudi znaten vpTtv na mednarodno situacijo Evrope. Zunanji minister dr. Ninčič Je izjavil, da bo sporazum o Reki predložen beogradski skupščini v ratifikacijo, takozvani pakt • prijateljstvu kot izključno politični dokument pa ne potrebuje ratlflkacje, temveč
v
Od italijanske strani se izvrši ratifikacija sporazuma o Reki m o prijateljstva potom kralkvcga dekreta« ker je parlament raspuices.
— Rku, 30. jan. (Izviri Včeraj pop. je državni tajnik kardinal O a s p a r r 1 v jugosl o venskem poslaništvu v Vatikanu vrnil obisk Pašiču m Nlnčfču.
— Rim 30. jan. (Izvir.) Rimski »Tribuni« je rz javil zunanji minister dr. Ninčič:
»Jugoslovenska delegacija se vrača v Beograd zelo zadovoljna radi sklenjenega sporazuma z Italijo. V Rima sklenjeno prijateljstvo Je smatrat! ga srečen začetek ?n za s gureu temelj v aadaOnem razvoju novih srečnih zvez med obema državama v bodočnosti. Ta pakt vsebuje pakt prijateljstva med obema narodoma.
Ministrski predsednik ie b3 napram novinar jem skoraj nedostopen. Nekemu novinarju, ki te vedno silil do rtega. je lakonlčno na njegovo vizitko napisa!: »Pri nas v državi Imamo pregovor: Dober sosed velja toliko, kakor dober brat!«
MEJE OKOLI REKEL
— Rim, 30. januarja. (Izv.) Glavna določila obeh sporazumov stopi'o v najkrajšem času v vellavo. Po informacijah Vašega dopisnika teče meja med Jugo«!avfio in ftalno okoli Reke približno tako, da je zelo ozek koridor določen med Reko in Istrijo. Širok je približno 1 km. Naši državi bodo prinadle vasi PiJepiči. Dolci in Podbreg.
— Rhn, 29. januarja. (Izv.) Po doseženem sporazumu o Reki ima pripasti Jugoslaviji poleg Baroša, Bankina in Delte tudi še 5 malih okoličanskih vasi in okoli 500 hi$, ki sedaj spadajo pod corpus separatum in štejejo okoli 3000 prebivalcev. Rešiti kolodvor se in-t ernaci "ona Uzi ra,
GENERAL BODPERO POSLANIK V BEOGRADU.
— Rim 30. jan. (Izvir.) Jttgoslovensko delegacUo spremlja na povratku general Bodrero, ki Je imenovan za italijanskega poslanika na našem dvoru. Mussolfni je žzjavH rimskemu dopisniku »Vremena«- o sporazumu takole:
•Zelo sem zadovoljen fn upam, da bo ves svet uvtdel korist sklenjenega spora— suma. Kor st sporazuma tiči v tem. da smo sedaj odstranil! vse, kar nas Je delilo, po-ložIvSI temelje za boljšo bodočnost. Sporazum al samo, kakor Je to Izjavil beogradski poslanik Zedinieulh ameriških držav, največji zgodovinski fakt po vojni, marveč Je obenem rudi element splošne varnosti. Občudujem neumornost n ener-rfjo g. Pašiča, katerega osebno poznati sess bil zelo srečen,
Senzacijonalna vest o radikal-skih pogajanjih z Radićem.
— Beograd, 30. januarja. (Izv.) Iz Zagreba prihaja poročilo, da so v zadnjem času radikali, ko so se vodila pogajanja za sestavo opozicijonalnega bloka, stavili vodstvu stranke HRSS konkretne predloge za nadaljevanje pogajanj in za sporazum. Ta ponudba ;«e dala povod, da je HRSS sklenila odposlali na Dunaj posebno delegacijo, da o tej ponudbi poroča Stjepam Radiću. V to delegacijo so bili n.-minirani dr. Kosu. tić, dr. Lorković (Hrvatska zajednica) m še neki član Raćičeve stranke. Delegacija je dobila nalog, da mora takoj odpotovati. V političnih krogih smatrajo, da se ima izvesti pomirjenje med PaŠićem in Radićem in da se na ta način prepreči sestava opozicijonalnega bloka.
— Zagreb, 30. januarja. (Izv.) Suoči so odpotovali na Dunaj dr. Košutič, dr. Lorković m Mikić. Po zatrdilu nekaterih RadhSevcev vodstvo Radlčeve stranke odklanja vabilo, da pridejo Ra-dićevi poslanci v Beograd.
— Zagreb, 30. januarja. (Tzv.) Hrvatski politični krogi sprejema'o s skepso vesti o ponudbi, ki so jo stavili radikali Radiću za sporazum. Radićcv-ci so bili za sporazum pod pogoji, da sc ustavi parcelacija Hrvatske, da sc razpišejo nove volitve m da se vlada rra Hrvatskem prepusti članu hrvatske zaiednice.
SEJA JUGOSLOVENSKEGA KLUBA.
— Beograd, 30. januarja. (Izv.) Današnja »Politika« javlja o snočni seji Jugoslovenskega kluba tole informacijo: Jugoslovenski klub Je snoči imei pod predsedstvom posL Sušnika plenarno sejo. Dr. Korošec, ki je prispel iz Ljubljane, Je poročal o zborovanju zastopnikov federalističnega bloka prosio soboto v Zagrebu. Med velikim odobravanjem poslancev Je dr. Koro* šec sporoči, da Je na tem sestanku bito dano od strni Radlčeve stranke načelno privođenje, da pridejo Rađićevl poslanci ▼ Beograd, da se najde is sedanje težke politične situacije izhod. Istočasno je drJKoroŠec poročal o konferenci strankinega vodstva v Ljubljani, ki se Je vršila v nedeljo In v ponedeljek, aa kateri Je poročal o zborovanju v Zagrebu m o politični situaciii v Beogradu. Na tej konferenci Je bilo odločeno, da more stranka sodelovati vsak čas v vsaki stvari za novo politično situacijo, toda v okviru strankinega programa, Dr.  Korolčevo  poročilo ie bilo
odobreno. Pogajanja za ustvaritev skupnega opozicijonalnega bloka so tre-notno zastala, ker je dr. Spaho odpotoval v Sarajevo.
PARLAMENTARNA KONTROLA O FRANCOSKEM POSOJILU.
— Beograd, 30. januarja. (Izv.) Prancosko posojilo je biio v narodni skupščini z vladino veČino odobreno in sprejeto. V zadn em momentu je vlada skušala pridobiti iz zunanjepolitičnih in finančnih razlogov opozicijo za to, da bi glasovala za posojilo. Vlada je bila prvotno proti parlamentarni kontroli in ie pokazala vso svojo nerodno taktiko, ko je v finančnem odboru odklan'ala parlamentarno kontrolo glede izdatkov iz tega posojila. To je napravilo v inozemstvu neugoden vtis in je osobito Anglija zelo sovražno nastopila proti naši državi. Današnja »Samouprava« skesa upravičiti francosko posojilo, dokazujoč, da to poso iio ni bilo na Francoskem vzeto v kake agresivne svrhe, marveč ima samo namen našo državo ohraniti na polo7aiu. da ie oripravl'ena za vsak razvoj dogodkov v Evropi Oboroževanje naše vojske se bo vršilo v okvirju pogrodbe Društva narodov ln ima oboroževanje naše vojske popolnoma defenziven značaj. Na drugi strani pa glavni organ demokratske stranke »Demokratii?.* nava'a razloge, zakaj je demokratski parlamentarni klub glasoval proti zakonu o poso ilu. Glavni razlog je ta. ker vlada ne zaupa popolnoma narodni skupščini, katere ni hotela obvestiti o samih pogojih posojila, kakor tudi ne o deta'lth pogoiev garancij za to posojilo. To doVaznie posebno deistvo. da vlada ni hotela objaviti pogoiev o posojilu francoske republike. Vlada tudi ni hotela spreieti z**»feve opozicije po parlamentarni kontroli.
Vesti iz Italije.
Mtissolinijev govor k volitvam. — Mvssolini daruje Reki pero, s katerim je bil podpisan sporazum.
— Rim, 29. jan. (Izv.) Mussolinl }e na zborovanju velikega fašistnvskega sveta razvil volilni program fašistovske Stranke. Njegov govor je bil zelo dolg. zahteva od stranke resno disciplino ln volana kampanja se ima pričeti z največjo resnostjo, ker bodo predstoječe volitve im~ie lahko najdalekosežnejŠe posledice. Fašistovska stranka odklanja vsako volilno-politično zvezo s starimi strankami, pripravljena pa je vpisati na svojo Ksto može vseh strank ali pa tudi nobene stranke, ki so po svoji preteklosti in sposobnosti pripravni, da koristijo narodu. Sprejeta je bila slična resolucija. Mussolinl je proslavljal fašizem, ki je sicer tipično italijanski pojav, pa se je razvil v svetlo svetovno žarišče. Vsa Evropa je pozorna na italijanske volitve. Palača Venczia je bila polna fa-sistovskih odposlancev, zunaj je stala Ogromna moc^ca. Velikanske so bile ovacije Mussoiiniju. — G i u r i a t i je govoril med drugim o jadranskem miru, problem je bil ta, ki so ga kvarile prejšnje diplomatične zmote. Kar je bilo motroče rešiti, se je rešilo. Odprta pa je sedaj Italijanom velika pot. po kateri treba korakati »po italijansko«, Cor-radini je nasvetoval fa^stom. da naj bodo močni, nikakor pa ne nasilni. Ne smejo pozabiti, da je fašistovska sila duševnega značaja.
Mussolini je danes sprejel zastopnike reške kolonije v Rimu in določil, da se izroči dr. Anfoniju, ki je vodil odposlanstvo, zlato pero, s katerim je bila podnisana pogodba med Italijo in Jugoslavijo in katero se bo hranilo kot zgodovinska dragocenost na magistratu na Reki.
INTERNACIONALIZACIJA REDKEGA KOLODVORA.
—. Rim, 30. jan. (K.) Včeraj je hnela mešana komfstja tri seje, katerih se je udeleževal tudi zunanji minister dr. Ninčič. V slavnem je bila razprava o reškem pristan Ojea rn o hitemaciionallzacii rešKesa kolodvora. Urejeno je vprašanje razdelitve reškega pristanišča. Zunani minister je IzjavU, da ne bo prijateljski sporazum predložen nirodni skupščini v ratifikacijo, marveč bo odobren od N?. Vel. kralja. Sporazum o Reki bo začetkom februarja predložen beogradsk] narodni skupščini.
SPREJEM JUGOSLOVENSKIH NOVI-NARJEV.
— Rim, 30. januarja. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Mussolini sprejel zastopnike Jugoslovenskega tiska. O nastopu jugoslovenske štampe se je zelo laskavo izrazil. Mussolini se je tudi zelo zanimal za to. Če I« morebiti prisoten kak novinar m Ljubljane ali Zagreba.
VELTK POTRES V ZADRU.
— Rim, 30 jan. (K.) V Severni Italiji je nastopil hud mraz. V Milanu le znašala temperatura 9 stopinj pod ničlo. V Zadru le bU veeral ob 9.4» močan potres, ki H med prebivalstvo« povzročil velike paniko. (Ole« vest dr. Belarja med dnevnimi novicami — Uredništvo).
VREMFNSKA NAPOVED.
— Dona J. 29 jan. Uradna napoved za 30. mn.. Prerefno jasno, čez dan talno ta
MACDONALDOVA ZUNANJA POLITIKA.
Nemčija in Rusija v krogu evropskih držav.
— London 29. jan. (Izvir.) Vsa anzTc-ška javnost z napetostjo pričakuje prvih korakov, k* tih namerava storiti Macdo-nafdova vlada v mednarodni politiki. Delavska vlada stoji na sta'"sju. da je Evropi nujno potreben mir in sodelovanja vseh njenih narodov m da morajo biti odstranjene vse ovire, ki so dnseda: srale na !>oti h eosT>odarski in politični konso'da-c!j! posamnih držav. V ta namen namerava Macdonnid posredovati pri vseh državah, dd se čimprej skliče evrop konferenca Načrt za to konferenco imA Macdonaid že prrpravljen. Udeležili naj bi bi se je tudi Nemčija m Rusija, kajti Macdonaid je prepričan, da v Evropi ne bo miru in napredka, dokler bo vladalo med njo ln tema dvema državama tako nn^e to razmerie. Ta velika konferenca naj bi rešila vse doslej nerešene mednarodne probleme med n.'rmi zlasti vprašanje reparacij in priznanja sovjetske Rusije. Važno vlojro bo Igralo na konferenc; rudi vprašanje Društva narodrv, ki jca hoče Macdomld znatno Izpopolnit'*. T« mednarodna institucija mora po ntezovem mnenju postnti edino kompetenmo rnzsod šče. ki bo odločevalo o vseh bodočih mednarodnih sporih.
KONEC STAVKE VLAKO-VODIT NA ANGLEŠKEM.
— London. 29 januaria. (Reuter) V mezdnem sporu viakovodij je prišlo do sporazuma. Pohoti ureditve so bili sprejeti in sklenjena obnova dela. 480 brzojavk Je bilo nemudorr.a odposlanih na pr>s«mne Stavkujoče odbore. Upajo da bo 5e dane« zvečer proinet popolnoma normalen.
Pnllflrne vesti.
= Iz   Narodne   napredne stranke.
Snoči je imel širši tzvrsevalni odbor NNS sejo v gostilni pri »Šestici« na Dunajski cesti. Seje se je udeležilo samo 16 odbornikov. Predsedoval jc dr. R a v-nihar. ki je poročal, da je dr. Tril-ler od'ožil mesto strankinejra predsednika, ker mu preobilica poslov ne do-puSča. da bi se še nadalje aktivno udeleževal političnega življen a. Odstop dr. Trillerja je napravil na vse navzoče skrajno mučen vtis in je bil prejet na znanje brez debate. Nato je dr. Ravni-har poročal o vprašanju ljubi lanskega mandata. O tem se je razpredte dal*ša debata, ki sta se jo med drugim učit -ležila tudi ks. Viktor Meden in dr. R -man Ravnihar. Oba sta zastopala mnenje, da bi bilo za stranko najbolSe, ako se fuzi onira z radikalno. Nekateri dru-)Ti odborniki so zastopali nasprotno mišljenje. Ker se ni mogla doseči soglasnost, sc je končno sklepanje o tem vprašanju preložilo na eno izmed prihodnjih sei.
