Leto XLIII, št. 455, 18. december 2017 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 29. januarja. Gradivo bomo zbirali do 16. januarja. Prvi decembrski dobri mož V vseh občinah se je mudil sv. Miklavž, prvi decembrski dobri mož. Reportaže o obisku sv. Miklavža si lahko preberete na svojih občinskih straneh. Ponekod je najmlajše obiskal že v nedeljo, večinoma pa v torek zvečer. Pričujoča fotografija je iz Horjula, kjer so pripravili miklavževanje v nedeljo in ob- darili okoli 150 otrok. Posebnost Horjula je, da imajo dvojne parklje: starejši so del Miklavževega spremstva na predvečer njegovega godu, mlajši pa se potikajo po kraju že nekaj dni prej ter tako opominjajo otroke, da če je v minulem Vrhnika Zasnova prometne ureditve mesta Nov dokument za urejanje cest in ulic Občina Vrhnika se je z zunanjimi izvajalci lotila prometno-urbanistične ureditve starega dela mesta, da bi preusmerili tranzitni in tovorni promet iz mestnega jedra. V prejšnji številki smo vam predstavili osnutek dokumenta, tokrat pa vam predstavljamo že dokončno rešitev. Nadaljnji potek uresničitve dokumenta je odvisen od občine. Na spletni strani mojaobcina.si/vrhnika je predstavljen tudi zemljevid s predvidenimi spremembami. W Borovnica Oživljajo območje Lika Občina kupila zemljišča. Del zemljišč je zamenjala, del kupila z namenom, da bi na tamkajšnjem območju zgradili sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in novo cesto za potrebe šole. Za območje Lika se zanimata tudi dve trgovski verigi: Mercator je občini že predstavil idejno zasnovo nakupovalnega centra, Spar pa se s prodajalcem še pogaja o nakupu zemljišča. K Log - Dragomer Vreme ustavilo dela Nizke temperature ne dovoljujejo del na terenu. Na začetku decembra so se lotili gradnje sekundarnega vodovoda na desnem robu ceste Ljubljana-Vrhnika. Pri Mercatorju na Cesti Dolomitskega odreda bodo zgradili vodovod, sanitarno kanalizacijo in obnovili 60 m vozišča. Zal bodo nizke temperature nekoliko zamaknile terminsko izvedbo gradbenih del. letu v njihovem obnašanju vendarle prevladovala nagajivost, je še čas, da se do obiska sv. Miklavža poboljšajo. Več o obisku sv. Miklavža si preberite na svojih občinskih straneh. VABILO PGD LIGOJNA Vas vabi na nepozabno zabavno prireditev PREDBOŽIČNO PETKOVO PUMPO v sodelovanju z Johnyjem DJ in Radiem Veseljak ter Radiem Aktual, ki bo v PETEK, 22. 12. 2017, ob 20. uri v gasilskem domu v Ligojni. Lepo vabljeni! Dobrova - Polhov Gradec Kanalizacija končana. Zgradili še manjkajoče krake v Brezju. Terminski načrt izgradnje manjkajočih krakov fekalne kanalizacije v Brezju je bil - ne glede na vremenske razmere - izpolnjen in gradbena dela so končana. Predvidoma januarja bosta sledila tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Slednje je pogoj, da bodo krajani svoje objekte lahko tudi priključili na novo zgrajeno kanalizacijo. u Veselo Kako hitro se obrne leto okrog, kajne? Še v živo se spominjam nesreče v Kemisu, pa se je pripetila sredi maja, torej pred pol leta. To je bil čisto neki drugi čas, drugo vzdušje, kot je danes, ko pišem ta uvodnik. Res neverjetno je, ko gledamo nazaj, kako hitro minevajo dnevi. Pred vami je enajsta številka letos, ki je ne glede na kratek čas prejemanja besedil zelo obsežna; v njej se bo zagotovo našlo za vsakogar nekaj. Vseh prispevkov tudi tokrat nismo mogli objaviti, zato jih bomo prenesli v prihodnjo številko. Na tem mestu apeliram na pisce, naj bodo besedila kratka in jedrnata, da lahko zagotovimo aktualne objave, sicer prispevke prestavljamo, s čimer pa izgubljajo na aktualnosti. Smo pred pragom najbolj čarobnih praznikov v letu, za katere vam želim, da bi jih preživeli v krogu svojih najdražjih. Naj bo božič blagoslovljen in vesel, prihajajoče leto pa zdravo, srečno in uspešno na vseh področjih. Paleta praznikov je dopolnjena še z dnevom samostojnosti in enotnosti, v spomin, ko smo s skupnimi močmi naredili domovino našo in državo boljšo. Svoje domoljubje izrazite tako, da obesite zastavo. Srečno! » Gašper Tominc Besede Cankarja Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Ivan Cankar, Lepa naša domovina (1909) N OS Občina Vrhnika 18. december 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SLovena SVE Sušnikova 3a, za bivšo mlekarno Vrhnika - nekdanja trgovina IUV www.kuhinjepLus.si info@kuhinjeplus.siQGSM: 051/368-210 n schwarzmanri www.schwarzmann.eu N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OPTIK. OČESNA OKUlNACljA ) ELOVČAN VRHNIKA iT ARA ÇESTÀI ■ -7S5 t» I Ü5 tcëî; J&O£LC in ¡Ri^ČNO NUVO LETO* wwvTömt i : i - ■ ■■-■■■.. DEBEVEC' Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poli ■izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -kipar i 11 kombi prevoze 4 ■ j 041/7 60-912,041/73J^45 info@agm-debovec.Gom Vabilo Kulturno-umetniško društvo Ligojna - dramska skupina Sadika uprizarja ZAKONSKE NADLOGE Režija: Janez Cankar Predpremierno 31.12. ob 21. uri (v nadaljevanju pozdrav letu 2018 ob jedači, pijači in glasbi) Premiera: 6. 1. 2018 ob 19. uri Ponovitve 13. 1., 20. 1. in 27. 1. 2018 Vse predstave bodo v dvorani gasilskega doma v Ligojni. Lepo vabljeni! Prve novice Borovniški jamarji pred zgodovinskim prebojem Borovniška jamarska ekipa je konec oktobra odkrila novo, več kot tisoč metrov globoko brezno v gorskem masivu Rombonskih podov. So tik pred odkritjem povezave, ki jih bo pripeljala 1700 metrov globoko in brezno uvrstila med prvih pet najglobljih jam na svetu. Konec januarja bo zgodba o nasipu jasna V prejšnji številki smo poročali o nedovoljenem nasipavanju gradbenega materiala od krožišča na Dobrovi proti Ljubljani, nasproti bencinske črpalke. Dobili smo izjavo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, da je treba za navedeni poseg do 31. januarja 2018 pridobiti soglasja Direkcije Republike Slovenije za vode (vodno soglasje) in hkrati izvedeni ukrepi ali pa bo zoper zavezanca uveden izvršilni postopek, kar pomeni, da mora do navedenega datuma vrniti območje v prvotno stanje. Odprli novo igrišče Na postaji > Tradicionalno srečanje gasilcev veteranov V prostorih gasilskega doma v Podolnici so se v začetku decembra tradicionalno srečali gasilci veterani iz prostovoljnih društev v Horjulu. Po uvodnem nagovoru in pozdravu predsednika Janeza Šuštaršiča, ki se mu letos izteka petletni mandat, je zbrane gasilce z najdaljšim stažem v občini nagovoril tudi župan Janko Prebil. Janez Šušteršič, predsednik društva veteranov v Horjulu in horjulski gasilski zvezi, je med tistimi z najdaljšo zgodovino v prostovoljnem gasilstvu: »Naš cilj je, da se čim večkrat srečamo in ohranjamo tradicijo gasilstva v našem kraju. Ob božično-novoletnem srečanju veteranov pa se dobimo skupaj, predstavimo dosežke in aktivnosti v minulem letu, se spomnimo na člane, ki jih ni več med nami.« Ne ena, dve V zadnjih številkah Našega časopisa smo večkrat pisali o novi zobozdravstveni ambulanti, ki je nedavno odprla svoja vrata. Nekateri ste že potrkali na njena vrata in tudi izkoristili storitve. Naj pa na tem mestu zapišemo, da na Logu deluje še ena zobozdravstvena ambulanta s koncesijo, prav tako v okviru javnega zdravstva, in sicer Legat Dent (Cesta na polje 2), ki tudi sprejema nove paciente. -> Ö -> too] Zadnjo soboto v mesecu so slovesno predali svojemu namenu novo otroško igrišče pri Zlatici na Vrhniki, ki posnema motive iz sveta železnice. Nove pridobitve so se najbolj razveselili otroci in njihovi starši. Razlog za izbrano tematiko igrišča je preprost, saj je tod mimo še pred pol stoletja vodila železnica v središče Vrhnike. -> PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja inprevzem: Verd 107, ^ Vrhnika (nekdanji LIKO). hm ■r Se priporočamo. N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Spoštovane soobčanke in soobčani! Z neverjetno hitrostjo se končuje še eno leto, ki je bilo za nekatere uspešno, za nekatere pa nekoliko manj. Prihajajoče leto, leto 2018, bo ponovno zelo zanimivo. Pa če začnem pri sklepu Evropske komisije, ki je to leto razglasila za evropsko leto kulturne dediščine, in nadaljujem s Slovenijo, ki bo poleg tega praznovala še Cankarjevo leto, v spomin na stoto obletnico njegove smrti. In zakaj sta obe obeležji tako pomembni tudi za Vrhniko? Kot vemo, je bilo v letu 2016 svečano odprto Doživljajsko razstavišče Ljubljanice z razstavo Moja Ljubljanica, kjer se tej prekrasni reki sedmih imen, v kraju, kjer še zadnjič priteče na dan, dostojno poklonimo. Pa ne samo reki, pač pa tudi sami Vrhniki in okolici ter njeni zgodovini. Sama razstava ima tudi pridih ekologije, saj z neodgovornim odnosom do narave sami sebi, predvsem pa našim zanamcem kopljemo jamo, iz katere je vsak nov dan teže splezati. Čeprav je narava še zelo tolerantna do nas, pa, če svojih navad in določenih miselnih vzorcev ne bomo spremenili, nas čaka neizbežen konec. Če na tem mestu odmislim najhujši scenarij, ki ga predstavlja vojna, pa je brezglavo potrošniško življenje, ko iščemo uteho v nakupih brez razmisleka, ena največjih groženj. Dejstvo je, da dobršen del nakupljenega zelo hitro zavr-žemo, s čimer pa okolje le še bolj obremenimo. In praznični čas je še nevarnejši, saj smo pač tako navajeni, da se med seboj obdarujemo z raznimi materialnimi dobrinami, ki jih potrebujemo ali tudi ne. Vrhnika ima vsaj to prednost, da del tovrstnih predmetov lahko oddano v Depoju, kjer nekoristne ali nepotrebne predmete ponudijo nekomu drugemu, ki bi jih morda potreboval. Tudi na tak način pomagamo naravi, da je en odpadek manj. Sicer pa je naša navada, da v ogromnih količinah uporabljamo še vrsto drugih snovi, ki slabo vplivajo na okolje in naravo. A nečesa se moramo zavedati; človek ni vsemogoč in človek ne bo nikoli podjarmil narave. Narava se bo vedno znova obnovila in če bo treba, tudi brez človeka. Ivan Cankar je človek, o katerem ne gre izgubljati besed, saj ne bi smelo biti Slovenca, ki ga ne bi poznal. Vsaj nekatere njegove črtice. In Vrh-ničani smo ponosni, da se je rodil ravno pri nas. To je zelo zaznamovalo njegova dela, v katerih lahko še dandanes vidimo nekatere aktualne so-krajane. V povezavi s tem se bodo dogodki vrstili vse leto, vse do zaključka z državno proslavo, ki naj bi bila predvidoma na Vrhniki v decembru, to je mesecu, v katerem je veliki literat tudi umrl. Da pa bo leto še pestrejše, bodo poskrbele volitve. Na pomlad pričakujemo držav-nozborske volitve, 18. novembra pa naj bi bile, kot so zapisali v zakon, občinske. Oba dogodka bosta zanimiva, vplivala pa bosta tudi na nadaljnji razvoj in dogajanje na Vrhniki. Prepričan sem, da boste Vrhničani znali izbrati prave ljudi v obeh primerih. Konec koncev gre tu za Vrhniko. Legitimnost pa bomo dosegli le s čim večjo udeležbo. Morda bi na tem mestu citiral del pridige velikega Slovenca, katerega ime nosi ena izmed osnovnih šol na Vrhniki, Antona Martina Slomška, ki jo je imel ob volitvah v Deželni zbor leta 1861: »Ljubi rojaki, prosim vas, ne držite nemarno križem svojih rok in ne pustite, da bi vam malopridni, predstojnike izbirali! Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro in pomislite, koga boste volili! Potem pa krepko pristopite v velikem številu in si izvolite može po svoji volji, modre in pravične, srčne in resnične ...« Za konec bi vam rad iz srca voščil vesel in miren božič ter zdravo in uspešno novo leto in da bi se vam izpolnilo čim več želja, tudi tistih najbolj skritih. Stojan Jakin, župan rje Sifo se ju: rtiom spremen it i4 tj vrniti. ¡ZVrt-f{bsi ostaja za nami. sPred sabo pa immo prihodnost. •>\rij; bo citrt lepša! Zwljenje naravwjmc taftp, da Soma znati tu zmogii izf^omr.tn pse dobre priložnosti. f{i bodo prišk na našo pot. ^¿Selimo se pmzii0@v in vsrqa tkyeqa. t 'esct ■JioEir in sreaw 201 ¿i! Ohcin.i Vrnnikfl '^i -: 1K.. ■-n ::.■ ■ ■ s--■ 1 i da |e - sr^tlsfVa 2a nakup čestitk nSfn&iVla Kantasn. Zasnova prometno urbanistične ureditve starega dela Vrhnike Središče Vrhnike po meri ljudi V preteklih mesecih smo načrtovalci iz City Studia in IPoP - Inštituta za politike prostora skupaj z Občino Vrhnika in prebivalci Vrhnike pripravili Zasnovo prometno urbanistične ureditve starega dela Vrhnike. Cilji nove ureditve so preusmeritev tranzitnega in tovornega prometa iz starega mestnega jedra, vzpostavitev varnih šolskih poti, novih površin za pešce in kolesarje ter umeščanje novih parkirnih mest za stanovalce. Priprava nove ureditve se je začela z osnutkom, ki smo ga predstavili v oktobrski številki Našega časopisa. Nato smo se načrtovalci posvetovali s predstavniki različnih ustanov - Sveta za preventivo v cestnem prometu, Policijske postaje Vrhnika, nekaterimi občinskimi svetniki, predstavniki Obrtno podjetniške zbornice Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja, Župnije Vrhnika in krajevnih skupno -stih: Stara Vrhnika, Vrhnika - Breg, Vrhnika - Center in Vrhnika - Vas. Sledila je javna razprava, kjer so zainteresirani meščani izrazili svoja stališča, pobude, mnenja in skrbi. Predloge, ki smo jih načrtovalci tako dobili, smo smiselno vključili v končno obliko Zasnove prometno urbanistične ureditve starega dela Vrhnike, ki je osnova, na podlagi katere bo lahko Občina pričela s postopnim urejanjem posameznih cest in ulic. Rešitve upoštevajo sodobne trende trajnostnega razvoja z namenom izboljšanja kvalitete življenja v mestu, spodbujanja pešačenja in uporabe kolesa ter javnega prometa. Pregled predlaganih ukrepov Na celotnem območju starega dela mesta Vrhnike se uvede omejitev hitrosti 30 km/h, razen na območjih umirjenega prometa (ang. shared space), kjer je predvidena omejitev hitrosti na 10 km/h. Omejitve hitrosti se ne bodo spremenile na Tržaški cesti, Ljubljanski cesti, Idrijski cesti in Cesti 6. maja. Osrednji del mesta - Cankarjev trg in severni del Stare ceste se preoblikuje v območje umirjenega prometa (ang. shared space). Kot območje umirjenega prometa se bodo uredile tudi slepe ulice do parkirišč ob stanovanjskih blokih (Krožna pot in Na zelenici). Od ulice Delavsko naselje do Tržaške ceste je po Robovi cesti, Stari cesti in Voljčevi cesti predvidena izvedba mešane površine za pešce in kolesarje. Predvideni so tudi dodatni ukrepi za zmanjšanje hitrosti motornih vozil. Povezava med ulico Delavsko naselje oziroma pešpotjo po trasi nekdanje železnice preko Jelovškove ulice, Stare ceste, Voljčeve ceste in Gradišča do navezave na Tržaško cesto v križišču z Voljčevo cesto bo predstavljala hrbtenico novih ureditev namenjenih pešcem in kolesarjem. Prečno se bo navezovala na Ljubljansko cesto, Cesto 6. maja in v nadaljevanju na Tržaško cesto, kjer so že urejene površine za pešce in kolesarje. Nato na Idrijsko cesto, kjer je predvidena izvedba daljinske kolesarske poti, ulico Na Klisu, ter ulico Gradišče, kjer je tudi predvidena izvedba mešane površine za pešce in kolesarje. V prihodnosti se preuredi križišče ulice Delavsko naselje in Robove ceste tako, da postane prednostna ulica Delavsko naselje, ki ostaja dvosmerna s pločnikom na eni strani. Zasnova prometno urbanistične ureditve predvideva dve alternativni rešitvi začasne preusmeritve tranzitnega in tovornega prometa do izvedbe severne obvoznice. Prva možnost predvideva preusmeritev tranzitnega in tovornega prometa v/iz Horjula na ulico Delavsko naselje. Druga možnost predvideva potek tovornega prometa v smeri proti Horjulu po ulici Delavsko naselje, v smeri proti centru Vrhnike pa po Robovi cesti. Preurediti je treba tudi križišče s cesto Partizanski tabor in Jelovškovo ulico ob gasilskem domu ter urediti varen prehod za otroke, saj tam poteka šolska pot. Križišče z Ljubljansko cesto se semafori-zira. Robova cesta bo urejena kot dvosmerna cesta z dvostransko mešano površino za pešce in kolesarje. Preveri se možnost izvedbe dodatnega vzdolžnega parkiranja. Pred cerkvijo sv. Lenarta se predvidi nov prehod za pešce. Cankarjev trg predstavlja osrednji prostor na Vrhniki. Če bo tranzitni promet začasno potekal po ulici Delavsko naselje, bo prometna obremenitev manjša. Predvidena je ureditev Cankarjevega trga kot območja umirjenega prometa (ang. shared space), ki se bo nadaljevalo na Staro cesto. Površina ceste se uredi na enotnem nivoju in tlakuje. Trg se tako poveže s So-dnijskim trgom in trgom pred hotelom Mantova. Prostor bo namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. Ulica Na klancu bo s strani Stare ceste dostopna le za potrebe stanovalcev. Stara cesta se uredi tako, da bo onemogočen potek tranzitnega prometa. Severni del Stare ceste se zapre za promet z motornimi vozili ter uredi kot območje umirjenega prometa - gre za nadaljevanje Cankarjevega trga. Dostop z motornimi vozili bo s količki omejen na stanovalce in imetnike lokalov tega dela Stare ceste. Cesta bo ostala dostopna tudi za potrebe dostavnih in intervencijskih vozil. Odstranila se bo montažna ovira »kača«, ki označuje površine za pešce. Lokali si bodo na javni površini lahko uredili gostinske vrtove. Vzhodni del Stare ceste se izvede kot enosmerna ulica v smeri proti vzhodu, zahodni del pa kot enosmerna ulica v smeri proti zahodu. Oba dela -vzhodni in zahodni - se bosta napajala preko Poštne ulice. Iztek Stare ceste na Cesto 6. maja ostaja dvosmeren. Povezovalna cesta med Staro cesto in Tržaško cesto »pri Mlečni« se spremeni v enosmerno. Promet bo potekal v smeri od Stare ceste proti Tržaški cesti. Križišče s Tržaško cesto se semaforizira. Tako kot Idrijska cesta, se tudi Cesta 6. maja ohrani v obstoječi obliki z dvostransko površino za pešce in kolesarje. Predvidena je možnost poteka daljinske kolesarske poti. Priporočena je izvedba kolesarskih stez na enakomerni višini. Prehod za pešce, >> N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> ki se nahaja v neposredni bližini glasbene šole, je potrebno zaradi varnosti otrok dodatno označiti s prometno signalizacijo in osvetlitvijo. Ljubljanska in Tržaška cesta kot osrednji mestni cesti ohranita obstoječo obliko s površino za pešce in ločeno kolesarsko stezo na obeh straneh. Predvidena je razširitev Tržaške ceste med ulico Gradišče in Voljčevo cesto za izvedbo obojestranske površine za pešce in kolesarje, ki se bo navezovala na načrtovano daljinsko kolesarsko pot. Predvidena je izvedba kolesarskih stez na enakomerni višini. V načrtu je semaforizaci-ja križišč z ulico Delavsko naselje, Gradišče in Voljčevo cesto. Zaradi boljše preglednosti je potrebno ukiniti vzdolžna parkirna mesta v neposredni bližini stare osnovne šole in urediti varnejši prehod za otroke, saj gre za šolsko pot. Ulica Gradišče se na vzhodni polovici ohrani kot dvosmerna cesta. Predvidene so mešane površine za pešce in kolesarje na obeh straneh. Križišče s Tržaško cesto se sema-forizira. Ulica Gradišče se na zahodni polovici spremeni v enosmerno ulico, ki poteka v smeri proti Tržaški cesti. Tudi v tem delu je predvidena izvedba mešane površine za pešce in kolesarje. Voljčeva cesta se od mostu preko Hribskega potoka do križišča z ulico Gradišče preuredi v enosmerno cesto v smeri proti jugu. Prav tako se Voljčevo cesto preuredi v enosmerno od župnijske cerkve sv. Pavla do križišča z ulico Gradišče, kjer bo promet usmerjen proti severu. Območje Voljčeve ceste med cerkvijo in gostinskim lokalom se uredi kot območje umirjenega prometa. Križišče s Tržaško cesto se semaforizira. Za potrebe verskih obredov in pogrebnih sprevodov je predlagana uporaba parkirišča ob pokopališču ter ureditev pešpoti ob pokopališču do Voljčeve ceste. Pešpot je smiselno nadaljevati do kulturnega centra oz. do Tržaške ceste. Cesta, ki je vzporedna z Voljčevo cesto in se priključi na ulico Hrib, se preuredi v površino za pešce in dostop za stanovalce. Dostop z motornimi vozili bo omejen s količki. Obvoz za tranzitni promet K zmanjšanju tranzitnega prometa bi najbolj pripomogla gradnja predvidenih južne in severne obvoznice. Gradnja južne obvoznice bo izvedena prej, saj je projektna dokumentacija že v izdelavi. Gradnja severne obvoznice je časovno bolj oddaljena. Pri pripravi Zasnove prometno urbanistične ureditve se je porodila zamisel o ureditvi začasne severne obvoznice z asfaltiranjem tankovske ceste in rekonstrukcijo Ceste Pod Hru-ševco s pripadajočimi križišči. City Studio prostorsko načrtovanje d.o.o. in IPoP -Inštitut za politike prostora Potek izvedbe ukrepov Ker ni možno vseh ciljev doseči sočasno, je predvideno postopno izvajanje posameznih ukrepov. Večino predlogov je možno doseči z manjšimi ukrepi, drugi pa so odvisni od obsežnejših projektov in so časovno bolj oddaljeni. Prepričani smo, da se bo zaradi zmanjšanja prometa skozi mestno središče, povečala kvaliteta bivanja, omogočen bo razvoj turizma in trgovine, gostinstva, lažje bo organizirati javne prireditve, predvsem pa bo središče Vrhnike pridobilo javni prostor, ki bo namenjen predvsem ljudem, ne pa toliko avtomobilom. Zelo nas veseli, da smo pri izdelavi in predstavitvi prometno urbanistične zasnove spodbudili prebivalce starega dela Vrhnike k aktivnemu sodelovanju. Zahvaljujemo se jim za podane predloge, pripombe in pobude, ki smo jih v čim večji možni meri upoštevali. Da je naloga naletela na plodna tla, priča tudi dejstvo, da so prebivalci Stare ceste zbrali množico podpisov stanovalcev za zaprtje ceste za tranzitni promet. S tem pritrjujejo predlagani ureditvi in se zavzemajo za čim hitrejšo izvedbo le-te. City Studio prostorsko načrtovanje d.o.o. in IPoP -Inštitut za politike prostora 19. TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD PO POTI CANKARJEVE MATERE Pot Cankarjeve matere je pohodniška pešpot, poimenovana po Neži Pivk, materi Ivana Cankarja. Poteka od Vrzdenca, ki je njen rojstni kraj, do Vrhnike, kjer je družina živela. Dolga je 14 km in se z več postanki prehodi v dobrih štirih urah. 26. 12. 2017 7.30 pred PGD Vrhnika (Jelovškova 3), 9.00 pri Sv. Kancijanu, Vrzdenec. Predlog nove ureditve Stare ceste Občinski svetnik Ribič izvoljen za državnega svetnika Vrhnika, 22. november - Na volitvah za člana Državnega sveta Republike Slovenije je bil za predstavnika lokalnih interesov med drugim izvoljen tudi aktualni občinski svetnik stranke SMC Miroslav Ribič z Vrhnike. Izvoljen je bil v volilni enoti, ki obsega Bloke, Borovnico, Cerknico, Logatec, Loško dolino, Vrhniko, Log - Dragomer. Ribič je tretje leto vrhniški občinski svetnik, hkrati predseduje Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter Svetu Zavoda Zdravstveni dom Vrhnika. Državni svet ima 40 članov, predstavnikov delovnih, socialnih in lokalnih interesov. Svet naj bi nevtraliziral vpliv političnih strank, ki se predvsem prek Državnega zbora vključujejo v zakonodajni postopek. Mandat državnega svetnika traja pet let. Edini dosedanji državni svetnik, ki je izhajal z Vrhnike, je bil Alojz Suhadolc, ki je bile izvoljen leta 1997. Skupaj z Vincencem Otoničarjem sta sicer prejela enako število glasov, zato sta morala opraviti žreb, kjer pa je imel več sreče Suhadolc. Leto 1997 je bilo tudi leto, ko je Vrhnika poleg državnega svetnika dobila tudi tri poslance: dr. Heleno Vencelj Hren, Leona Gostišo in Richarda Beuermanna. (gt) N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Septembra pouk tudi v novih prostorih Več let prostorske stiske Število učencev Osnovne šola Antona Martina Slomška Vrhnika se opazno veča, vpis otrok v prvi razred pa že nekaj let kaže potrebo po treh oddelkih. Razlog je v povečani nataliteti v začetku tega desetletja in številnih priselitvah. Podoben trend se kaže tudi v OŠ Ivana Cankarja, ki ima prav tako polne vse oddelke, je pa že sedaj ena največjih šol v Sloveniji. Glede na to je v prejšnjih letih dokončno dozorela odločitev, da je treba zagotoviti dodatne prostore pri OŠ Antona Martina Slomška. Ob upoštevanju potreb šole in razpoložljivega prostora se je lani dopolnilo zazidalni načrt za šolo. Projektno dokumentacijo je pripravil arhitekt Igor Frelih, podjetje Arhikultura, d. o. o., ki je bil odgovorni projektant že za pripravo projektne dokumentacije obstoječe stavbe (v okviru podjetja Primis). Za izvedbo se je na razpisu potegovalo osem izvajalcev Občina Vrhnika je aprila letos pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za prizidek in maja objavila javno naročilo, na katerega je prispelo kar osem ponudb. Med ponudniki, ki so izpolnjevali vse pogoje in imeli potrebne reference, je bilo kot najugodnejše izbrano podjetje AS - Primus, d. o. o., iz Cerknice. Konec julija je bila podpisana gradbena pogodba v ponudbeni vrednosti 674.884,27 evra z DDV. Za strokovni nadzor pri gradnji je bilo prav tako objavljeno javno naročilo, na katerem je bilo izbrano podjetje Projekt Nova Gorica, d. d. Gradnjo financira Občina Vrhnika, z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pa se dogovarja za pridobitev nepovratnih sredstev v višini 126.187 evrov. Glede na dosežene cene in dosedanji potek investicije se ocenjuje, da bo skupna vrednost investicija nižja od ocene v investicijski dokumentaciji, ki znaša 915.072,58 evra z DDV. Prizidek na pilotih Izvajalec je dela začel s pilo-tiranjem - glede na barjanski Vrhnika, 4. december - Po več letih prostorske stiske se je letos jeseni začela gradnja prizidka Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika. Novi prostori bodo zgrajeni in opremljeni najkasneje do septembra 2018. teren je bilo treba vgraditi 23 pilotov v skupni dolžini 444 metrov, s katerimi so prišli do trdne podlage, podobno kot za osnovno stavbo. Strošek globokega temeljenja je približno 10 odstotkov investicije. Sledila je priprava temeljev, betoniranje sten in plošč. Ogrevanje stavbe bodo zagotavljali z obstoječimi plinskimi kotli. Objekt mora izvajalec dokončati do pomladi, ko ga bo šola še opremila. Gradnjo dodatno spremlja tudi gradbeni odbor pod vodstvom občinskega svetnika in predsednika odbora za družbene dejavnosti g. Leona Marjana Možine. Devet dodatnih oddelkov V novem prizidku k zahodnemu traktu šole bo osem učilnic in manjši kabinet, v osrednjem delu pa bodo z manjšima prizidkoma nekoliko povečali knjižnico in dogradili kabinet za dodatno strokovno pomoč. Skupaj bo šola pridobila 625,8 m2 površine. Dodatni prostori bodo omogočili sprejem namesto dosedanjih 18 kar 27 oddelkov učencev. Tako bo šola lahko sprejela vse otroke iz šolskega okoliša; ne samo v prvem razredu, zaradi priselitev in pol- nih oddelkov bo predvidoma treba odpreti kakšen dodaten oddelek tudi v višjih razredih, kar bo posledično olajšalo delo v sedaj zelo številčnih razredih. Športne dvorane zaradi novih oddelkov ne bo treba širiti, se pa že nekaj časa kaže potreba po večji jedilnici oziroma večnamenskem prostoru, kar bo treba zagotoviti v prihodnjih letih. Prostorska stiska na OŠ Ivana Cankarja ostaja S pomanjkanjem prostora za pouk se zadnja leta sooča tudi Osnovna šola Ivana Cankarja. Dolgoročno se sicer nakazuje trend zmanjševanja števila rojstev otrok, vendar trenutno še vedno prihajajo iz vrtca v šolo zelo številčne generacije. Glede na to, da predlagane rešitve za rešitev prostorske stiske šole v središču Vrhnike na občinskem svetu zaenkrat niso bile deležne politične podpore, se bo treba v prihodnjih letih zelo potruditi, da bosta šoli lahko sprejeli vse vrhniške otroke. Vodja oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo mag. Matej Černetič Parkiral, odšel v zdravstveni dom in dobil listek Na nas se je obrnil bralec, ki ga je zmotilo, da je pred Zdravstvenim domom prejel globo redarjev, ker je parkiral na modri coni. »Totalni absurd in nedojemljivo mi je da grem z otrokom na pregled do pediatra za 25 minut in ko pridem ven, dobim obvestilo od redarjev ter kazen, zakaj zato ker sem bil z otrokom pri pediatru?« se je jezil in predlagal, da bi pri zdravstvenem domu postavili znak, da je parkiranje dovoljeno samo uporabnikom zdravstvenega doma ter tako pacientom zagotovili parkirni prostor. Za pojasnilo smo se obrnili na občino, kjer so nam posredovali odgovor redarske službe, in sicer, da je parkiranje pred zdravstvenim domom brezplačno, a je omejeno na dve uri, vozniki pa morajo čas prihoda označiti s parkirno uro. Občina se je za tako ureditve parkiranja odločila, ker so parkirišča pred to ureditvijo uporabljali tisti, ki niso bili koristniki storitev Zdravstvenega doma. Kot so nam sporočili z občine, lahko slednja vedno ob sodelovanju javnega zavoda sprejme drugačno ureditev parkiranja, samo potrebno je zagotoviti dostopnost in določeno število parkirišč za uporabnike. Na občini so še dejali, da so v bližini dodatna parkirišča (Trg Karla Grabelj-ška), kjer parkiranje ni časovno omejeno in jih lahko vsi koristijo - res pa je tu problem, ker kar nekaj občanov to parkirišče uporablja za celodnevno parkiranje, medtem ko se sami odpravijo na avtobus. Gašper Tominc Do Ljubljane po odstavnem pasu Avtocestni odsek med razcepoma Koseze in Kozarje je najbolj obremenjen del celotnega slovenskega avtocestnega sistema, saj ga dnevno prevozi okoli 75 tisoč vozil. Po poročanju časnika Delo je za dograditev v šestpasovnico že bil sprejet državni prostorski načrt. »V izdelavi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ter za izvedbo del, s katerimi naj bi začeli leta 2019, trajala pa bodo predvidoma dve gradbeni sezo- ni.« Zelo obremenjeni odseki so tudi nekatere daljše relacije, kot je na primer Vrhnika-Brezo-vica. Zato v Darsu proučujejo možnost, da bi v času največjih prometnih obremenitev na tej relaciji dovolili občasno uporabo odstavnih pasov za vožnjo, kar je ukrep, ki ga poznajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Načrtujejo je, da bi prihodnje leto začeli s pripravo idejnih projektov za prve odse- ke, s preurejanjem pa bi začeli v letu 2020. Po poročanju Dela, naj bi prvi prišli na vrsto približno 12-kilo-metrski odsek štajerske avtoceste med Krtino (pri Domžalah) in razcepom Zadobrova v Ljubljani ter približno 14-kilome-trski odsek primorske avtoceste med razcepom Kozarje in Vrhniko. (gt) N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mariboru in Vrhniki straniščna metlica Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je sredi novembra v Rogaški Slatini za najlepša in najbolj urejena javna stranišča v tem letu razglasilo javna stranišča v Občini Bled. V kategoriji bencinskih servisov pa je najboljšo oceno prejelo javno stranišče na počivališču Petrol Starine ob dolenjski avtocesti v smeri Hrvaške, so sporočili iz društva. Člani komisije društva so med letom prevozili več kot 4500 kilometrov ter pregledali in ocenili več kot 130 lokacij javnih stranišč po vsej Sloveniji. Ocenili so javna stranišča v 75 občinah in na 54 bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji. Priznanje naj javno stranišče za 2017 v kategoriji občin je blejska prejela z doseženo oceno 4,74 točke (od petih), bencinski servis Petrol Starine pa je dosegel 4,21 točke. Straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča sta medtem dobili Mestna občina Maribor in Občina Vrhnika, saj sta zbrali najmanj točk, to je 3,24. Za vrhniško občino so v biltenu zapisali, da ima javno stranišče le na eni lokaciji, to je na Sodnijskem trgu. »Njegov dostop je označen le na INFO--točki. Stranišča, ki bi bilo namenjeno izključno osebam na invalidskih vozičkih, nimajo, sporen pa je tudi odpiralni čas (v času obratovanja tržnice; ob torkih, petkih in sobotah med 7. in 13. uro).« Med bencinskimi servisi pa so najslabše ocenili bencinski servis Petrol Šentilj z doseženimi 2,60 točke. Komisija je ocenjevala dostopnost, urejenost, označenost dostopa, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material. Predsednica ocenjevalne komisije Petra Leskovšek Lasetz-ky je v biltenu akcije zapisala, da ima javna stranišča od skupno 75 obiskanih občin 36 občin. Občine Kranjska Gora, Laško in Sevnica v preteklosti javnih stranišč niso imele in so jih zgradile letos, Ljubljana pa ima eno lokacijo z javnim strani- ščem manj kot v preteklosti. Pri drugih občinah sprememb ni bilo. 39 občin nima javnih stranišč. Tem bodo za spodbudo pri gradnji podelili zidak in jim sve- tovali, naj javna stranišča uredijo, saj so še kako pomembna. Pri ocenjevanju stranišč na bencinskih servisih ob avtocestah še vedno ugotavljajo, da so med bolj čistimi tista, v katerih je ves čas čistilka. Prav tako je vedno več Pe-trolovih plačljivih stranišč, kar osebam iz društva zelo oteži dostop do stranišča. Prav zato so iz Zdravniške zbornice Slovenije akciji namenili pismo podpore. Lani so v društvu dali v uporabo brezplačno mobilno aplikacijo Najbližji WC, ki je na voljo za operacijske sisteme Android in iOS. Glavni namen aplikacije je uporabniku najti najbližje odprto javno stranišče in ga do tja tudi voditi. (STA/gt) Župan Stojan Jakin: Res je, da je stranišče morda pomanjkljivo označeno, kar bo potrebno popraviti. Sicer pa je stranišče dobro vzdrževano, kar gre zasluga Komunalnem podjetju Vrhnika, ki zanj skrbi. Res pa je, da je stranišče odprto le v času obratovanja tržnice. Poleg tega stranišča je javno stranišče še v trgovskem centru Mercator (bivši Loka center), za katerega skrbi upravlja-lec objekta. Tudi to stranišče je odprto le v času obratovanja centra. Dodal bi še, da lahko na to vest gledamo tudi drugače: Vrhnika spada med tiste redke občine ki sploh imajo javna stranišče - takih je manj kot ena četrtina v Sloveniji. Odprli novo igrišče »Na postaji« Vrhnika, 25. november - Zadnjo soboto v mesecu so slovesno predali svojemu namenu novo otroško igrišče pri Zlatici, ki posnema motive iz sveta železnice. Nove pridobitve so se najbolj razveselili otroci in njihovi starši. Razlog za izbrano tematiko igrišča je enostaven, saj je tam mimo še pred pol stoletja vodila železnica v središče Vrhnike. Celoten dopoldanski dogodek, ki ga je pripravila KS Vrhnika Breg, je potekal kot nekakšno potovanje z vmesnimi postanki. Najprej so učenci OŠ Antona Martina Slomška v avli šole pripravili krajši kulturni program, nato se je karavana premaknila do informativne table o zgodovini vrhniške železnice v neposredni okolici trgovine Mavrica. Katarina Oblak Brown iz Muzejskega društva Vrhnika je navzočim predstavila kratko zgodovino trase, ki je potekala po sedanji priljubljeni pešpoti tod mimo. Proga je bila zgrajena leta 1899 skorajda do trgovine Mavrica, nato pa so jo leta 1934 podaljšali v središče Vrhnike (do zadruge). Kot je dejala Oblak Brownova, so traso zaradi ne-rentabilnosti ukinili leta 1966. Naslednja postaja pa je bilo novo igrišče »Na postaji« zadaj za sosesko Zlatica, ki ga je zgradila Krajevna skupnost Breg. Renata Struna, predsednica krajevne skupnosti, je pojasnila, da je to projekt, ki je nastajal štiri leta, vanj pa so vložili ogromno energije. Občina je dala zemljišče, krajevna skupnost je financirala izgradnjo in material, pomagala pa so še druga javna in zasebna podjetja bodisi zgolj z moralno podporo bodisi z materialno (podjetje Leseno je darovalo del poligona). Igrišče je zamišljeno kot stičišče generacij: za najmlajše so pripravili klasična igrala, za nekoliko starejše elemente za vadbo na prostem, za ostarele, utrujene ali pa tiste, ki bi radi zgolj malce posedeli, pa več klopi. Vse skupaj je zavito v tematiko železnice (od tod tudi ime igrišča »Na postaji«), katere proga je nekoč potekala zgolj nekaj metrov stran. »Pomembno je, da se zavedamo tradicije, jo spoštujemo in se jo spominjamo na različne načine - tudi preko otroških igrišč. Zal mi je, ker ni več vlaka, ker bi danes zagotovo upravičil svojo vlogo. Zal mi je tudi zato, ker vlak ponuja možnost trajne mobilnosti, o katerem je zadnje čase veliko govora,« je igrišče pokomentiral župan Stojan Jakin, ki je ob pridobitvi čestital krajevni skupnosti. »V neposredni soseski je otroško igrišče pri Slomškovi šoli, a otroci iz Zlatice in Vrtnarije morajo na poti do tja prečkati prometno cesto, zato je tovrstno igrišče zanje zelo dobrodošlo tudi s stališča prometne varnosti.« Na odprtju se je zbralo veliko obiskovalcev, za katere je gostitelj skupaj z ožjo lokalno skupnostjo pripravil pogostitev, ob kateri se je zagotovo utrnila še kakšna ideja. Da pa bi bila uporaba igral varna, so mladi iz Nogometnega kluba Dren Vrhnika svojim sovrstnikom pokazali, kako varno uporabljati novo zgrajena vadbena orodja na poligonu. Igrišče je javno, torej ga lahko uporabljate vsi, velja pa opozoriti na nekaj splošnih pravil: uporabniki poskrbite za red in čistočo, v nočnem času je zadrževanje na igrišču prepovedano, smeti odnesite s seboj, pse imejte na povodcu. Igrišče je namenjeno otrokom od treh let naprej v spremstvu staršev ali skrbnikov ter odraslim. Otroke usmerjajte na igrala, primerna njihovim zmožnostim. Gašper Tominc, foto: GT Zahvala Pa smo jo dočakali. Lepa, sijoča kot golobica s kančkom napuha, rahlo napeta in mikavna z vsemi svojimi čari, ki čakajo, da se priklopimo nanje - bi dejal Ivan. Vsa pohvala in hvala delavcem, ki so z rokami vdihnili pečat v ta okras Verda. Zahvaljujemo se tudi KP Vrhnika in Občini Vrhnika in nenazadnje celotni Mulajevi hiši: oddelku ga. Tine Kobal, oddelku Aleksandre Turšič Rode, pravni službi in vsem, ki ste nas prenašali. Hvala za vaš trud in nesebičnost. Za tiste pa, ki so venomer nezadovoljni v svojem svetu, pa naj jim Bog pomaga. Vsem pa želimo iskreno vesele božične praznike in srečno novo leto 2018. Krajani Verda, spisala J. S. NííS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Toman: primarni sanacijski ukrepi Tojnice ustrezni Ljubljana, 20. november - Profesor Mihael Toman je na predstavitvi mnenja o primarnih sanacijskih ukrepih Tojnice ocenil, da so le-ti sicer bili ustrezni, ima pa pomisleke o dolžini odstranjevanja sedimenta. Opozoril je tudi na pomanjkanje sodelovanja različnih strok. Med nadaljnjimi ukrepi med drugim predlaga utrditev golih brežin z zasaditvijo rastlinja in spremljanje stanja. Na agenciji Agencije RS za okolje (Arso) je potekala ustna obravnava izvedenskega mnenja, ki ga je Mihael Toman, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, na predlog Arsa pripravil glede sanacije vrhniškega potoka Tojnica po požaru v Kemi-su. V razpravi po predstavitvi so sodelovale tudi vse stranke v postopku sanacije okoljske škode v primeru Tojnice. To so med drugim Občina Vrhnika, družina Kropf, Ribiška družina Vrhnika in Ribiška zveza Slovenije ter več nevladnih organizacij. Na podlagi mnenja bo Arso podjetju Kemis izdal dopolnilno odločbo za naslednje faze sanacije. Toman je ukrepe v prvem delu sanacije večinoma označil kot ustrezne, vendar z nekaj pomisleki, ki se nanašajo predvsem na odstranitev sedimen-tov z brežin ter dolžino in globino sanacije potoka. Opozoril je tudi, da pri oblikovanju predloga sanacije niso sodelovali strokovnjaki različnih področij. Kemisovi delavci so avgusta očistili 170 metrov Tojnice, medtem ko bi po Tomanovem mnenju morali očistiti še vsaj 130 metrov struge v smeri izliva v Ljubljanico. Poleg tega je Toman v svojem izvedenskem mnenju ocenil, da je bila tudi 10-centimetrska globina čiščenja struge premalo. Vrhniška ribiška družina na primer zahteva, da očistijo Tojnico v celoti in tudi del Ljubljanice. To po Tomanovem mnenju sedaj ni niti smiselno niti mogoče, saj je »hidrologija potoka dinamična in je velik del snovi že premeščen«. Predstavniki Arsa so opozorili, da je bil sediment na mestu prelivanja odstranjen do globine 30 centimetrov in ponekod tudi do trdne podlage. Toman se je s tem strinjal, saj je bil tudi sam prisoten pri odstranjevanju, in je pisno mnenje tudi popravil. Po Tomanovem mnenju bi bilo v dopolnilni sanaciji Tojni-ce treba povečati heterogenost substrata, na primer peska in proda kot primernega življenjskega prostora za organizme, bistvene za izboljšanje samoči-stilne sposobnosti potoka. Za-muljen sediment po njegovih besedah pomeni osiromašeno raznovrstno pestrost. A po njegovi oceni navažanje materiala v strugo potoka ne bi bilo primerno, saj bi tako lahko potok sekundarno onesnažili, ampak je treba oceniti, ali bi Tojnica iz zgornjega toka material lahko nanesla sama. Mihael toman predlaga tudi zasaditev nekaterih grmov in drevesnih vrst za stabiliziranje neporaslih delov brežin, da »ne bo prihajalo do dodatnega spiranja nevarnih snovi, ki so lahko v brežinah«. Zasaditev pa naj bo takšna, da bo povzročala večjo poplavno nevarnost«. Nasprotuje pa injektiranju mikro-oganizmov, ki jih je v sanacijskem načrtu za naslednje faze predvidel Kemis. V kompenzacijski sanaciji bi po Tomanovem predlogu vnesli različne ribje vrste. »Ribe so bile najbolj prizadeti organizmi, ki so doživele akutno strupenost in so izginile iz sistema. Ko bo ekološko in kemijsko stanje boljše, se bodo zanesljivo vrnile, določene vrste pa bo treba vnesti,« je pojasnil Toman. Med ukrepi je poudaril tudi pomembnost izvedbe monitoringa, saj brez njega ne poznamo ne trenutnega stanja niti tega, ali so sanacijski ukrepi prinesli izboljšanje. Ribiče pa je predvsem zanimalo, ali ribe privzemajo nevarne snovi, torej ali bodo užitne. Toman je zato predlagal, naj naredijo analize trenutnega stanja v ribjih združbah v Ljubljanici in Tojnici glede snovi, ki se lahko kopičijo in so nevarne pri uživanju ribjega mesa. Analize bi bilo smiselno ponoviti v obdobju petih letih. Velika težava so tudi izcedne vode, ki se še vedno iztekajo v Tojnico in niso nujno povezane s požarom v Kemisu. Za zdaj nihče ne pozna glavnega vira, analize niso bile narejene. »Vzrok so lahko hidrološki sistem tega območja, vode, ki spirajo stare deponijske snovi in kmetijske vode. Gre za veliko disperzno onesnaženje, ki se zbira v manjšem izcednem kanalu, ki odteka v Tojnico,« je razložil Toman. Po njegovem mnenju je to naloga občine in drugih organov. Predstavniki Občine Vrhnika so potrdili, da uradno stališče o izcednih vodah še ni bilo sprejeto. Predlagali so, da bi imenovali strokovnega izvedenca, ki bo ugotovil, od kod prihajajo izcedne vode. Direktor Kemisa Emil Na-nut je spomnil, da je tudi sam že večkrat opozarjal, da Kemis stoji na lokaciji, ki je degradira- na že od prej, saj so tudi v preteklosti na tamkajšnjem območju deponirali nenevarne in nevarne odpadke. »Izcedne vode po analizah, ki smo jih dali delati v Kemisu, ne kažejo neke izjemne onesnaženosti, vendar nekaj prispevajo k temu, da je potok Tojnica onesnažen,« je dejal Na-nut in dodal, da bo podjetje prevzelo samo stroške, povezane s požarom, ne pa tudi tistih, ki so povezane s prejšnjim onesnaževanjem. Doslej so stroški analiz po Nanutovih navedbah sicer znašali 100.000 evrov, celotne stroške sanacije pa v podjetju ocenjujejo na 250.000 evrov. Kemis bo po napovedi direktorja začel obratovati v začetku naslednjega leta na podlagi veljavnega gradbenega in okoljevarstvene-ga dovoljenja. Pričakujejo še, da bo Arso »relativno hitro« izdal dopolnilo odločbo, na podlagi katere bodo nadaljevali s sanacijo, monitoringom in urejanjem Tojnice. STA Sanacija Tojnice in nadaljnji koraki Na ARSU je 20. novembra 2017 potekala ustna obravnava izvedenskega mnenja prof. dr. Mihaela Tomana o sanaciji Tojnice. Na ustni obravnavi so bili poleg predstavnikov ARSA tudi stranski udeleženci v postopku (Ribiška družina Vrhnika, civilne iniciative, občina ...). Sodelovali smo tudi predstavniki Kemisa. Dr. Toman je podal mnenje, da so bili za prvo fazo sanacije potoka Tojnica, ki smo jo v Kemisu izvedli v začetku avgusta, prepoznani, odrejeni in opravljeni ustrezni ukrepi. Podlaga za oceno so bili rezultati vzorčenja mulja po opravljeni sanaciji. O nadaljnjih ukrepih izvedenec predlaga, da bi dopolnilna, druga faza sanacije vklju- čevala povečanje heterogenosti usedlin in utrditev brežin z do-morodnimi rastlinskimi vrstami. Kompenzacijska faza pa naj vsebuje vnos domorodnih vrst rib. Izvedenec je predlagal tudi obsežen štiriletni monitoring kemijskega in ekološkega stanja potoka. ARSO bo na podlagi izvedenskega mnenja, dodatnih mnenj udeležencev ter odgovorov izvedenca na vprašanja pri- sotnih in novembrskih meritev onesnaženosti vode v potoku Tojnica in Ljubljanica izdal novo odločbo o drugi fazi sanacije. V Kemisu smo pripravljeni na nadaljnje korake sanacije. Želimo si rešitve, ki bo prinesla dobro kemijsko in ekološko stanje potoka Tojnica. Kot je znano, se v Tojnico še vedno iztekajo izcedne vode, ki so posledica obstoječe zaprte deponije odpadkov na tem območju. Vpliv izcednih voda na okolje še ni opredeljen. Kemis je v prvi fazi sanacije odstranil tudi onesnažen mulj iz obdobja, ko na Vrhniki še ni bilo Kemisa in tako doprinesel k izboljšanju stanja v potoku. EmilNanut Z odvetniki nad Kemis Občina Vrhnika je za primer Kemis najela odvetniški pisarni, s katerima želi doseči, da bi omenjenemu podjetju gradbena inšpekcija razveljavila gradbeno dovoljenje in da bi mu bilo odvzeto okoljevarstveno dovoljenje. Če bi Kemis res potreboval novo gradbeno dovoljenje, bi to verjetno pomenilo dokončno slovo tega podjetja, saj bi bili postopki preveč dolgo- trajni. Kot je dejal župan Stojan Jakin za časnik Dnevnik, občina odvetnike koordinira in plača, v veliko pomoč pa je civilna iniciativa Ekovrh, ki pomaga s svojimi ugotovitvami, njen predstavnik pa je tudi prisoten na vsakem sestanku z odvetniki. »Občino smo pozvali, naj najame odvetnike, ker ne verjamemo, da bodo državne službe in tudi inšpekcija svoje delo opravile, kot je treba. Treba se je spomniti le, kako so predstavniki inšpekcije in agencije za okolje takoj po požaru skušali zmanjševati pomen nesreče,« je za omenjeni časnik dejal predstavnik Ekovrha Andrej Markovic (gt) Poslej po asfaltu na Mavsarijo Ligojna, 24. november - Manjši zaselek Mavsarija, ki leži nad Ligojno med vrhniško in horjulsko občino, je bil zadnji petek v novembru v središču pozornosti. asfalta. Tamkajšnji domačini so se veselili nove pridobitve, ki bo povečala dostopnost tega konca in hkrati tudi udobnost bivanja - 750 metrov novega»Ta investicija je dokaz dobrega medobčinskega sodelovanja. Pretežni del prebivalcev Ma-vsarije je namreč v horjulski občini, medtem ko dostopna cesta poteka po vrhniški ob- čini,« je na slovesnem odprtju povedal vrhniški župan Stojan Jakin. Dokončne številke še niso znane, a po pogodbeni vrednosti naj bi odvodnjava-nje in asfaltiranje stalo dobrih 58 tisoč, od katerega je 30 % prispevala občina, 70 % pa KS Ligojna in krajani. Pripravo terena pred asfaltiranjem je poravnala izključno občina v višini približno 30 tisoč evrov. Naj omenimo, da je delež pet tisoč evrov primaknila tudi horjulska občina. Peter Kogovšek, predsednik KS Ligojna, je dejal, da je ideja o asfaltiranju te relacije stara že deset let, pred nekako tremi leti pa so tega tudi resneje lotili. Kot je še dejal, ga veseli, da je uspelo in da so krajani zadovoljni. Dogodek, ki ga je s svojim petjem popestril Trio Žažar, je doživel vrhunec z rezanjem slavnostnega traku, ki ga je tokrat prerezal samo župan. (gt, foto: gt) N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V a b i l o Dan dobrodelnosti V dneh iztekajočega leta, ko si vsi želimo miru, prijateljstva, ljubezni ..., smo se v LIONS klubu Vrhnika Notranjska odločili popestriti praznični božični čas z Dnevom dobrodelnosti in napraviti december bolj vesel za vse. Zato smo za sodelovanje navdušili nekatere zainteresirane skupine in društva. Naš cilj je zbrati nekaj prepotrebnih sredstev in tudi igrač za otroke. Velik paket smo jih že predali na Centru za socialno delo Vrhnika. Da bodo sredstva pravilno uporabljena, smo prav tako izvedeli na Centru za socialno delo Vrhnika, kjer imajo vse podatke, koliko in kateri otroci potrebujejo nekaj naše dodatne pozornosti in pomoči. Posebej so izpostavili potrebo za pomoč družini v socialni stiski, ki ima dva šoloobvezna otroka, za katero bomo namensko zbirali sredstva na naši stojnici LIONS kluba Vrhnika Notranjska. Letošnji sodelujoči na Dnevu dobrodelnosti in njihove predstavitve: • Rdeči križ Slovenije, Območno združenje RK Vrhnika: prikaz prve pomoči, delitev promocijskega materiala, • Varstveno-delovni center Vrhnika: predstavitev izdelkov, ki jih izdelujejo gojenci zavoda, • Rokodelska skupina »kvakvačkaš«: prikaz kvačkanja in kvačkanih izdelkov, • Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske: predstavitev delovanja društva, • Gasilsko društvo Verd: predstavitev gasilske opreme in delovanja društva, • Mala Mestna galerija: razstava likovnih del. • Lions klub Vrhnika - Notranjska: predstavitev kluba in njegovega poslanstva, promocijska darila z logotipom Lions klub Vrhnika - Notranjska in Dan dobrodelnosti. Na stojnicah bodo igrače in knjige, ki jih zbirajo naši člani za otroke iz socialno ogroženih družin iz našega lokalnega okolja. Otroci ! Če imate kakšno igračo, ki je ne potrebujete več, kakšno knjigico, ki je ne potrebujete več, jo prinesite. Nekoga drugega boste s prav to igračko ali knjigico zelo razveselili in opravili dobro delo. Če pa bo na naši stojnici kakšna igračka ali knjigica, ki vam bo všeč, jo boste lahko odnesli s sabo domov. Delili bomo dobrote, prigrizke in pecivo, tople napitke za otroke in odrasle. Dogajanje bo animirala in povezovala naša dobra vila Rada Kikelj Drašler. Pričakujemo tudi nastop glasbene skupine, veselega harmonikarja in še kakšno presenečenje bo. Veselimo se prireditve in druženja na Dnevu dobrodelnosti na Sodnijskem trgu v veselem decembru 23. 12. 