= Konferenca federaFstlcnejza bloka V soboto se ie v Zagrebu vršila konferenca federalističnega bloka, katere so se udeležili dr. Korošec v imenu Jugoslovenskega kluba, dr. Spaho za Jugo-slovensko muslimansko organizacijo in predsedstvo HR?5. Na tej konferenci ie podpredsednik HRSS dr. Maček poročal najprej o sklepih plenarne seje vodstva dne 13, t. m. ter o sestanku, ki ga ie imel nedavno s Stjepanom Radićem. Po tem poročilu odobrava Radić dosedanje delovanje HRSS v smeri ustanovitve opoztciionalnega bloka ter se strinja z akcijo dr. Korošca in dr. Spahe. Radić je dal predsedstvu HRSS vsa potrebna navodila in pooblastila, da sodeluje pri bloku, da zruši sedanjo vlado in da ustvari nov volilni kabinet. Nato sta dr. KoroSec in dr. Spaho poročala o parlamentarni situaciji ter o svoji akciji za ustanovitev opozicijonalnega bloka. Pri demokratih sta opazila dobro vol o ter sta z njimi dosegla tudi načelen sporazum. Po IcrajSi debati je vodstvo HRSS pooblastilo dr. Korošca ln dr. Spnha. da nadaljujeta z akcijo in da ustanovita podrobne pogoje opozici;or:?lnega blok:i. Kadar bodo ta poga;ania zaključena, se vrneta dr. Korošec in dr. Spaho v Zagreb. Na novi seji federn!ističnega bloka se bo nato končnoveljavno sklepalo o akcijskem programu opozlcflonalnejra bloka. Tekom cele razprave je vladalo glede vseh zunan e- in notranjepolitičnih vprašanj popolno sogTasie. Predsedstvo HRSS se je tudi pridružilo stališču dr. Korošca glede sporazuma z Italijo. O seji sami se ie izdalo nastopno poročilo: V soboto, dne 26. t. m., so se zbrali v Zagrebu v prostorih HRSS predstavniki hrvatskega narodnega zastopstva s predstavniki slovenskega zastopstva in hrvatske muslimanske organizacije. Razpravljali so o sedaniem političnem položaju. Dr. Vladko Maček je poročal o sklepih zadnje se*e hrvatskega narodnega zastopstva 13. januarja 1024 in o svojih razgovorih s predsednikom hrvatskega narodnega zastopstva Štefanom Radićem na Duna u. a gg dr. KoroSec in dr. Spaho o parlamentarnem položaju v Beogradu. Tudi na tem sestanku so ugotovili popolno soglasje v presoji notraniih in zunamih političnih dogodkih. Sklenili so, da se akciia za zrušitev sedanjega režima nadalmie a vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ta akcija te okrepliena s tem. ker ima predsedstvo hrvatskega narodnega zastopstva po sklepu zadnje seje v taktiki po-
•SI OVCNSK l   NAROfl«  dne M. januarja 192».
polnoma proste roke. — Zadnji stavek tega komunike a. ki govori o »svobodnih rokah v taktiki HRSS« tolmačijo zagrebški politični krogi tako. da pomeni sklep HRSS. da v ugodnem trenotku pride v parlament. Na eni prihodnjih sej se že določijo poslanci, ki na poziv fe-deraPstičncga bloka odidejo v narodno skupščino.
= Evropski tsk o LJenlnovl smrti Vsi francoski  listi  so  prinesli daljše uvodnike o smrti Ljenina. Večina listov se vprašuje, kakšne posledice bo imela Ljeninova smrt na rusko politiko. »Ere Nouvelle« domneva, da utegnemo biti priče podobnega pojava, kakor je bil pri delitvi države Aleksandra Velikega. O Ljcntnu pravi, da bo vel:al v zgodovini za moža. ki je izvršil veliko delo, pa tudi za moža. ki ie zadavil   svobodo v Rusiji. — Pertina* piše v »fZcho de Pariš«: Dasi je bil Ljcnin sokrivec Hohen-zollemcev. vendar je bil od njih ogoljufan. — »Humanite« proslavlja delo velikega mrtveca ln pravi,   da   ga mora Imeti v hvaležnem spominu proletarijat vsega sveta. — Angleško časep-sje. Časopis »Times« piše v uvodnem članku, da je bil Lienin bol'šsvištvo in boPševi-Jtvo   je   bilo Ljenin.   —   List »Dailv News« pravi, da se Ljenin smatra za ustanovitelja nove Rusie   ki hrani v sebi zarodek možnosti, kakršnega stara Rusija ni nikdar imela. — Časopis »Dai-hr Chronicle« piše, da je Ljenin dosti dolgo živel, da bi bil spoznal, da nicgo-ve teorije ni mogoče uresničiti z diktaturo. —   Porjskl t"sk.   Pri posmrtnih spominih,   posvečenih Ljeninu, pišejo poljski listi, da se jc Ljenin koncu 1 191 n z vsem   svoilm   revolucijskfm štabom nastanil v Krakovu.   Avstrijska vlada je že tedaj pričakovala vojne z Rusijo ter je puntarsko delovanje v Galiciji trpela. Lienin je navezal v Krakovu, stike s poljskimi tajnimi vojaškimi organizacijami,   ki so se pripravljati na vojno proti Rusiji. V Ljcninovem in Zi-novl»enem stanovanju v Krakovu je poslovala puntarska tiskovna pisarna. Socialistični poslanci v ruski dumi so dostikrat prihatali v Krakov, da so dobili od Ljenina potrebna navodila. Polcteu-ske mesece jc Ljcnln preživel zmeraj v Zakopanih, kjer se je mudil mesec dni pred vojno. Tisti dan, ko je bila vojna napovedana, jc bil Ljenin na ukaz mestne oblasti aretiran,   alt   na brzojavni migljaj z Dunaja nemudoma izpuščen iz ječe. Avstrijska vlada ie dovolila Ljeninu. da se preselil v Svlco, k'er je ostal do L 1917. — Nemški tisk. Časopisi so prinesli dolge kolone o TJeninovl smrti. »Vorw3rts« piše: Ljenin je bTl žefezna metla velike kmetiške revolucije, ki »e obračunala s federalizmom, aH pri tem nI pokazal  novih  potov socijalizmu. Prav za prav je uničil začetek ruskega delavskega gibanja ln s sovražnim bo* jem  proti  mednarodni socijalni demo* kracHl je oslabil fronto dclovskega gibanja v vseh deželah zapadne Evrope _ V Voss. Ztg.e pravi poznavalec sovjetske Rusie, da zdaj napočijo kritični časi. Razpon radikalizma z revizionizmom se vrše bolj ognjevito ko kedal poprej ln je vse mogoče, da se bo z vso silo razvnelo revolucijsko in protirevo-lucijsko gibanje._
Julijska kraiina.
— Izseljevanje. Iz Hudcjužne fn s Cerkljanskega se pripravlja večje src* vilo moških na odhod v tujino. Včasih so hodili moški iz teh krajev v Bosno in v Romunijo kot drvarji. Bili so iz* vrstni delavci in tam so precej zaslužili. Iskali so jih in radi imeli. Danes so razmere drugačne in ljudje ne vedo, kam bi šli služit kruh. Domača zemlja jih ne more rediti, kakor jih tudi ni pred vojno, ko jc bPa skoraj tretjina moških vedno v tujih deželah. Baje mislijo odriniti na Francosko in si po« iskati kruha v rudnikih. Odide menda nad 60 mož.
— »Circolo dl lettura«   v Sežani Fašistovska čitalnica »ClrcoTo di lettura« te Imela te dni svoj občni zbor. Na glasalo se je. da si je društvo pridobilo
— Is Tolmina, faitstovika obrtna organizacija sega tudi na Tolminsko. V Tolminu je bil te dni izvoljen nov odbor društva pekov in slaščičarjev. Izvoljeni so Krajnik. Brelan, Cotič, Perlnčič in Oble* ičak. Nadalje Je zboroval odbor sa gozdarsko razstavo, ki hoče opozoriti Javnosti na gospodarsko stran p a ninske pokrajine. Posebni odseki se ustanove po vseh občinah. Predsednik ie tolminski iupaa Oskar (iabršček.
— Z Goriškega. Slovenska kulturna društva na Vipavskem, katerim je oblast prepovedala nadalnje delovanje, so morala podpisati izjavo, da se obvezujejo, da bodo mirovala z društvenim delovanjem, dokler jim politična oblast ne potrdi društvenih pravil Vsa društva, katera so prosila za odobritev pravil, pa so dobila odgovor, da se ustanovitev društva ne d o volju e, ker ustanovitelji ne nudijo dovoljnega jamstva za delo van ie v mejah društvenih pravil. Taki odgovori so doŠIi tudi društvom, ki imajo svoja pravila, potrjena že iz predvojne dobe. Odgovorov ie danes že nad 30. Uničevanje slovenskih društev v polni meri! Oblast koleba med italijanskim in avstrijskim zakonom, samo da ugonabl a kulturno delovanje med Slovenci. Goriška podpre-fektura ni prizanesla niti or.im društvom, ki jih je italijanska oblast priznala od lanskega leta. Nezaslišano je utemeljevanje odklonitve, da se ustanovitelji ne bodo držali društvenih pravil! Kako to vedo že kar naprej italijanski juristi? Goriška je pač pokrajina prefekturske in podprefekturske samovolje. Protikulturno nastopanje s Slovenci v niči ne vodi do sporazuma z Jugoslavijo! To ponavljamo in bomo ponovili še čestokrat. dokler ne nastopi vlada pravične in poštene poti napram našemu življu v Primorju. Za občinske volitve v Gorici bo postavlena samo ena kandidatna lista, fašistovska. Zupan bo najbrž tujec, fašistovskl politični tajnik Canrara.
— V Rodreža pri Kanalu se je mla denlč Al. $kodnik dotaknil najdene granate, ki se je razpočila in ga grozovito razmesarila. Na po! živega se prepel'ali v goriške bolnico. V bližini BodreŽa je nabiral neki italijanski delavec vojni materijal. Razstrelivo ga je raztrgalo na drobne kose
— V ldri:l noraSča brezposelnost. Oko!! 500 mladih ljudi je brez dela. Sedaj so odpustil! tudi 25 uradnfkov. Akr* bi bilo pri rudniki npr«vi Vaj dobre volje bi ne poznal! brezposelnosti. Zadnje č*se so prl-«1! v Idrijo de'avcl Iz južne ItaHte, oko!! 20. k! pa nTso vpor*bnl za rudniško delo.
— Umrla |e v Gorici ga. Marija Ton-kli roj. Lenassi, vdova po odve'ntku in mati odvetnika g. dr. Nikolaja Tonklija.
Presveta.
Repertoir Narodnega gledališča
DRAMA. Začetek ob 8. ari zvečer.
Sreda. 30. jan.. Golobček Red D
Četrtek, 31. jan.* Zaprto. (General vnja) Petek, 1. fea.: Beneški trgovec, premijera Izven.
Sobota 2. febr.: Othello. Izv.
NedcPn 3. ebr.* ob 3. pop. Ugrabljene sa-binke. ljudska predstava
Nedelja 3. febr.. ob S. zvečer Beneški trgovec. Izv.
OPERA. Začetek ob pol 8* zvečer.
Sreda. 30. »an.: Suzanina tajnost, Mozart in Salferl. Giani Schicci Red A
Četrtek. 31. jan : Plesni večer mladostne plesalke gdč. Rut VavpotiČeve Izven
Petek, 1. feb.: Gosposvetski sen    Red C
Sobota 2. febr.: Prodana nevesta ob 3. pop. Izven.
Nedelja 3 febr.: Gorenjski slavček 25 predstava. Izven.
<*    ★ ★
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V petek dne I. februarja: »Vražji Rudi«.
V nedeljo dne 3. februarja: »Vražji Rudi«.
★   ★ ★
— K plesnemu večera v operi Med bogatim sporedom v katerem so zastopani Chopin. Cajkcvskv, Grieg. Rachmaninov in drugI  svetovni mojstri srečamo tudi ime
v kratkem Času šhnpatffe   sežanskega j brezdvoma enega najboljšega in najmlaj-prcb!va!stva in da vrši vrlo dobro svo- j šega slovenskega sladatelja — Skerjanea. jo nalogo, t. j. zbliževanje domačinov z Italijo. V novi odbor so b!ll Izvoljeni:
Albanesc, postajeračelnik ko* predsednik, orožniški poročnik Ortona. podpredsednik, tajnik Fran Bekar, drugi odborniki so Bcnvcmiti. poštni predstojnik, dr. Ciraolo. okrajni zdravnik, dr. De Sisgorco. fašistovski ramfk in občinski iainik irg. Polena Jogan Veko. trgovec in Fran Ullaga. okra mi sodnik. Društvo hoče tekom leta prirediti razne veselice, ki bodo služile pobratimstvu med prebivalstvom na fašistovskem temelju.
— Obnova Gorice. Uradno poročno goriškega magistrata naznanja, da gradbena delavnost lansko leto nI Mla tako obsežna, kakor pre'Snja leta, vendar p« se je izvrSIto nad 50% od zaostalih pnf>rnv. Tako je treba v mestu obnoviti aH pozidati Se okoli too poslopij. Med tem! Jut Je nekaj, k! so last tu'lh državljanov. Obnov in poprav je hVo \ 022. leta 327, d očim tih ie b'lo Jsnsko leto 116 Prva tr! leta ?c Mla obnnvl'en'h poslopij 1919. leta 114 in prihodnji dve let! 396 in 274. skupaj 1237. Sedaj ie Oortca *nko obnovljena, da se skoro ne opazi več ie potrebnega poprav-
Za MoMerjcvo proslavo v Ljubljani je pred« dvema 'etuma napisal posebno glasbo, iz te glasbe pozneje Suito k Žlahtnemu meščanu. Iz te sulte sta vzeta dva plesa in sicer Indijski moiiv in Groteska. G. Sker-janc je orkestralni part obeh plesov priredil za klavir na Izrecna zeljo VavpotiČeve. Dočim je prvi ples čisto religljozno estetičnega značaja, prehaja drugI v Grotesko v Molirejevo maskerado, v namišljeni odjem. Z istim sporedom kakor v Ljubljani nastopila je gdč. Vavpottčeva pred kratkim v Mariboru, ter žela tam soglasno pohvalo in občudovanje, tako s strani publike, kakor tudi mariborske kritike.
— Šentjakobski glcdmliiki oder v pri zori dno 1. februarja burko »Vražji Rudi«. Vse bina je satirična in žigosa rasne plemenite proteže je. — P redproda ja vstopnic v kavsr* nI Zaiaznik na Starem trgu. — V nedeljo doe 3. februarja se ta igra ponovi.
— »Gledalski Ust«. Ta tedenska številka •Gledališkega tista« prinaša ob priliki premijere »Beneškega trgovca« dva
i članka n Sekspirju in njegovem dela s tremi Ilustracijami. Podrobno pa je opisan I tudi pesni večer, ki ga priredi danes v j četrtek gospodična Vavpotičeva. »Gleda-i Ifski Ust« je aa prodal pri blagajni in pri • UUUeriUL
OPAZKE H »GOLOBČKU.
(Dalje).
K r a I j pa za pijanega koči jaza Tlmv sona ni znal najti tega optirra. prave zlate srede, najugodnejše dinamike. Optimum nI vedno maksimum, celo ponavadi ne. Pri premijeri Je bil umerjenejšl hi zato resničnejši, sem slišal. Pa ga je zavedel odločni njegov vspeh. da je začel potem pretiravati. Saj mlajšim gledalcem je morda ravno s tem imponiral. Toda gledišča ni meriti po »fokseljnih«.. na katere gotov del občinstva vedno komaj čaka. Ni bilo treba Kralju, segati po cenejih lovorikah, nego jih je njegov talent zmožen.
Lipah v naslovni vlogi: Z vso Inteligenco in respektom trudeč se. zadeti pravi ton za premehkega starca, ki ga reveži krivično izkoriščajo, a ne more v dobrodelnosti odnehati, četudi sam to opaža. Linah je preizrazit v smeri rez-kosti in ni v tej vlogi ogrel zase nobenega srca. Vse prehladen za filantropa, ki bi daroval vsakomur srajco s telesa. Nima ganljivopresrčnega tona v grlu. Pri tej vlogi pa odločuje skoro samo v gTasu ležeča presrčnost Bil bi izvrsten profesor Ga!wav ali sodnik Hoxton.