2017 dopoldne od 8.00 do 13.00. POMAGAMO! LIONS KLUB VRHNIKA NOTRANJSKA JPfV IM I MJG Novi metri asfalta Konec novembra 2017 so se zaključila dela pri asfaltiranju ceste na Storžev Grič v dolžini 400 metrov in dela na cesti Storžev Grič - pri Stebelu v dolžini 100 metrov. Dela so bila finančno realizirana s pomočjo Komunalnega podjetja Vrhnika, Občine Vrhnika in Krajevne skupnosti Vrhnika-Vas ter s soudeležbo krajanov Storževega Griča. Investicijska vrednost za Storžev Grič je znašala 49.836,40 €, za Storžev Grič pri Stebelu pa 6.015,03 €. S tem so se uresničile dolgoletne želje tamkajšnjih krajanov, saj so bile prometne površine zaradi strmega naklona zelo podvržene vremenskim vplivom in s tem tudi stroškom vzdrževanja. Za opravljeno delo se v imenu Krajevne skupnosti Vrhnika - Vas zahvaljujem izvajalcem del in krajanom tako Stor-ževega Griča kot Storževega Griča -pri Stebelu. Mirko Turk, predsednik KS Vrhnika - Vas Tečaj za kmete in kmetice Kmetijskosvetovalna služba Vrhnika in Društvo kmečkih, podeželskih žena Vrhnika sta s podjetjem Agora zadnji teden v novembru in prvi teden v decembru izpeljala 50-urni tečaj računalništva za vse kmete in kmetice Občine Vrhnika. Tečaj je bil izjemno poučen tudi za tiste, ki računalnik že obvladajo. Naučili smo se veliko novega. (ut) Zelmi vam ,^/esel n v Bozic |\ MÍHÍ M) NOVO LETO )v ZIC ■y h-Ji i^ ^ KU * Vsem našim krajanom voščimo vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspeha in zadovoljstva. Še naprej se bomo trudili, da vam bomo prisluhnili in poskušali skupaj uresničevati zadane cilje. JI Srečno 2018! KS Vrhnika Breg KS Vrhnika Center KS Vrhnika Vas Srečno za tisto srečo, ki nekje čaka na vsakogar. Je mala, je velika in je za vse vas dragi Vrhničani. Sreča je v vas, zato uspešno stopajte dalje. m Srečno 2018! Društvo Kneipp Vrhnika ¿V Miren božič ter zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 2018 voščim članicam, članom ZŠAM Vrhnika in vsem občanom. Naj bo prihajajoče leto mirno, predvsem pa trezno in z resnostjo za volan! Naj nam bo slogan Aktivni za varnost v prometu! vodilo! Bodimo previdni in se zavedajmo, da na cesti nismo sami. Srečno vožnjo! Srečno 2018! Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Začel se je veseli december usovega dneva športa. Društva dnji dan, v soboto, so stojnice je bilo z mladinsko predstavo na so predstavljala svoje dejavnosti, hkrati pa je bila to za mimoidoče enkratna priložnost, da so dobili informacije o morebitnih vpisih kar iz prve roke. Nasle- vendarle zasedli prodajalci v okviru Miklavževega sejma, ki so s svojo praznično ponudbo lahko obiskovalcem skrajšali praznični seznam želja. Ta dan odprtem odru poskrbljeno tudi za najmlajše. Gašper Tominc, foto: GT in SS Vrhnika, 1. december - Vstop v najbolj veseli del leta se je v Cankarjevem mestu začel z okraševanjem smreke na Sodnijskem trgu. Za njen prazničen videz so tudi letos poskrbeli najmlajši iz Vrtca Vrhnika. Več dogajanja na prizorišču pa je bilo pozno popoldne, ko je Smučarsko društvo Vrhnika odprlo vrata tradicionalnega smučarskega sejma z rabljeno športno opremo. Priložnosti za ugoden nakup smučarske opreme je bilo veliko, pa tudi ponudba je bila zelo raznovrstna. Hkrati s sejmom je potekal še svečani prižig lučk, ki jih je tokrat vklopil direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec. Za pevsko podlago sta poskrbela združena otroška zbora Ivanček in Cofki, prav poseben nastop z ognjem pa je izvedel mojster ognjenih veščin Hatana. Miklavžev sejem tokrat ni potekal v petek, pač pa so ta dan stojnice zasedla vrhniška športna društva v okviru tako imenovanega Ze- naVnhnttu. -4k it I Cl Zavod Ivan« Q V Vrhnika ..................................................................................................................................................................................................................................... 4 18. 12. 18.00 Novoletni koncert Glasbene šole Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika če i 21. 12. 18.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Cankarjev dom Vrhnika ■ D pe. ■o............. 22. 12. 18.00 Nočni pohod na Planino ........................... zbor pri Štirni .........................AfeJKft so« ri f i • 23. 12. 7.0013.00 Božično-novoletni in redni mesečni sejem Sodnijski trg J7V a g 8.00 Dan dobrodelnosti Lions kluba Vrhnika Sodnijski trg > 10.00 Božična simfonija, otroška predstava in prihod Božička Sodnijski trg po 26. 12. 9.00 Tradicionalni pohod Po poti Cankarjeve matere start: rzdenec, cilj: Vrhnika 30. 12. 11.00 Otroško silvestrovanje z Damjano Golavšek in Plesno šolo Urška, prihod Dedka Mraza dvorana pri OŠ Ivana Cankarja ne 31. 12. 22.00 Silvestrovanje s skupino Obvezna smer Sodnijski trg g|j sgjg VisitVrhnika.si ^^ IKP^ o O GCINA VRHNIKA 1 1 ' ™ ■ ^^ ^^ Soorganizatorji: SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA, JP KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, LIONS KLUB VRHNIKA, PLESNA ŠOLA URŠKA VRHNIKA Silvestrovanje na Vrhniki z legendarno skupino Obvezna smer! Vabljeni na silvestrovanje na Sodnijskem trgu z legendarno pop skupino Obvezna smer! Ena najpopularnejših skupin v osemdesetih s svojimi nepozabnimi plesnimi hiti: Srce je popotnik, Čez praznike spet bom doma, Zaplešiva draga ča--ča-ča, Komaj ti je sedemnajst let, Maj, Moja Slovenija in mnogimi drugimi vedno pričarajo nepozabno zabavo za oboževalce vseh starosti. Z zmagovalno pesmijo Srce je popotnik, na festivalu Pop delavnica leta 1986, so čez noč dosegli enormno popularnost in prodali 80.000 primerkov svoje prve kasete. Sodelovali so na številnih festivalih in odmevnih radijskih in televizij- skih oddajah ter nanizali vrsto uspešnic, ki jih še vedno štejemo za velike plesne hite, ki ne manjkajo na nobeni veselici. V svojem delovanju je skupina izdala sedem avtorskih projektov, zgoščenk, kaset in zbirko uspešnic z naslovom 12 najlepših, še vedno pa fantje ne počivajo in redno koncertirajo širom Slovenije. Posebno praznično vzdušje bodo pričarali v nedeljo, 31. decembra, ob vstopu v novo leto na Sodnijskem trgu, Vrhnika! SILVESTROVANJE ZA OTROKE Z DAMJANO GOLAVŠEK ( IN PLESNO ŠOLO URŠKA 30. 12. ob 11h telovadnica OŠ Ivana Cankarja S® Obisk JkU Dedka r» Mraza ! > VRHNIKA www.visitvrhnika.si Vstop prost! N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kaj bo novega pri Rimskem zidu v 2018? Digitalna rekonstrukcijapoznorimskega zidu s stolpom na Pokojišču (rekonstrukcija: Peter Kos, grafika: Igor Dolinar) Pristojni si namreč prizadevajo, da bi dediščino rimskega obrambnega zidu Claustra Al-pium Iuliarum iz 3.-4. stoletja predstavili čim širšemu krogu zainteresiranih posameznikov in skupin, radovednežem, pustolovcem in vsem, ki jih zani- majo zgodovinske sledi minulih obdobij na Vrhniškem. V letu 2018 si občani Vrhnike lahko obetajo številne dogodke in dejavnosti na temo rimskih časov in rimskega zidu. Za poletje je v načrtu odprtje nove tematsko--pohodniške poti Rimski zid, ki se bo vila med Cesarskim vrhom in Jerinovim gričem na Za-plani ter bo sledila arheološkim ostalinam te antične gradnje. Prve priprave pred trasiranjem poti - čiščenje rastlinja ob zidu - so se že začele, pri čemer so doslej aktivno sodelovali šte- Projekt Claustra+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum), ki ga v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika v sodelovanju z drugimi slovenskimi in hrvaškimi partnerskimi institucijami izvajajo že od letošnjega avgusta, bo prihodnje leto s pestrim naborom dejavnosti zaživel tudi med ljudmi. vilni vrhniški prostovoljci. Vso poletno sezono se bo mogoče udeležiti nekaterih prireditev, ki bodo pritegnile tiste, ki bi se radi seznanili z rimljansko kulinariko in si v živo ogledali, kako so nekoč živeli v utrjeni rimski postojanki Navport (1. st. pr. n. št. in 1. st. po n. št.), pa tudi malo aktivnejše, ki se bodo imeli priložnost udeležiti tematsko obarvanih kolesarskih in pohodniških dogodkov. V sklopu projekta za strokovno stran izvedbe skrbijo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine in za prihodnjo pomlad načrtujejo terenske izobraževalne seminarje, namenjene turističnim vodnikom, ki bi se želeli izpopolniti na področju antične vrhniške zgodovine. V ZIC-u pa niso pozabili niti na mlajše radovedneže, saj zanje v okviru šolskega programa učenja na prostem ter v sklopu dejavnosti Poletni vklop pripravljajo vodene delavnice na temo rimskih običajev in veščin z arheološkimi primesmi. Nova tematska pešpot, rekreativni dogodki, oživljena zgodovina in strokovno izobraževanje bodo pomenili dragoceno ¿A Jnterreg ■ 6UMHUA NRWâKA obogatitev turistične ponudbe v vrhniški občini. V bližnji prihodnosti pa je v okviru Claustre+ že napovedana panojska razstava Claustra Alpium Iuliarum - skrivnostna zapuščina starih Rimljanov, ki jo pripravljajo v Narodnem muzeju Slovenije. Številne digitalne 3D-rekon-strukcije, zemljevide, ilustracije in fotografije, ki predstavljajo enkratno kulturno dediščino največjega rimskodobnega arhitekturnega podviga na ozemlju zdajšnje Slovenije, si bo mogoče ogledati med 18. 1. in 18. 2. 2018, predstavljen pa bo tudi dokumentarni film. Odprtje razstave bo v četrtek, 18. januarja 2018, ob 12. uri v Narodnem muzeju Slovenije, Muzejska 1, v Ljubljani. Lepo vabljeni. (us) Projekt CLAUSTRA+poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 2014-2020 in je delno financiran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. C IAU5TI1A *WClau; "^L Ainu« li 20 let B. J. puba 15. novembra je minilo dvajset let, odkar je vrata prvič odprl lokal B. J. pub. V tistem času je bil največji pub na Vrhniki in postal je vodilni lokal, kjer se je vedno kaj dogajalo. S pomočjo hišnega benda, DJ-ev in hostes so poskrbeli, da so bile zabave nepozabne, še posebno obiskana pa so bila pustovanja. Medeja v novih rokah Vrhnika - Kava bar Medeja je od začetka decembra v novih rokah, prevzela sta jo Almir Suljevic in Daniel Sekulic iz Ljubljane. Kot je dejal prvi, je za bar slišal preko tete, ki živi na Vrhniki, nakar se je po posvetovanjih s prijatelji odločil, da vendarle »gre na svoje« oziroma v par- tnerstvu z Danielom. »Izkušenj imam veliko, saj sem delal v številnih lokalih in gostilnah doma in po svetu. Ne glede na to je, ko greš na svoje, vendarle težko, in sem zaradi tega že imel nekaj glavobolov, a na srečo so v poslu tudi taki ljudje, ki ne gledajo samo na lastno korist in tudi pomagajo,« je dejal Almir. Lokal, ki je bil pred letom dni popolnoma obnovljen, bo po njegovih besedah nagovarjal mlajšo in starejšo generacijo, tudi družine. »Stranke bomo poskušali privabiti z različnimi akcijami, večernimi televizijskimi ogledi športnih dogodkov, spomladi bomo še dodatno prenovili površino pred lokalom.« Sogovornik je še dejal, da računa tudi na dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, sploh v času poletnih festivalov, ko se na Stari cesti kar tare obiskovalcev. Gašper Tominc, foto: GT Zdaj lokal slovi po odličnih kavah in vročih čokoladah ter po veliki ponudbi domačih in tujih vrst piv. Z novembrom vas vabijo v novo prenovljeno sobo z urejenim igralnim kotičkom za otroke. Sobo lahko tudi rezervirate ali najamete. Primerna je za praznovanja rojstnih dni, zabave zaključenih družb, za družabna in poklicna srečanja ali ogled projekcij na velikem platnu. Nudijo vam tudi možnost kateringa, DJ-a; pripravljeni pa so ugoditi tudi vašim prošnjam. Zahvaljujejo se vam za zvestobo in vas še naprej vabijo v svoje prostore. zakaj k nam? / V klini č ni raziskavi so pediatri iz Zagreba (V/i: RESEARCH REPORT^Poliklinjka^Heiena, Z^^ J Croatia. Sept 2012) dokazali, da 12 so^ih terapiji -2 krat letno zmanjša vse bolezni dihal pri ^""otrocih za kar 1,5^krat., DARILNI BONI tel: 031 015 613 www.solni-center.si infq@sqlni-center.si ČIŠ Č ENJE NOSU IN SINUSOV ČIŠČ ENJE PLJU Č SPROSTITEV SOLNA TERAPIJA ZA DIHALA od 11eur dalje, 20min DIHALNE VAJE individualno, 28eur, 30min S LNI CENTER VRHNIKA N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Koliščarsko kolo s Starih gmajn pri Verdu Kot tehnika me je prazgodovinsko kolo, najdeno na Starih gmajnah, zelo zanimalo.V časopisih sem videl slike in opis najdbe, v vrhniškem muzeju Moja Ljubljanica in v Koliščarskem muzeju na Igu najprej njeni odlični repliki. Na Igu celo domnevno enoosno vozilo s togo povezanim parom takih koles. Ko sem si ogledal še originalno kolo, mi to ni povedalo kaj bistveno novega, tudi pri tem sem spregledal, da so utori »na lastovičji rep« izdelani rahlo konično in to izmenoma, hrastove povezovalne letve so nabite v utore iz nasprotnih strani. Na to me je opozoril šele arheolog dr. Anton Velušček, ki je svojo najdbo skupno z strokovnjaki drugih strok temeljito preučil. Izdelovalec je bil »homo sapiens« v pravem pomenu besede - razumen (pameten ) človek. Takoj, ko sem si ogledal v stekleni vitrini preparirano originalno kolo, se mi je zastavilo vprašanje njegove velikosti, prav take dimenzije namreč pri kasnejših kmečkih vozovih nisem videl. Prisotno kustosinjo Mestnega muzeja Ljubljana, kjer najdbo hranijo, sem vprašal, če so se ukvarjali z vprašanjem, zakaj je bila prav teh dimenzij, t.j. 72 +/- 0,5 cm. Odgovora nisem dobil. Kolo ni bilo več popolnoma okroglo, mogoče tudi neenakomerno obrabljeno po obodu. Meni se je zdelo, da je bilo ob izdelavi mogoče tudi kak cm večje. Doma sem si takoj izračunal obseg kolesa in bil nemalo presenečen, da je ta točno 1/100 Eratostenovega stadija, ene od starih mer za dolžino. Pomislil sem celo, da je bilo kolo obenem merilnik razdalj. Eratostenov stadij se mi zdi pomemben zato, ker je bil Era-tosten tisti znanstvenik, ki je izračunal genialno v tistem času (roj.276, živel do l. 194 pred n. štetjem) obseg Zemlje preko polov prav do zdaj zadovoljivo točno z metodo, ki je ostala tudi osnova za kasnejšo definicijo dolžinske mere 1m, ki je še danes podlaga celotnega merskega sistema ( Mednarodni sistem enot SI, Pariška konferenca l.1935, MKSA- meter, kilogram, sekunda, amper). Stranice Ke-opsove piramide v Egiptu merijo točno 231m, Eratosten je piramido zagotovo poznal, saj je v Egiptu tudi živel, koliščarsko kolo pa je bilo ob nastanku piramide staro že več kot 600 let. Le zakaj in kako je kolo torej tako evidentno povezano s temi merami? V antiki so bili bolj uporabljani in so navedeni v enciklopedijah drugače definirani stadiji; ostanimo pri Eratostenovemu, ki je nedvomno identičen izme-ram osnovnic slavne Keopsove piramide. Iz tistih časov je poznanih kar nekaj zelo različnih stadijev: -potopisni stadij 157 m -egipčanski stadij 157,5 m -perzijski stadij 161,1 m -olimpijski stadij 192 m -kraljevi egipčanski stadij 210 m -Ptolemejev stadij 222 m -Eratostenov stadij 231 m - Ksenofonov stadij 5397 m Skupno meram piramide in našega kolesa je moralo biti nekaj starejšega. Le kaj bi to lahko bilo? Ilustracija Franceta Gorše-ta sulice vihtečih koliščarjev v Jalnovih Bobrih me je privedla na misel, da je bila mera vzeta nekje iz narave, točneje iz dolžin, ki jih je človek vedno nosil s seboj, v proporcih človeškega telesa, ergonomske povezanosti z njegovimi vsakodnevnimi pripomočki v življenju lovca in popotnika, zaščitnika svojega rodu ali skupnosti pred zvermi in sovražniki, nujnimi torej predvsem za preživetje v včasih dokaj neprijaznih življenjskih razmerah. .Dva najstarejša pripomočka, ki ju je človeštvo (homo sapiens) v dolgih letih svojega razvoja zagotovo uporabljalo in sta imela tudi druge pomene (oblast, nadvlado, premoč itd.), sta bila zagotovo popotna palica in sulica oziroma kopje. Dokaze za to imamo v obliki arheoloških najdb in upodobitev že za zgodnja obdobja človeške zgodovine. Najdbe 8 lesenih kopij v dnevnem kopu rudnika premoga v Schoeningenu (v Nemčiji pri Braunschweigu) datirajo več kot 200.000 let v preteklost. Sulice oz. nekaj krajše sulice za metanje (nemško: der Wurfspi-ess) so upodobljene na starih perzijskih reliefih in tudi najbolj naravno in udobno držanje le--teh. Tudi na Lj. barju je bilo najdeno pri Blatni Brezovici okoli 220 cm dolgo kopjišče brez osti (prof. arheologije Korošec l.1953). Staro slovensko ime za kopje je tudi ostnik, pomeni leseno palico z ostjo iz tršega materiala. Da so moje domneve o povezavi mer kolesa, piramide, popotne palice in kopja pravilne, me prepriča razvoj popotne palice v moderno teleskopsko pohodno palico, s priporočilom, da si jo prilagodimo tako, da za hojo po ravnem tvorita ob telesu pritisnjena nadlaht in palico povsem na vrhu držeča dlan s podlahtjo pravi kot, kar znaša pri povprečno raščenem človeku 115cm. (Turisti na Kaninu so bili začudeni, ko sem primerjal nihove nastavitve palic s svojimi in bil z rezultatom več kot zadovoljen.) Olimpijsko tekmovalno kopje kot atletsko orodje, je dvojna dolžina omenjene palice z 230cm, kar je srednja dolžina in teža, ki se priznava za rekorde v tej atletski disciplini. Kopje sem dobil pri dobavitelju opreme, tehnične standarde zanj pa v pravilniku atletske zveze. Nisem bil razočaran, le relativno precej ohlapnih mer ne razumem povsem. Statistično sem vsekakor v sredini razpona, kar meni zadošča. In praktična zanimivost: Ko zvijemo tenko šibo dolžine srednje visoko naravnane pohodne palice v polkrog, se nam jasno in z napako manj kot en odstotek prikaže obris polovice našega kolesa, Osnovnice Keopsove piramide pa merijo v smeri sever-jug in vzhod zahod točno sto dolžin modernega kopja. Kolo je vsekakor imeniten materialni dokaz naše bogate avtohtone tehnične dediščine Primerjava velikosti: obris kolesa, popotna palica, pohodna palica, kopje in zato bolj kot v Mestni muzej spada v Tehniški muzej v Bistri, v neposredni bližini najdišča, na katerem bi bilo mogoče s sistematičnimi raziskavami najti še marsikaj, kar bi pričalo o življenju naših davnih prednikov na tem prostoru. Ne vem pa, če se ni vozilo s takimi kolesi sem prikotalilo od drugod, kot je baje sem nekoč priplula ladja Argo? Svetišče - Jazonova kamnita barka Na sprehodu na Planini pri Vrhniki sem naletel na sprehajalca in v razgovoru z njim sem mu omenil, da raziskujem prazgodovino. Povedal mi je, da se v Novem svetu pri Hotederšici nahaja neka čudna skala. Že naslednji dan sem po ogledu ugotovil, da je objekt iz kamna delo človeških rok. Prisoten je bil tudi naključni domačin, ki je vedel povedati, da je njegov oče poznal tehniko, kako se lahko to skalo zaniha oz. »gunca«. Oče te skrivnosti ni zaupal svojemu sinu, prav tako tudi ni razkril tega okoliškim domačinom. Naslednjič sem s prijateljem Simonom tehnično pristopil k objektu in ugotovil, da skala izgleda kot barka, ki ima premec in krmo. To dejstvo me je napeljalo k razmišljanju, da je to »čudo« verjetno postavil Jazon. V nadaljevanju sem s kompasom odkril, da je kamnita barka usmerjena natančno sever-jug, s premcem je obrnjena proti jugu, torej tja kamor se je Jazon namenil. Predpostavljam, da je svetišče Jazon postavil iz razloga, da bi srečno dospel nazaj v svojo domovino (današnja Grčija). Ugotovil sem tudi, da je izključeno, da bi to čudo-svetišče postavili prebivalci bakrene ali bronaste dobe, saj v širši okolici ni nobenega gradišča ali kakšne druge naselbine. Vzrok je v tem, da na tem območju ni nobenega izvira vode, potoka, rečice in je zato neprimerno za bivanje. Stari zgodovinar Apolonij Rodoški je opisal, da ko so Jazonovi Argonavti prišli do Nauporta (Vrhnika) so prenesli ladjo Argo preko današnjega slovenskega ozemlja in se prebili do neke reke, ki jih je peljala do Jadranskega morja. To mi je dalo misliti, da je Jazon z Ar-gonavti prenesel barko od Vrhnike mimo Logatca, Hotederšice do Idrije, kjer so ladjo Argo sestavili in odpluli po reki Idrijci do reke Soče (Most na Soči) in nato dalje proti izlivu v Jadransko morje. Verjeti gre, da je Jazon s tem megali-tom in s tehniko, ki danes ni razumljiva, vplival na vreme z veliko intenzi- teto padavin in tako dvignil vodostaj najbližjih rek. Še danes valja za to območje, da je ekstremno in ga imenujejo »polarna leča«. Omembe vredno je, da se v bližini Jazonovega svetišča nahaja več brezen in jam. Tu v podzemlju je veliko tunelov z dvoranami s kapniki, tudi manjše jezerce in še nekaj rovov, ki še niso raziskani. Mogoče je, da je bila tudi ta kamnita barka z razlogom postavljena nad neko podzemno dvorano ali kakšnim drugim jezercem. Ta megalit-barka je izziv tudi za vse druge raziskovalce megalitov, saj dopušča tudi drugačno razlago, na primer, da se je Jazon priporočil - daroval bogu podzemlja Had-u oziroma Ork-u, ker je bežal pred smrtnimi sovražniki, ki so mu bili za petami. Kot zanimivost pa še to, da je Jazo-nova kamnita barka postavljena tako, da stoji samo na dveh kamnih in še po več tisočletjih kljubuje vsem naravnim ujmam, potresom in drugim neprili-kam. Za zaključek: Slovenija ima neprecenljiva megalitska svetišča, vendar uradna arheologija v Republiki Sloveniji to stroko preprosto ignorira. Dimitrij Kebe N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Še o Švabiču V zadnji številki Našega časopisa smo pisali o Švabiču in pomisleku našega sogovornika, da se je ta sploh kdaj nahajal na Vrhniki. Odziv na omenjeni članek so nam poslali iz vrhniškega muzejskega društva, kjer so opozorili na delo »Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani«, kjer je zapisano (14. 11. 1918), da je »... poročal podpolkovnik Šva-bic, poveljnik srbskih čet v Ljubljani, o korakih, ki jih je storil pri poveljniku italijanskih čet na Vrhniki proti nadaljevanju prodiranja Italijanov«. V zapisniku seje 23. 11. 1918 pa piše, da srbska vlada ne more več nuditi Švabiča na razpolago Narodni vladi, saj ga nujno potrebujejo v Ljubljani. Marija Oblak Čarni iz Muzejskega društva Vrhnika meni, da ti sejni zapisi in pričevanja nekaterih domačinov potrjujejo Švabičev prispevek k Miklavž na Stari Vrhniki Vsako leto v začetku decembra starovrhniške otroke po domovih obišče sv. Miklavž in tako je bilo tudi letos, že 26. leto zapored. Njegov prihod so parklji oznanjali že nekaj dni prej, saj so morali ugotoviti, ali so bili otroci dovolj pridni, da zaslužijo kakšno darilo, ali pa jih bo Miklavž obdaroval le s šibo. Gorje, če so katerega malopridneža ujeli zunaj! Lucifer s svojimi črnimi sledilci je bil letos zelo prizadeven, saj se je udeležil tudi dveh shodov parkljev v Goričanah in v Vrtojbi, parklji pa so bili tudi pri Miklavževi maši na Kurenu in se povzpeli celo na Planino. Čeprav obiskujejo bolj otroke na Stari Vrhniki, so se podali tudi na Vrhniko, kjer so v slaščičarni Berzo dobili torte. Tam že vedo, da se jim ni dobro zameriti. Njihovo razgrajanje je v red spravil šele sv. Miklavž, ko je s 14-članskim spremstvom angelov, sv. Antona in pisarja začel svoj obhod na predvečer svojega godu ter obiskal vse, ki so si to zaslužili, potem pa se je poslovil z obljubo, da se bo zagotovo vrnil ob letu osorej. Aljaž Ogrin Prižiganje lučk na Miznem Dolu Letošnja zima je s snežno odejo poskrbela, da je bilo že tradicionalno, četrto druženje sosedov na Miznem Dolu na Zaplani še posebno čarobno. Prižiganje novoletnih lučk je odlična priložnost, da se tudi pozimi sosedi med seboj družimo in poveselimo. Tokrat se nas je zbralo skoraj dvajset krajanov Miznega Dola in sosednjega Jamnika. Letošnje dru- ženje je bilo še posebno veselo, saj smo ga pospremili z glasbenim programom, na katerem so se predstavili mladi in tudi nekoliko starejši muzikantje in pevci. Manjkalo ni niti domačih kulinaričnih dobrot in kuhanč- Miklavževa nje na Sveti Trojici odvrnitvi italijanske vojske, ki je »bojda pomotoma« zašla čez demarkacijsko črto na slovensko ozemlje. Po njenem je zato prav, da Vrhnika ohrani spomin nanj s poimenovanjem ulice, prav pa je tudi, še dodaja, da bi se na podoben način poklonila tudi nekdanjemu županu Francu Tršarju, ki je bil ravno tako aktiven pri zavrnitvi oziroma umiku italijanske vojske z Vrhnike. Gašper Tominc Vrhnika, 5. december - Že pred peto uro popoldan, ko je bil najavljen uradni začetek Miklavževanja, se je pred cerkvijo sv. Lenarta na Stari cesti zbrala mala množica občanov, večinoma družin, ki so si želela zagotoviti baklo. Vreme s snežno podlago in mrazom je ustvarilo prijetno decembrsko vzdušje, še zlasti med najmlajšimi, ki so že nestrpno pričakovali prihod prvega dobrega decembrskega moža. V strnjeni koloni so se z baklami kot ognjena kača počasi pomikali proti cerkvi na Sv. Trojici, kjer jih je s petjem pričakal otroški cerkveni pevski zbor. Sledila je otroška igrica, nato pa je množica otrok priklicala sv. Miklavža z nebeškim in peklenskim spremstvom. Velike oči najmlajših so požirale vsako besedo sivega moža, ki jim jo je namenil. Srečanje s sv. Miklavžem je bilo kratko, a sladko - ravno dovolj dolgo, da je pri otrocih vzbudil domišljijo, kaj neki je pustil v peharjih pri njih doma. (gt, foto: GT) Brezpovodnji in nesreč, ogenj greje naj le peč. V letu 2018 pa naj bo ves čas luštno in mirno. 3 Srečno 2018! S* PGD Bevke Otroke iz KS Podlipa - Smrečje je obiskal sveti Miklavž ka. Ob slovesu smo si izmenjali ideje, kaj bo kdo med nami pripravil za skupni program lučk v naslednjem letu. Pri tem smo z veseljem ugotavljali, da naše srečanje prav nič ne zaostaja za tistimi v velikih krajih in nam pomeni lep uvod v veseli december. Katica Pevec Semec Tako kot vsako leto je tudi letos na predvečer svojega praznika, v torek, 5. decembra 2017, otroke iz Podlipe in Smrečja obiskal sveti Miklavž. Med nestrpnim pričakovanjem so lahko občudovali ognjemet, kmalu zatem pa je v spremstvu angelčkov in parkljev prišel med otroke. Vse zbrane je Miklavž najprej nagovoril pred gasilskim domom, nato pa so mu polni priča- kovanj sledili v dvorano. Preden je začel razdeljevati darila, so si ogledali predstavo, ki jo je pripravila mladina v organizaciji KUD Podlipa - Smrečje. Letos je Miklavž obdaril 69 pridnih otrok, starih od dveh do šest let. Na koncu je vsem skupaj zaželel vesele božične praznike ter veliko zdravja in sreče v letu 2018. Otrokom je obljubil, da jih bo naslednje leto zopet obiskal in obdaril - a le, če bodo še naprej pridni in se bodo imeli radi. (Barbara Kuzmič) N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Andraž Šegš »Delo z računalnikom te energetsko bolj izčrpa kot s čebelami« Solno sobo na Vrhniki verjetno že poznate. Ali poznate tudi Andraža Šegša? Ali bi radi izvedeli, kako je Andraž iz zelenega dela ustvaril zeleno delovno mesto? Andraž je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, doma je iz Kranja, sedaj z družino živi na Vrhniki. Znanje je nabiral na ljubljanski ekonomski fakulteti in tudi v Bratislavi na Slovaškem ter v Španiji. V pogovoru sva odpirala teme odnosa do narave in možnostih preživetja, ki jih ponuja sobivanje z naravo. Andraž, na začetku bi te prosil, da se na kratko predstaviš. Lahko rečem, da sem vedno z naravo gor rastel. Moj oče se je ukvarjal s čebelarstvom, odkar sem bil jaz majhen. Tako da sem z njim pogosto hodil v čebelnjak in mu pomagal pri čebelah. Bil je tudi lovec. Ampak lovstvo ni samo streljanje živali, je tudi skrb zanje. Tako, da sem bil z njim zelo veliko v gozdu. Pripravljal sem krmišča za srne ter druge živali za zimo. Zeleno delo, kot ga ti poimenuješ, mi je bilo vedno blizu. Starši so v Beli krajini kupili staro domačijo, kjer sem čez vikend delal kmetijska dela: od košnje do oskrbe živali, ki smo jih imeli tam. Zeleno in naravno mi je zelo blizu. Ampak očitno so te najbolj osvojile čebele? Ja, čebele so me res osvojile. Že prej sem pomagal očetu, ampak tako ... Čebele so me zanimale, sam pa takrat nisem aktivno čebelaril. Premik se je zgodil nek petek popoldan, ko sem prišel v Belo krajino. Po službi sem imel za seboj vsaj šest ur sestankov, polno glavo vsega. In sem rekel, da potrebujem nekaj, kar je čisti odmik od tega, kar zdaj delam. To je bilo tisto popoldne, ko sem se zagrel za čebelarstvo. Torej si na nek način povezal izkušnjo iz otroštva in jo potem potegnil v odraslo dobo? Točno to. Mišljeno je bilo kot neka terapija, da se lahko sprostim. Ker pri čebelah moraš biti res zbran, skoncentriran, ne smeš imeti vonja po znoju, ne smeš imeti vonja po alkoholu, sicer te čebele pikajo. Biti moraš umirjen. Če delaš pod stresom, potem te pikajo. Če narediš kakšen pre-hiter gib, te lahko pičijo; to je potem kot neke vrste meditacija. Takrat se res lahko odklopiš. To je bila moja sprostitev, da sem se posvetil čebelam ter se umiril. Katere veščine si osvojil v otroštvu? Katere po tvojem mnenju uporabljaš sedaj, kot odrasel mož? Delavnost, disciplina; to, da sem začete stvari dokončal do konca. Ter neka ljubezen do narave. Nekaj časa si bil zaposlen v podjetjih. Koliko časa je to trajalo? V podjetnih sem bil zaposlen dobrih deset let. Potem sem šel po sili razmer svojo pot. Dejansko sem malo nepričakovano ostal brez službe in sem se moral znajti. Tako da sem potem najboljšo rešitev videl v tem, da grem na svoje. Skušal sem združiti vse stvari, ki jih imam rad, v eno celoto. En del tega je bilo čebelarstvo, en manjši del. Potem sem razmišljal, kako bi nadgradil delo s čebelami. Začel sem delati naravno kozmetiko. Na podlagi čebeljih pridelkov: med, propolis, matični mleček ... To je trajalo kar nekaj let, da smo vse to razvili. Potem sem obstoječe delo nadgradil s solnimi terapijami. Apiterapija je nekje še v povojih, še ni razmahnjena, vendar je tudi zelo učinkovita. Če laično razmišljam o čebelarstvu, potem se spomnim reka: »Muha ne da kruha.« Kako ti razmišljaš o tem? Kakšne so tvoje izkušnje? To je v bistvu res. Čebelar ne bo revež, bogat pa tudi ne. S čebelami je veliko dela. To moraš imeti res rad. Moraš biti predan. Tudi na začetku, da se sploh začneš ukvarjati s tem, moraš nekaj investirati. Tu ni ekonomije v smislu, toliko bom investiral in toliko bom dobil nazaj. To je narava. Kadar so naravne razmere, je več medu, naslednje leto pa si lahko praktično brez. Lahko ti določeno število čebeljih družin odmre. Če bi hotel živeti od čebel in čebelarstva, bi potreboval vsaj 150 družin, kar je že zelo velika številka. Je pa tako ... Če imaš doma med, če imaš neko povprečno število družin, na primer 10, 15 ali 20. Toliko medu ne porabiš, če je kolikor toliko normalna letina. Višek medu se odproda in potem vsako leto dobiš nazaj vsaj za stroške. Ali lahko predstaviš svoj izdelek, svojo holistično čebeljo kozmetiko? Ja, to je kozmetika Wild bee2. Ko sem se začel ukvarjati s čebelarstvom, sem takoj začel razmišljati. Kako bi čebelje izdelke, ki so res pristni in čisti: med, matični mleček ... To so primarni izdelki, ki pozitivno vplivajo na telo in na človekovo zdravje. Razmišljal sem, kako bi svoje čebelarstvo lahko še nadgradil. Sem si rekel: »Zakaj pa ne bi delal kozmetike?« Kozmetika je tako kot hrana. Če je kakovostna, jo lahko poješ in ti ne bi smelo škodovati. In potem sem si sam naročil nek tak osnovni kit za izdelavo kozmetike in sem doma delal kreme, šampone, shower gele, balzame za ustnice, labele in take stvari. In smo jih daja li kot darila. Potem sem pa rekel. »Dobro, zakaj ne bito dali na nek višji nivo?« To je pa potem že profesionalna kozmetika. To so potem čisto druge dimenzije in dru go znanje. Povezal sem se z ljudmi, ki so strokovnjaki na svojih področjih: s far macevti, kemiki ... En del sestavin sem priskrbel jaz, en del smo jih kupili na trgu, ker vsaka sestavina mora biti certificirana in testirana. In tudi sama dokumentacija za kozmetiko je zelo zahtevna. Sam razvoj kozmetike je trajal nekako tri leta. Od ideje do rojstva kozmetične linije je recimo prišlo v štirih letih. Naredili smo devet izdelkov: pet krem, tri šampone, shower gele ter balzam za ustnice. Sedaj se je tudi kozmetika lepo zasidrala v trg. Seveda smo še zelo na začetku, ampak stvari lepona predujejo. Kot vidim, je osnova za tvoje delo na tem področju prav posebna filozofija Wild Bee. Ali jo lahko predstaviš? Tukaj sem si zamislil tako. Ime holistična čebelja kozmetika sem dal, ker je potrebno na vse skupaj gledati kot na neko celoto. Ni samo nek kozmetični izdelek, ki ga daš na kožo in boš imel zaradi tega lepo kožo. Jo imaš, ja. Ima pozitivne vplive, ampak je veliko več. Gre tudi za odnos do samega sebe, kako skrbiš za svoje telo. Lepota ni samo koža, ampak je tudi odnos do samega sebe. Kaj ješ, kako živiš, kakšen življenjski stil imaš, kakšno hrano uživaš ali si pod stresom. Človek ni samo telo. Je tudi duša. So globlje stvari. In sem hotel tukaj zaokrožiti. Nekatere ta filozofija privlači, jih zanima in se v to bolj poglobijo. Nekaterim pa gre samo za izdelek, ki je bolj naraven. Mi smo zavezani temu, da so izdelki vrhunski, da moramo ljudi spodbujati, da skrbijo sami zase, da si bodo vzeli čas. Da znajo živeti v ravnotežju. Ker če ne živiš v ravnotežju, potem to vpliva tudi na tvoje zdravje in posledično na lepoto. Kozmetiko uporabljamo zato, da smo čisti, da dobro izgledamo, da se dobro počutimo. Če ne uživaš kakovostne hrane, če ne piješ zdrave vode, če ponoči dovolj ne spiš, če nimaš uravnoteženega življenja, v smislu družine, dela, prostočasnih aktivnosti . Če imaš ta ravnovesja porušena od zunaj, se ravnovesja porušijo tudi od znotraj. Zato ... skozi to celoto, sem dal ime holistična kozmetika. Kako je vplival požar v Kemisu na tvojo čebeljo družino na Vrhniki? Ni bilo po načrtu, ampak na Vrhniki letos nisem imel čebel. Tistih nekaj družin, ki sem jih imel, zime ni preživelo. Novih čebel na Vrhniko nisem pripeljal zato, ker sem pomagal očetu v Beli krajini in sem vso energijo in ves čas, ki sem ga imel, usmeril tja. Če bi imel družine tukaj na Vrhniki, potem cvetnega prahu dejansko ne bi uporabljal. Tudi medu verjetno ne bi uporabljal. Vse, kar je v panju, bi pustil čebelam. Dal bi narediti kemične analize. Da bi videl, če so kakšni ostanki v vosku, kakšni ostanki v medu ali pa v cvetnem prahu. Pred požarom v Kemisu, ko sem čebelaril, sem dal testirati cvetni prah in ni bilo nobenih sledi pesticidov. Ni bilo ničesar, bilo je popolnoma čisto. Nagnjen sem bolj k ekološkem čebelarjenju. In potem, če bi laboratorijske analize pokazale, da so določeni ostanki v vosku in medu . Enostavno bi pustil take čebele, da živijo naprej. Ne bi pa mogel uživati pridelkov. Negativni učinki so bili, zagotovo. Kaj je zate zeleno delovno mesto? Zame osebno je zeleno delovno mesto res delovno mesto, ki je povezano izključno z naravo. To je moja osebna percepcija. Se pravi, če bi živel samo od čebelarstva, je to čisto zeleno delovno mesto. Odvisen si od narave. Če čebelam vse pobereš, jih uničiš, drugo leto ne boš imel pridelka. Če boš s čebelami lepo delal in skrbel zanje, jim vzameš samo del, bodo čebelje družine tudi močne in zdrave. Krog mora biti sklenjen. In v tem naravnem krogu je tudi človek. In dejansko, če si preveč iz narave vzame, se ta krog, to naravno ravnovesje, začne rušiti. In dolgoročno se bo poznalo tudi na človeku. Če vzameš iz narave ravno toliko, kolikor rabiš, da deluješ in živiš, se ta krog ne bo porušil. In zato je čebelarstvo res vzajemen krog. Čebele oprašujejo rastline, pomagajo pri opraše-vanju sadnega drevja in na splošno pri naravnem ravnovesju. In če se to ravnovesje v naravi poruši, se to najprej pozna na čebelah, saj so res pokata-telj ravnovesja. Podnebne spremembe, škropiva . V teh letih je zelo težko biti čebelar, ker je toliko nekih negativnih vplivov. Včasih si lahko čebele pustil, si prišel čez nekaj let. To je bilo 50 let ali 100 let nazaj. Pustil si čebele, prišel čez nekaj let in so bile še vedno tam. To se je samo obnavljalo. Danes, če jaz pustim svoje čebele, bodo . Vprašanje, koliko družin bi sploh še ostalo. Prav veliko ne. V kolikšnem deležu je tvoje delovno mesto zeleno kot zeleno delovno mesto? Če pogledava tvoj celoten podjetniški koncept? Jaz bi rekel, da nekje 70 %. Kozmetiko, ki jo pridelujem, dobivam iz naravnih virov, iz zelenih virov. To so olja, masla, med, propolis, matični mleček . Brez tega kozmetike ne bi mogel delati. Čebelarstvo je čisto zeleno. To je samo en del. Ne morem reči, da sem profesionalni čebelar, ampak je pomemben del mojega dela. Solne terapije so . Sol je pač kristal. Natrijev klorid, vse to pridobimo iz narave. To je naravna metoda. Od tehnologije je tu samo medicinska naprava, ki sol zmelje in vpihava v prostor. Tisti del, kjer pa se ukvarjam s spletnimi tehnologijami in s spletnimi stranmi, pa ne morem reči, da je zeleno delovno mesto. Kar je zelenega, je samo človek, ki to upravlja (smeh ...), kar je ekološkega. Drugo pa ne. To je pa čisto umetno, a ne. In je tudi velika razlika. Tisti del delovnega časa, ki ga namenjam spletnim tehnologijam ali delu z računalnikom, me energetsko veliko bolj izčrpa kot delo pri čebelah, ki mi dejansko še da energijo. Psihično me ne izčrpa, ampak me napolni. Tudi če sem tam ves dan. Tudi starejši lahko dlje časa čebelarijo in to dokazano podaljšuje življenje. Solne terapije ... Tudi to je delo, ki me ne izčrpava. Razlika je v energiji: če tri ure delam s čebelami ali tri ure s solnimi terapijami ali tri ure sedim za računalnikom in izdelujem neko spletno stran. Je razlika. Kljub temu si uspel v svoj podjetniški model vplesti izkušnje s področja digitalnih tehnologij. S tem si tudi zelenemu delu dodal neko dodano vrednost. Da lahko tržiš izdelke s področja čebelarstva. Ja, danes moraš iti v korak s časom, drugače te čas povozi. Začelo se je tako, da sem čebelarstvo vzel kot neko dodatno dejavnost, kot neko meditacijo. Potem sem pridelal toliko in toliko cvetnega prahu. Nisem želel, da bi se pokvaril. Ljudje tega niso poznali in sem moral najti način, kako to ljudem približati. Najboljši način se mi je zdel, da si naredim spletno stran, napišem gor vsa dejstva, raziskave, članke. In sem to tudi naredil. In potem so ljudje cvetni prah še bolje spoznavali, se izobraževali o tem in dejansko sem lahko cvetni prah prodal naprej, da sem lahko vsaj tiste stroške, ki jih s čebelarstvom gotovo imam, dobil nazaj. Kupiti moraš panje, se voziti tja . In dejansko, dandanes moraš to tehnologijo izkoristiti tako, da pomaga tebi kot človeku ter drugim ljudem. Ampak ne, da ti uničuje zdravje in dobro pozitivno življenjsko energijo. In še za konec. Kako bi izluščil in zgostil svojo izkušnjo stopanja na samostojno podjetniško pot v eno besedo? Pri vsem, kako se počutiš, kar delaš, v eno besedo. Neprecenljivo. Hvala, Andraž. Mag. Marko Gabrovšek N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Spoštovane občanke in občani občine Vrhnika in krajani Verda! V garažo bomo zapeljali novo vozilo Staro vozilo Gasilci z Verda smo skozi celo leto zelo aktivni. V letu 2018 bomo praznovali 135 let delovanja našega društva. Ob tem jubileju bomo imeli gasilsko veselico s slavnostno parado, ki bo potekala skozi Verd. Takrat bomo prevzeli tudi novo vozilo GVC 35/100. To vozilo bo nadomestilo že popolnoma dotrajano FAP avtocisterno, ki je v uporabi že skoraj 30 let. V zadnjem času se vozilo pogosto kvari, s tem nastajajo dodatni stroški in težave z rezervnimi deli. Vozilo je v vseh letih opravilo veliko intervencijskih in drugih voženj npr. prevoz vode občanom Vrhnike, saj lahko naenkrat prepelje do 8.000 litrov vode. Za nakup novega vozila sta bila izvedena dva javna razpisa: prvi za nakup samega vozila in drugi za izdelavo nad- gradnje. Razpisna komisija je na osnovi prejetih ponudb izbrala vozilo Scania R/480, za izdelavo nadgradnje pa je bilo izbrano podjetje Rosenbauer iz Gornje Radgone. Novo vozilo bo imelo kapaciteto cisterne 10.000 l vode, tehnični del cisterne bo z dodatno opremo zagotavljal gašenje požarov in pomoč ob razlitju nevarnih snovi, pralne šobe pa nam bodo v pomoč pri pranju cestišč. Glede na kakovost vozila in njegovo nadgradnjo predvidevamo, da nam bo vozilo služilo vsaj dvajset let. Celotna vrednost vozila je ovrednotena na cca. 265.000 EUR. Samo financiranje vozila je razdeljeno na dva dela, večji del, 70 % vrednosti vozila, bo krila Gasilska zve- Novo vozilo za Vrhnika (občinska sredstva), ostalih 30 % mora zagotoviti društvo iz svojih lastnih sredstev, kar v našem primeru znaša 80.000 EUR. Na vse vas, krajane Verda in vse občane Vrhnike ter podjetja, se obračamo s prošnjo za finančni prispevek, saj predstavlja znesek prispevka za društvo velik zalogaj. V preteklosti ste nam že večkrat pomagali, zahvaljujemo pa se vam tudi za vse prispevke v bodoče. Na vaš prispevek bosta spominjali tudi tabli s spominskimi ploščicami v obliki kamiončka, na kateri bo naveden donator in višina donacije. Tabli bosta ves čas operativne uporabe vozila viseli na vidnem mestu v dvorani in na zunanji steni gasilskega doma. Zbiranje sredstev in donatorje bomo skrbno Donacijo in prostovoljne prispevke za nakup nove avtocisterne AC 35/100 lahko nakažete na naš tekoči račun odprt pri NLB: SI56 0202 7001 8387 520 (davčna številka društva: 33724342), sklic: AC 35/100. Prispevke bomo zbirali do 31. marca 2018. Lahko se zglasite tudi v pisarni društva vsak torek med 19.30 in 20.30. Na voljo smo vam tudi na telefonskih številkah: predsednik PGD Verd, Jože Telban (041/513-174), poveljnik PGD Verd, Marko Jeraj (031/204-302), namestnik predsednika PGD Verd, Miran Drašler (041/716-538). Gasilci iz Verda računamo na vašo pomoč in se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo za vse vaše donacije in prispevke. beležili. Velikost kamiončka bo odvisna od višine prispevka in sicer v štirih velikostih: največja, za donatorje s prispevkom 1000 EUR ali več, sledijo donatorji s prispevkom 500 - 999 EUR, nato donatorji z 200 - 499 EUR in najmanjša velikost pa bo namenjena do-natorjem 100 - 199 EUR. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Jože Telban, predsednik UO PGD \ Prostovoljno gasilsko društvo Verd vošči vsem članom, krajanom Krajevne skupnosti Verd, občanom Vrhnike vesel božič in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto 2018. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Srečno 2018! PGD Verd Pojdi z mano - v Kino Bevke S temi besedami je mladi igralec Mitja Brodnik povedal to, kar je mlade obiskovalce Kina Bevke najbolj navdušilo. Da lahko njihov sovrstnik, ki je filmska zvezda, pove kaj takega, pomeni, da lahko uspe prav vsakemu. Naj začnem na začetku. Konec oktobra se je v Kinu Bevke vrtel uspešen slovenski mladinski film - Pojdi z mano, posnet po istoimenski knjigi Dušana Čatra. Gre za pustolovščino o štirih mestnih prijateljih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj odpravijo na podeželje. Manc bi rad v odročnih hribih obudil spomine na otroštvo, toda razvajeno Mino divjina in nenavadni domačini kmalu prestrašijo. Na srečo lahko računa na pomoč vanjo zaljubljenega Ota. Toda ker ima strah velike oči, se naposled zlomi tudi postavljaški Špurč. Izgubljeni in odrezani od sodobne tehnologije morajo najstniki prisluhniti svojim instinktom in pomagati drug drugemu. Po filmu pa je prišlo veliko presenečenje: na obisk so prišli režiser Igor Šterk in kar trije glavni igralci: Ronja Matijevec, Mak Tepšič in Matija Brodnik. S seboj so prinesli razigranost, preprostost in svežino. Režiser je obiskovalcem povedal, da so za celoten film potrebovali tri leta. Film so snemali 30 dni, kar je bilo zelo naporno, saj so imeli veliko različnih lokacij po vsej Sloveniji. Malo jim je ponagajalo tudi vreme, a so se sproti prilagajali razmeram. Igralce so izbrali na avdicijah, zanimanje najstnikov pa je bilo ogromno, saj je nanje prišlo več kot tisoč mladih iz vse Slovenije. Glavne vloge so bile samo štiri: Mina, Špurč, Oto in Manc. Zato je bilo zelo težko izbrati najboljše igralce. Svoje spomine na začetke priprav na snemanje je Ronja povedala nekako takole: »Na začetku nam je bilo nerodno, nihče ni preveč govoril. Ze po enem tednu pa smo se sprostili in postali prijatelji. Tudi po koncu snemanja smo obdržali stike in sedaj smo še večji prijatelji.« Film je nastajal vse leto. Nekaj mesecev priprav in usklajevanj, potem 30 snemalnih dni in še lepo število mese- cev, namenjenih oblikovanju končnega izdelka. Mladi igralci so poletne počitnice leta 2015 preživeli v znamenju snemanj, gozdov, maskar, vaj, druženja z znanimi slovenskimi igralci, pogovori z režiserjem ... Morje in poležavanje so zamenjali za delo, ki jim je prineslo ogromno bogatih izkušenj. Otroci in mladina, ki so prišli na srečanje s filmsko ekipo, so z navdušenjem postavljali vprašanja. Zanimalo jih je vse: od tega kako so naredili, da je imel zajec v filmu poškodovano oko, do tega ali je bilo igralce strah, ker so bili ponoči v gozdu. Pojavilo se je tudi vprašanje, koliko časa so morali čakati, da je začelo zelo deževati, kot je prikazano v enem od prizorov. Režiser je odgovore nagradil s prav posebnim domačim čajem 'Pojdi z mano' in od- Ob kratkem uvodu, kjer je otroke zabavala Beti Kovač, smo ga le dočakali, dobrega moža, ki obdaruje pridne otroke. Miklavž s spremstvom angelčkov in hudičkov je obdaril dvesto otrok. Po Miklavževem obisku so se starši in otroci lahko pogreli s čajem, kuhanim vinom in posladkali s palačinkami. Da nam je uspelo obdariti toliko otrok, so nam pomagali: KS Verd, gasilci iz PGD Verd, Irena Petrič, Bar Tonka, Plezalni center Verd, Pro-saf, d. o. o., M Orel, DG 69, Gostil- govorom, ki je pomiril nadobudneže. Nobena žival ni bila namerno poškodovana, temveč so prečesali celotno Slovenijo, da so našli zajčka, ki je imel vnetje oči in je bil primeren za filmanje. Za dež pa so se poslužili pomoči gasilcev, ki so z obilico vode lahko ustvarili videz neurja. Ni kaj, lahko smo ponosni, da smo v Bevkah lahko gostili tako prijetne ljudi. Če sem že začela, naj še končam z besedami Mitje Brodnika: ''Zelim si, da bi ljudje v meni videli fanta, ki se trudi biti dober človek, ponižen in hvaležen za vse dobro in lepo v življenju. Po mojem je biti dobro slaven samo, če si hkrati tudi lahko za zgled drugim.'' Za Kino Bevke, Andreja Lenarčič na Pri Kranjcu, Nutrisslim Slovenija, Sensilab, Hotel Mantova, Bistra Voda ter pridni člani MŠKD-ja. Vsem se najlepše zahvaljujemo in ob tej priložnosti zaželimo lepe praznike in srečno novo leto. Se vid'mo ... Mškd Verd »Ah, kje pa, nihče od nas ni slaven. Še vedno hodim v šolo, se vozim z avtobusom in tako kot vsi drugi delam popoldne domače naloge - torej prav nič glamuroznega.« Miklavževanje v Verdu V torek, 5.decembra, ob 17. uri smo se zbrali v gasilskem domu v Verdu, da bi skupaj pričakali sv. Miklavža. N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Challe Salle ima vsega poln kufer Priljubljen slovenski raper z Vrhnike, Challe Salle, je svoje zvesto občinstvo ponovno razveselil z novim videospotom Poln kufer, ki je po petih dneh po objavi na portalu You Tube presegel 160 tisoč ogledov. S tem se je uvrstil tudi na prvo mesto najbolj gledanih videov tega portala v Sloveniji. Challe Salle je avtor prve slovenske reggaeton pesmi Lagano, ki je zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih domačih pesmi letošnjega leta. Videospot je pol leta od objave na portalu You-tube presegel dva milijona ogledov, prav tako je na Hrvaškem postala uspešnica pesem Ka-mikaza, ki jo je nekaj mesecev kasneje posnel skupaj z Majo Šuput. Brez dvoma je Challe Salle najbolj aktualen glasbenik pri nas, kar dokazujejo tudi neverjetni odzivi poslušalcev in poslušalk ob izidu novega vide-ospota. V petih dneh je namreč spot presegel 160.000 ogledov in že prvi dan dosegel prvo mesto v zavihku priljubljeno na Youtubu v Sloveniji. Zabavna družbeno-kritična pesem »Pesem Poln kufer temelji na resničnih dogodkih, saj imamo vsi v življenju včasih vsega poln kufer. Na zabaven način opisujem sebe kot povprečnega posameznika v današnji družbi, ki je prisiljen delati za preživetje. Ob nezadovoljstvu v službi, kjer me nadlegujejo šefica in sodelavci, mi preglavice povzročajo tudi mama, punca, prijatelji in nestabilno finančno stanje. Mislim, da se s podobnimi problemi skoraj vsak dan srečuje večina ljudi, zato sem tudi dobil idejo za ta projekt. V drugem delu pesmi govorim o tem, da je kljub vsem težavam življenje lahko še zmeraj lepo, če razmišljaš pozitivno in ne pustiš, da ti karkoli pokvari dan. Poleg tega je sporočilo pesmi tudi to, da za srečo ne potrebujemo veliko in da nas lahko osrečijo že nekatere malenkosti, kot so prost dan, dober spanec, sok s prijatelji, sprehod s psom, obisk pri frizerju in podobno,« je o pesmi Poln kufer pojasnil mladi raper in pevec. Za glasbeno produkcijo je poskrbel njegov dolgoletni prijatelj in producent Damjan Jovic (BluBird), ki se ves čas pojavlja v videospotu. Njegova zabavna pojava v Challetovih spotih je postala že nekakšna značilnost in prepoznavni znak. Fanta preživljata veliko časa skupaj v studiu in obljubljata precej novih projektov v zelo kratkem času. Očitno sta našla pravi recept za glasbene uspešnice. Snemanje videospota Tudi tokrat je glasbenik posnel filmski videospot, v katerem se je preizkusil v različnih igralskih vlogah. Poleg njega sta se v videospotu pojavila še Piči Bivša tovarna LIKO Verd 107, Vrhnika +386 4 0522260 plezalniccnterverd@gmail.com www.ROJSTNIDNEVI.com in Pero, ki sta javnosti bolj znana po svojih zabavnih potegavščinah in viralnih videoposnetkih na družbenih omrežjih. Challe Salle pravi, da se zmagovalnega konja nikoli ne zamenja, zato je za video produkcijo ponovno izbral ekipo SquareMe, ki jo sestavljata režiser Luka Štigl in direktor fotografije Sebastjan Oblak. Vrhunski dvojec že leta uspešno ustvarja reklame in oddaje po naročilu in tudi tokrat sta se izkazala pri svojem delu. »Kljub temu, da smo vsi maksimalno zasedeni s svojimi obveznostmi, smo nekako našli 4 dni za snemanje, ki je potekalo vsak dan po približno 10 ur. Snemali smo v Ljubljani, v pisarnah v Šiški, parku Navje v Zupančičevi jami, kinu Bežigrad in frizerskem salonu Extreme v Fužinah. Vreme nam nikakor ni bilo naklonjeno, saj je bil cel teden deževen, zato smo morali veliko improvizirati. Skoraj vse kadre smo v resnici snemali ponoči. Imeli smo zgodbo, različne situacije, lokacije in igralce, zato je bilo snemanje precej zahtevno. Kljub temu pa smo se zelo zabavali, zato se mi je bilo včasih kar težko vživeti v vlogo. Zelo sem zadovoljen z ekipo, soigralci in s končnim izdelkom, zato lahko v bodoče pričakujete še več podobnih videospotov,« je dejal 26-letni glasbenik. Odzivi in stik s poslušalci Challe Salle je eden izmed redkih domačih glasbenikov, ki sam odgovarja na vsa sporočila na družbenih omrežjih. Čeprav ga spremlja vse skupaj več kot 75.000 ljudi, pravi, da vedno najde čas za svoje poslušalce in poslušalke. »Na sporočila odgovarjam predvsem zato, ker sem preprost človek in cenim svoje poslušalce. Včasih me tudi enostavno zanima mnenje ljudi iz prve roke. Želim biti v stiku z njimi, ker bi tudi meni veliko pomenilo, če bi bil lahko v stiku s katerim izmed glasbenikov, ki jih rad poslušam. Vesel sem, da imam lahko na ljudi pozitiven vpliv, nekaterim enostavno polepšam dan, nekaterim pa sem tudi zgled in motivacija. Odzivi za nov videospot so neverjetni, saj so me poslušalci na družbenih omrežjih dobesedno zasuli s sporočili in pozitivnimi komentarji.