Peče k (Hoxton): Vseskozi nean-glcški in nclondonski, četudi bi se izognili ravno onemu pojmovanju o Angležih, ki ga prav po nepotrebnem kot stereotip nosiio v mislih, v slovstvu in v karikaturi drugi narodi. A Pečck ie bil bob* slovenski podeželski sodnik lz kake Cankarjeve igre. Nekam salopen na vnanie in brez one korektnosti v vedenji, k? jo izobražen Angdsaksnnec obdrži, tudi če se prepira. Ooazati je bilo mestoma tudi ono pomanjkanje določne smeri v ge*ti, v izražaniu. ki je dokaz, da si igralec ni na jasnem, bodisi kako nai predstavljanega človeka pojmuje, bodisi kako nai duševno sodemje pri trenotnem položahi igre. Tudi v »Oo-spej z morja« sem na Pečku onazil to neiasnost v duševnem obvladanju in lastnem do*ivl;anhi vloge.
O r e g o r i n (star koleričen profesor) le bi! dosti dober. Tudi v ma^ki ?e skuša! biti star Anglež. Včasih malo Ša-blonast. *e imel tudi dosti čednih momentov. Vsokakor boljši od Pcefca. Vloga pa je !až:a, ker bo!j vezana na stanovsko komiko.
Na pastoriu (g. Jerman) sem pogrešal maz"Ijonega aplomba. s katerim se obdaTa angleški reverend. Tud? premalo izvežban igralec za to ralogo: Še ne dosti svoboden na odru. Tn mTndnstn! glas se pri vsem prizadevanji ni hotel prav vjerrrti s sta rika vo ma«ko.
Cesar je malo vlogo policeman* izvede! z razumom ln t^di v primerni •raski ter za s*!o še doka; angleškemu vzoru prikrojeni onremi. Bal sem se. da ram bodo postavili na oder običajnega domačega policaja.
Drenovec (Porv Megan) ie bil v maski in nastopu dober prlstnniški baraba v slogu apaša. Govoriti ni imel skoro nič.
W i n t r o v a je Ano. hčer dobrote delečega slikarja, igrala z lastno *1 čustvenostjo; prav dobro. Osamela hč!, ki ji je ljubi:eni. a premehki oče obenem kakor otrok, na katerega mora paziti in dobro dekle s smislom za težavo eksistence ^ato včasih malo sitna.
V. Danilove v vlogi cvetličarke Ouinevere Meganove nisem vide!, nego Še malo nožna no nam igralko Jenkovo. Jc čeHn;a. kakor sem izpoznal. ko so ji prišli prvi »e« (»n«) na izus*. Pa niso bili tako hudi, kakor smo jih že včasih potrpeli iz fonetičnega organa kakega severnega brata ali sestre, Soloh govori dobro slovensko, zelo pravilno ln nekoliko trdo - suho. kakor vsak Ceh, četudi se je dobro naučil našega jezika. Cc bi mogT? ruska grla pomešati s češkimi, na bi b;li dobili morda ravno pravo sredo za slovensko govorico. Ta premehko. preveč n;. ci. li. uo. tam pretrdo in suhi vokali. !graTa pa je Ježko-va prav simoatično. Kaže talent in da se čuti na od ni domačo. Za debutantko prav zadovoHvo.
(Konec prlhodnflč.)
Glasbeni vestnik.
V. mladinsko predavanje. »Balada ln melodram« se vrši definitivno v petek, dne 1. februarja ob 11. dop. v dvornai Filhur-monicne družbe. Vse posetnike te k a predavanja opozarjamo na to spremembo dneva. Predavanje je že popolnoma razprodano. Naslednje VI. mladinsko predavanje se vrši v nedeljo, dne ID. februarja ob 11. dop. pod naslovom »Celosonata«. Nadvse interesanten in b^jrati spored izvajata svetovnoznanl umetnik na če'o g. Juro Tkalčfč iz Zagreba, katerega spremlja na klavirju g. Ciril Ličar. prof. Muzičke akademije v Zagrebu. Natančen spored objavimo v prihodnjih dneh, mladino pa že danes opozarjamo na izredni umetniški užitek, ki se ji bo nudil.
— Spored Matinejo. katero priredi s!nfon*čnl orkester Zveze godbenikov za Slovenijo, pod vodstvom opernega ravnatelja Rukavine in kapelnika Balatke na praznik v soboto, dne 2. februarja ob 11. uri dop. v Unionski dvorani: 1.) Dvorak: Overtura k operi »Vrag in Katra«. 2.) Griee: Norveški plesi. 3.) Dvorak: Slovanski p'esi št. 16 in 15. 4.) Cajkovskega s'nfonija Vstopnice za to matinejo so v predprodajl v Matični knjigarni.
— Koncert ge. Vime Thurrv-Kavčnl-kove. Kakor smo že javili, se vr?i edini letošnji koncert ge. Thierryeve 4. febr. v veliki dvorani hotela Union. !mn->znntn! po!ni glns te pevke, ki obseca cel altovskl in rra-lodane sopr?nski register, zdri 2cn s fino revsko tehniko, nam je nomk, ca se b^. H b-Hnnskcmi: opernemu in koncertnemu občinstvu nirdil večer največjega u/.'tkn. Na k!a-virjTi spremlja naš mlrdi talentirani sMa-datetj L. M. Skerianc. Spored obsega dve ?e ne peti pesmi skladateljev Adamiča in Skerianca, dalje moderna dela Wnlfa, Marža, Pfitznerja. Straus^a ter dve pesmi Va^-seneta s spremljevanjom v;oTe: slednja je prevzel ir. profesor Jeraf. Ker ljubljanska prblika nima prilike čuti tro. ThTerryovo v operi, se bodo izvaiale tudi nekatere operne arl;e, tako iz Mrssor^'dja ->Ko\3^'č:-na«. VVagnerjevcea ^Rienzlja«, SMnt Sa<^n-za »Samsona in Dalile«. Mascagnijeve *Ca-vaTerie ni?ticane*. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Sokohtvo.
— Sckot Moste. Gradbeni od3ek .SoVo!a Moste priredi na SvcČnieo dne 2. februarja v dvorani na Selu velilco maskerado 2 iz« branim sporedom in s sodclovan i cm godbe Dravsko divizije. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Občni zbor Gorenjska sokolske župe se vrsi v soboto dne 2. februarja 1924 oh desetih dopoldne v dvorani Naredne čltal* nice v Kranju. — Zdravo!
— S k°lsT o ele ali$Če v RatfovfjVl v prizori v seboto dne 2. »#*hr. ht n» ••••ifo 3 febr. vedno ob polštirih komedjo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Pevske in godbene točke za to vprizoritev jc tx> nar* dri't mo-tivfh sestavil vodja druatvei«ega salonskega orkcsrra brat L. Patik, n?l Ob koncu i?:re je na sporedu živa sdka: »Slava Linhartu«.
— Sestanek članov gostodur^kega odseka Ijubijan kega S kola s*, vrši v č.tr-tek ob 8. zvečer v odboro-i sobi. Vsi, ki so voljeni sodelovati pri pt ir....iit\ itli n.*; se udeleže tega sestanka.
Pravni vestoL
PREDAVANJE V DRUŠTVU »PRAVNIK«.
Kurent pride!
Književnost.
V nizu predavanj, katera prireja »Pravnik«   svojim    društvenikim   m   prijateljem ' pravne znanosti se Je v sredo dno 23. t. m. i oglasil k besedi izredni prof. g. dr. Ujor-gje Tasić in govorii o predmetu »Meje med   odgovornostjo   drŽave ln njeni k  uradnikov«.  Prvi nastop g(>- , vernika, ki je b.l šele pred dobrim letem ] kakor priznan veščak za pravno ritozoitio fal ustavno pravo poklican  iz pravnj iak. ' v Subotici na rtašo  univerzo, j j  bii  zcio ] srečen.    V  prostem  tovoru  ie pred mnogoštevilnimi poslušalci, med njimi smo j opazili upravne uradnike, ki sicer ni^o ie-dni obiskovalci pravniških  predavani, raz- ; pravljal  o dveh  vprašanjih. Prvo je b.io, ali naj uradnik odgovarj-* za vse j po greške  pri  svojem  poslu To vprašanje rešava g. predavatelj v tem smi- ! slu, da je uradr.lk orrjščen odgovor u js ti za one protipravne čiac, kateri ni^no. ne- ! izbežno nastopajo pri posla al: d.iu in da naj se to določi po objektivnem, kriccrijii, ne pa izključno po vidiku, kaj se normalno dogaja ,a še manj po tem, kaj se smaira za normalno, če  ledi  mora  to Vprašanje tvoriti  izhoJiščc. Taka  rešitev vpraSiirija je po prcdavatcljevem nazoru v skibdu s picdpisi, k. snujejo cd^cvorr.ost za krivična dejanja.    Kajti  učinek je nasproii tr'_:j:m i osebam   takšen,   kakor   da bi odgovarjal
momentih. In to v zrdnjl   od'rčlni vrsti vsied tc^n;e, da se upošteva nač-io ehra-nltve delitve oblasti, ki ne d pttSCa civilnim  sodižecm   presknsnje  činov,  ki potekajo  iz  administracije.    Pcn?s pa  s_- ggl opnža tcžri.t. da bi materialni princip pre« magal in obvladal formalni pr:ncip Na koncu svojih izvajanj se je g. predavatelj opredelil naprrm vsjbini Cl  18 ustave: izjavil Ie. da jc pri takim določilu podina iji^t st zlorabe in da drsava eventnamo iz pojitč« nih razlogov ne bi hotela tn,:i.i svrje ured-" nike, a to nn ^kodo ka^e in morale urrdnU kov. Zato mi>H. da bi bh potreba pri p-vt v poStev prihajajoči reviziji ustave ta člen tako] spremenit, da država odgovarja sama za vso tisto škodo, kate-' re  uradnik  ne   more  iz  svojec a4 povrniti. Poslušalstva ie s'cdlo t napeto pozornostjo predavate!!evim globoko-
umnim izvanjem ln s? Jc za zanimivi predavanj-; oddolžila z gln*no zahvalo. Morcan bi predvajanje napravila s? ja^j^ ntls. ako* bi se bil jr. prcdavrtLlj oziral todi na problem v kakSnera odnosa s*o;i čl. IS ustavo, k z^'conu od:ovornosti sodnikov lz I. 1S7T (sindikalni zakon), ki vella 5c v Sloveniji ln' Dalmaciji In dn.'e predpise o solidarni odgovornosti države In sodnikov, Ll kr"c ob svojem poslu svoje d džnostl.
vse čine, ker je čisto interno
— Januarski broj »Jadranske Straže« Prknlli smo prvi broj za ovu godina ove ugledne i vrlo dobro opremljene p<*morske revije, službenog ilustrovanog glasila Centrale Jadranske Straže u Splitu. Osim promjena u tehničkoj izradbi unutrašnjeg dijela lista, ovaj broj nosi na naslovnoj strani prekrasnu simboličku stiku u dvije boje, rad poznatog umjetnika prof. Radovana Tommnsea. Sadržaj je ovaj: Mar: »Jadranska Straža i njezini ciljevi«: Ivo J. Lahmann* »Tendencije s druge obale Jadrana«: kap. b. br. Nikola Stankovič: »Pomorska historra Jadrnna«: »Počast češkom mornaru Prantišeku Kouckome«. Bogati dar nnSih Iseljenika Jadranskoj Straži; Avljniikn: Društvene vijesti. Ovni broj ima 24 stranice I IS slika vrlo dobro reprodukovamlh. Toplo preporučimo nabavku I Shrenji ove odlične I potrebne reprezentativne smotre. Naručule sc u Splitu: pretplata na godinu 100 Dio, ZJ semsivo 150 Djl
I uradnik za raz.T.erje glede vprašanja podano, ali nosi odgovornost sam uradnik. Druso razprav-Ijano vprašanje se  tiče predmeta odgovornosti  v primeru,  ko zakonodajalec ni  izrecno določil,    ali j naj  država  odgovarja    za vse; protipravne čine svojih uradni-kov. G. predavatelj smatra ta primer prak-ttepo za istoveten primer, v katerem naj sodna oblast sama  fornrra ono odgovor- j nost, in da izraza svojemu naziranju, da tu- ; di tu država odgovarja za vse čine, ker ntore šele tako princip rizika doseči popot- 1 noma svoj cilj. namreč zaščito tretjih os^b. j Ce stoji francosko pravo na stališči', da je ] treba razlikovati med dvema vrstama npr. ; činov, namreč čini funkcije in pa čini, ki so od funkcije odvojene (ditacliables), ki se pa cbcji vrše nb funkciji — da pa drža- j va odgovarja le za prvo vrsto č*nov, do- ; čim uradnik za nje ne nosi odgovornosti, ? čeprav je krivec. — nnda si treba ta pojav tako razlagati: Francosko pravo Je pri.
* spelo pa to sUU&e pr&licoo po pcoccsuiii *
flovj vodil [ji Asig'ijs.
Ncvi Tnbo:irs':i kabinet ie po svoji re-. stavi karakterističen za stranko, ki j« kontinctn'nlm politikom se vedno nekako zagonetna. Iz pravega delavstva ?e izšlo od 20 ministrov samo 9 in od teh ;ih je đos'ej delovala 7 kot delavski uradniki, V ko brnet so vstopili tr:*e člnni gorenje ?.born:. e. izmed katerih sta dva iz visoko konservativnih krogov. Pet no\ih ministrov je vzrastlo v n '\*n:lt razmerah me* sčanske nadplastl. V kabineta le tudi en gcr;era: In en polkovnik. Ni pa se čuditi, da je pacifist Mi donald sprejel v svoj k"bTrct dva oficirja, kajti dobijo se molio baš v vojaškem stanu, ki danes 1 vso moč'o delajo za varstva mru. ba§ ker so prebili na fremi ves dolgi vojni čas in pretrpel vse vojne grozote. Zan.mha. ie tudi »nar :-- st« novih ministrov. Prevladujejo skoti, re sijer po Številu (so samo 5:ir-
ampak po vpliva. kn;ti polec novega mhtStrskega predsednika je 5 severa tndi notranji minister iienderson. kt im«i v po-s'nnskt zbornici tudi dva svoja sin va. irskega pokoljenja sta C!ynes in Walsy keltskega rodu je kolonijalni tajnik J. H. Thomas. Ramsay Macdonald, ki je dnnss 57 ier stnr. tvoii po svojem rojstvu in svoji omiki prelscd med obema skupinama svojih ministrov. Maedonald je rojen iz revne delavske družine in je po večini samouk. Ker je bil deček zelo nadarjen, so mislili doma, da postane med Škotskimi ribiče učiielj a'i ta p iklic mu n? nič ugajal, znto-je Sel, kakor hitro je mogel, v London, kjer: je sto;il v službo v neki veliki tr^ovimV Od tam ga je vzel neki liberalni poslaneo za svojega tajnika in ga jc uvedel v politiko. Maedonald se je pričel gibati v krogu soei.alisilenh klej in je v »neodvisni delavski stranki« bil kmalu izvoljen za tajnika. Neprest;in> se je izobraževal in bil vsestransko delaven, zato Je pa tudi zgoda! kandidiral, ali brez uspeha. Takrat j*y prispel v volilno blagajno m.ndega Skota.' velik finančni dar iz roke neke neznane! dame, za l.atero Pa je Maedonald kmalu izvedel. Bila je to hei spoštovanega uče-naka, Mls Margaret Ethel Gladstane. 5c-znanil se je ž njo in znanju je sledila poroka, živela sta srečno in rodia mu je pet otrok. Umrla ;e pred 15 leti. Zbog njenega karitativnoga delovanja in zavzema-r. a socijalno in pravno zboijšan;e Zen?.ke so ji postavil v Londonu s. omenlk. Maedonald je bil v spodnji zbornici od L 19)6 do 191S. Dll jc vedno zastopnik pacifistične misli, katero je branil rudi. ko jc večina delavske stranke stopila na staiišZc. da treba vse ljudske' siie postaviti v vo.no slnAbovanje. Zbog; svoje ractflstlčne smeri pri volitvah 1918. ni prodrl: Izvoljen je bil zopet 1. 1922. in spri.'el je zajedno vlogo voditelja opoziei* je. Maedonald pozna skoro vse evropske' deže'c in vse večje prekmorske dele angleške države, katere je prepotovai. Hvaii se na njem razumno in previdno, mirno dc-lovanje.