« Tudi dejstvo, da je spot dosegel tolikšno število ogledov v tako kratkem času, priča, da ljudje znajo ceniti kakovostno pesem in videospot ter vloženo delo in trud izvajalca. »To mi daje še večjo motivacijo za naprej in vsem sem zelo hvaležen za poslušanje in podporo.« Načrti za leto 2018 »Letos sem posnel že 4 vi-deospote, lahko pa vam takoj povem, da decembra izide še en nov spot. Glasba je hrana za mojo dušo in moja največja ljubezen in prvič v življenju sem vse ostale stvari dal na stran, da bi lahko svoje moči usmeril v glasbo. Najboljše je če delaš eno stvar, saj jo potem lahko opravljaš tako kot je treba. Uživam v svojem delu, ker se lahko izražam in sem kreativen, poleg tega pa pozitivno vplivam na vse okoli sebe. Vedno se trudim delati najbolj kvalitetno glasbo in ljudem servirati najboljše izdelke. Do novega leta imam skoraj vsak vikend nastope po Sloveniji, po novem letu pa imam v planu še veliko novih projektov in krajev, kjer bi rad nastopil.« (gt) Challe Salle - info Vsaka njegova pesem nosi posebno sporočilo, ukvarja se z različnimi tematikami vsakdana, od ljubezni, športa, zabave, pa do življenjskih težav. Challe Salle je bil prvi slovenski raper, ki je leta 2010 v poletnem hitu Nočm it domov rapal na house podlago, leta 2012 pa je postal prvi in edini slovenski moški glasbeni izvajalec, ki je nastopil v Beogradu na Grand Showu na Pink TV. Je tudi edini slovenski glasbenik, ki je posnel videospot za pesem Nisi sam v najbolj znanem slovenskem zaporu na Dobu. Po kratkem glasbenem premoru je ponovno postavil nov mejnik na domači glasbeni sceni z mega hitom Lagano, ki je prva slovenska pesem reggaeton. Zvrst reggaeton je značilna predvsem po tem, da pesmi vsebujejo bolje plesne ritme in vključujejo kombinacijo rapa in petja. Poleg glasbe se dolga leta ukvarja tudi s športom, je osebni fitnes trener, bil je tudi vodja fitnesa in lastnik trgovine s športno prehrano. Podpira zdrav način življenja in prehrane, ne pije alkohola, ne kadi in se trudi biti pravi zgled številnim mladih, ki ga poslušajo in spremljajo. Najbolj znane pesmi: Lagano, Zmaga, Midva, Nisi sam, Nočm it domov, To je to, Nebo gori, Kensl itn. PROSTO VEČERNO PLEZANJE ■ ROJSTNO DNEVNE ZABAVE N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Veselo decembrsko druženje Vrhnika, 7. december - Kot bi trenil, je minilo leto od veselega decembrskega druženja, ki ga pripravi Turistično društvo Blagajana Vrhnika za svoje člane, prijatelje, sodelavce ter seveda občane Vrhnike. Tako je bilo srečanje tudi v letošnjem decembru, saj so se dogodki aktivnosti nizali dan za dnem, v dobrih stvareh in v veselih prijateljskih odnosih. Zato je dobrodošla takšna prireditev ob koncu leta, ko se seštevajo vse dobre stvari, ki vzpodbujajo delovanje vrhniških turistov tudi v prihodnje. Prireditev je bila v še kar polni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Med gosti sta bila tudi podpredsednik DZ Republike Slovenije Primož Hainz in župan Vrhnike Stojan Jakin. Zbrane je prva nagovorila predsednica društva Mirjam Suhadolnik in poudarila pomen takega veselega druženja, ki združuje dobre in prijazne ljudi. Župan pa je s pozdravnim nagovorom povedal, da je ponosen na delovanje članov društva, ki so Vrhniko s svojimi akcijami resnično polepšali in tako zelo obogatili njeno prepoznavnost. V nadaljevanju je še poudaril pomembnost Cankarjevega leta 2018, ko bodo na Vrhniki številne prireditve ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja. Pri tem bodo vrhniški člani društva sodelovali v veliki meri. Po kratkih nagovorih se je prireditev dogajala na odru. Z glas- bo, pesmijo in besedo se je predstavilo deset glasbenih skupin, ki so z ljudsko in narodno muziko razveselile vse prisotne. Prva je oder zavzela folklorna skupina Grof Blagaj, ki je prišla iz Blaga-jeve dežele, iz Polhovega Gradca. Zelo uspešno delujejo od leta 2000. Nastop ni minil brez ligojnskih Trlc, saj se zelo rade odzovejo vabilu TD Vrhnika. Letos so praznovale 10. obletnico in ob tem izdale samostojni CD. Zopet se je izkazal tudi Oktet Raskovec, ki deluje zelo aktivno in uspešno že 25 let. V letu 2014 so prejeli občinsko priznanje, srebrno plaketo Ivana Cankarja. Nato sta na svoja inštrumenta zaigrala harmonikar Tone Stanovnik in na klavirju Smiljan Ogorelec. Tone je s svojim ansamblom v preteklosti sooblikoval družabno življenje na Vrhniki. Smiljan je bil celo Tonetov učenec na harmoniki. Iz Gradeža je nastopila ženska skupina Suhe češplje, ki so ime prevzele od pripravljanja in sušenja sadja v svoji okolici. Delujejo že od leta 2005. Za njimi je na oder prišel Barjanski kvartet, ki je takoj pripravil prijetno vzdušje. Prihajajo iz Iga, kjer tudi največ nastopajo. Naslednji nastop je izvedel že znani Trio Milka, Valerija in Jože, ki izhajajo iz Dragomerja. Nato je oder zasedla še starejša Folklorna skupina Ligojna, ki ohranja slovensko ljudsko izročilo s številnimi gorenjskimi, dolenjskimi, štajerskimi in prekmurskimi plesi. Za zaključek veselega decembrskega večera pa je zaigral in zapel Ansambel Presenečenje. Prav člani ansambla so zvesti spremljevalci prireditev, ki jih izvaja TD Blagajana Vrhnika. Na odru se jim je pridružil še sv. Miklavž ter popestril decembrsko veselje. Čisto na koncu pa so se glasbenim točkam Ansambla Presenečenje pridružili še plesalci; med njimi tudi predsednica društva Mirjam Suha-dolnik, ki je praznovala rojstni dan. Za soplesalca sem se določil kar sam. Vse nastopajoče in obiskovalce so povabili v avlo Cankarjevega doma, kjer so prostovoljci iz Starega malna pripravili pogostitev. Ponudili so pečeno slastno meso iz »smokerja«, dobro raznovrstno pecivo in seveda dobro kapljico. Tako je res stekla beseda o delovanju in nadaljnjih aktivnostih društva. Zbrali so se veseli ljudje, pesem je bila jezik in pesem je bila tudi veselo vriskanje. Takšni ljudje se bomo zbrali tudi naslednje leto. Nasvidenje! Simon Seljak Hvala in srečno! V veseli december smo vstopili veselo. Hvala vsem nastopajočim skupinam in posameznikom, hvala ekipi prostovoljcev, ki vedno znova opravi svoje delo v zadovoljstvo vseh, hvala vsem, ki ste Turističnemu društvu Blagajana in Ekipi Star maln priskočili na pomoč, kadar smo jo potrebovali, in tudi tistim, ki nas s svojo pozitivno mislijo vzpodbujate in spremljate naše delo. »Majhne stvari ustvarjajo popolnost; popolnost pa ni majhna stvar.« (Michelangelo Bounarroti) Leto 2018 bo Cankarjevo leto. Bralci Cankarjevih besedil se bomo tako kot doslej srečevali vsako sredo, brali, se pogovarjali in odkrivali bogastvo slovenske besede. Ivan Cankar ni le največji slovenski pisatelj, je tudi vizionar, njegova misel seže v današnji čas in nas je objela. Leto 2018 bo tudi leto Turističnega društva Blagajana: praznovali bomo 130 let delovanja. Društvo za olepšavo trga Vrhnika ja bilo ustanovljeno 1888. leta in je peto najstarejše turistično društvo, ustanovljeno na ozemlju naše države. Delovno bomo praznovali vse leto, vas v Našem časopisu obveščali o dogodkih, vam predstavili zgodovino društva, veseli pa bomo, če se nam boste pridružili. Dragi člani društva, prijatelji, sodelavci, bralci Našega časopisa! Naj veselje napolni vaša srca v prazničnih dneh in naj vas spremlja vse leto 2018. Srečno! Upravni odbor Turističnega društva Blagajana, predsednica Mirjam Suhadolnik Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V januarju vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč ter bralni kotiček, ki ga sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega vašega predloga oz. ideje. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 JANUAR: ponedeljek, 1. 1., 15. 1.,29. 1. ob 9.00. - KLUB KVAKVAČKAŠ (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) ponedeljek, 8. 1., 22. 1. ob 17.30. - KLUB KVAKVAČKAŠ (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) torek, 2. 1., 9. 1., 16. 1., 23.1., 30. 1. ob 10.00 - čajanka za iskalce zaposlitve (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) četrtek, 4. 12, 11. 1, 18. 1, 25. 1 ob 12.00 - fitnes vadba za iskalce zaposlitve Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ns] Dobrodelni koncert Dva novčiča Koncert je začel Otroški pevski zbor iz Župnijskega vrtca Vrhnika, sobota 25. novembra - Ob 26-letnici Župnijske Karitas Vrhnika je bil v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki dobrodelni koncert Dva novčiča. Namenjen pa je bil zbiranju pomoči družinam, ki so v socialni stiski na Vrhniki. Dobrodelni koncert Dva nov-čiča poteka že kar nekaj let in je postal tradicionalen. Kot vemo, se socialne razlike pojavljajo v vse večjem razmahu. Še posebno je to opaziti ob koncu leta, ko nas obiščejo trije dobrotniki: sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Tako so nekateri otroci prikrajšani za Zahvala Župnijska Karitas je organizirala dobrodelni koncert Dva novčiča. Denarna sredstva, ki smo jih zbrali ob koncertu, in prostovoljni prispevki bodo namenjeni za družine, ki so v socialni stiski. Hvala vsem nastopajočim. Hvala vsem darovalcem, ki so bili: Siliko, d. o. o., Fortrade, d. o. o., Dvig, d. o. o., B3servis d. o. o., Avtotrade, d. o. o., Boštjan Koprivec, Ski Servis Janez Langervalter, Hvala vsem sponzorjem: Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, Gostilni Kranjc, slaščičarni Breza, kmetiji Zdešar Horjul, Vehar Podlipa in Jožetu Habetu, pekarni Adamič. Hvala Radiu Ognjišče za oglaševanje, Andreju Černetiču za ozvočenje, Darku in Nebojši, hostesam in hostesu, Janezu Stariču za izdelana darila, napovedovalki Marjani Debevec ter napovedovalcu Petru Peršetu. Da župnijska Karitas lahko deluje vse leto in lahko pomaga številnim družinam, ki so v stiski, z denarno in materialno pomočjo, se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki nas podpirajo vse leto, hvala avtoprevozništvu Storitve Jež, DG-zelenjava, skupini Žarek dobrote, Škofijski Karitas Ljubljana, trgovinam Mercator, Lidl inHofer ter hvala vsem prostovoljcem, ki pomagajo redno in občasno. HVALA VAM! Marica Štirn veselje in darila. V njihovih očeh je videti žalost, predvsem pa nerazumevanje, zakaj je tako. V takih primerih posredujejo dobrodelne organizacije in med njimi prav gotovo, ne samo ob koncu leta, ampak vse leto tudi vrhniški župnijski Karitas. Letos so poleg organizatorja koncerta Dva novčiča sodelovali še Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Sazas Ljubljana ter številni priznani ansambli, pevci in solisti iz bližnje in daljne okolice. Med samim koncertom so zbranim spregovorili tudi gostje: župnik in direktor Župnijske Karitas Mohor Rihtaršič, generalni tajnik Škofijske Karitas Ljubljana Jože Kern in župan Vrhnike Stojan Jakin. Poudarili so, da je vedno več socialnih razlik med družinami, kar je v zadnjem času vsakdanji pojav. Zato vsa čast in priznanje vsem prostovoljcem, ki so pripravljeni pomagati, organizirati in prispevati sredstva ter druge dobrine za pomoč družinam v socialni stiski. Tudi vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju za nastop in tako zelo prispevali k zbiranju socialne pomoči. Prvi so na oder stopili in zapeli dve pesmi otroci pevskega zbora iz Župnij- skega vrtca. Drugi so oder zasedli člani skupine Obvezna smer, v kateri na bobnih igra domačin Andrej Smrekar. Zelo lepo je zapela sopranistka Maja Mekina. Zopet pa je navdušil Klavirski trio Rupnik s klavirjem, violino in violončelom. Naslednji so na odru nastopili: vokalna skupina Romantica iz okolice Rovt, Ansambel bratov Cankar z Avsenikovimi uspešnicami ter Folklorna skupina Ligojna z venčkom gorenjskih plesov. Ansambel Čepon je zaigral Avsenikovo himno, ansambel Maj pa nekaj narodnih viž. Za konec je vrhniški Cerkveni pevski zbor zapel Trio Rupnik nekaj pesmi z besedili bližajočih se božično-novoletnih praznikov. Vseh deset nastopov so prisotni nagradili z velikim aplavzom in tako dokazali, da jim je bil koncert všeč. Za povezavo programa sta v lepi vezani besedi poskrbela Marjana Debevec in Peter Perše. Za pomoč iz samega koncerta se je nabralo 300 evrov prispevkov in prodanih je bilo okoli 200 vstopnic. Vse drugo so prispevali donatorji koncerta, ki so omenjeni v zahvali. Zato vsem še enkrat hvala. Simon Seljak V božični noči je Božja ljubezen postala luč. Zdaj je naša stvar, da luč tiste noči nosimo naprej vse do zadnjih kotičkov našega sveta. Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2018 Srečno 2018! Vam želijo Prostovoljci Župnijske Karitas Decembrsko veselje v Slomškovi šoli Pozdrav nastopajočih ob zaključku koncerta. Vrhnika, 30. novembra - Zadnji dan letošnjega novembra, ko je zimski sneg pobelil Vrhniko, sta bila v dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika gala novoletna prireditev in tradicionalni letni bazar. Oba povezana dogodka so poimenovali: »Oj, pridi, novo leto, čakamo te, čakamo te ...« Celotna dvorana je bila novoletno okrašena in nabito polna. Tribuno so zasedli starši, babice in dedki ter drugi sorodniki učencev šole. Sami učenci, učitelji in nastopajoči pa so zavzeli celotno telovadno površino. Tam so bile tudi številne stojnice z božično-novoletnimi izdelki, ki so jih učenci izdelovali na različnih delavnicah. Šola že več let pripravlja novoletni sejem, vendar v avli šole. Na teh sprejemih so zbirali tudi prostovoljne prispevke, ki so jih dali v Šolski sklad, ki je večinoma namenjen otrokom iz socialno šibkih družin. Letos so se odločili, da bodo celotno prireditev izvedli v veliki dvorani same šole, ki je kar pokala po šivih. V dvorani sem spremljal številne prireditve, vendar toliko gledalcev še nisem doživel. Tudi letos so na bazarju zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo uporabili za opremo novih šolskih prostorov. Skoraj več kot polovico učencev je nastopilo na novoletni zabavi. Pripravili so predstavitev športnih šolskih dejavnosti; tako so svoje prijeme pokazali judoisti, mladi košarkarji obvladovanje košarkarske žoge, številni plesalci pa so zaplesali v raznih plesnih točkah. Svoje so prispevale tudi mažoretke, skupina mladih je pokazala ko-ledniške želje in ob spremljavi ljudskih inštrumentov so tudi zaplesali. Ob koncu pa so večer, ki je bil prežet tudi z glasbo, polepšali še pevci šolskih zborov in učenci glasbene šole s svojimi inštrumenti. Za presenečenje je poskrbela solistka, učenka 9. razreda Dewi Bajrektarevic, ki je s svojim glasom navdušila vse prisotne. Po končani predstavitvi so vse povabili na zelo raznolik dobrodelni bazar. Na bogato obloženih stojnicah so bili izdelki, ki so jih učenci sami izdelali na predpraznič-nih ustvarjalnih delavnicah: zapestnice prijateljstva, okraski iz filca, leseni tulipani, voščilnice, usnjeni obeski, mila, pralni detergent, kopalne krogle, okrasna embalaža za darila, snežaki, venčki, božični aranžmaji ter tudi praznično pecivo in piškoti ... Tako je minil lep in dobrodelen večer, ki se bo nadaljeval v božično-novoletni december. Ob koncu še zahvala ravnateljice Osnovne šole Antona Mar- tina Slomška: »Zahvala vsem mentorjem, učiteljem, učencem, zaposlenim in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo v decembrske dni zakorakali veselo in sproščeno. Hkrati se zahvaljujemo vsem staršem, ki so naše izdelke podprli in s tem prispevali v Šolski sklad. Srečno in se vidimo naslednje leto.« Simon Seljak N OS Občina Vrhnika 19. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Veselje do življenja Bilo je pred nekaj leti. V večjem francoskem mestu je bilo spokojno dopoldne. Ceste so bile skoraj prazne. Mlada ženska je odprla vrata lokala in poiskala mesto povsem ob steni, kot bi se želela skriti pred drugimi ljudmi. Natakarica jo je opazila in kmalu prišla povprašat, kaj želi. Le kavico si je zaželela mlada ženska, ki je zamišljena in z begajočimi očmi, ki so kar klicale, da bi nekdo odložil njene skrbi, pogledovale naokrog. Natakarica je dokaj spretno pripravila kavo in jo prinesla do mizice. Mladi ženski že prej ni ušlo, da je imela natakarica le eno zdravo roko, druga je bila le štrcelj, ki se je končal nekje pri zapestju. Vendar natakarice to očitno ni motilo, hitro in spretno se je vrtela po lokalu. »Ali boste še kaj?« je povprašala natakarica. »Ne, mislim, da ne bom,« je oklevajoče dejala mlada ženska, ki kar ni mogla umakniti oči s štrclja na roki, ki je pogledoval iz rokava bele srajce pri natakarici. Natakarica je to opazila in počasi spregovorila: »Veste, že od rojstva sem taka. Moji mami so že v času nosečnosti svetovali, naj naredi splav, ker so domnevali, da je z otrokom nekaj narobe. Če bi se moja mama takrat odločila za splav, mene ne bi bilo tukaj ... « »Pa vam ni bilo težko, ker ste pohabljeni?« jo je malce nerodno povprašala mlada ženska. Natakarica se je prijazno nasmehnila: »Težko? Včasih res! Ampak vedno sem vedela, da sem ljubljena. Moja mama se je odločila zame, čeprav je vedela, kaj jo čaka. Zares me je morala imeti rada. In rada me ima še danes! Tudi jaz jo imam zelo rada.« Natakarica se je že obrnila proti šan-ku, vendar jo je očitno nekaj spodbudilo, da se je še enkrat vrnila k mizi, kjer je sedela mlada ženska. »Veste, moja mama mi je rekla, da spoštuje svojo odločitev. In prav tako bi spoštovala svojo odločitev, če bi se odločila drugače. V naš lokal marsikdaj zaide kakšna zamišljena ženska, ki je na poti na bližnjo kliniko. V marsikaterih očeh vidim strah pred tisto odločitvijo, ki jo bodo morale sprejeti. Pa ni potrebno, da jih je strah. Njena odločitev, kakršna koli že bo, je vredna spoštovanja. Nikoli ne obsojam, ampak spoštujem, včasih zmolim kratko molitev, da bi se ženska odločila pravilno, da bi se odločila za tisto, kar ji bo življenje olajšalo, ne otežilo. Ko seje moja mama odločila zame, bi lahko marsikdo rekel, da si je s tem življenje otežila, vendar zanjo to nikoli ni bilo res. Dostikrat mi je povedala, da sem bila jaz nekaj najlepšega, kar se ji je zgodilo v življenju!« Mlada ženska je počasi popila svojo kavico, plačala in odšla. Toda v njenih očeh ni bilo več begajočih skrbi, ampak sta bili toplina in misel, ki ji jo podarila natakarica: »Vsaka odločitev, kakršnakoli že bo, je vredna spoštovanja!« Natakarica mlade ženske ni videla nikoli več. Ko je odhajala skozi vrata, je mislila nanjo in pri sebi zmolila kratko molitev. V tihem spoštovanju do njene neznane odločitve je počasi brisala šank, čeprav na njem ni bilo niti prahu niti umazanije. In takšno je bilo tudi njeno srce. Koordinator stranke ZA OTROKE na Vrhniki vili.granda@gmail.com V stranki Glas za otroke in družine ODPRTA STRAN smo v našem programu zapisali: »Slovenija naj bo država veselja do življenja ... « Aktivnosti občinske organizacije DeSUS v letu 2017 V letu 2017, ki se končuje, je bila OO DeSUS Vrhnika pri svojih aktivnostih v občini na Občinskem svetu zelo dejavna. DeSUS ima v Občinskem svetu dva predstavnika stranke, predsednika Vida Draščka in Leona Marjana Mo-žino, ki delujeta poleg vloge svetnikov tudi v svetih javnih zavodov in občinskih odborih. Letos smo doživeli ekološko nesrečo - požar v Kemisu, ki je bistveno vplival na življenje v občini zaradi negotovosti onesnaženja ozračja in zemlje, ker smo zaradi neukrepanja strokovnih služb države med požarom in po njem predolgo živeli v negotovosti, kaj in v kakšni meri je onesnaženje prisotno. Zastrupitve, ki se dogajajo v današnjem času, in neodgovornost posameznikov pri zastrupljanju zemlje z raznimi strupi, so dandanes prisotne na vsakem koraku in odgovorne službe reagirajo prepozno ali sploh ne. O tej nesreči smo razpravljali tudi na Občinskem svetu in sklenili o nedopustnosti nadaljevanja poslovnih dejavnosti na Vrhniki. V oktobru je direktor Kemisa izrazil željo po sestanku z našimi predstavniki in smo privolili. Sestanek, kije bil 26.10.2017, je potekal korektno, direktor Kemisa je izčrpno poročal o vseh dogajanjih v podjetju od začetka delovanja tega obrata Gorenja vse do požara v letošnjem maju. Predstavniki naše stranke smo mu temeljito opisali razpoloženje, ki vlada med občani. Ker je bil za gradnjo tega objekta pridobljen državni prostorski načrt in občina pri tem neposredno ne odloča, smo navedli pogoje, ki bi bili potrebni, da se požar takšnih razsežnosti ne bi več ponovil, in sicer štiriindvajseturno dežurstvo v objektu, lastna gasilska enota ali ustrezni zunanji, prostorsko ločeni prostori za posamezne materiale, ki jih hranijo v tem objektu za gašenje in senzorji za zaznavanje v vseh prostorih in okoli stavbe z avtomatskimi napravami. Prav tako ne sme biti presežena količina nevarnih odpadkov v objektu in okoli njega. Tehnične rešitve so delno objavljene v članku direktorja Kemisa v prejšnji številki Našega časopisa. Seve- da pa je treba počakati na tožilstvo, ali bo začelo s preiskavo. Na majski redni seji Občinskega sveta je Vid Drašček dal pobudo in pogoj za ustanovitev nadzornega organa pri nadgradnji Zdravstvenega doma Vrhnika. Na isti seji je bila imenovana Komisija za spremljanje investicije prizidka Zdravstvenega doma Vrhnika v sestavi Janko Skodlar, Leon Marjan Možina, mag. Viktor Sladič, Roman Strgar in mag. Miroslav Ribič. Komisija je na prvi konstitutivni seji izvolila za predsednika Leona Marjana Možino. Ker je bila investicijska dokumentacija že pripravljena in izdano gradbeno dovoljenje, se je komisija, vsaj pretežni del članov, opredelila predvsem na pripravo razpisne dokumentacije z namenom, da bi se dela v zdravstvenem domu začela čim prej, kar je bila tudi želja direktorja ZDVRomana Strgarja. Nestrinjanje z načinom dela je izrazil mag. Viktor Sladič in je na naslednji seji Občinskega sveta tudi odstopil kot član komisije. Nadomestni član na Občinskem svetu ni bil imenovan, tako komisija zaseda s štirimi člani in je na tretji seji 22.11.2017sprejela že v avgustu pripravljen Poslovnik za delo imenovane komisije. Predsednik komisije je sodeloval pri sestavi javnega razpisa, bil prisoten pri javnem odpiranju ponudb 3. 8. 2017. Prispelo je pet ponudb, ki so vse presegale investicijsko vrednost. Razpisna komisija seje odločila za postopek pogajanj; prispele so štiri ponudbe in javno odpiranje ponudb je bilo 22. 9. 2017 in izbran ponudnik z najnižjo ponudbeno vrednostjo, AS-PRIMUS iz Cerknice. 11.10. 2017 sta bila prvi operativni sestanek in uvedba izvajalca v delo. Na operativnih sestankih, ki potekajo vsak ponedeljek, je prisoten tudi predsednik komisije Leon Marjan Mo-žina. Problematika nadgradnje Zdravstvenega doma je zelo raznolika, od pomanjkljivega katastra komunalnih vodov, potrebe po povečani moči električnega priključka, ki ni bil predviden v projektni dokumentaciji (novo soglasje) do raznih premikanj zemeljskih vodov, do katerih prihaja v času izkopa gradbenih jam. Seveda je dograditev, ki je predvidena v septembru, odvisna tudi od vremenskih razmer v zimskem času. V mesecu je župan imenoval gradbeni odbor v sestavi Leon Marjan Možina -predsednik, Darja Guzelj (ravnateljica šole AMS) in Matej Černetič (vodja Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo). Odbor seje sestal v avgustu na prvi seji, od tedaj pa sodelujejo vsi člani na vseh operativnih sestankih ob ponedeljkih. Morda nekaj besed o gradnji in njenem napredovanju. Gradnja zamuja za približno 20 dni, nekaj krivde je na strani izvajalca AS-PRIMUS iz Cerknice, ki je z deli začel teden kasneje in se ni najbolje organiziral; v septembru in deloma v oktobru pa je dodatno nagajalo še slabo vreme, tako se je zamuda večala. Kljub poskusom izvajalca, da bi se rok dokončanja, to je aprila, podaljšal, do danes v tako podaljšanje nismo privolili. Skoraj vsakodnevno napredovanje del zasleduje predsednik gradbenega odbora in je v glavnem z deli zadovoljen. Pripombe se nanašajo na motenje pouka zaradi hrupa strojev pri gradnji, vendar tudi to je bilo mogoče v precejšnji meri zmanjšati. Predvideno je, da bo objekt pokrit do konca decembra, če bo vreme to dopuščalo. V novembru, natančneje 9. 10. 