Novi finančni minister (zakladni knn-»
clerJ pjHp trn v.\:cn jc rojen 1. I8.'>4. On jo veljal za velikega teoretika angleškega,' socijaif; T. n> Angic,! med pravimi voy ditelii labotirske stranke. Bil je uradnic državne davčne uprave. Cn je jedna naj-bo! ših glav v nevem kabinetu in velja za točnega poznavalca astgleSkega finančnega ustroja Njegova žena je delovala pu-b lici s lično in se jc po svojem potovanju is Rusije izrekia odiov-no proti boi.ševlzmu. Vprašanje e, če bo mogel ta mož. ki jo od svo'e miadostl tciesno težko pohabljeaj Vzdržati vse zahteve svojega nelahkega urada.
Novi trgovski minister Sklney \Vcbh jc ro.cn 1859, znan je po svojih narodnogospodarskih publikacijah. Tudi VVcbb je. bii uradnik p;» v kolonialnem uradu kljub svojemu uspešnemu delovanju ni prišel nad. Čin poduradnika. Deloval je zelo plodonosno za populartzactio socijaiističnih misli in temeljiti so njegovi spisi o prohlemili upravnega prava.
John Robert Clvnes je rojen I8j9. kot sin revnih staršev. Deset let je deloval v neki predilnici in organ:z:ral deiavce. Od 1. 19)6. je član spodnje zbornice.
Artur Hcnderson ie s.;rejel odgovorno mesto potranega ministrstva. Bfl :e že Lloyd Ocorgcievem kabinetu In nnužni minister poJ Asquitiiom. Iienderson je bi! prvotno livar in se ie zgr»daj odiiovaJ v delavskem gibnnju.
Markantna osebnost je novi kolonijalni minister Thomns. ro':cn I. !ff7S. On je bil ?e!^/n:šlvi strojevodja in potout y*4JUe*|. zciezuisJ^e organizacije.
sflan. 4.
»SLOVENSKI   NAI?QD«~  dne 31 Januarja is^4
Stev 26
Vojn* minister Stephen Valsv, roteo 1. 1859.. ie bi' rudarski delavec. Tekom vojne h hH parla-menrarui tajnik v ministrstvu aa narouno službo.
Tom Shaw, Adamson in Hartshoru so aa razvili v politične voditelje hi vrst de* lavskih uradnikov, \Veathley in Jowert pa I« vrst občinskih in provincijalnih uprav nih uradnikov. Olivier je bil v kolonijalni Službi in je imel v kmetijskem ministrstvu visoka mesta, bil je nadalje tudi guverner aa Jamajki. Tako se vidi. da se liberalno predvojno ministrstvo ni strašilo nastav tati na važnih mestih tudi izrazitega so* djallsta.
Izmed novih ministrov, ki so z delavsko stranko le v nekakem duSevnem sorodstvu, je najbolj znan Vlscount Haldane. Bil le rektor na univerzi v Edinburgu In vojni minister od 1. 1905 do 1912. Veliko vlogo je igral pred volno v pogovorih za angleško-nemškl sporazum, k| se pa nI bil posrečil. Prvi lord ndmlrahtete lord Che'msford je bil od 1916 do 192? podkralj ▼ Indiji. Ocneral Thomson, ki je prevzel urad za zrakoplovstvo, je zastopa! Anell-jo v na'višlcm vojnem svetu v Versnille-su. — M:nistrske plače znašajo največ 6C00 šterlinsov.
PovdnritI se mora, da ni bilo pri sestavi ministrstva nlkakih težav, marveč je Macdonnld mogel ob svojem nastopu na kratko predložiti seznam svojih sodeloval-•cev. Zasesti pa treba Se razna mesta po ministrskih uradih, na katera pridejo za-opne osebe v Izpopolnitev labourske vlade.
Dnevne vesti.
KINO »IDEAL«.
Četrtek 31. januarja, petek 1., soboto 2. in
nedeljo 3. fehruarja 1924
»PEKLENSKI STROJ«.
Velika detektivska senzacija v 6 dejanjih v glavni vlogi HARRY HILL.
Ljeninov pogreb.
Moskva, 29. Januarja.
Pri 30* pod ničlo stoje stotisočne mno-flce po ulicah in predmestjih Moskve, grejejo se pri ognjih, ki plapolajo pod odkritim nebom In zavite v sibirske kožuhe čakajo vso noč od sobote na nedeljo, da bi ne zamudile Ljcnlnovih pogrebnih svečanosti- Da bi mogli kljubovah* strašni zimi, se kratkočasijo ljudje z boksanjem in drugimi igrami. V nedeljo cb 8. zjutraj so že vse ulice, kjer se bo pomikal mrtvaški sprevod, natlačene radovednega občinstva. Ob 9.. ko nad mestom visi še gosta megla, ac začenjajo svečanosti. Na čelu sprevoda jjre častna stotnija, za njo nosijo 700 svetih vencev z Ljenlnovega mrtvaškega odra. ©d doma profcsijonalnlh- zvez , kjer le bilo truplo Izpostavljeno, do mavzoleja na Rdečem trgu pod stenami Kremlja tvori 20.000 vojakov častni s* pa Ur. Za krsto sto-jpajo rodbine Ljcnina. Kal'nina. Shalina In Bucharlna. Ob 10. dopoldne se pričenjalo pogrebne svečanosti, med katerimi Igralo ItcvilnI vojaški in civilni orkestri žalostin-Ite. Žnln sprevod otvori pehota, ki )l slede oddelki strojnic, topništva, kozaki. mornar-ji oddelki motoclklov in avtomobflov. Za vojaštvom korakajo deputacije. Pol milijona prebivalcev vseh slojev se le udeležilo pogreba. Mimo LJenlnove krste defilira vsako uro 40.000 ljudi, ki se poslavljajo od pokojnega rdečega carja. Defiliranje vojaštva In civilnega prebivalstva Je trajalo do 4. popoldne. Ob 4. je dal poveljnik Muralov gnak za salve. Ura na Kremlju bije Štiri in v istem hipu zadone mogočni akordi Intcr-pacijnnr.le. Krsto vzamejo na svoje rame Kamcniev, Zinovjev, Kalinln in Shalln ter jo odneso k mavzoleju. Pred njimi vihra rdeča zastava komunistične stranke s črnim pajčolanom, poleg nje se vije rdeča jdržavna zastava, ki je tudi zavita v črna. Za krsto stopa najprej Ljen'nova soproga in njegova sestra. Iz vseh tvornic se ogla-šjao sirene, ki oznanjalo delavstvu tu*no vest. da polagajo k večnemu počitku njihovega velikega voditelja. Iz baterij na Kremlju in ob reki Moskvi zadone salve.
Mavzolej, v katerem bo LJenln pokopan začasno, sestoji iz 3 delov. Srednll del tvori dvorana z državnim grbom (kladivom in srpom) na stropu. Stene so črno-rdeče pobarvane. Sredi dvorane stoji na 1 m visokem, rdeče obšitem bo počivala krsta s Ljeninovim truplom. Poleg tega bo krsta pokrita s stckl. baladldnom tako. da bo mogoče še nekaj mesecev videti LJeninove semske ostanke. Ko Je bila krsta položena v mavzolej, se Je sprevod vrnil na Rdeči trg In komunistični voditelji so začeli prepevati revolucljonarne žalostinke. Sprevodu so se priključili vsi lludskl komisarji, kleputacile in vrjaštvo. Pred mavzolejem bo stala noč in dan častna straža. Pe^nlVi Bir-|usov. Fihrcnberg in Soboljcv so zložili ob priliki Ljcninnve smrti več ža!n;h pesmi. TrockiJ se pogreba nI udeležil. Vlada Je do-voTMa udeležbo celo arestantom. ki so poslali Iz Ječe posebno deputacijo brez straže tako, da so bili predstavlteljl Jetnikov ves dan svobodni. Med pogrebnimi svečanostmi nI prišlo do nobenih Incidentov. Pač pa le nekaj ljudi dobilo težke ozebline.
V nedcllo ob 6. zvečer le bila v Velikem gledališču žalna seja kongresa sov je-tov. Vse lože In sedeže so zasedli selja* ki. delavci in vojaki. Za posebno mizo so sedeli člani vseruskega Izvrševalnega odbora na čelu s predsednikol Kalin inom. Ko Je Ljcnlnova vdova stopita k tribuni, so vsi navzoči vstali. Njena zunanjost fn govor priča, da Jo Je smrt soproga zelo potrla. Navzoči so Jo sprejeli z Izrazi Iskrenega sočutja. Za njo so govorili Se Zinovjev, JShalln In Bucharln. Zadnja le spregovorila Klara Zctkln, ki Je obžalovala smrt velikega revolucljonarja v imenu nemškega proleta*
V Lmbttani. dns
Ne razumemo beogradske polit'kel
Na5l klerikalci so a sistematično agitacijo udušili v kmetskih masah vsak čut za skupno narodno državo. Kmetskim množicam so ucepili besno mržnjo do srbskega dela naSega naroda, obenem pa tudi prepričanje, da je zlo in nesreča vse. kar prihaja iz Beograda. To delo se iim je izborno posrečilo. Saj tudi ni bilo težko, ker je bil celokupni klerikalni tisk že pred vojno in med vojno dosledno na delu. da ustvari v naSem ljudstvu protisrbsko razpoloženje. Ob prevratu so se klerikalci sicer nekaj časa trudili vsaj navidezno zabrisati to staro protisrbsko razpoloženje, resne volje v to pa niso imeli nikdar. Nasprotno, čakali so samo na ugoden trenotek. da navežeo svoje delo tam, kjer ga jim je ustavil prevrat,
Cim so začutili, da so jim zopet varne glave in da se jim ni več bati maSčevan;a za svoje protinarodne č:rte pred vojno in v vojni dobi, so takoj zopet pričeli s svojo protisrbsko propagando. In to pot z mnogo več Hm uspehom, kakor kdaj preje, ker jih v tem delu — recimo — podzavestno podpirajo državne oblasti same. predvsem pa centralna vlada v svoji neveretni kratkovidnosti in naravnost bajeslovni ne-prevdarnosti.
Tako je klerikalcem uspelo nerazsodne ljudske množice razpaliti v tako besno mržnio do Beograda in Srbov, da te mase niso več pristopne nobenemu treznemu in pametnemu prevdarku in da jih navdaja samo ena nevtešl iva želja: Proč od Beograda, ven iz objema omraženih Srbov.
Takšno je deiansko razpoloženje v Strokih plasteh naSega ljudstva. Gospodje v Bentrradt! tega ne vidl'o. Poznalo samo dr. Korošca, ki se kakor ;cgn!«a kreta v beogradskih političnih krogih, stiska prijateljsko roko na vse strani, kaže vsakomur na'pri;azne;Ši ob^az, predvsem pa zna vešče in spretno kakor rojen glnrnec Igrati vlogo prepričanega prljatolla skupne narodne države. In gospodje Paš?Ć. Ninčlč in Jova-novič mu seveda slepo verjamejo, ne vedoč. da Ima klerikalni voditelj Janu-sov obraz — drug doma. zopet drug v Beogradu. Ker je ž njimi sladak In dela naiprpazne'*še lice, so dostopni za vse nieg^ve Želje.
Za te Je klerikalna stranka. daM je doma izrazito protidržavna. v Beogradu favorizirana, državotvorni elementi v Sloveniji, ki so bili in so 5e edini nositelji državne misli, pa so potisnjeni v kot.
Ali je takšna beogradska politika, ki ustreza v vsakem oziru vsem željam državi nasprotnim življem, pametna, ali je državi koristna?
Bojimo se. da se že v kratkem pokaže, da je usodna In katastrofalna.
Takrat pa bo spoznanje, k? morda sreča beogradske državnike, že prekasno!
*  * *
— KmlTcvska dvorca že pride spo-mTađl na Bled. Iz Beograda nam poročalo: Po informacijah Iz dvornih krogov namerava kralievska dvorca *c spomladi priti na BTed. Kralja Marila pride s prestolonaslednikom Petrom v grad Suvobor na Bledu, ako bo lepo vreme, že koncem meseca ma*a, vsekakor pa v prvi polovici meseca junira.
— Ministrski predsednik PaSIć In mtn?s*er dr. N*r?W prispeta danes popoldne ob 16. v Ljubljano In nadaljujeta takoj svojo pot v Beograd.
— Protestni zbor delegatov »Kmetijske družne«. Mnogi napredni delegati »Kmetijske družbe«, ki so bili prepozno obveščeni o odložitvi občnega «...ura, so se zbrali sinoči v LJubljani. Med njimi vlada ogorčeno raz.« položen je nad očitnim zakonolomstvom. ki ga je izvršila vlada, da ustreže klerikalnim partizanskim nakanam. Danes dopoldne se je okrog 250 delegatov, ki so eastopali 83 podružnic, zbralo ▼ dvorani »Pri Levu« na protestni sestanek, ki je potekel v zelo bor* benem razpoloženju. Sestanek je vodil gosp. Pipan. Govorilo je več govornikov, med drugimi je glavni tajnik JDS, dr. R a p 6, med glasnim odobravanjem povdarjal popol* no solidarnost naprednja'-ov v tem vpra« Sanju ter izjavil, da bo JDS a svoje strani stonla vse. da se očita krivic« popravi. Spre* jeta je bHa soglasno resolucija, ki zahteva takojšen preklic nezakonitega ukrepa. Dele« gati smatralo tudi. ds so njihovi mandati za občni zbor pravomoćni in odk-anjaio, da bi se z novimi triki zavlačevala uvedba redu pri »Kmetijski družbi«. Predloženo resolucijo so podpisali vsi navzoči, nakar jo je posebna deputacija v spremstvu rboro* valcev odnesla na pokrajinsko upravo. Silno mučen vtis na napredne delegate, ki prlpe* dajo po veČini SKS. je napravilo stališče, ki ga zavzema »Narodni Dnevnike v tej stvari, ki si ni upal dati duška ogorčenju« katero napolnjuje vso napredno javnost. »Narodni Dnevnik« klavrno medlo celo po* skuša braniti nasflstvo, čel da je postopanje vlade končno razumljivo, ker je ustregla »večini slovenskih poslancev«, t. j. volji ne« rodal Ta teorija seveda vodi do zaključka, da sme vlsda ves napredni pokret v Slove« niji s nezakonitimi sredstvi ubiti, če bi to zahtevala SLS. ki predstavlja »voljo naro» da«. Politika gotovih gospodov nas mora res spraviti v propast. Tudi danalnjl dogodek katom kJe Je edino spe#? i
dO. tanuaria 1924.
Ministru Vu ji členi le bilo poslana ta.le brzojavka: »Delegati podružnic »Kmetijske družbe«, shrani v Ljubljani dne 30. januarja smo s ogorčenjem saznali icle v Ljubljani, da je vlada SHS občni a bor nase strokovne kmetijske organizacije odgodila. Od 351 Iz« vrsujočlh delegatov nas je tukaj zbranih na protestnem shodu oko! 250. Vai najodloč* nejše obsojamo vmešavanje vlade v zadeve avtonomnega društva. Protestiramo proti od« godi t vi občnega zbora in odločno zahteva« mo, da vlada spoštuje drultvene zakone In pravila »Kmetijske družbe«. Odločno zahte* varno, da se odgođeni občni zbor v na j k raj« sem času skliče s delegati, ki ao bili za ta občni zbor izvoljeni.«
Podpisanih je na brzojavki 250 dele« gatov.
— Zakaj je bil občni abor »Kmetijska družbe« odvoden. Na zborovanje delegatov »Kmeti is^ce družbe«, ki se je vršilo v presto« rih družbe, je prispel iz Beograda t»-di no« slance Pucelj. ki je poročal o vzrokih od^o« d nja občnega zbora »Kmetijske dr.-žbe«. Izjavil |e, da )e bilo to zakulisno intr'^ant« sko d^lo kleriValnih poslancev, predvsem dr. Kulovca in Sušnika, ki sta zna'a notra« njega ministra Vujlčića prepričati, da pošlo« vanje družbe ni v redu in da gre za pone« verbo 100 milijonov kron, za kar irra'a baje dokaze. Minister ae je pod pritiskom te navedbe uda! ter je izdavil, da odredi pre« Iskavo. do končne preiskave pa je občni zbor odgodi] Zahtevo dr. KoroSca, da pride profesor Jate na krmilo, je mfmster pl:td';o odklonil Zanimiva je biTa tudi izlava blvSega posl lfreka, ki le novdarial. da kle« rlkalcem pač ni leteče samo na tem, da dobe zavrd v svoje roke. oni ga hočejo tudi uničiti, ker je »Kmetijska dn^ba«. kot zna« no, glavni konkurent klerikalne »Gospodar« ske zveze«, katera bi v tem slučaju pri.'la na povrSje. SploSno veselost pa ie povzro« čila vest. ki jo je med zborovanjem podal komisar Zupnck, da ga je prof Jarc pozval telefonično. naj skufta preprečiti vsaVo even« t^aJno zborovanje in sprejetje kakih reso« lucij.
— Rečno zveze z jadranskim In Egcfslrm morjem. Prcfšnji teden so se v poljedelskem ministrstvu vršile konference o naših rečnih resu'acljah in ostalih naših vodnih delih. Konferenci so prisostvovali poledelskl minister ter generalni inšpektorji za vodna dela poedi-nih pokra inskih uprav. Na konferenci so govorili o namumejših delih v poedl-nih pokrajinah. V Sloveniji se regulirajo Kamniška Bistrica, Sava In Lmbl'anica. Nadalje se Izdelalo podrobni načrti za iz-anfenje ljubljanskega bara. Na Hrvatskem se najpreje regulira Sonjsko polje od Okučanov do Zagreba, nadalje se zgrade ob Mali in Veliki strugi veliki nasipi. Za izsušene Osiješkega poI;a in za regulacijo Save pri Zagrebu se namerava ustanoviti posebne vodne zadruge.
V Dalmaciji predvidevajo gradnjo velikih vodovodov, ki bodo dostavljali pitno vodo peščenim in kraškim krajem. Šesta vla se tudi načrt za Izsušen je Vranjskega in Vrgorskega polja, kar bi dnlo do 37.000 hektarjev pbdnc zemlje.
V Vojvodini se izsuši okolica Pančcva In se regulirati Sava in Donava z nasipi.
V Srbiji začno s pripravami za izsuše-nje Mačve. Zelenikovega. Negotinskega In Oradištanskcga polja.. Nadalje se regulira Sava pri £abcu In Ubl. Tudi se pripravljajo načrti za kanalske zveze med Vardarjem. Donavo. Dravo in Savo, ki raj zvežejo Jadransko in Egejsko morje. V Bosni je zelo pereča rcsrula-ciia Neretve in izsušenje Imotskcga polja. Za Crnogoro se izdelujejo zaključni načrti za izsušenje Skaderskcga jezera In za industrijalizacijo tamošnjih vodnih sil. Na konferenci se je končno skleni'o pospešiti likvidacijo vodnih inšpektoratov pri poedinih pokrajinskih upravah. Splošno pa so delegati tarnali, da je vlada lani premalo podpirala vodna dela v državi in so izražali Žcl:o, da vlada letos posveti tem vprašanjem večjo pažnjo.
— Carinska konferenca v Ljubljani. Danes, v četrtek dne 31. januarja t. L ob pol 6. uri popoldne se vrši v posve* tovalnici Trgovske in obrtniške zbor* niče v Ljubljani carinska konferenca, na kateri se bo razpravljalo predvsem o vprašanju namestitve ljubljanske ca* rinarnice v prostorih in skladiščih Spe« dicijske delniške družbe »Balkan*. Za« deva je za vso ljubljansko trgovino in bodoči gospodarski razvoj Ljubljane izredne in dalekosežne važnosti in je zato udeležba vseh velctržcev, posebno pa importerjev nujno potrebna,
— Statistika kaznjencev v naši dr« žavL Te dni je kriminalni državni odsek podal statistiko o stanju kaznilnic v naši državi dne 1. januarja t. 1. V celi državi Je 12 kaznilnic, v katerih Je bilo 6813 kaznjencev, od teh 6289 moških ln 424 žensk. Glede starosti Je med temi 2862 med 21. In 30. letom, 1654 med 31. in 40. letom, 1053 med 40. In 60. letom in okoli 400 z nad 60. leti. Po pokrajinah je največ zločincev Iz Srbije ln Južne Srbije 3690, Iz Hrvatske In Slavonije 1302, Slovenije 600. Bosne in Hercegovine 544, Dalmacije 83, Crne gore 180, Vojvodine 164. Po veri Jih je 4038 pravoslavnih, 1676 katolikov; ostali pa pripadajo drugim veroizpovedim. Med kaznencl je 131 tujcev. In sicer 26 Italijanov, 20 Madžarov. 13 Avstrijcev, 13 Pusov, 6 Romunov. 2 Grka In po eden Turek*_ Um&* Bolgar. UkrJulaop Ud*
Poročenih je 3395 zločincev, neporočenih 2727, vdovcev in vdov 445, ločenih 50. Nad polovico zločincev nima nika-kega premoženja, ena tretjina razoola-ga z neznatnim premoženjem in ?03 jih ima večje imetje. Z ozirom na število prebivalstva v naši državi pride na vsakih 2000 državljanov.
— Kateheti revoltTrajo proti šo!skl obfasti! Poroča se nam: Šolska oblnst je leta 1022. odredila, da se nedeljska služba božta za mladino osnovnih šol ustavi za z*msko meseco (t. i. od decembra do konca februarja) in da se otroci v tem času ne smejo sTliti. da bi hodili k skupnim šniskim mašam. To odredbo pa nekateri kateheti suvereno prezirajo! Preteklo nedeljo zUitraj so nekatere učenke vnnnje uršulinskc osnovne š^le po šo'ski rnn5i zaradi mraza jol ale ln prišle jokajoč ln vse premrazene domu. Taki prizori sc» ?rnde v tem mrazu tudi ori drugih šolskih rr-a-Šali! Odločno zahtevamo tu remedure, roditelem pa svetujemo, da obdrže v tem mrazu otroke doma in na? vsako žuganje kateheta aH nčHotfg naznanilo ustno ali pismeno pristo;ni oblasti. Ta bi b'la lepa, da bi posanmlkl smeli revoltirate ^r^t1 ndre*"*****! Sol<?v«j nhla*tl!
— P'v5l ravnrtett Južne fct-zn'e«? V!kf>r RračIČ le stopil v strln! piki. Prifatcl.fi In pslužhenel bivSe InŽne 7cte7n»-ce mu prirede cdh^diteo v veliki dvorani •Kazine« v znrk svo]e*a spoštovanja in svnjib sirnpnt;), ki jih ceje napram svejemu b;v5emu sefu.
— Smrt pred. e-osnd. mirne Podzlanka Dne 25. trn. je umrl v VrSCU (v Drjnntu) predsednik ruske gcsudnrstvene dume Rodzlanko. Rodzinnko ie bil prvotno veleposestnik v !ckntertnos!a vski tnibernIM. pnzneje ie stopil v stranko rktobrtetov In bil nje nn^elnlc. Več let je bil predsednik ruske dume. BH ^e prijatelj De!ca<;ser!cv in Francije. Ko se le vnela sverovnn vojna, le Imel ojjn:evit jrovor proti nemškemu ml-Htnrtzrmt. Tudi revoluclm leta 1R17. fra je drvn^a Se na pred^cdniSVem sto'cu. zlnnko je bil na čelu 12 članskega revolu-cijskeza Izvrsevalncga odbora, ki le izvrgli prevrat. Ko je kabinet kneza Lvova pod vplivom Kjericrskcea zajadral v so-cJjalisfčne vode, je Rodzumko odstopi! ker se to nI strfnjn'o z njejrovlm demokratskim prepričanjem. Pozneje se je umnkn!! \t političnega življenja. Bil je velik ilovanofU in Prijatelj našega naroda. Bodi mu lahka juzoslovcnska jrrudal
— Potres. Danes T*, lan. dopoldne ob 9.43 so v*i moji potresomerji pod Triglavom vrlo karakteristično In točno zaznamovali potres Iz bližine. Ognjišče tesa potresa je blo oddaljeno kakih 300 km od Vint-zarja. Smer, posneta iz diagramov, kaze proti Jug«: Jadran-Ankona. — V rs če, dne 29. Jan. 1924. dr. B e 1 a r.
— Sol ka lzvest:a. 31. Jan. se zak!jučl 1. semester Šolskega leta. Selska mladina d(hl 5ol?ka izvestja. Za Šolska naznanila Je uveden kolek po 5 D. Siromašni rodite« 131 kolka ne morejo plačati. Ta davek bi se mcral odpraviti, ker Je nesocifalcru
— Gremij trgovcev v Ljubila nI naznanja, da se vrši III. carinska konferenca v četrtek, dne 31. tm. ob pol 6. url zvečer v spodnjih prostorh Trgovske in obrtne zbornice. Radi važnosti se vabijo vsi interesi, da se je v kar največjem številu udeleže.
— Ameriške pošiljatve. V ladjah, ki so bile zaplenjene med vojsko, se je zaplenilo tudi nekaj po5i'jatev, namenjenih naš;m državljanom. Ker niso znan! naslovi, naj se sledeči nasMvIjencI zz'ase pri pristojnih okrajnih sodiš!ih: Jana Horvatlč, Janez Receii, Berglez, Kriger Ana, Martelanc Amalija. Mihelln Katarina, Malnar Martin Kozar fran. Plane Marija, Cesuovar Marica, Prabor Dominika, Mauser Ivan, Lesar Apolonlja ln f\ Jerrn.
— Dijaki regruti, kl so najmanje dva meseca že odslut !i in oni, ki iz;avi;o. da ne žele polagati izpita za rezervnega oficirja ampak hočejo odslužiti 14 mesecev za-morejo doslužiti odnosno odslužiti rok v kadru z ostalimi regruti In sicer: Artile-ristl m kava'erlstl naj se javijo za nastop kadrovske službe dne I. februarja 1924. ob i url v komandi Ljubljanskega Vojnega okruga kasarna Vojvode Mišica soba 70. Artlleristl bodo odpravljeni v 32. Artilerijski polk v Maribor, kavaleristi pa v 2. Konjički polk v Vlrcvitfco. Dijakl-recrutl. ki so bili regrutova nI za Pešadi;o, InŽIne-rljo, Vazduhoplovstvo toi Mornarico naj se javijo za nastop kadrovske službe Istotnm 21. februarja 1924 ob 8. url. Regrutovnnl za Pešadijo bodo odpravljeni v 36 pcšpolk v Varaždin, regruti za inžinerljo, Vazduhoplovstvo In Mornarico v komando In-žinerlje IV. Armijske oblasti v Zagreb, Prednje velja samo za one dijnke-resrute, ki pripadajo po svoji domovinski ob »ini Ljubljanskemu Vojnemu Okrugu.
— Izseljevanje lz naše države v meseca decembru 1923. Izseijcniški komisarjot v Zagrebu javlja: Meseca decembra 1923 se je izselilo iz naše kraljevine skupno 2240 oseb, od tega 1316 moških in 924 žensk. Po poklicu je bilo kvaliiciranlh 103. nekvalificiranih 996, kmetovalcev 579. bres poklica (deca) 486. razni poklici 76. V Ze-dinjene države je odpotovalo 941 oseb. v Kanado 18. v Brazilijo 773, v Argentinljo 492, v ostale dele Amerike 7, v Avstrall* jo 8, hi v Egipt 1. Skupno Število Izseljencev od 1. »anuarja do konca decembra 1923 je znašalo 9370 oseb. Polet naših državljanov je odpotovalo v prekomorske kraje v tem času Sa nase kraljevine 2103 tujih Podanikov.
— Pristojbina sa tafaoefsne zasebne brzojavke. Z ministrskim odlokom % dne 31. dec. 1923 se je s 1. jan. 1924 zv»ala letna pristojbina za pravico uporabljanja tojagpjsa a 500 pa 12QQ dinarjev,
— Polasnilo g'cdc nereda v »UnlonsiU garderobi. Prejeli smo in pr'ob!u.emo: M kon.ertu dne 21. tm, k! se je priCel točno ob 2^. so tačelf prihajati posetniki par minut pred tri četrt na 2 I uro. torej 'e dober Četrt ure pred začetkom konjerin. In to sa docn:a dosledno pri vseh koncertih. Da so v tem kratkem času številnemu obl'nstvu v garderobi ne more tako toCno postrečt, kakor to rtekareri zahtevajo, zlasti v zlns» skem času ne, ko ima vsakdo poleg vrhnje cMcke še de/ri:K in snežne čevlje, je Jasno. To je prvo. Druga glavna cvua poslovanja v garderobi je pa ta. da občinstvo navali takoj le na prvo cnrdercbo prf vi.odu, dasi sta i/rpravljeni vedno   dve do tri vcike jtarderrbc. Pri vhodu v dvorano je redno nastavljen po en uslužbenec, ki navaj* občinstvo k drugj in tretji garderebi. toda to nič ne pomaga. Ta naval tra*a tolko časa. da se napolni prva garderoba do zadnje kljuke, potem še le se vsuje vsa množica v drujro In nko je p.^na ta, potem pa v tretjo jtarderebo. Ako bi se občinstvo odzvalo  kli-u   giri  nnvcderecR tislu/ben^a, ter  takoj  enakomerno  Fomzde'Ho  na vse garderobe, bi nereda vkljub kratkemu ča*u re b:'o. V b^doće br*io pr:?rnvljcne za vse koncerte po tri garderobe, ter v njih toliko uslužbencev, da ne bodo drug drugemu v n:ipot:e. Slavno nn:rnstvo pa se vljudno naproša, da zaCne prihajati v dvorano vsaj pol ure PreJ zadetkom in da se p;s!už**re trkoj od začetka vseh   treh enrdcr-b !■ nih^e se re bo mogel pritoževati nad prepočasno pnstre/bo. Očl'ek, da so uslužbenci garderobe neokretni in   prepočasni nt upravičen, to dokazuje dc;stvo. da je vedno prevzeta vsa carderoba v dobrih 20 m'rri* tah. oddana pa v 5 do 10 minutah. Ce se todo držali posetnrk| krnceriov dosedanje razvade ter prlhaia!! v Union le par minut pred začetkom ali celo že med koncertom, potem reda seveda nc bo, .pa naj posluje v garderob; kdorkoli.