2017, smo predstavniki DeSUS-a obiskali Dom upokojencev na Vrhniki in se pogovarjali z direktorico doma o trenutnem stanju v domu in nadaljnjem delu, predvsem na področju investicij, to je nadgradnje obstoječega objekta kot prve faze in pomoči stranke pri predno- stni obravnavi tudi s strani države. Naš predstavnik v državnem zboru je poslanec in podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz, ki je nekaj informacij o potrebi take gradnje že prenesel tudi v poslansko skupino DeSUS-a. Prva faza bo vsebovala povečanje kapacitet za de-mentne stanovalce, in sicer iz obstoječega števila 35 mest na 70 nadgrajenem delu. To bi bila velika pridobitev, saj se število prebivalcev z demenco povečuje. Naslednja faza pa je novogradnja dveh objektov, za katera pa je treba pridobiti dodatna zemljišča in seveda tudi finančna sredstva. Pri vseh navedenih nalogah, pri katerih aktivno sodelujemo, je glavni namen stranke DeSUS skrbeti za racionalno porabo finančnih sredstev in kakovost gradnje. Vsi trije člani komisije, ki smo prisotni na operativnih sestankih (Roman Strgar, Janko Skodlar, Leon Marjan Možina) aktivno sodelujemo. Seveda pri vsaki gradnji brez nepredvidenih del ne gre. Občinska organizacija DeSUS Vrhnika Stranka DeSUS uspešno zaključuje tekoče leto in ob zaključku želi vsem občanom Vrhnike prijetno praznovanje božičnih praznikov in dneva samostojnosti in enotnosti ter mnogo sreče, zadovoljstva in zdravja v novem letu. Srečno 2018! Občinska organizacija DeSUS Vrhnika Blagoslovljene božične praznike, polne notranjega miru in zadovoljstva. V novem letu pa vam želimo sreče in zdravja. Srečno 2018! OO SDS Vrhnika SDS N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ODPRTA STRAN Pomanjkanje strokovnosti in odgovornosti V blogu Ker nam je mar!, ki sem ga napisal 26. maja, sem, še vedno pretresen po požaru, napisal, da je podjetju Kemis in vsem naštetim institucijam skupno pomanjkanje odgovornosti in pomanjkanje strokovnosti. Po šestih mesecih lahko potrdim, da je bila takratna ocena pravilna. Še več, oba pojava sta vidna tudi pri nadaljnjih aktivnostih lokalnih oblasti. Ker sem že takrat v blogu obljubil, da bom o tem pisal še s profesionalnega vidika, sedaj to obljubo izpolnjujem. To bom poskušal narediti na čim bolj jasen način, torej neboleče. Strokovnost in odgovornost v poslovanju Pa začnimo: strokovnost je izvajanje dela (oz. poslovnega procesa) po vnaprej določenih aktivnostih in pravilih. To velja seveda takrat, ko gre za predvidljive dogodke. V primeru nepredvidljivih dogodkov, je treba upoštevati tveganja, ki jih odločitev prinese. V take namene naredimo ocene tveganja in predvidimo scenariji reagiranja. Večje so potencialne posledice, previdnejše ukrepe je treba sprejeti. Odgovornost pa vključuje odgovornost za uspešno izvedbo celotnega procesa in pristojnosti za odločanje o spremembah. Torej, če je strokovnost vezana na samo izvedbo dela, potem je odgovornost vezana na posledice izvedbe in na pristojnosti za odločanje o spremembah. Pri poslovanju podjetij se strokovnost in odgovornost določita na naslednji način; z: - opredelitvijo poslovnih procesov, - določitvijo lastništva poslovnih procesov in - opredelitvijo tveganj. Torej, v stroki so stvari kristalno jasne. Če poenostavim: s popisom poslovnih procesov se določa, kakšne so aktivnosti in kdo jih izvaja. Z lastništvom poslovnega procesa se določa odgovornost posameznika za izvedbo in pristojnosti za uvedbo sprememb. Z razmišljanjem na podlagi tveganj se določijo pomanjkljivosti, priložnosti in potencialna tveganja za podjetje. To so tudi nujni pogoji, da podjetje lahko uvede izboljšave v poslovanje. Tak način opredelitve je primeren tako za podjetja kot tudi za javno upravo. Zato je še toliko bolj žalostno, da kljub vsemu znanju, ki ga stroka ima, se ničesar od tega ne izvaja v praksi. Trenutno stanje Kot sem že omenil, opisani način delovanja, ki kaže na pomanjkanje strokovnosti in odgovornosti, se na žalost še nadaljuje. Trenutno stanje kaže naslednje. Na eni strani imate lokalno oblast, ki bi morala po službeni dolžnosti izvajati sklepe občinskega sveta. Pa kakor kaže, ni ne zadostnega strokovnega znanja kot tudi ne volje, da bi sprejela primerne odločitve. Na drugi strani pa imate množico občanov, ki poleg svojih služb brezplačno opravljajo delo »strokovnih služb« in celo jemljejo odgovornost za odločitve na svoja pleča. Če se izrazim malo cinično, bi rekel, da v dani situaciji niso na mestu naslednji izrazi lokalnih oblasti: »Ne vemo kaj narediti! Nič ne moremo!« V tem primeru bi se pridružil mnenju gospoda, ki je na zboru občanov 20. 9. 2017 na tak način okrcal (sicer državne) institucije: »Katastrofa je, da pristajamo na ljudi, ki rečejo: 'Nič ne moremo.' Ti gospodje so zame predragi. Ker oni nič ne morejo in to počno za pet tisoč evrov, jaz tudi nič ne morem, ampak bi to delal za 500.« V začetku sem napisal, da bom ta članek pisal s svojega profesionalnega vidika. Se opravičujem, vendar ne morem iz svoje kože. Pisal bom tudi o psihologiji navadnega človeka. No, saj navsezadnje on določa delovanje človeka na vseh ravneh družbenega delovanja. Mantra: Nič ne moremo! Kot kaže, je izraz: »Nič ne moremo,« postala naša, slovenska mantra. To ponavljamo na vsakem koraku, pa naj si gre za naše osebne ali profesionalne odločitve ali pa samo za predsedniške volitve. Nočem se spuščati v strankarsko ali kakršnokoli politiko. Me pač ne zanima. Vendar me je presenetilo, koliko ljudi je reklo: »Ma saj vemo, da ni nič naredil! Ampak saj itak nič ne more narediti. Mi pa tudi nič ne moremo pri tem.« Vidite vzorec? Še več, slišal sem tudi komentarje, tudi na videz »mladih« ljudi, v stilu: »Če pride nov, bo mogoče še slabše.« Taki komentarji so me resnično šokirali. Sicer je jasno, da nas naši možgani želijo zaščititi in zato ne želijo sprememb. Status quo jim namreč daje občutek varnosti. Vendar če upoštevamo, kot je že davno rekel Heraklej: »Spremembe so edina stalnica,« potem vemo, da je treba probleme reševati in tako stvari spreminjati. Menim tudi, da je ravno pripravljenost na spremembe edinopomembno merilo, ki loči »mlade« od »starih«. Mlajši so željni sprememb, vendar jih pogosto nihče nič ne vpraša. Starejši težje sprejemajo spremembe, kar je tudi normalno. Vendar. Če menite, da pri svojem delu, »nič ne morete«, dajte, prosim, prepustite svoje mesto mlajšim. Saj ne morejo ničesar pokvariti. Pa čeprav se bodo v začetku malo »lovili« (saj, kje naj bi doslej pridobili izkušnje?) in bodo v začetku naredili kakšno napako. Nič hudega. Pomembno je, da želijo in verjamejo, da je v resnici mogoče kaj spremeniti. Še vedno bolje kot reči: »Saj nič ne moremo.« Upam tudi, da si starejši medgeneracijske solidarnosti ne predstavljajo samo kot njihovo denarno pomoč svojim otrokom in vnukom. Mlajši so vam za to hvaležni. Vendar: resnično vas bodo cenili šele takrat, ko jim boste prepustili mesto, še posebno tam, kjer pač vi ne zmorete več. Za to vam bodo resnično hvaležni. Odgovornost posameznikov Namen tega prispevka je bilo nakazati smernice, kaj storiti, ko začne primanjkovati strokovnosti in odgovornosti v poslovnem svetu in institucijah. V drugem delu sem se dotaknil tudi posameznika in njegovege dovzetnosti za spremembe. Da, tudi tu gre za odgovornost, gre za osebno odgovornosti posameznika. Pogosto nismo odgovorni do svojega zdravja in še manj do okolja, v katerem živimo. Ampak sprašujem se, ali nam to daje pravico, da smo neodgovorni tudi do naših otrok?Ker, »roko na srce«, požar v Kemisu bo imel še večje posledice zanje, kot za nas. Zato vas vaši otroci in vnuki sprašujejo (oz. vas bodo vprašali, ko bodo odrasli): »Kaj boste v tem trenutku storili, da bomo tudi mladi v prihodnosti živeli v vsaj tako zdravem okolju, kot ste vi?« Ali smo se naučil dovolj? Požar v Kemisu je »povzročil«, da so se posamezniki zbudili. Vsi, ki smo verjeli, da nas varujejo strokovno usposobljena podjetja in odgovorne državne institucije (in obratno), sedaj vemo da temu ni tako. Mi sami moramo postati aktivnejši. Zaenkrat nas je mogoče še malo, vendar nič hudega. Družba se učipoča- si in predvsem preko napak. Na žalost. Vendar iskreno upam, da smo se naučili dovolj, da ne bo potrebna naslednja katastrofa. Gorazd Buh Predsednikova skodelica kave Predsednika republike razumem kot širši pojem, ki je opredeljen v Ustavi RS. Ni mi vseeno, kaj se dogaja v povezavi z njim kot z najvišjim predstavnikom države doma, v tujini in kot vrhovnim poveljnikom obrambnih sil RS. Volitve za predsednika države so mimo. Borut je zmagal. Mediji bodo počasi prešli na nove teme, nadaljevanka v pismih bralcev Dnevnika Referendum zoper Pahorja ni uspela, je v zaključni fazi. Navijači tega ali onega kandidata se bomo umirili, orožje pospravili v »soške« in se začeli pripravljati na volitve v prihodnjem letu. Ali bo kdo delal analize predsedniških volitev in ugotavljal, kaj bi bilo, če bi bilo, ne vem. Lahko pa povem svoje mnenje oziroma ugotovitev. Skrbi me odnos aktualnega predsednika z nekdanjima predsednikoma oziroma ali sploh obstaja kakšen odnos, se sprašujem. Ne vem, kaj pravijo ustavni pravniki, vendar menim, da so pooblastila, pristojnosti instituta predsednika preživeta in jih je treba nujno posodobiti oziroma jaz ne poznam izraza za ta remont predsednika. Če pomislim samo na digitalno tehnologijo, koliko je v tem času napredovala, predsednik pa caplja na mestu že od začetka 90. let. Da bi se to lahko uresničilo, pa je potrebno nujno sodelovanje aktualnega predsednika z nekdanjima predsednikoma in zato predlagam predsednikovo skodelico kave. Vsak prvi ponedeljek v mesecu bi aktu-alnipredsednik povabil nekdanja predsednika na skodelico kave, kjer bi v tisti urici poklepetali, si izmenjali izkušnje, znanje v dobrobit instituta predsednika. Menim, da bi to lahko postala ne- kakšna tradicija in bi to dejansko lahko poimenovali predsednikova skodelica kave. Da konkretiziram in da ima predsednikova skodelica kave tudi nekaj druge simbolike, predlagam prvo skodelico na Vrhniki v kavarni Hotela Mantova v ponedeljek, 8.1. 2018 ob 9. uri. S tem dejanjem bi nekako odprli tudi jubilejno Cankarjevo leto. Seveda bi vse to opazoval sede s svojega piedestala na nasproti strani ceste Ivan Cankar, avtor črtice Skodelica kave. Kot vidite, ideja ni moja. Zakaj prav ob devetih, boste vprašali, spoštovani predsedniki Milan, Danilo in Borut. Zato, ker imajo v kavarni akcijo od 6.oo do 10.00 kava toast ali kava roglič za samo 2 evra in prvo kavico bom »častil« jaz. Vid Drašček, Vrhnika Rekonstrukcija ovinka na Tržaški cesti Ob prebiranju članka in proučitvi načrta rekonstrukcije ovinka Tržaške ceste nad pokopališčem na Vrhniki sem prišel do sklepa, da bo to spet ena zgrešena naložba, ki bo koristila le predlagatelju, nam voznikom pa zagrenila vožnjo. To bo enako, kot se je zgodilo pri rekonstrukciji Tržaške ceste od Loga pa do Sinje Gorice. Iz lepe (seveda potrebna obnove) »ta vel'ke ceste«, ki je dajala vtis neutesnjenosti, smo dobili » bob stezo« z mnogimi pastmi za nas voznike. To je vidno na povoženih robnikih pločnikov in na robnikih otokov. V vseh letih po rekonstrukciji sem naštel mogoče deset kolesarjev - rekreativcev in deset pešcev. Je kdo razmišljal, kam se bom umaknil ob nesreči za prihod reševalnih vozil in gasilcev?Rekonstruk-cija ovinka Tržaške cest nad pokopališčem na Vrhniki bi bila smotrna le, če bi bila zgrajena obvozna cesta in bi se tranzitni promet preusmeril ven iz Vrhnike. Zakaj se ne lotite rekonstrukcije »tankovske ceste« in speljete nove ceste mimo Pod Hruševco na Tržaško cesto pri Sinji Gorici? Slavec Miklavčič, Horjul Predvolilne fronte Ko prebiram dnevno časopisje, tudi pišem v pisma bralcev, ni treba dosti, da ugotovim, da so se začele počasi, vendar vztrajno odpirati predvolilne fronte. Ali imajo fronte v ozadju svoje strateške režiserje, lahko samo ugibamo. Iz prispevkov pa je mogoče kaj hitro ugotoviti, ali avtor spada med Naše ali Vaše. Na koncu, skozi vsa sita presejane in vseh mogočih filtrov prefiltrirane, bosta ostali le dve predvolilni fronti. Ena bo Naša, ena bo Vaša. Ali bo prevladalo ločeno mnenje dr. Klemena Jakliča, ki je kot najmlajši v ekipi z lahnim vetričem popihal po okostenelem Ustavnem sodišču in so kosti poropotale. Ali bo to stavka v Sovi, ki bo tako silovita, da se bo odkotalila glava. Sova je modra nočna ptica, ki zna poskrbeti zase. Da se ne bo odkotalil kdo drug - je moj komentar. Kaj pa deložacija veteranov? Z veterani se ni šaliti. Odkar ni več obveznega služenja vojaškega roka, nimamo resnega nasprotnika. Obvladamo policijsko in vojaško taktiko, za orožje pa poskrbi, vemo kdo. Osebno bi želel, da bi v predvolilnem času prednjačila zdravniška in pokojninska fronta, ki nista ne Naša ne Vaša, ampak fronti vseh nas in zelo zelo pomembni za našo prihodnost. To je moj zadnji prispevek v tem letu v Našem časopisu, zato želim vsem bralcem Našega časopisa srečno, zdravo 2018. Vid Drašček N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kimspirational na Vrhniki Na predavanjih in delavnicah kanalizira angele in vodnike, dovoljuje pretok energije in pusti prostor tudi za vprašanja, ki se pojavljajo med razlago. Pomembno je, da se udeleženci med predavanjem počutijo udobno, tako vsak odnese, kar potrebuje. Ključnega pomena je odprtost uma in želja do višjega zavedanja. Trenutno je veliko parov, ki se razidejo zaradi nerazumevanja. Eden od njiju duhovno raste in drugi zaostaja. Zato spodbujam pare, da pridejo skupaj in odpirajo svoj um. Pripelji svojega življenjskega partnerja BREZPLAČNO in duhovno rastita skupaj! Predavanja in delavnice so v angleškem jeziku in bo sprotno prevajanje. Cena je 13 evrov/osebo. Življenje poganjajo želje, ki nas ženejo - naše želje so naša usoda. Želimo si nekaj, kar je vredno naših sanj, časa in obstoja. Želimo si nekaj, na kar bomo ponosni, kar bo vredno spomina. Želimo si ljubezni in spoštovanja do sebe - to nas dela svobodne in bogovske. Želimo si ljubezni in spoštovanja do drugih - to nas dela bogate in človeške. Želimo si biti zdravi, veseli in zadovoljni. Želimo vam, da bi vas gnale te in takšne želje. Želimo si, da bi bili pravičniško jezni, odločni, zahtevni, vztrajni, aktivni, ukaželjni. Vaše želje so vaša usoda. Vesele praznike in srečno novo leto vam želi Društvo šola zdravja Srečno 2018! B Predsednica društva Zdenka Katkič Angeli in kristali 5. januar 2018 ob 18.00 Mati Zemlja nam je dala veliko zakladov, ki jih lahko uporabimo za pomoč pri zdravljenju sebe in drugih. Višje kraljestvo uporablja kristale, ki nam pomagajo in nas pozdravijo. Kristali so čudovit način za povezavo z energijo Zemlje. Vsak deluje na nas na edinstven način. Spoznajte zdravilne lastnosti plemenitih dragih kamnov in kristalov. Učili se bomo, kako jih uporabljati, kdaj jih uporabiti, kako ustvariti Sveti prostor z njimi in še veliko več. Angelska terapija z nadangeli Mihaelom, Rafaelom in Arielom 19. januar 2018 ob 18.00 Angeli so nebeška bitja, ki nas spremljajo od našega prvega življenja naprej. Pomagajo nam na različne načine: prinašajo znake in simbole, rešujejo nas pred nevarnostmi in nas usklajujejo z našim božanskim namenom. Pomagajo nam zdraviti dušo in telo. Pridružite se mi v petek, ko bom govorila o različnih nadangelih in njihovih značilnostih. Kako sodelovati z našimi angeli in kako komunicirati s temi neverjetnimi bitji? Kdo je Kimspirational? Kim Doucette je Kanadčanka z indijanskimi koreninami, ki komunicira z nevidnim svetom in ima stik z duhovi umrlih prednikov in angeli. Njena babica po očetovi strani je bila Indi-janka. Za svoje indijanske korenine je zvedela, ko je bila že starejša. Spominja se, da je že kot otrok videla nesnovna bitja, duhove in razumela govorico živali, dreves, narave. Vzgojena je bila katoliško, mamo in očeta je skrbelo za hčer, peljala sta jo k duhovniku, ki jo je blagoslovil, a bolj kot je molila, bolj je videla duhove, vile, se sporazumevala z drevesi in živalmi. Oče jo je pripeljal v indijanski rezervat in vprašal starešino, kaj je narobe z njo, on pa je odvrnil, da je to pravzaprav normalno, da je to dar. Okrog osmega leta starosti je imela vizijo Afrike in je povedala mami, da bo šla v Afriko pomagati otrokom. Leta pozneje je v Ugandi kot profesorica angleščine poučevala otroke in pomagala skupnosti. V Južni Koreji je raziskovala budizem, v Afriki je živela z muslimani, bila je tudi eno leto v Avstraliji, kjer je spoznavala Aborigine in različne kulture. V Peruju se je učila od sedmih šamanov in prejela naziv šamanke. Ko se je po desetih letih potovanj vrnila v Kanado, v domačo provinco, se je indijanski duh oglašal vse močneje in vrnila se je v svojo staroselsko kulturo. S svojih potovanj je prinesla polno naročje modrosti in znanja različnih duhovnih tradicij. Zdaj svoje dragocene izkušnje uporablja pri svojem delu s posamezniki (t.i. »readingi«), s skupinami, na predavanjih in ob drugih priložnostih. Kim trenutno deluje v Sloveniji. Njeno poslanstvo je navdihniti in podpreti notranji svet posameznika, da lahko le-ta deluje najbolj v skladu z nalogo njegove duše. Pomaga pri iskanju njegove najbolj prave in edinstvene poti. Tako najdemo notranji mir, ki biva nekje globoko v nas. Individualni posveti -readingi Njeni readingi pomagajo ljudem. Vsak reading je drugačen, kot je vsaka oseba drugačna. Kim dovoli angelom in dušam, da nežno govorijo skoznjo in tako prenese sporočila ter vam pomaga pri odločitvah na vaši življenjski poti. Readingi ne pomenijo branja neke začrtane in nespremenljive poti v prihodnosti, gre bolj za odločitve v sedanjem trenutku, ki bodo oblikovale vašo prihodnost. Na vaše odločitve pogosto vplivajo prejšnja življenja in ponavljajoči se vzorci, ki jih nosimo v sebi. Kim vam jih pomaga ozavestiti in jih spremeniti. Tako se spreminja tudi vaša prihodnost. Reading traja eno uro in je v angleškem jeziku, je pa mogoče sprotno prevajanje. INFORMACIJE: kimspirational.slove@gmail.com GSM: 040 90 66 90 Manualna terapija Manualna terapija je zdravilska metoda, ki zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik. Deluje na živčno-mišično-skeletni sistem, da bi odpravili njegovo zmanjšano funkcijo, in na bolečine ter poškodbe. Vključuje pregled, postavljanje diagnoze s prognozo, izvajanje terapije in svetovanje. Terapevtovo delo je osredotočeno na strukturo telesa (kosti, sklepi, mišice). Terapija je varna in naravna, zanjo je značilen skrben pristop k potrebam posameznega bolnika v vseh življenjskih fazah. Manualna terapija upošteva telo celostno in holistično; ne zanima je zgolj bolni del telesa. Z nežnimi manipulativnimi tehnikami se odpravlja neravnovesja, kar omogoča vnovično vzpostavitev harmonije v bolnikovem telesu. Manualna terapija je učinkovita pri različnih zdravstvenih težavah: • težavah s hrbtenico, • težavah s sklepi, • težavah z ramo, • težavah z gibljivostjo, • težavah z glavo in vratom, • išiasu, vnetju živcev, • športnih poškodbah, • revmi, • motnjah prebavnega trakta, • migreni, glavoboli, • nespečnosti, • depresiji, nevrozi, stresu, Informacije in na naročila: telefon 051303857 ali na dzemal.mustafic@ gmail.com https://motivacija.har-monia.si/ N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po poteh šavrink V sredini junija sem prejela sporočilo sms: »Sem se potepala. Po nekaj letih spet v zaledju slovenske Istre - v Šavrinskih brdih. In ne moreš dojet, kakšna divjina le par kilometrov stran od ponorelih vic! Super destinacija za babje- gasilski izlet. Lp, Alenka.« Če povem po pravici, grem na primorski konec samo poleti, pa še takrat nekam na Obalo. Zato se mi je zdela ideja vredna izvedbe. Pa smo šle. Zadnjo soboto v oktobru. Na izlet bevških gasilk. Po poteh šavrink. Lahko rečem, da je mogoče tretjina udeleženk vedela, kaj sploh pomeni beseda šavrinka. Zdaj to vemo vse. Šavrinke so bile primorska dekleta in žene, ki so za boren zaslužek hodile po jajca na Hrvaško in jih nosila prodajat v Trst. Nekateri so jih imenovali kar 'jajčarice'. Na pot so se navadno odpravile enkrat na teden. Od doma so proti kmetijam, ki so želele prodati jajca, odhajale okrog 3. ure zjutraj. Pozno popoldan so se otovorjene s svežim blagom vrnile domov in po krajšem počitku nadaljevale pot proti Trstu. Zgodaj zjutraj naslednjega dne so svoje blago ponujale na tržnici, na ulicah ali pa ga dostavile stalnim strankam. Čeprav so domov prinesle nekaj zelo potrebnega denarja ali drugih dobrin, so bile pri možeh in duhovščini slabo zapisane. Zaradi svoje odsotnosti namreč niso izpolnjevale družinskih in zakonskih obveznosti, ki bi jih po takratnih merilih morale. Zato so bile deležne marsikatere hude besede in očitka. Pa vendar se niso dale: bile so trdne, močne in odločne, da svoje delo peljejo naprej. Zaradi njih so obstale vasi, ki so bile zaradi revščine zapisane propadu. Vaščanom, ki so bili odrezani od preostalega sveta, so prinašale sveže novice o dogajanju drugje, o novih izumih, drugačnem načinu življenja in razmišljanja, kot so ga bili vajeni. Vse skupaj pa se je s prihodom zavezniške vojske, ki je Trst ločila od istrskega zaledja, počasi končalo. Nekatere najbolj vztrajne so prodajo jajc zamenjale za kontrabant, le da je bila prodaja tokrat v obratni smeri. V Trstu so kupovale npr. kavbojke in jih nosile prodajat v Istro. Potovstvo je za nekatere ženske postalo način življenja. Zelo zanimiv oris lika šavrinke nam je nazorno predstavila naša vodnica Alenka Keršmanc, ko smo stale na obzidju poleg gradu Socerb. Uživale smo v lepem jesenskem razgledu na Miljski zaliv, Trst in okoliške kraje ter v mislih podoživljale življenje jajčaric. Samo burja nas je lahko pregnala s kraja, kjer se vidno polje konča s stikom neba in morja. Socerb smo dokončno zapustile šele po ogledu edine podzemne cerkve v Sloveniji. Legenda o jami pripoveduje, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb, potem ko je prestopil v krščansko vero. Naša druga postojanka je bila cerkev svete Trojice v Hrastovljah. Za naše pojme majhna cerkev je obdana z obzidjem, ki jo je ščitilo pred napadi raznih vojska. Obe sta zgrajeni na živi skali in sploh nimata temeljev. V tem se zelo razlikujeta od nam domačega marostarskega načina gradnje, kjer je zaradi mokrega terena potrebno pilotiranje. Znamenita freska Mrtvaški ples iz leta 1490 nas je spomnila, da gremo vsi proti istemu cilju - življenje na zemlji se za reveža in bogataša konča enako - s smrtjo. V vasi Kubed smo si privoščile razgled z visokega obzidja. Posebno doživetje pa je bil obisk majhne vasice Abitanti. Nekdaj zelo živahna vas je po zadnji vojni začela izgubljati vaščane in je bila do pred enim desetletjem zapisana propadu. Takrat se je v porušeno in kot v pravljici Trnjulčica zaraščeno vas vrnil potomec prvega prebivalca Abitantov - g. Gracian Perič s svojo družino. Na noge so zopet postavili nekdaj veliko domačijo Grondali. Z veliko ljubezni in trdega dela jim je uspelo ohraniti in razmnožiti posebno sorto domorodnega abitantskega refoška. Lotili so se tudi vzreje tipičnega istrskega goveda boškarin. Gasilke smo poleg toplega sprejema na kmetiji nepričakovano doživele tudi srečanje z ljubitelji starih Tomosovih motorjev, ki so se v skupinah vozili po okoliških krajih ravno na dan našega izleta. Zadnji del naše poti je bil namenjen preizkušanju lokalnih kulinaričnih dobrot in pred odhodom domov še obisku tamkajšnjih gasilcev. Obiskale smo Javni zavod Gasilsko brigado Koper, ki kot poklicna gasilska enota VII. kategorije zagotavlja javno gasilsko službo na območju Mestne občine Koper, pogodbeno pa tudi v občinah Izola, Piran in Ankaran. Ogledale smo si njihove prostore, se seznanile z naravo dela, spoznale nekaj najzahtevnejših intervencij, na katerih so posredovali, in seveda natančno preverile, če so njihova vozila ustrezno opremljena in urejena. Ker se je vse bleščalo od čistoče, je bilo naše prvo vprašanje, če so ves dan čistili samo zato, ker so vedeli, da prihajamo. Pa so nas podučili, da je pri njih sobota dan za temeljito pranje vseh vozil, opreme in garaže. Bil je zelo prijeten in poučen obisk, za kar se v imenu vseh gasilk prav lepo zahvaljujem ekipi dežurne izmene, ki nas je sprejela. Naše potepanje za en dan se je končalo z nočjo. Na poti domov so že začele nastajati ideje za naš naslednji - pomladanski izlet. Kam se bomo odpravile, še ne povemo. Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke Jesenska šola v naravi Teden pred krompirjevimi počitnicami. Od 23. do 27. oktobra, smo se učenci 7. B in 7. D OŠ Ivana Cankarja Vrhnika odpravili na Pohorje, kjer smo prenočevali v domu Planinka. Dom Planinka spada v Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Stoji sredi Pohorja, najizrazitejšega gorovja severovzhodne Slovenije, na višini 890 m. Obdan je z gozdovi in travniki, od njega je prečudovit razgled na Dravsko dolino, Boč in Donačko goro. Nahaja se na naslovu: Slivniško Pohorje 39. Z Vrhnike smo se odpravili ob 8.20. Po dveh urah vožnje smo prispeli na cilj, kjer smo razpakirali in pomalicali. Vodja doma nam je predstavila hišo in hišni red, razredničarki pa sta nas razdelili v tri skupine: A, B in C. Dom Planika ima šestnajst sob. Vsaka je poimenovana po živali, ki je značilna za Pohorje. V domu smo vse dni zelo okusno obedovali, za pripravo jedilnice in čistočo po obedih pa smo poskrbeli reditelji. Vsak dan smo se prebudili ob sedmi uri in se pripravili na jutranjo telovadbo, ki je bila ob 7.30. Sledil je obilen zajtrk, potem pa smo pospravili svoje sobe. Ob deveti uri so se začele različne dejavnosti. V času našega bivanja na Pohorju smo obiskali pustolovski park, igrali smo igro »bejžbol«, učili smo se o astronomiji ter lokostrelstvu, odkrivali lepote gozda, kurili ogenj, se udelelžili orientacije ... Kolesarili smo tudi do hotela Bellevue in si ogledali gozdni potoček Skalca. V torek smo se s svetilkami udeležili večernega pohoda v okolici doma in občudovali zvezde ter kraje v dolini. V sredo smo se vsi učenci odpravili na dopoldanski pohod do hotela Zarja. Tam smo po-malicali, spili vročo čokolado in ob dvanajsti uri krenili proti domu. V Dom Planinka smo prispeli ob štirinajsti uri. V petek, 27. oktobra, smo po zajtrku spakirali prtljago in nadaljevali s preostalimi dejavnostmi. Po kosilu smo prisluhnili vodji doma, ki nam je povedala zaključne besede. Tudi mi smo se jim zahvalili za prijetno bivanje. Nato smo odšli na avtobus. Ob šestnajsti uri smo prispeli na Vrhniko pred šolo, kjer so nas že čakali naši starši. Izkušnja v Domu Planinka je bila nepozabna, čeprav je pet dni hitro minilo. Ela Lah, 7. D OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Dan slovanskih jezikov so popestrili še s prepevanjem znanih slovanskih pesmi in kvi- zom. V petek, 17. 