— Objava izseljcnlškcga koml^arijata v Zacrcbu. Izseijcniški komisarljat v Zazrcb-j objavljal V leta 1023 niso ameriške oblasti pripustile 2n.M9 izseljencev In deportirale 10SS tujcev, ki so se že nahajali v Zed'nle-nih državah. Največ Je blo Izključenih onih. ki so prišli oziroma niso Imeli dovolj sredstev ali možnosti zaposlitve. 2ene in deca. ki potujejo sami In n'maJo affidevlta (zaprisežene izjave nalbllžnjega sorodn ka ali ametiškega državljana da jih bo vzdrževal), so brezdvomno Izključeni Radi nepismenosti je bilo Izključenih 2095. N'č* manj Je bilo Izključenih kentroktnih delavcev. N d 1000 se Jih Je moralo vrnftl radi nevarnih In nalezljivih bolezni (jetika, spalne bolezni, hraste, traho-n, nlrVOSt), Več Jfh |e bilo izključenih radi slaboumnosti, padavice. pilanos'1 Iz navade. Nadalje nI bil 3 pr»-pu^čenih 2*^2 otrok pod 16 leti, ker nisj potovali v soremstvu roditeljev aH k rodite-ljorn; 198 Jih Je bilo Izključenih, ker so spremljali osebe, ki niso bile prlpuSčcnc. Nadalje Je bilo Izključenih 3o4 cbsjenih radi zločina, 4 anarlilstl, 1 policnmlst In 141 takih, ki so se skušali vtihotapiti Iz Kan de ali Mehike, Iz Kanade In Kube se sme v Zo-dinjene države po enem, lz Mehike po dveletnem bivanju, vendar se dotlčnlk všteje v kvoto.
— Zvišanje  vstopnine v mestni flad-
sk! kopeljl. Vstopnina za mestno ljudsko kopelj Je bila dosedal tako minimalna, da se režijski stroški niso mogli več kriti. Z ozirom na to je mestni magistrat sk'cnli, da se zv 5a vstcpn'na za prsno kopelj na 4 Din, za kad00 kopelj pa na 6 Din.
— Zveza ruskih akademikov Izraz* tem potom svojo najtoplejšo zahvalo »Komiteju za oskrbo ruskih dijakov« In vsem dnmarn ter gospodičnam Iz »Mlndike« za njihovo neumorno delo pri prireditvi Tst-jnnfnega večera: dalje glavnemu režiserju r. Sestu In režiserju a. Troblžu. ki sta s vel'ko požrtvovalnostjo prevzela refljo koncerta In kabareta kakor tudi vsem sc. igralkam ln Igralcem rn nj'hnvo pTijar.no sodelovanje, ter uprav! narodnega gledališča za pomoč pri prireditvi Najlepša hvala tudi vsem onim osebam, kt so poklonile zvcz: ob pr:1?k! Tat'nnincga večera mno^ošrevi na darila. Končno se zahvaljujem tinrll vsemu občinstvu, ki se je v tako lepem Številu odzvalo našemu vabilu. Odbor.
— Iz državne službe. Imenovana sta pri
policijskem komisar!-atu v Mariboru: za nc* licijsVcpa nadsvetnik* Vekoatae K e r i e • van in za policijskega svetnika nadkomiaar Gustav P u 5.
— Mesto  venca na krsto Pokojnega
a. A. Krejčija je daroval g. Pran K r a p el restavrater in kavarna r v »Zvezdi«. 25U dinarjev za podporo 2 delavskih rodb!n, ki so se vm:le Is Vestfalskeca In prišle brez vseh sredstev v Ljub'jano. Plemenito darilo, za kn*cro Izrekamo Javno za-hvn'o. ie uredništvo Izročilo dotičnim trem rodbinam.
— Na Tatfan'nem večem je bfla rzvo-Penn za »Krnlifco p'c«?a« gospa Anuš«j Pe« čanka, so.-Tojra prvega rnvnarel.U L?ub~ l:anske Kreditne banke v Ljubljani s 16S glasovi.
— CELJSKE VESTI. «Or/r/na« v Celju je imela v ponedeljek dne 28. januarja v mali dvorani Narodnega doma svoj ob "nI zbor, Vatcrga se je udelc/ilo oi<rog 100 čla« nov celjske o-ganizacijc. Občni zbor je vodil inženjer g. Kranjc Iz Ljubljane. V svojem uvodnem nagovoru je razložil naloge In po« men nacij^nallstičnc organizacije. Sledila so nato poročila dntStvenlh f^nkcljonarjev. Ul so bila sprejeta. Staremu odbonj se Je podal absolutorij in se je nato izvolil novi odbor. Pri slučajnostih se je razpravljalo še o raznih zadevah. Storil se je zopet ponovno sklep, da je obisk »tTntona« društvenim Članom prepovedan. Občni zbor, ki je potekel stvar« no, je nato po končanih besedah *. Kraine »akljutil. — V. obrtniški ples v Celju Prh prave ra obrtniški plea, kateri a vrli dne 1. februarja v Narodnem domu, so v polnem teku. Sodelovala bo ljubitanska vojaška podhi pod vodstvom kapelnika g. dr. Cterlna. 7* zabavo ta vso dobi e telesne poUctaečJno
Štev 26.
»?LOVfN5KI   N*ffOPt,   dne 31 tannarfa 1924.
SHan 5.
?e ▼ polni meri preskrbljeno in bo tudi le* rošnji ples lepa manifestacija pridobitnih slojev Celja in okolice.
— Mariborske vesti Gasilno drn-
Stvo in rešilni oddelek sta imela v soboto zvečer svoj redni občni zbor. Na slovenski strani za ta občni zbor ni bilo nobenega zanimanja, dasl znamo sicer prav krepko zabavljati. Ml smo pač mnenja, da bi nam morali pečeni golobi sami leteti V usta. Občni zbor Je   potekel popolnoma mrrno, razen  izvolitve    nekaterih novih funkcionarjev  je ostalo  vse  pri starem. Poveljstvo te prevzel f. Volar že sept. od g. Robavsa, ki Je radi svoje bolezni moral pust-t' to mesto. Letno poročilo o delovanju je precej obširno. Kot velik pri-dobltek je nova avtoturbinska brlzgalntca. Nujno potreben je nov rešilni avto, ker Je " stari že neuporaben. Sanitetno službo vršita sanitetni vodit. reš. oddelka Urbaszek in primari) dr   Karel  Ipavec. Umrlo je pet članov. Društvo je priredilo mnogo večilh vaj in rešilne kurze. Iz statistike aktivnega dela: V mestu 1 velik požar, 9 ognjev, 3 ognji v lokalih. 4 po kaminih. 2, v vagonih na dežel« 3 požari 1 ogenj. Izredni slučaji trčenje vlaka 31.   oktobra in eksplozija bencina 25  jan. v del. Juž. železnice. Na novo je bi* szvoljen stari odbor. — O b č. zbor    društva stanovanjskih n a i e m n i k o v se je vršil v nedeljo dopoldne v Kapucinski   dvorani   ker se je predsednik dr   Krom vogel   odpovedal, je vodM zbor podpred. g. Bahun. Po poročilu tajnika in blagajnika je sledila volitev. Izvoljeni so bili: za predsednika dosedanji ta*n[k polkov. A I j a n Č I č. podpred. Bahun Vidic, TorSe, Krajcer. Kovačlč m Goršič. Zborovanje ie bilo zelo dobro obiskano. Društvo je imelo 1530 Čianov od teh ni več plačalo nad 700 tako, da jih koncem ostane 650 — Cvetlična razstave v prid »D orna ubogi h«. — Pomožna stanovanjska akcija, ki ima namen zgraditi dom za brezstanovanjske in dom za tuber* kulozne reveže, nastopi te dni svojo prvo pot javne zbirke. V ta namen sta zamišljeni dve prireditvi: Sadjarsko in vrtnarsko dru» Štvo za Slovenijo priredi svoj letošnti občni zbor dne 1. februarja v Mariboru. t7dcleži se ob enem velike cvetlične razstave, katero priredi ▼ prid akciji »Doma ubogih« vele* podjetje »Vrt« Džamonja i drugovi dne 2. in 3 februarja. To akcijo je do sedaj vodila Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir«. ki je Izvršitev poverila samostojnemu odboru, kateremu predseduje g. G juro Džamonja. Cela akcija stoji pod protektoratom ikofa msgr. dr. Karlina in častnim predsedstvom velikega župana g. dr. Ploja Po razstavi ee skliče velika anketa za preosnovo doacda* njega odbora v posebno samostojno društvo. — Polovična vožnja za udeležence cvetlične razstave v Mariboru. Na prošnjo Kreditne in stavbne zadruge »Mojmir« je direkcija državnih železnic z odobrenjem ministrstva saobraćaja dovolila za udeležence občnega zbora »Sadjarskega in vrtnarskega društva j za Slovenijo« in vrtnarsko razstavo dne 2. in 3. februarja   Popust velja za potniške in | brzovlake v času 1. in 3. februarja. Udeles 2cnci kupijo pri vstopnih postajah cele eno« smerne karte do Maribora, ki se jim žigo« saio z mokrim dnevnim postajnim žigom. Te karte veljajo tudi za vožnjo nazaj, ako se udeleženci izkažejo s potrdilom predsedstva, da so se udeležili občnega zbora, odnosno razstave.
— Iz Varšave se ie te dni vrnil prijatelj našega lista in nam piše: Ko sem se mudil pred dnevi v Varšavi, sem se tamkaj slučajno seznanil s gospo Martino K B-pertovo, ki ie Slovenka, Ljubljančanka. Je to bivša učiteljica na srednji tehnični šoli v Ljubljani Martina Lindtnerjeva, ki se je lansko Jesen poročila s poljskim ulansJdm polkovnikom VVltoldom H a p e r-tom, vnukom bivšega predsednika avstr. parlamenta  dr. Fr. Smolke.
— Odšel je v nedeljo popoldne od doma 12-Jetni deček Štefan Cuzak. Oblečen je v siv suknjič In pokrit z belo platneno čepico. Kdor kal ve o njem. nai blagovoli to naznaniti Ivan Cuzaku, Kamnik.
— Straien zločin. V selu Gornje Jagod-nje pri Benkovcu se je pred dnevi dogodil strahovit zločin. Dušan Kereš, 25 letni mladenič je bil strastno zaljubljen v lOlctno Ružico Čopič Kuzmanovo. Pred dnevi je skušal Kereš devo i ko na paši zlorabiti. Ker se mu sledn)a ni hotela udati, je pohotnež pobral v bližini ležeč kamen in je devojko z njim toliko časa tolkel po glavi, da je obležala na pol mrtva. Za tem je nasilnež devojko v takem stanju posilil, oropal in pobegnil. Ružico so kasneje našli pastirji in jo prenesli v hišo, kjer je nesrečnica kma« lu izdihnila Kereša so prijeli orožniki Svoj zločin je priznal sele pri zasliševanju na orožniški postaji.
— Će se star panj vname. M a to Cesar, 50 letni seljak iz Obeslišča, občina Dugosclo na Hrvatskem, se je ženil pri 301etni vdovi Galek, ki pa je njegove ženitne ponudbe zavračala. Pred dnevi je zopet prišel k nji v stanovanje ter ji dvoril. Užaljen, ker je Jobil »košarico«, je potegnil nož in je mlado vdovo trikrat sunit dvakrat v stegno in enkrat v trebuh. Po tem činu je Cesar po* begnil v gozd in se ustrelil. Težko ranjeno Galekovo so prepeljali v zagrebško zaklada tio bolnico.
— Tatovi so se pojavili v noči od sobote na nedeljo (27. L) v Stični. Pokradli so Bmotu vse meso, slanino in špeh od prašiča, katerega ie bil dva dni preje za-HaL Obenem so mu odnesli 16 litrov sll-vovke, obleke In žepno ura Baš Isto noč so tatovi ob stiškem kolodvoru pokradli ženi, ki se Je bila nekaj tednov prej omožila, štiri nove obleke in druge vrednosti. Tatove zasledujejo, a do seda] brezuspešno.
— Nočni napad. V nedeljo 27. t m. so napadli roparji okoli polnoči domov se vozeča posestnika ob cesti od kolodvora v Stični do Drage. Voznika sta se rešila s tem, da sta pognala konja z bičem v »galop* proti proti domu. Pravijo, da le nevarno hoditi ponoči po cesti od §t. Vida proti stiškemu kolodvoru v smeri Draga, Vlsajacora ------ —^-
ŽENA Z MILIJONI! l CIfoa Plcater! Ene« fcJchrer! 1
Kino Matica predvaja od jutri dalje pr- j vovrstno učinkovitost »2ena   s milijoni«, film v 3 delih. L del »Strel v pariška ope- ! rt« se predvaja od jutri četrtka da nedelje | 3. febr. Film je svetovna učinkovitost in je bil posnet na ekspediciji kl je vod'ls preko Verone, Benetk. Trsta. Crikvenice, nadalje preko Varne, Sofije, Beograda Budimpešte in Berlina. V glasni vlogi Je glasovita Ellen Richter, nositeljica glavne vloge v velikem filmu »Pustolovka Iz Monte Carla«. Danes se zadnjikrat predvaja »Prekrasna stambulska prosjakinia , film daljnjega Orijenta s Priscilo Dean v glavni vlogi
31. januarja do tO. februarja
„ŽENA Z MILIJONI11
11. Jan. do 3. febr* — I. DEL s
■T »Strel v pariški operi',
KIHO MATICU
— Uprava dvora v Beograda potrebuje takoi 4 prvovrstne hišne, ki so vajene posla v najbol:š!h hišah. Pogoji: hrana, stanovanje ob'eka in 630 Din mesečno. Pismene ponudbe naj se pošlje nemudoma na naslov Slavko Plemeli, Ljubljana, Vodnikov trg 5.
— Mleko. Združene mlekarne. Vojaška atlca, nasproti belgijske vojašnice, sprejemajo zopet In to do 15. februarja nove abonente za mleko, ki se dostavlja z voz ml dnevno na dom in to v poljubni mnor ni. Garantira se za popolnoma sveže, čisto pasterzlrano mleko s ca. 3.5 ~ tolščnostL Naroča se lahko tudi telefoničoo. št. 446.
— Kar V| potrehfflete. to ie E!zaflu'd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Polrkusna pofljka Din 27. Lekarnar Eug. Peller, Stubica Donja C!zatrg št 23fl. Hrvatska.
— Najcenejše le najnovejše obleke «e dobijo s a m o v Selenburgovi ulica št. 3 pri Gričar d? Mefač.
TAKSA ZA GRADBENE POGODBE.