11. 2017, smo na OŠ Antona Martina Slomška gostili študente in profesorje s Filozofske fakultete v Ljubljani. Tisti dan smo namenili spoznavanju kulturnih značilnosti slovanskih držav in njihovih državnih jezikov. Gostujoči študentje so za učence od 6. do 9. razreda pripravili zanimive delavnice s predstavitvami različnih slovanskih jezikov in slovanskih pisav. Tako so učenci lahko spoznavali ruščino, makedonščino, slovaščino, srbščino, hrvaščino, pojščino, češčino in starocer-kveno slovanščino. Delo je bilo zanimivo, saj so se študentje potrudili, da so učencem slovanske jezike predstavili čim bolj raznoliko in druženje naredili zabavno: predstavili so črke v različnih pisavah, s pomočjo slik razlagali neznane besede, predva- jali krajše predstavitvene filme posameznih slovanskih držav, prebrali so tudi nekaj o zgodovini in nastanku jezika, ure pa Učenci so delavnice pohvalili in povedali, da je bilo najzanimivejše zapisovanje svojih imen v različnih pisavah, ki jih uporabljajo slovanski narodi. Na zabaven način so se veliko naučili, želijo pa si tudi, da bi podobne delavnice ponovili še kdaj. Vesna Jurač N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Klobučki pečemo slastne medenjake V skupini Klobučkov iz enote Žel-vica smo zelo sladkosnedi, zato smo se odločili, da si bomo naš jedilnik popestrili s peko medenjakov. Ker pravim pekom na glavi ne smejo manjkati pekovske kape, smo jih izdelali najprej. Naslednji dan pa je šlo zares. Umili smo si roke, si nadeli predpasnike in kape ter se pogumno lotili dela. Iz sestavin smo najprej zamesili testo, nato pa oblikovali kroglice ter jih polagali na pekač. Težko smo čakali, da so se medenjaki spekli in vsaj malo ohladili, da smo jih lahko poskusili. Zelo so nam teknili, zato smo se odločili, da bomo v veselem decembru z domačimi dobrotami razveselili tudi naše mamice in očke. Če želite me- denjake peči tudi vi, vam prilagamo naš recept. Pa dober tek! Sestavine: 15 dag medu, 30 dag masla 2 jajci, 15 dag sladkorja v prahu, 50 dag moke, ena žlička sode bikarbone (ne zamenjajte je s pecilnim praškom) za noževo konico cimeta in nageljnovih žbic Premaz: en beljak, 7 dag sladkorja v prahu Potek: Med segrejte na 50 °C, nato ga ohladite. Maslo penasto umešajte, izmenjaje in postopno dodajajte jajci, sladkor in med. Nato zmešajte moko s sodo in dišavo. Zame-site testo, pustite počivati pol ure, oblikujte kroglice in jih polagajte na malo namazan pekač. Pecite 10 minut pri temparaturi 170 °C. Še tople povaljajte v mešanici sladkorja in beljaka. Brigita Žerjav Medgeneracijsko sodelovanje V okviru Simbioze giba smo v oktobru na PŠ Bevke povabili stare starše. Za začetek smo se skupaj ogreli z gimnastičnimi vajami, nato pa smo se igrali stare igre, kot so »Zemljo krast«, Ristanc in »Kozo klamf«. Udeleženci so nato izbirali med igranjem pri otrocih dandanes posebej priljubljene igre »Med dvema ognjema« in igranjem sodobnih namiznih družabnih iger. Ko smo postali prijetno utrujeni od igranja, se nam je prilegel pogovor, na katerem so stari starši z vsemi delili svoje izkušnje in spomine na šolske dni. Konec novembra pa so se vrata šole na stežaj odprla staršem, ki so se nam pridružili pri novoletnih delavnicah. Ob prijetnem druženju so nastajali različni izdelki, ki jih bodo učenci prodajali na novoletnem bazarju. Delovna vnema in prešerno vzdušje sta prevzela čisto vse udeležence. Oba dogodka sta poleg prijetnega druženja prinesla tudi spoznanje, da je medgeneracij-sko sodelovanje pomembno in koristno ter nas ponovno utrdilo v prepričanju, da je v slogi moč. Fabijana Štih, učiteljica 2. c PŠ Bevke Jubilejni, 20. letni koncert Vrhnika, 2. december - Na mednarodni dan invalidov je bil v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki že 20. letni koncert Mešanega pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika. Prav letos so se jubilejne številke zbora res »poklopile«, tako da so na koncertu obeležili kar tri dogodke. Prvi je prav gotovo 20., jubilejni koncert. Naslednji sta že srebrna, 25-letni obstoj in delovanje MePZ Društva invalidov Vrhnika. Kot tretji dogodek pa je 35. let delovanja vrhniškega Društva invalidov Vrhnika. To so res resnično veliki, predvsem pa delovni jubileji. Jubilejni, 20. letni koncert je potekal pred polno veliko dvorano poslušalcev in predvsem ljubiteljev njihove glasbe. Med njimi je bil kot gost tudi župan Občine Log - Dragomer Miran Sta-novnik. V goste so povabili vokalno skupino Žene iz Dornberka, in to iz Vipavske doline. S tem vrhniški pevke in pevci nadaljujejo tradicijo, da na vsak njihov koncert povabijo še kakšno skupino oziroma zbor, ki so nekako povezani z zborom ali društvom. Tako je Društvo invalidov Vrhnika pobrateno z invalidi iz Dornberka, s katerimi gojijo resnično lepe prijateljske in aktivne odnose. Žene iz Dornberka so lani v oktobru praznovale že 30 let delovanja. Redno nastopajo na reviji Primorska poje, reviji pevskih zborov ZDIS in reviji Goriški zbori pojo. Z vrhniškimi pevkami in pevci so že sodelovali v letu 2002 in na dobrodelnem koncertu za Tadeja leta 2011. Sedaj skupino vodi mlada dirigentka domačinka Anja Ši-nigoj. Prav njena mladostna zagnanost je skupini prinesla neko novo kakovost in bolj ubrano petje, kar so pevke dokazale na koncertu in požele velik aplavz. Vrhniški MePZ Društva invalidov je že 20 let na vrhniški in drugi glasbeni sceni. Vsa leta vodi zbor Jože Jesenovec, ki je zaslužen za vse uspehe in koncerte zbora. Seveda so mu v pomoč tudi pevke in pevci, saj jih kar nekaj poje že 20 let. Za koncert so pripravili skoraj nov program pesmi ter dodali še nekaj starejših uspešnic. Skupaj z gostujočo skupino so zapeli kar nekaj pesmi. Tako je ženski glas preglasil polno dvorano, kar je dalo koncertu še poseben pečat. Kot solisti so se izkazali Lilija-na Stepic, harmonikar in pevec Jože Gostiša in Štefan Mesarič. Vse pa je z besedo in besedili pesmi popestrila njihova pevka Lučka Štebal v pesmih Prijateljstvo in Zdaj obletnico slavimo. Nekaj pesmi pa je uglasbil tudi njihov dirigent Jože Jesenovec. Žene iz Dornberka so zapele nekaj pesmi z ljudskim motivom ter v dveh pesmih predstavile svojo prelepo Vipavsko dolino. Kot zanimivost je treba poudariti, da je od prvega pa do dvajsetega koncerta vse povezovala Mirjam Suhadolnik s svojim prelepim in čustvenim besedilom. Izpostaviti moram tudi sebe kot pisca in poročevalca z vseh dvajsetih letnih nastopov. Po koncertu je v mali dvorani Cankarjevega doma sledilo še prijateljsko srečanje. Zadnji napev obeh zborov je povedal vse od 20., jubilejnem nastopu: Simon Seljak »Zapojmo, da ta praznik skupaj doživimo, čašo rujnega sedaj do dna izpijmo. Leta vsa ste zvesto stali nam ob strani, najboljša publika ste: Vrhničani in okoličani.« (Besedilo Lučka Štebal, glasba Jože Jesenovec) Obvestilo Društvo invalidov Vrhnika je pripravilo program ohranjevanja zdravja za leto 2018. Vse zainteresirane člane za program ohranjevanja zdravja v letu 2018 vabimo v društveno pisarno v času uradnih ur, da bodo izpolnili prijavnico do 28. februarja 2018. Čatež 23. 1. - 30. 1. (118) 6. 3. - 13. 3. (117) 10. 4. - 17. 4. (117) 29. 5. - 5. 6. (86) 31. 7. - 7. 8. (2) 28. 8. - 4. 9. (118) 25. 9. - 2. 10. (103) 20. 11. - 27. 11. (15) Izola 6. 3. - 13. 3. (F16) 17. 4. - 24. 4. (C5) 22. 5. - 29. 5. (F16) 24. 7. - 31. 7. (C5) 21. 8. - 28. 8. (C10) 9. 10. - 16. 10. (F17) 27. 11. -4. 12. (C10) 25. 12. - 1. 1. (C5) Ptuj 6. 2. - 13. 2. (G03) 2. 10. - 9. 10. (G04) Radenci 20. 3. - 27. 3. (Dom zdravja - pritličje) Rogaška Slatina 9.1 0. - 16. 10. (Vila Golf, Apartma 28) Terme Krka - Dolenjske toplice 7. 4. - 14. 4. (Rehabilitacijski program za zaposlene in brezposelne invalide) Terme Dobrna 14. 4. - 24. 4. (Hotel Vita, ženske bolezni) Terme Topolšica 25. 3. - 4. 4. (Hotel Vesna, pod posebnimi pogoji) Avtokamp Lanterna 1. 5. - 11. 5., 11. 5. - 21. 5., 21. 5. - 31. 5., 31. 5. - 10. 6., 10. 6. - 20. 6., 20. 6. - 30. 6., 30. 6. - 10. 7., 10. 7. - 20. 7., 20. 7. - 30. 7., 30. 7. - 9. 8., 9. 8. - 19. 8., 19. 8. - 29. 8., 29. 8. - 8. 9., 8. 9. - 18. 9., 18. 9. - 28. 9. Program aktivnosti društva v letu 2018 24. marec - zbor članov 20. april - izlet v neznano 12. maj - 20. revija pevskih zborov ZDIS - Trbovlje 25. maj - kopalni dan - Dobova Junij - srečanje pobratenih društev - Slovenj Gradec 14. junij - rekreacijski dan za težke invalide Julij - srečanje invalidov Slovenije 25. avgust - balinarski turnir -spoznavanje in druženje September - letovanje November - kostanjev piknik 1. december - 21. letni koncert MePZ December -prednovoletna srečanja MČOSOpIs Občina Vrhnika © UPOKOJENSKI KOTIČEK Dragi naši in vsi, ki berete naš kotiček Ker je to zadnja številka Našega časopisa v letu 2017, bomo naš kotiček zaključili drugače. Pravijo, da odhodi in prihodi novega leta ne pomenijo prav veliko ali pa nič. So pa priložnost za pričakovanje nečesa razigranega, čarobnega ali čisto nemogočega, če smo malo zasanjani. V resničnosti pa pomenijo nove skrbi, nova spoznanja, morda nova prijateljstva, nova druženja ... So pa tudi priložnost za lepe želje, za več pozornosti do bližnjih in sorodnikov, za stiske rok, Zimzeleni na barjanskih razglednikih Barjanski razgledniki cerkev sv. Ane, sv. Jožefa in Žalostna gora so dosegljivi v vsakem letnem času, prav primerni pa so v zimskem delu leta. Barje, zamočvirjeno kotanjo med Ljubljano, Pijavo Gorico in Vrhniko je v torek prekrivala gosta megla, a ko smo se dvignili nad 400 m, so se pokazale čudovite vedute Julijcev, Kamniško--Savinjskih Alp in Karavank. Za malo hoje velika nagrada! Z vrha razglednika, kjer stoji cerkev sv. Ane iz 16. stoletja, se je odkril del Barja in z ivjem prekrite obsežne travne površine z jelšami, brezami in grmovjem, ki je nakazovalo strugo Ljubljanice. Kristalna belina se je bleščala v sramežljivem soncu, a dovolj, da se je otoplilo. Odkril se je tudi sv. Lovrenc na drugi strani, za obračune s samim seboj, za načrtovanje in še za marsikaj . Ne pozabite, da vsak dan potrebujemo drug drugega, zato poglobite vezi ali vzpostavljajte nove in ugotavljajte, da je življenje, čeprav skromno, tudi lepo, a polno presenečenj. V imenu Društva upokojencev Vrhnika voščim prijazne praznike in srečno, mirno ter zdravja polno novo leto 2018! Da bi se čim večkrat in še dolgo srečevali nasmejani, vedri in razgibani! Pa nasvidenje! Za UO, Elica Brelih Okrogli jubileji v decembru Marjanca Leskovec, Smrečje, Vrhnika (1923) Marija Metljak, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Francka Koprivec, Lesno Brdo, Vrhnika (1926) Marija Nadlišek, Vas, Vrhnika (1927) Jožefa Kozmenko, Prečna pot, Vrhnika (1927) Marija Milena Živec Lalič, Mrakova c., Vrhnika (1927) Štefka Ružič, Jagrova c., Vrhnika (1927) Štefka Čiča, Stara Vrhnika (1927) Marija Tomšič, Opekarska c., Vrhnika (1932) Slavko Šalamun, Pot v Močilnik, Vrhnika (1932) Milka Kogovšek, Cesta gradenj, Vrhnika (1932) Nada Dobrovoljc, Verd, Vrhnika (1937) Marija Rous, Pot k Trojici, Vrhnika (1937) Darinka Medič, Cesta gradenj, Vrhnika (1937) Janez Petkovšek, Dom upokojencev Vrhnika (1937) Ivan Rošker, Cankarjevo nabrežje, Vrhnika (1937) Antonija Šurca, Verd, Vrhnika (1937) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so decembra praznovali rojstni dan. prav tako je bilo videti nekaj zaplat zelenega gozda in naselja, sicer pa obsežno »morje« sive megle. Čudovita igra narave. Številne koze, ki se pasejo na pobočju, in kuža so se nas razveselili in pritekli k ograji, ko smo se vračali v Preserje, od koder smo krenili proti Žalostni gori, naslednji romarski cerkvi. Pot proti vrhu spremlja drevored stoletnih dreves, nato stopnice in že smo bili pri veliki lepo vzdrževani romarski cerkvi znotraj obzidja. Nič žalosten kraj, a za Zimzelene ta teden še posebno žalosten, ker smo zgubili dolgoletnega pohodni-ka! Zanimivo je bilo videti, kako so predstavljene postaje križevega pota, zavarovane pred soncem in dežjem. Razgledali smo se po Polhograjskem hribovju in se veseli, zadovoljni in srečni, da smo izkoristili lep dan, vrnili na izhodišče in se odpeljali na Vrhniko. Zapisala: E. Brelih, foto: Sonja Zalar Bizjak FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA ^^ Vsak zadnji četrtek v mesecu, ob 10. uri. Četrtek, 25. 01. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR FRANTZ V malem nemškem mestecu, nemudoma po koncu prve svetovne vojne, mlada ženska ob grobu vsak dan objokuje smrt zaročenca, ki je padel v Franciji. Nekega dne njeno tiho žalovanje zmoti prihod neznanca, ki polaga cvetje na Frantzev grob. Izkaže se, da je mož Francoz. Mladeniča sta se pred vojno spoznala v Parizu ter v skupni ljubezni do glasbe in slikarstva postala tesna prijatelja. Tako vsaj pravi skrivnostni Adrien. François Ozon (Nova prijateljica, Gospodinja) je v svobodni priredbi filma Ernsta Lubitscha posnel pretanjeno zgodbo o žalovanju, ljubezni, spominu in spravi, ki pokaže, da je ločnica med lažjo in resnico vse prej kot črno-bela. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si Pot dveh slapov Tokrat smo se Barjani podali na Pot dveh slapov pri Višnji Gori. Iz kraja Dedni Dol smo se odpravili proti slapovom potoka Višnjica. Šli smo po cesti mimo kapelic križevega pota, ena od njih nam je še posebej padla v oči, ker je notranjost nartejena iz lehnjaka, ki je značilen za tamkajšnje območje. Pot smo nadaljevali po gozdni poti, posuti s suhim jesenskim listjem, ki nam je šumel pod nogami. Potok Višnjico smo večkrat prečili po lesenih brveh in se povzpeli do prvega slapa na lehnjaku. Pogled nanj je zelo lep. Tam nas je smerokaz usmeril na lažjo in težjo pot proti izviru Vi-šnjice. Izbrali smo težjo pot in se hrabro povzpeli po kovinski lestvi, ki je varovana z jeklenico, tako da ni bilo težko priti do vrha. Pot smo nadaljevali po gozdu in prišli na Kucelj, kjer je Geodetski stolp na višini 748 m. Tam smo malo pomalicali in nadaljevali pot po gozdni poti. Na drevesu smo Svizci na Sv. Joštu nad Kranjem Tretji četrtek v novembru smo se Svizci z avtobusom pripeljali do slikovite Škofje Loke in med vožnjo zvedeli nekaj o njeni zgodovini. V Stari Loki smo zavili na cesto, ki vodi na Križno goro, del Loškega pogorja, ki ga je reka Selška Sora v preteklosti oddelila od njegovega glavnega dela. Naselje, kjer smo se ustavili, je bila Križna Gora, ki leži 681 metrov visoko na slemenu nad dolino Selščice. Od tam naprej smo pešačili. Šli smo mimo vasi Planica, kjer na vrhu samotnega hriba stoji cerkev sv. Gabriela. Pot nas je nato vodila skozi vasico Čepulje, nato pa na vrh Sv. Jošta. Vedeli smo, da nas pred koncem čaka najbolj strm del na celotnem pohodu, zato smo ga obšli po asfaltni cesti. Korak za korakom, z globokim opazili znak, da je tam območje medveda. Mi ga nismo srečali, saj smo bili tako glasni, da četudi bi bil v bližini, bi verjetno raje pobegnil. Naslednji osvojeni vrh je bil Gradišče, visok 706 m. Od tam smo v daljavi videli Šmarno goro in Krim. V bolj jasnem vremenu je mogoče videti tudi Alpe. V vasi Vrh smo se ustavili na turistični kmetiji Habjan, se malo okrepčali in oddahnili ter pot nadaljevali v sotesko potoka Košce; prišli smo do slapa Košca, ki je najvišji v Sloveniji na lehnja-kovi podlagi. Je zelo slikovit, saj voda teče po lehnjaku, ki je obdan z zelenim mahom. Izvedeli smo tudi, da je lehnjak nastal iz apnenca in mahu. Po ogledu še zadnjega slapa potoka Košce smo se spustili proti avtobusu, kjer smo se posladkali z Marjanovimi dobrotami. Dobre volje in polni lepih vtisov s poti smo se odpeljali proti domu. Hvala vodniku Milanu za razlago in varno vodenje ter Marjanu za poslastico. Besedilo: Mira Lavrič dihanjem in s palicami v rokah smo ponosno prispeli na vrh. Kaj smo izvedeli o vrhu Sv. Jošt? Da je visok 847 m, da je že stoletja kultna gora, ki so jo množično obiskovali romarji. Znamenit je bronast zvon, saj so nanj vlili Prešernove verze. V cerkvi sv. Jošta je leta 1899 maševal duhovnik in pisatelj Fran Seliški Finžgar. Sledilo je zasluženo kosilo v bližnjem Domu na Joštu, kjer smo se najedli in spočili. Zunaj smo se še malo razgledali po delu Gorenjske in Karavankah, nato pa po dvajsetminutni hoji navzdol v zaselku Javornik končali pohod. Hvala Sonji, da smo zopet dobili občutek, kako pomembna sta druženje ter fizično gibanje in da si zlasti starejši rečemo: »Saj zmoremo.« Besedilo: SVIZCI iz Borovnice, foto: Sonja Zalar Bizjak N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si jo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, le-te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita skupaj s splošnim delom proračuna na spletni strani Občine Vrhnika. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Vrhnika. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v 43. členu Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: •drugi prihodki krajevnih skupnosti, ki jih krajevne skupnosti ustvarjajo samostojno in se porabljajo za financiranje nalog krajevne skupnosti, v kateri so bili ustvarjeni, •namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicijskih nalog, •prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-1), ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, •prihodki od republiške takse za obremenjevanje voda, ki se porabljajo za financiranje investicij v kanalizacijska omrežja, A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 16.154.694,94 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.875.084,00 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.885.208,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 9.049.538,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.558.170,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 227.500,00 706 DRUGI DAVKI 50.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.989.876,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.758.326,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 321.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 15.100,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 880.450,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 252.000,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 2.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 250.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 2.550,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 2.550,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 2.025.060,94 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.767.060,94 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 258.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 21.924.377,83 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.539.686,61 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.131.574,35 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 175.483,45 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.989.233,81 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 30.000,00 409 REZERVE 213.395,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 6.019.574,83 410 SUBVENCIJE 37.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.398.494,05 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 613.071,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.970.509,78 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 11.219.116,39 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 11.219.116,39 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 146.000,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 126.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -5.769.682,89 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 501.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 501.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 501.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -3.270.682,89 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.499.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 5.769.682,89 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 3.270.682,89 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 101/2013 in 96/2015-ZIPRS1617) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 22. seji 14. 12. 2017 sprejel O D L O K O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2018 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vrhnika za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: (glej preglednice) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikaci- •prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabljajo za financiranje investicij v kanalizacijska omrežja, •prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, •prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porabljajo za namene, določene v sprejetem občinskem odloku, •prihodki iz naslova pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se porabijo kot namenski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest, •drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan oziroma predsednik sveta KS. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar - junij 2018 in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6. člen (pooblastila župana) Župan je pooblaščen, da: •razporeja splošno proračunsko rezervacijo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega porabnika. •odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 49. člena Zakona o javnih financah v višini v proračunu načrtovane proračunske rezerve. •odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe. •odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. •če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. •odloča o odpisu ali delnem odpisu plačila dolga, in sicer največ do skupne višine 10.000 EUR vseh dolgov v posameznem letu, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. •odloča o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi proračunskimi postavkami. •samostojno sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do skupne letne vrednosti 100.000 EUR brez davka. O izvršenih transakcijah polletno poroča občinskemu svetu. •izvršuje sprejeti načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. •odloča o porabi sredstev na proračunskih postavkah: o 03001 Mednarodno sodelovanje o 14001 Stroški promocije občine, o 18055 Založništvo • odloča o porabi sredstev na proračunski postavki 08002 Varnost v cestnem prometu, Preventiva in vzgoja v cestnem prometu, na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. • opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s področnimi predpisi. 7. člen (sredstva proračuna, namenjena KS, in pravni posli KS) V proračunskem letu 2018 se iz občinskega proračuna za redno delovanje KS zagotovijo sredstva v višini 83.020,50 EUR, za izvajanje programov in investicij krajevnih skupnosti -sklad, pa sredstva v višini 166.041,00 EUR. Posamezni program oz. investicija se bo sofinancirala v skladu z odlokom, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. 8. člen (izvajanje investicij po 2. a členu Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika) V proračunskem letu 2018 se določi odstotek sofinanciranja za izvajanje posameznih investicij, ki so jih pripravile krajevne skupnosti: - investicije v ceste v višini 50 %; - investicije v javno razsvetljavo v višini 30%. Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno investicijo. Z investicijo se prične, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. Potrebno višino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega člena za posamezno investicijo določi župan s sklepom. Izjemoma lahko župan s sklepom določi nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. V letu 2018 se po tem členu lahko izvedejo investicije na naslednjih proračunskih postavkah: - 13142 Ceste - KS Ligojna - 13144 Ceste - KS Verd - 13168 Ceste - KS Vrhnika Vas - 13138 Vrhnika Vas - javna razsvetljava - 13244 Ceste KS Vrhnika Breg - 13169 Ceste - KS Vrhnika Center. 9. člen (proračunski skladi) Proračunska sklada v letu 2018 sta: 1. račun proračunske rezerve, oblikovan na podlagi 49. člena ZJF, 2. račun sk lada krajev nih skupnosti, ustanovljenega na podlagi odloka, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 150.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 10.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O porabi sredstev nad 10.000 EUR odloča Občinski svet s posebnim odlokom. 