(Konec)
Postopanje finančne uprave ruirn je pa tem manj razumljivo, ker ji vendar mora biti dobro znano, da skušalo druge države na vsak način pospešiti zidavo zgradb, in sicer ne le industri skth ampak tudi stanovanjskih. V ta namen so izdale (n. pr. Cehoslovaška in Avstrijska republika) celo vrsto davčnih olajšav, ki imajo neposreden namen, vspodbujati pod letnike k zidanju hiš. Tudi naša finančna zakonodaja je naredila Je mal korak v tem smislu, da ie nove stavbe oprostila davščin 2a dobo, ki je v obče daljša kot so jo predvidevali dosedanji davčni zakoni. Pravzaprav pa niti ta korak ne gre na rovaš finančne uprave, ker je izšla izvestna uredba o pospeševanju produkciie novih stanovanj iz ministrstva za socialno politiko, in sicer v dobi, ko je bil dr. Ku-kovec minister za socialno rHiti^o (Glej Ur. list št. 91/291 iz 1. 1920). Finančna uprava je šele naknadno prevzela obširnejše davčne ugodnosti te uredbe v L št. 136/436 ex 1920).
Finančna uprava ie z zakonom o finančnem zakonu za leto 1920/21 (Ur. taksah in pristojbinah, osobito pa z novimi določbami o taksah za stavbene pogodbe krenila zopet na svojo tesno-srčno tiskalno pot. Dosledno, kakor v skoro vseh novih davčnih in pristojbin-skih zakonih zasleduje tu čisto enostransko le lastne fiskalne interese brez ozira na posledice in ceiokupni interes uprave.
Sicer pa nT niti v interesu finančne uprave same, da se nove določbe dosledno in točno izvedejo. Od stavbene stroke žive tisoči in tisoči delavcev, uradnikov, obrtov, trgovcev in podjetnikov. Stavbena stroka daje torej pogon celi dolgi vrsti podjetij in posamnikov. Ako stavbinstvo sedaj počiva ali pa le životari, so pa ne le vsa ta podjetja in osebe posredno in neposredno tangirane v svojem razvoju, ampak tudi erar sam, ker na direktnih davkih ^zgubi veliko več nego bi pridobil na novih taksah.
Prepričani smo, da finančna uprava po vsej priliki ne bi izdala novih določb, ako bi vsaj nekoliko upoštevala vse zle posledice, ki lahko izvirajo iz tako drakonične takse. Vse to uvaževatl je pa bila njena dolžnost. Ona ne sme namreč gledati le na svoj lastni začas-n i interes, ampak tudi na gospodarske In socialne posledice njenih zakonov. Zgodovina nudi zadosti vzgledov, da it nepremišljena finančna zakonoda a že ugonobila z enim mahom celo vrsto podjetij, ako je izdala zakon, ki so pre-napeli davčni lok.
Da je davčni lok pri stavbenih podjetjih vsled 1 odstotnega prometnega davka, osobito pa vsled 2odstotne takse na stavbene pogodbe prenapet, mora pa priznati vsakdo, ki količkaj pozna ka-la m i te te stavbene stroke. Sicer pa 3od-stotno davčno breme od bmtto prejemkov ne prenese zlahka tudi krep-kejša podjetniška stroka nego ie gradbena, ki ne dela samo z namižBm dobičkom, ampak nosi tudi velik rizik o.
Nas predlog je ta, da se nove določbe spremene. In sicer na ta nač*n, da . omogočijo eksistenco in  razmah  tudi 1
stavbeni stroku To zahteva tudi Interes cele države in nič manj tudi erarja. Kam da vodi enostranski fiskalizem ravno pri tej stroki, kaže preteklost in sedanjost, ki vzlic priznani nujni potrebi nc najde izhoda in rešitve Iz stanovanjske mizerije. Finančna uprava naj ne išče novih bremen ondi. kjer jih ni. Nasprotno naj z dalekovidnimi odredbami, to Je z davčnimi in taksnimi olajšavami pospeši in podpre gospodarsko velevažno panogo, namreč stavbeno stroko. Da bo eventualni izpadek na začasnih dohodkih v bližnji bodočnosti večkratno poplačan, je že danes na dlani!
T. U. 1.
—S Novosadska blagovna borza 29. januarja. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, baška 78-80 kg. 2%, 9V$ vag. 345—350. sremska, 79-60 kc. 2%. 5 vag. 335, ječmen baški. 67-6S k?. 2 vaz. 315, oves baški, dupl kasa 1 vag. 251, koruza baška, dup! kasa, 30 vag. 255—257.50. stara l vag 2rX sremska, stara, I vag. 2^2.50, dupl. kasa. 10 vag. 270, mnka baza i0i 1 vac. 530. >0 ss« 4 vag. 532.50, štev. »6«
1 V&Č 325   otrobi v  paprmstih  vrečah, j
2 vag. 175. debeli 1 vag. 2W. Tendenca neizrremenjena.
Društvene veefi.
i „.
— Debatni večer »Jadrana« se vrši v četrtek dne 31. jan. ob 20. Predava g. Iv. Bsjžel: O rrzvoju sokolova«. Napredni tovariši dobrodošli. — Odbor.
— Cvetlična rcduM. V - j i. februarja ob 20. zvcč«r* priredi SK. Primorje v dvoran! Kazine svoto običajno letno »Cvetlično reduto«. Vstop pro ' vabil«, čiani proti članskim izkaznicam. Konkurenca mask! Event. izosta-a vaboa na; se rek^amir^o pri g. Slanic« L.. pnkoiiin-ski zavod, So^Vf drevored. Ofcijelnl sprejemi od 2^.—20 30.
— Gg. predsednTkom vseh org*n'zaci] državo h nameščencev brez izjeme. Hero-stratstvo. ki se izvaja nad aktivnimi in upokojenimi državnimi nameščenci zahteva nujno energično odločitev skupnost:. Brezglava redukcija, ki je vrgla na cesto čez noč nebroj dobro kvalificiranih delavcev In nezakonita prnksa penzioniranja desluženih — po prejšnjem zakonu, nezadostne plače, skratka: vse gorje, ki se zgrinja nad namf zadme mesece bolj kot kdaj prete, naj nas najde strnjene v zadnjem odporu Delovanje strokovnih orga-cizacij in zvez moramo osvežiti, poglobiti. Treba je, da se reorganiziramo, pregru-p:ramo In Če ne drugače, z likvidacijo dosedanjih zvez ter ustanovitvijo enotnega novega udruženja vseh dr?avnih nameščencev. Vsi oziri morajo pasti, ako nočemo, da ostanemo še dalie brezpravni državi *an?. O. Z. izvršuje s tem sklep zadnje odborove seje ter sklicuje za četrtek, 31. trm. ob 20. »pri M roku« (na Rimski ce-stO sestanek gg. predsednikov vseh organizacij državnih nameščencev, bodisi da so pri O. Z. včlanjeni a!i ne. Ako so predsedniki zadržani, naj se ude"e*e sestarka njih poob'aščeni names*nfkL Na sestanku se bodo spr'čo doscdaiilh nopolnm neuspehov na vsei črti, določi'e smernic: novemu delu. Komu je za stvar, s* bo sestanka udeležil. Osr. zv. !av nh nameščencev In vpokoiencev za ^lovenTjo.
— NARODNE GALERIJE izredni občni zbor je v četrtek dne 31. t. m. ob 17. v trt* brni dvorani hotela »L/nion*. — Prosimo vse člane za udeležbo.
— LOVSKI PLES V KAMNIKU dne 9.
svečana  1924. Muzika dravske di ;/'.le.
— Redni občni zbor Društva prijateljev human, gimnazije se vrši danes 31. jan. ob 4. pop. v posvetovalnici I. dri. gimnazije v Ljubljani. — Odbor.
— Seja damskoga komiteja za prireditev Tatjanmega večera se vrši danes v sredo dne 30. tm ob 17. zvečer v damski sobi kavarne »Emona«. Odbor.
Narodna skupščina.
Generalna proračunska debata.
— Beograd. 30- lan. (Izv. Ob 12.30.) Po končanih formalnostih je danes ob 9.30 dopoldne otvorjena skupščina pričela generalna razpravo o državnem proračunu za leto 1924^25.
Fin. minister ur. S t o j a d i n o v I č le uvedel razpravo z zelo obširnim, stvarno in strokovno utemeljenim ekspozejem o na- i Si fin. politiki. Uvodoma je minister nagla- j šal, da znašajo izdatki in dohodki 10 mili- ! jard 405 mMijonov dinarjev. Konstatira, da je v proračunu doseženo popolno ravnotežje. To ravne težje ni likiivno, mirvcč stvarno in realno, kar jc najbolj razvidno Iz proJLktiranih dohodkov. Na posamna mini- j strstva se izdatki tako-le razde le: ministrstvo vejne in m vrnarice 1 milijard i 901 milijonov, prometno ministrstvo 1 milijardo 700 mlijonov, fin. 1 mlifardo 4O0 milijonov, vrhovna uprava l milijardo 300 mlljon*>o. prosveta 570 nVHionov, notranje 490 milijonov, javna dela 390 onTlonov, ministrstvo za konstituar.to ?n izenačenje zakonov 370 nvTjonov, pnštj 360 milijonov, socljnlna no-Htlka 350 milijonov, šume in rude 330 milijonov, narodno zdravje 280 mil;', nov. pravde 230 poljedelstvo 214, zunanje ISO proračunski rezervni krediti 123. vere 105. agrarna reforma 92, trgovina in indiistr:ja 80 milijonov. Minister ie d^lje navajal di so v proračun stavljeni pred vsem vcTki krediti za izvedbo uradniškega in vojaškega zakona. Dohodki rezultiralo iz sledečih virov monopoli 2 milHardi, 336 miiijnnov 50 tisoč, že-czn:ce 2 milijardi 86 3^0.000 trošarina in takse l miliiardo 562 miTjonov. carina in carinske takse 317 300 000 D. neposredni davki 1 mil7] a rđa, 100 milijonov, dobiček od novca 12 milijonov, davek na poslovni promet 200 milijonov, in dnh dkl drž. posestev 176 342.000 Din In dohodki p štne hranilnice s čekovnim prometom 9 742.000 dinarjev. Mesečno znašajo dohodki 765 milijonov.
.Minister le naclašal realnost fn stvarnost predloženega budgcta. Podčrtal je posebno veliki pomen ravnotežja, ker bo to mnogo vplivalo na izboljšanje naše valute. Minister se ie zelo optimistično izrazil o fin. situacij? naše dr/r.ve.
Njegov govor je trajal celi dve uri in Je nato predsednik ob 12. sejo zaključil. Prihodnja jutri z dnevnim redom: Interpelacija posL Voje Lazića in tov. o kuluku.
IZMFNJAVA KRON IN SLOVENSKE ZAOKUGE.
— Rim. 30. januarja. (Štefani.) Besedilo dodatne izjave min. predsednika Mnssolinlja vladi kraljevine Srbov, Hr« vatov ha Slovencev gTede kronske izmes njave slovenskih zadrug v Julijski Pc* nečiji, se g?asi nastopno:
»Kraljevska vlada Italije se obve= zuje, da uredi čimprej vprašanje krom ske izmenjave slovenskim zadrugam Julijske Benečije. — Rim, 27. januarja 1924. — Podpis: Mussolini.«
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 30. lanuarja. Sprejeto ob 13.
Kakor običajno, je bil tudi na današnji borzi promet slab. Malo več prometa je bilo v izplačilih Curih in Duna1. Blaga je bilo do konca borze dovolj. Tečaji so napram včerajšnjim zaključkom zopet nekoliko oslabeli.
Na efektnem trg^i so znatno oslabele delnice Hipotekarne banke, z ozirom, da so oslabele- tudi v Budimpešti in na Dunaiu. Precej povpraševanj te bilo po delnicah Hrv. e?k. banke in Slavonija delnicah. Od ostalih papirjev jc bilo ne-
kaj več prometa v Jugobanki; drugače. jc pa bilo vse mirno.
Ob zakl učku notira;o:
7% Invest drž. posojilo od t 1921. <sa,
Ljubi), kred bnnka 212'*. Prva hrv. štedionica Zagreb 1C2J, Slav. banka Zagreb 10S —107. Hrv.-slav. zem hip. banka Zagreb 88—91. Hrv. eskomp banka 2at;rib 170 Ju-jroslav. banka Zagreb 152—154. Trb. prem. društvo 865—8^0. Pksplnalacijn 145. Uutt-mann 1810—1*20. Slavotrja 222—225, Nar. Šum. 130, Vevče 175—ISO. Sečerana 1710— 1720.
Devize: Curih 15.03—15.13, PnrU 397.75—41 »0.75, London 369.78—372 78. Dunaj 0.1217—0.1237. Praga 250 15— 253 15. Trst 378 25—38T 25, Newyork 8o.55—$7.55 Budimpešta 0.325.
Valute: dolnr 85 »
INOZEMSKE RORZC
— Curih. 30. jan (Izv.) Današnja bor-za: Reoerad 6.60. Berlin 1.35. Amsterdam 215 50. Newyork 579 25. London 24.63, Pariz 26.35. Milan 25.125. Praga 1670, Bukarešta 2 925. Sofija 4.125. Dunaj 0.008160.
— Trrt. 30. jan. Beogrnd 26 35—26.43, Dunai 0.0J21—0.0324, Praga 66 25—66.50, Pariz 1C5—105.30. London 97.85—98.05, Newyork 22 90— 23, Curih 396.5—398.
— Dunai. 29 jan. Devize: Beograd. 813—817. London 3*2.500— 303.500, Milan 3084—3:96. Ncwyork 70.935—71 185, Pariz 3302—3318. Praga 2041—2051. CurIH 12 265—12.315.
Valute doiar 70. R^0—71.260, funt Sterlmg 300.700—302.300. fr«nc. frank 3265, — 3295 'ira 3070-3^90, dinar 8C9—815, češka krona 2032—20-48.
Glavni urednik: rast O PitSTO^i fmspk,
Odsovttrm oredmk: VAI.F.NT1N KOPITAR.
— Pri glavobnlu, omotičnosti, tesnobi v prsih, tolčenja $rca, kar povzroča telesno zaprtje , grenel;a »PrtSZ-Jo$ef< temeljito očisti prebavilna poia in odstrani napenjanje.
VABILO
k občnemu zboru
»Kmečke hranilnice :n posojilnice« v Št. Vidu nad Ljubljano,
ki se vrši dne 5. februarja /924   ob Šestih popoldne v pisarni hranilnice.
Dnevni red:
1. Porodilo predsednik« in preCitanje ts* pisnika zsdnicpa občnega zbora;
2. poročilo načeistva;
3. poročilo nadzorstvi;
4. odobritev računskega zaključka za 14 upravno leto 1023;
5. slučajnosti.
___Odbor.
Z ozirom na oblastveno dovoljeno
razorodaio
mriega oddelka za pletmlne, trikotažo In nerilo si dovoljujemo cenjene odjemalce opozoriti, da se naha|ajo v zalogi se večje množine razllčn-ga blaga, kakor:
Z3 đ?!!l(!* pcrl0, b,uzr* p^p1"
kavice.
nlki, nogavice ln ro»
Za ooio ide:
• triko perilo, svlterfl, snjce, ovratniki, naramn ce, nogavice, rokavice, g^rna^e In dokMenlce.
Za M in ihienfte:
znamke .Tetra*. ratmtne nogavice, svlterjl, čepice Ud.
Brisače,  različna   ealanttrija in
kosmeilka. Vse to blatjo raznroda'amo pod tržnimi cenami, samo dotlej, dokler tra«a zaloga.
H & E. Skabera
t-fubl;artav   Mestni trg 10.
Iščemo v vsakem krajo Jugoslavije
m zastopnika.
Jako lahek postranski zaslužek za vpokojence aH invalide. Vprašanja pod ^Zastopniki povsod" na npravo SI. Naroda.
Na obroke
stroj za ključavničarstvo, mizarstvo In kovastvo: transmisije, elektromotorji ter dinamo — nudi po nizkih cenah
Tehniška Union družba. LJubljana,
Sodna ulica ste v. 4V II« nadeti*.
lW ZIKOmK-!SIS
Telefon 379       mCStlli tC33rSki mO/Ster       Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela. moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, htSe, vile, tovarne, cerkve  in zvonike;   stro-I,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Giadba lesenih mostov, jezov ln mlinov.
Farna žaga. Tovarna furnirja.
ELEKTRARNE! PO*°» \ mzor i     INSTALATERJI!
Izolirane in pole bakreea ansev Bernaaaoee cevi IBerg-tnann«roh'f-n> kakor ves insta'acJisk: materijal ter e'cktro-
motorji po i.a i nižjih tovarniških cenah. — Največji zalega v Sloveniji.
Sun a je k a aoata 33. Telefon 366 in 223.
Ofertna Uiiacija.
Uprava jrraščine Betnav5 ima tik ob d žavnl eestl ca 1 km od kolodvora naprodaj okroglo 200 m* lipovega lesa na panja.
Ponudbe je poslati do i. februarja t. 1. na upravo graščine NBetnawa(l| pošta Maribor. 819
Vsled opustitve predmeta se za lastno ceno oddajo blagajne št. 1, 2 in 3 sistema VVertheim.
The Rex Co., Ljubljana
Telefon 268. Gradišća 10.
Zahtevajte edino le
Ciril in Metodove vžigalice
dobijo se povsod« Glavni založnik tvrdka IVAH PEBPAN naslednik?, L*obfjana.
Otvoritev tonirai oti
Snreiemam dame m gnspod:rne v praktičan pouk, v ovrho prlučenja al aa lastno raba samostojno !«• vritvaU vsakovrstne modne klobuka.
Nadaijna pojasnit« od 10 do 1. popoldne.
Modni salon za damske klobuke
Alolzija Vivod roj. Mozetič
LJUBLJANA, PREO ŠKOFU O 21, II. NAOSTA.
4929
81UE7
Stran A.
•SLOVENSKI   hAPfOO«. SI- Ns* i»4
itc* ?fc
rTlosiea Peteline
Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Mai tifie cena.     Postrežba točna.
Kam prijatelj f
Esmudim ugodno«« na kuna pri
BAROVO ZNIŽANIH CENAH, hitim k
A. Sinke vicnasl.USoss
LJUBLJANA, Mestni trg 19. asBtaffiaa^SBaanBBBl
oinika
elektrotehnične stroke, jugoslovanskega državljana
išče znamenita elektrotehnična tvrdka.
Ponudbe z življenjepisom in pogoji pod šifro .Verzirani putnik" Za—1337 na Puhli čitan d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gundulićeva ulica 11.
emajlirani ta telesna ka-trtnjfteo posodo ae dobi ari
fvrOBTTOAa>
trg. dr. BIZJAK A Konp* Ljifcliau, Kreke? trg 7
(poleg Mestnega obese). Ea eros trgovcem
popust Ea deteiL
E. M. br. 21.252
Razpis.
816
Oblasna monopolska dlrekolfa v Lfsalfanl
razpisuje na temelru odloka Uprave državnih monopolov v Beogradu od 27. decembra 1923, E. M. br 21.252, na dan 3. ni aro a t« L Ob 11« dop. ofertalno licitacijo:
A. Za prodalo ▼ aaloM nabafa!o6ih so s
1) 16.000 kg odpadkov in škarta raznega mešanega papirja.
2) 14 000 kg odpadkov od bele lepenke.
3) 19 000 kg odpadkov od raja ve lepenke.
4) 1000 kg odpadkov od rujave lepenke, pomešane S sponkami.
B. Za prodalo odotdkor ta iksrts« ki se bodo nabrali tekom leta 1924 v tobačni tovarni v Ljubljani:
1) Od raznesra mešanega papirja.
2. Od bete lepenke.
3. Od rujave lepenke:
Interesentom-tuzemcem vložiti je do 10. ure dneva neftacije kavcijo v iznosu 6%, inozemcem 10% od ponuđene svote pri blagajni tobačne tovarne v Ljubljani.
Ponudbe, zapečatene in kolekovane s 100 Din, je Izročiti tobačni tovarni v Ljubljani do 11. are dneva dražbe.
Razpisani materijal kakor tudi specijalni pogoji so na vpogled v tobačni tovarni v Ljubljani.
„Color",
najboljša, neškodljive BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloge drogerija A-
KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po poeti 2922
Trboveljski premog ■sava in drva ™-»
dabavlfa
Draiba ILIRIJA
Ljubljana. Kralja Petra trg 8
Telefon 220 272
DVOKOLESa
snre ema v potno popravo, ponlklanje, emajliranje z
ognjem in shrambo preko zime
„Tribuna" F. B. L., L'uMana,  Karlovska cesta St 4. tovarna dvofcofes in etraSne
HI RLE0GLHS
matih ogliuev vsaka beseca
SO para. — Najn>an)e pa Din 9 —
I    Stežac j
Vajenko ali
vejenca
sprejme — »Narodna knjigama t. Prešernova uL st 7, Ljubljana
Prorizijske potnike sprejmemo.
Ponudbe pod »Provizija 809« na upravo aSJoven* skesa Naroda«. 809
Trg. sotrudnik,
veač v prodaji in detajlih ran ju u s n j s se sprejme za takoj. — Pismene po* nudbe pod »Resna za» nesljiva moč/704« na upr. »Slov. Naroda«.
Zastopnika
iščemo v vsakem kra*
ju Jugoslavije. Jako la* hek postranski zaslužek za vpokojence ali invnli. de. Vprašan ta pod »Za* stopniki povsod« na upra* vo »Slov. Naroda«.
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Aaa Hattsr
Danajaka eaata S*B
v biti lekarne Pfceoft.
Pukla Hb
la slavonskega hrasta In bukovo dobavi tam v v^aki množini najceneje
los. R. Puh, Ljubljana
GradaSka ulica 22. Telef. 5!3
Hišnica«
samica ali oroožena, koje mol bi po delu lahko opravljal lahka domača dela — se iSće. — Pozne* ie dobi stanovanje. — Ponudbe pod »Poštena *>14« na upravo »Sloven? skega Naroda«.
Korespondeniinja
(spretrta)z znanjem cirfli* ce, kakor tudi nemške in slovenske stenografije ter strojepisja — in s a h dokon tistin jt z rna njem dvojnega knjigo* vodstva se sprejme proti dobrim plačilnim po* gojem v industrijsko podjetje v Ljubljani. Starej* 5e moči imajo prednost. — Ponudbe se naprošajo nod »Marljiva m soretna 793« na upravo »Sloveo* skega Naroda«.
I    Prodam |
Pisalna miza
iz mehkega lesa se ceno proda, — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 798
»Pnch«-avto,
23 HP, šti rise dežni, dobro ohranjen. — se po ugodni ceni proda. Vpra» ša se na poštni predal 64.
Dve spalni opravi
prodam. — Oddam dve sobi in kuhinjo v novi hiši stranki brez otrok. — Naslov pove upravi »Slov. Nar.«. 7t>°
» Wanderer «-avto,
trisedežni.   mod oprem« I jen. se po ugodni ceni, tudi   na   obroke, proda — Tvrdka Kenda. Ljub. Ijana. 330
Perzijske
preproge,
večje in manjše, se ugod« no prodajo — Subičeva ulica 3/1II, desno. Ogled med 10.—12. uro. 813
Suhe hlode
vseh vrst in vsake mww
zine kupim. — Ponudbe rta: Franc Kur&It, parna žaga, Kranj. 517
Omaro za knjige
ter klub-gamituro, novo ali pa ohranjeno — k u* D i m. — Ponudbe na-Poštni predal 150, L i uh. Ijana. 807
Knpimo več vagonov krompirja
ca takoj, ter prosimo ponudbe z navedbo vrste in zadnje cene na »Stani« va Celje«. 772
Stanovanja
2 meblovani sobi
v mestu se od daste proti posojilu 12.000 Din. — Naslov pov uprava »SI. Narode« 603
2 meblovani sobi
oddam takoj proti poso* jilu Din 12.000. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 818
2 meblovani sobi
(solnčnati) se od d as te. in sicer ena z dvema posteljama takoj, druga t eno posteljo za kasneje. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 792
Zamenjava I
Stanovanje, obstoječe iz treh sob in pritiklin v 1. nadstropju Gosposvetske ceste z razgledom na ce* sto — se zamenja ra sta^ m■ vanje štirih sob in pri* tiklin, toda le v sredini rr»rs>ta. — Ponudbe pod »Sredina mesta/815« na ■ipravo »Slov. Nareda«.
Polovica hiše
▼ sredini mesta — *clo ugodno naprodaj — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«, 603
Naprodaj:
moderno zidana vila pri parku, s stolpičem in !e» pim vrtom ter vsem kom* fortom za Din 300.000. — Trgovska h i £ a na prometni točki v Mariboru s trgovskimi lokali — Gozdna posestva z iglastim drevjem in lnst* no parno žago. — T r* govske in stano* vanjske hiše v Ma» riboru, Celju, Ljubljeni ter vile in večja posestva proda Konrcs. prometna pisama I. Stuhcc, M a* rihor. Lekarniška ulica štev. 4. 766
ovski lokal
na prometni točki Ljub« bane se išče za takoj al; pozneje. —- Ponudbe pod »Promet/779« na upravo •Slov. Naroda«.
*'»^BaaBas»B»»»aBans»KW^
I    posojila I
250*000 dinarjev
odda tudi v manjših zne* skih proti dobri varnosti in primerni obrestni meri Konc. prometna pisarna I. Stuhcc, Maribor, Le* karniška ulica št. 4. 767
fozno
Cenik semen
za polje in vrt je LzSel in ;e brezplačno n* razno* lago. — Viktor FCorsiVa. trgovina semen. Ljubi '** na. Kongresni trg. 80S
Pod lastno ceno
razprodajam, doklci traja /a'oga: d/rm*ke iaU ne obleke, phiiče In kr>* s/um«. — Fran Lukič. Ljubljana, Pred SkoHro 5t. 19. 553
Zidna opeka,
normalno in močno žra» na. priznana kot najbolja ša kakovost, se nudi vsa* ko množino po dnevni ceni. — Zalous na drob* no: Opekarska cesta 18 — R. Smiclo\vski, arhi« tekt in mestni stavbnik. ooscatnik opekarne na Viču. 13 252
Športne čepice
prevzamem v delo Cena nizka. — F. Hren. Ste panja vas pri Ljubljani 810
Sveže morske ribe
na trcu po irredno ttfpd* nih cenah. Od petka, dne 8. februarja nadalje pro* daja trgovka Ivana Flor* jančič na Vodnikovem trgu morske ribe vse'a vrst. Cene: brancini, je* gulje in drvge najbolise vrste 60 Din k S. ribe dnpe- vrste 50 Din: r ribe, kot sardele itd. po Din 30. Ra'<i proti narrv. čilu Da vsa! a stran'*-* sigurno dobi ribe. se pro* si ra naročilo do tor' * vsakcCa tedna. Trjgovd dobe proti naročilu vsa* ko množino. 7^6
Simon KHfnanek*,
Liubljana. Selentni rgova ulice 6 Izdcluiem oble* ke po meri »n nar rel* $cm kroju Jam^m ra* najeleeantnej^o Izdelavo — V zalogi angleskn in :eSVo Maeo 12 °00
Ne 5nk»1 cjt^o^i*«^"?
STaroči rako): trme. aaa?«
no dre\'fe. vrtnice. dnJ'*e. Ptndinic itd — Vrtna «*«ko vclenodietie »Vrt«. D'a* "nonja in drugovi, Mari« bor. — Zahtevajte ccn:1-'
338
Plesne obleke
od Din 400 do Dm 12^0 v vseh barvah Po na« rančnem naročilu glede v(»lt'-oati, barve In mate* Hiala — pol em no r->* vzetiu. — P Mafdič, Ljubifana. nasoroti gliv« ne po5te. 679
Premog
ftrboveljski). drva, trda In mehka, žagana in cp* ljcna, stalno v zalogi. — Premog in drva rarvn'a* mo tvdi v vrečah — NTa* ročila sprejema H. Pctrič, Hosposvetr-ka cesta 16 Telefon 343 319
priporoča
Nerodna knjigarna.
Jugosl. importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIM.
Stroji za vsako mdnstiijo. tesno m kovinsko; poljedeljski stroji in orodfe; lokotnobne <a motorji; vseh vrat stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene In kons*rakcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F* FARIC iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo
MARIBOR, Trubarjeva ul. 4.
Tel. lato*. 82.
Tat. lata*.
<Š Zalogi nlavlriev in oianinov
naboli5ih  tovaren  BdaeiMlorfar, Czapka, Ehrbar, NOlal  S o Isaae I a h of ar, Original Sfingi Itd.
Tuđ! ne obroke. Tudi rta obroke.
Jerica WX w. Mm. VMmi
HilSerjeva ulica ttevillu 5.
Kodne Hroma Joie 70 dume in jospofe,
LJUBLJANA, Žid ove k a vllea atav. 9.
V mesece februarju se vrše dneva! ta večerni tečaji se šivilje a krojače.
Za dame, ki niso UviUe, se nrirejajo posebni lahki tečaji.
Pouke ftlvanjnl Vsaka dama lahko izdeluie svojo garderobo.
Prikrojevanje vseh vrst moSkih in damskih oblek strankam, Id Žele kro} po modeli \ tudi po meri.
Posebni prei'kuleni najelegantnejS! kro)! za gospode.
Pouk v krojenju obleke za častlto duhovščino.
Lastni slovenski zvezki za pouk v prikrojevanje. (Tudi za ■eslvflier
Razpoi'llam modne Žurnale vseh svetovnih akademik Korespodenčnl učni tečaji  potom samouka.
Naročiifo Slneigi
z večletno prakso in reflektiramo samo na boli§o moč s strokovno izobrazbo. — Obširne ponudbe x navedbo svojih zahtev na firmo:
Schneider & Verovsek, Ljubljana.
VARSTVENA ^.NAMKA
se proizvaja v osmih kakovostih! 03 čokolade za kuho 9o najfinejših jedilnih čokolad!
VI. &f edsiarud
Iskfl
od 9. do 15. marca 1924.
tlaiagadn^ Za tukapEia prilika u ose stroke
HaibogatejJa Izbira. Stalne, konkurenčne cena.
Vollk Mapah dim. jeaenskoga ujma 1923. 100.000  kuoovaloev,   med   njimi   25.ODO Ino-
Iz 72 drŽav vsega sveta, ki so mnogo naročilL \
Po|asnila da e :
WIENER mCSSE^ HflEf. UI1.
ter častno zastopstvo r Ljubljani:  Avstrijski konzulat Tur-
ja-kJ trp 4
SKA BANKA D. D., LJUB
POPRUZNlCEi
Maribor Movo ase a ta Rakak/
Slo van igra dao Slavenska Bletrlca
jaka cesta sto        Cv lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000--
x IzirSoje wse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Trgevtka Telefoni: 1S9, 14S, 458
EKSPOZITURE s Konjice
Meaa - Dravograd Bjubljana (menjaSZJi-ea v Kolodvorakl ul.)
laietnina in tisk »Narodne tiskarne«.