10. člen (dodeljevanje sredstev) Proračunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo mesečno ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. Javnim zavodom se sredstva zagotavljajo tako, da prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za pokrivanje materialnih stroškov pa največ dvakrat mesečno in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer se morajo upoštevati roki plačil v breme občinskih proračunov, določenih v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Način zagotavljanja sredstev za financiranje drugih nalog v javnih zavodih se z zavodi dogovori v posebni pogodbi, ki se sklene s posameznim zavodom. Sredstva članom občinskega sveta ter komisij in odborov se nakazujejo skladno s Pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov in z njegovimi veljavnimi spremembami. 11. člen (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila sredstva dodeljena. Uporabniki proračuna morajo nakup opreme oziroma vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo, določeno z Zakonom o javnem naročanju in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, oddati z javnim razpisom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu in občinskemu svetu o realizaciji nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. 12. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2019 do 40% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih do 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 13. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov, predinvesticijske zasnove, dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo investicijsko dokumentacijo skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/2006 in 54/2010) in skladno s pojasnilom Ministrstva za finance (junij 2011) sprejema župan. 14. člen (pridobivanje stvarnega premoženja) Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s tem odlokom, brez nepotrebnih zalog. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročala večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. V primeru brezplačne pridobitve zemljišč nosi Občina Vrhnika stroške meritev in parcelacij teh zemljišč. 15. člen (letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem) V roku 30 dni od uveljavitve Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2018 sprejme župan letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za leto 2018. Nabava osnovnega sredstva, naročilo gradnje in izvajanje investicijskega vzdrževanja se lahko prične: •če je to načrtovano v planu izvajanja za leto 2018, •ko župan izda sklep o pričetku realizacije posamezne postavke iz načrta na podlagi preveritve likvidnostnega stanja proračuna. Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine Vrhnika zajema osnovna sredstva ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 16. člen (načrtovanje likvidnosti proračuna) Za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna za posamezno polletje tekočega leta z napovedjo denarnega toka proračuna (načrt za izvrševanje proračuna). Načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za nakup kapitalskih naložb in odplačil glavnic dolga. Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečan nakup kapitalskih naložb in odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna določi za finance pristojni organ občine. Načrt za izvrševanje proračuna pristojni organ predloži v sprejem županu. 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 17. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 3.000.000,00 EUR. Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2018. O zadolžitvi odloča župan. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika, v letu 2018 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000 EUR. 18. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko v letu 2018 zadolžijo do skupne višine 100.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi daje občinski svet. 19. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2018 zadolžijo do skupne višine 400.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi do višine 100.000 EUR daje občinski svet. N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 50.000 EUR. 5. NALOGE NADZORNEGA ODBORA 21. člen (naloge NO) Nadzorni odbor izvaja naloge samostojno, skladno s programom dela nadzornega odbora, o katerem obvesti župana in Občinski svet. Nadzorni odbor izvaja zlasti: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima nadzorni odbor pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodskega stanja. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Vrhnika v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 23. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www. vrhnika.si Številka: 410-60/2017 (4-01) Vrhnika, 14. 12. 2017 Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 1/90, Ur. list RS, št. 13/90 in 47/92, Naš Časopis, št. 297/03, 309/04, 323/06 in 324/06) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 22. redni seji 14. 12. 2017 sprejel S K L E P o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2018 1. člen Revalorizirana vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2018 znaša 0,003628 EUR. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem uradnem glasilu Naš časopis in se uporablja od 1. 1. 2018 naprej. Številka: 410-71/2017-2 (4-03) Vrhnika, 14. 12. 2017 Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. redni seji 14. 12. 2017 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičninah, parc. št. 2858/8 in 2858/9, obe k.o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 12036972. Pri nepremičninah, parc. št. 2854/78, 2854/79 in 2854/80, vse k.o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16319924. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-3/2011 (6-03) Datum: 14. 12. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 55. do 61.a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZP Načrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. seji 14. 12. 2017 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Gabrče 2 na Vrhniki 1 .člen V Odloku o zazidalnem načrtu (za del območja urejanja V2 S2) Gabrče 2 (Naš časopis, št. 278/01, 318/05, 395/2012,408/2013, 430/2015) se osmi odstavek 7.b člena spremeni tako, da se glasi: »(8) Objekti v delu B se navezujejo na predviden dostop 6, ki poteka po delih zemljiških parcel: 970/6, 972/9, 972/11, 969/19, 969/18, k. o. Vrhnika.« 2. člen Deveti odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »(9) Obstoječe ceste ter dostopi v naselju služijo kot intervencijske poti. Intervencijska pot poteka tudi po utrjeni površini obstoječe kmetije na zemljiščih s parc. št. 972/10 in *252/4, k. o. Vrhnika.« 3. člen Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Skupni pogoji za komunalno in energetsko urejanje: - vsi obstoječi objekti ter predvideni z ZN Gabrče in ZN Gabrče 2, se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja za: oskrbo z vodo, odvajanje sanitarnih odpadnih voda in oskrbo z električno energijo, - komunalni in energetski vodi javnih omrežij praviloma potekajo v cestnem telesu ali tik ob njem - dovoljena je gradnja nove gospodarske javne infrastrukture, za katero trase še niso načrtovane oziroma so v fazi načrtovanja.« 4. člen Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za območje Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 je predvidena oskrba s pitno in požarno vodo iz sekundarnega omrežja PE 110, ki poteka v po Notranjski cesti in cesti Gabrče. Objekt A1 se priključi na sekundarno omrežje v Notranjski cesti, na tem delu je pričakovani statični tlak na odjemnem mestu (vodomer) predviden od 2,1 do 3,1 bar. Za potrebe objektov št. B2, B3, B4 ni B5 se zgradi nov odsek sekundarnega omrežja v dostopu 6, ki se navezuje na sekundarno omrežje v cesti Gabrče. Za objekt B2 je predviden statični tlak od 1,5 do 2,5 bar, zaradi občasnega nižjega tlaka v omrežju priporočamo uporabo hidropaka. Za objekt B3 je predviden statični tlak je od 1,5 do 2,5 bar, zaradi občasnega nižjega tlaka v omrežju priporočamo uporabo hidropaka. Za objekt B4 je predviden statični tlak je od 1,8 do 2,8 bar, zaradi občasnega nižjega tlaka v omrežju priporočamo uporabo hidropaka. Za objekt B5 je predviden statični tlak od 1,3 do 2,3 bar, zaradi občasnega nižjega tlaka v omrežju priporočamo uporabo hidropaka. Objekt št. C6 se priključi na sekundarno omrežje v cesti Gabrče. Na odjemnem mestu (vodomer), za objekt št. C6 je predviden statični tlak od 2,5 do 3,5 bar. Ob dostopu 6 se izvedeta dva nadzemna hidranta. Priključki objektov na sekundarno omrežje se izvedejo s priključno cevjo PE 010, v globini 1,2 m ter zaščiteno z zaščitno cevjo dimenzije 06/40 in montažo vodomernega števca zunaj objekta. Minimalni odmik objekta od obstoječega vodovoda je 5,00 m. Nad vodovodom ni dovoljeno graditi, nasipavati ali kakorkoli obremenjevati njegovo traso. Vsako stanovanje mora imeti lasten vodomer. Vodomer ustrezne dimenzije se vgradi v zunanji talni jašek ustreznih dimenzij in se ga pokrije s pokrovom lahke izvedbe. Pred vodomerom se vgradi lovice nesnage, za vodomerom pa nepovratni ventil. Jašek mora imeti urejen odtok odvečne vod v primeru okvare ali izpusta vode iz omrežja.« 5. člen Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za območje Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 je predviden novi odsek javne razsvetljave ob dostopu 6. Napajalno omrežje se izvede z zemeljskim vodom v zaščitni cevi s pripadajočimi jaški, pocinkanimi kandelabri v višini 5 m in svetilkami, ki ustrezajo veljavnim predpisom.« 6. člen Peti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Odpadne padavinske vode z vozišča dostopa 6 v delu B se odvaja preko peskolovov po ločeni meteorni kanalizaciji preko lovilca olj v ponikovalnice.« 7. člen Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Izjema so prostorske ureditve v delu B, kjer se lahko dostop 6 z komunalno in ostalo infrastrukturo izvede v dveh fazah oz odsekih. Faza 2 se lahko gradi po končani fazi 1 ali sočasno z njo. Gradnja posameznih objektov, ki se priključujejo na dostop 6 z komunalno in ostalo infrastrukturo, je lahko sočasna z gradnjo posameznega odseka. 8. člen Doda se novo X. poglavje: »X. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ«. 9. člen Za 23. členom se dodajo novi 23. a, 23. b, 23. c, 23. č, 23. d, 23. e, 23. f, 23. g, 23. h členi, ki se glasijo: »23. a člen (program opremljanja stavbnih zemljišč) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so: obračunsko območje komunalne opreme, skupni in obračunski stroški komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za izračun komunalnega prispevka. (2) Navedene podlage so podrobneje prikazane v Programu opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Program opremljanja), kateri je na vpogled na sedežu Občine Vrhnika. (3) Navedene podlage se uporabijo kot strokovna podlaga za sklenitev pogodbe o opremljanju med Občino in zainteresiranimi investitorji. 23.b člen (komunalna oprema) Program opremljanja določa izgradnjo nove komunalne opreme za zagotovitev komunalne opremljenosti območja parcel P2, P3, P4 in P5 (vse del B), kot del območja sprememb ZN Ga-brče 2. 23. c člen (obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme) Obračunsko območje obsega del območja sprememb ZN Gabrče 2 in sicer območja gradbenih parcel P2, P3, P4 in P5 (vse del B). 23. č člen (skupni in obračunski stroški komunalne opreme) Vrsta stroška [OS] [FIIR1 Izgradnja prometnega omrežja 74.896,04 Izgradnja kanalizacijskega omrežja 7.760,00 Izgradnja vodovodnega omrežja 6.902,00 Izgradnja EKO otoka 1.220,00 Strošek izdelave programa opremljanja 1.281,00 SKUPAJ 92.059,04 Skupni in obračunski stroški izgradnje nove komunalne opreme znašajo 92.059,04 EUR. 23. d člen (preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere) CPi Ct. Vrsta stroška [FUR/ [FUR/ m2] m2] Izgradnja prometnega omrežja 22,17 42,68 Izgradnja kanalizacijskega omrežja 2,30 4,42 Izgradnja vodovodnega omrežja 2,04 3,93 Izgradnja EKO otoka 0,36 0,70 Strošek izdelave programa opremljanja 0,38 0,73 SKUPAJ 27,25 52,46 23. e člen (merila za odmero komunalnega prispevka) (1) Razmerje med merilom gradbene parcele - Dp in merilom NTP objekta - Dt je enako razmerju, določenim z določbami vsakokrat veljavnega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika. (2) Faktor dejavnosti se za gradnjo posamezne vrste stavbe določi v vrednosti 1,0. 23. f člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Občina izvede obračun komunalnega prispevka skladno z vsakokrat veljavnim programom opremljanja stavbnih zemljišč za območje celotne občine Vrhnika ob upoštevanju določb predmetnega odloka. (2) Izračun komunalnega prispevka po predmetnem odloku se izvede na z uporabo naslednje formule: KP = (A • Cp • Dp) + (K • A • Ct • Dt) parcela r r dejavnost tlorisna 23. g člen (odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se plača v enkratnem (celotnem) znesku. (2) Način plačila komunalnega prispevka se opredeli v pogodbi o opremljanju. 23. h člen (pogodba o opremljanju) (1) Za izgradnjo komunalne opreme se sklene pogodba o opremljanju. (2) S pogodbo o opremljanju se določijo obveznosti, etapnost in roki izgradnje nove komunalne opreme ter uredijo obveznosti obračuna komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.« X. Prehodne in končne določbe 10. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Gabrče 2 na Vrhniki je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, oddelku, pristojnem za urejanje prostora, ter na Upravni enoti Vrhnika. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 3505-6/2016 (5-06) Vrhnika, 14. 12. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 430-40/2017-2 (3-02) Datum: 4. 12. 2017 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015) ter sklepa župana, št. 430-32/2016-1 (3/02) z dne 4. 12. 2017 o začetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2018 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: a) s področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kakovosti življenja občanov Občine Vrhnika: • sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in invalidska društva, • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinanciranje predavanj za širše okolje, •sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacijskih programov b) s področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizacij s sedežem v Občini Vrhnika • sofinanciranje programov neprofitnih prostovoljskih društev in organizacij, ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in inova-tivnost, prostovoljstvo, solidarnost in medgene-racijsko sodelovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti, neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in drugih aktivnosti za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja za člane in občane Vrhnike, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Pravico do sofinanciranja imajo: • društva in organizacije, namenjene skrbi za invalide, reševanju socialne stiske prebivalcev ali članov, dobrodelnosti in samopomoči, ki izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika, • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti, • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. a) Na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji ne-profitni izvajalci: • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; • organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov; • invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane Občine Vrhnika. b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizacij: • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke, • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da delujejo in so registrirani najmanj eno leto, • da izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, s katero se prijavljajo na razpis oziroma imajo to opredeljeno v svojih aktih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi zunaj območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • društva na področju mladinskih dejavnosti imajo lahko sedež tudi zunaj območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti na Vrhniki podružnico oziroma lokalno enoto, namenjeno občanom Vrhnike, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in drugo dokumentacijo v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da imajo poravnane vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Vrhnika, • da se ne sofinancirajo neposredno iz drugih postavk proračuna, • da delujejo kot prostovoljska in neprofitna organizacija. 4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika 21.959 EUR, b) za programe mladinskih dejavnosti 4.905 EUR, c) za dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij 8.640 EUR. Višina sredstev, predvidena za posamezna področja, je odvisna od sprejetega proračuna občine za leto 2018 in se lahko spremeni. 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in merila sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2018. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2018. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 22. 1. 2018 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure istega dne. Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2018 - NE ODPIRAJ - ter navedba področja, za katero se kandidira: - »HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE/STANOVSKIH ORGANIZACIJ«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina.ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komisija, imenovana z županovim sklepom in ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj prijavo dopolnijo v roku 8 dni. Če ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Ahčan) v času uradnih ur - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter petek od 8.00 do 13.00 od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Mogoče jo je dobiti tudi po elektronski pošti (sabina.ahcan@ vrhnika.si). 11. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb pod pogojem, da je sprejet proračun. OBČINA VRHNIKA Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. gr. Nî7S Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 22. redni seji 14. 12. 2017 sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2018 Posamezne vrste načrtovanih pravnih poslov so prikazane v preglednici, in sicer kot prodaje, menjave ter odkupi nepremičnega premoženja. Sredstva, pridobljena s prodajo stvarnega premoženja, se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje ali nakup stvarnega premoženja. Zemljišča, navedena v letnem načrtu, se bodo prodajala oziroma odkupovala upoštevajoč izhodiščno vrednost, določeno s cenitvijo ocenjevalca vrednosti nepremičnin oz. ocenjeno vrednost. Način in postopek prodaje ter pridobitve stvarnega premoženja določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15) in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14). NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE ORIENTACIJSKA VREDNOST (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA EKONOMSKA UTEMELJENOST PI parc. št. 2246/10, 2246/11, 2246/12, 2246/13, 2246/14, 2246/15, 2246/16, vse k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 97 zemljišče 9.700,00 neposredna pogodba Zemljišča, na katerih se nahajajo shrambe, se prodajo v okviru sprememb OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhnike(del Tržaška cesta -Cankarjev trg). P2 parc. št. 2011/19 k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 20 zemljišče 1.200,00 neposredna pogodba Na zemljišču stoji garaža na Cesti 6. maja. P3 parc. št. 3057/2 in 3253/7, obe k.o. Borovnica (2004), OBČINA VRHNIKA 263 zemljišče 9.600,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu. P4 parc. št. 2586/6, k.o. Blatna Brezovica (1997), OBČINA VRHNIKA 268 zemljišče 16.080,00 neposredna pogodba Zemljišče - se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stavbi -dostopna pot in dvorišče. P5 parc. št. 2658/107 in 2658/110, obe k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 132 zemljišče 10.560,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu - vrt, dostopna pot in parkirišče. P7 parc. št. 1736/39, k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 808 zemljišče 38.000,00 javna dražba Zemljišče se proda kot stavbno zemljišče. P8 parc. št. 1676/21, k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 451 zemljišče 18.490,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi. P9 parc. št. 671/25, k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 22 zemljišče 1.100,00 neposredna pogodba Na zemljišču se nahaja del poslovnega objekta. P10 parc. št. 1210/0, k.o. Log (1996), OBČINA LOG - DRAGOMER 9884 zemljišče 9.884,00 javno zbiranje ponudb Gozdno zemljišče Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske oskrbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. Pil parc. št. 872/3, k.o. Log (1996), OBČINA LOG - DRAGOMER skup.povr. zemljišča 244, občina v solasti do 1/4 zemljišče 3.050,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi. P12 del parc. št. 2854/64, 2868/20 in 2858/2, vse k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 600 zemljišče 25.000,00 neposredna pogodba Po investiciji Kanalizacija Notranjska-Gabrče se je izvedla odmera. Zemljišč, ki jih za občinsko infranstrukturo ne potrebujemo, bomo prodali fizičnim osebam, ki zemljišča že zasedajo. P13 del parc. št. 2862/18 k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 100 zemljišče 8.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi P14 parc. št. 2868/22 in 2868/23, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 225 zemljišče 13.500,00 neposredna pogodba Zemljišče je opredeljeno kot pot, dejansko pa predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši. P15 parc. št. 1898/5 k.o. Velika Ligojna (1998), OBČINA VRHNIKA 111 zemljišče 4.500,00 neposredna pogodba Zemljišče je opredeljeno kot pot, dejansko pa predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši. P16 ID 2002-1026-1 in 20021026-2, k.o. Vrhnika, OBČINA VRHNIKA 671,72 poslovna stavba 170.000,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Prostori se ne uporabljajo, polovica prostorov se nameni odprodaji. P17 2524/16, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 201,6 del poslovne stavbe -mansarda 100.000,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Stavba je v večinski lasti in uporabi Okrajnega sodišča na Vrhniki. P18 1990/1, 1990/2, 1987/50 k.o. Log 1210, *26/1 k.o. Blatna brezovica 1721/15 k.o. Velika Ligojna 66.412 kmet. zemljišče, objekt zgrajen 1820 gozd. zemljišče 64.703,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske oskrbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. P19 1485, 1718/3, 1718/4 k.o. Blatna Brezovica (1997), OBČINA VRHNIKA 4.491 kmetijsko zemljišče 2.996,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske oskrbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. P20 *53/4, 654/5, 801 k.o. Blatna Brezovica (1997), OBČINA VRHNIKA 4.363 stavba, stavb. zemljišče, kmet. zemljišče 28.088,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske oskrbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. P21 2729/16 in del 2729/28, obe k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 136 zemljišče 9.520,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k poslovnemu objektu -parkirišče. P22 2675/2 in 2675/56, obe k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 1542 zemljišče 67.077,00 neposredna pogodba, javna dražba Zemljišče se proda kot funkcionalno k posameznim objektom ali v celoti. P23 parc. št. 2007/6, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 947 zemljišče 75.760,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb, javna dražba Zemljišče se bo po ureditvi parkirnih mest prodalo lastnikom garaž in posamezna parkirna mesta, vse z dostopom. P24 parc. št. 2246/17, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 12 zemljišče 1.110,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši P25 del parc. št. 1587/1, ko.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 55 zemljišče 4.400,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši P26 parc. št. 877/9, k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 400 zemljišče 18.000,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši P27 parc. št. 1887/8, k.o. Velika Ligojna (1998), OBČINA VRHNIKA 99 zemljišče 3.900,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši P28 del. parc. št. 2866/2, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 50 zemljišče 3.000,00 neposredna pogodba Zemljišče prestavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjskim hišam P29 del parc. št. 823/2, k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 80 zemljišče 3.600,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši P30 del parc. št. 1700, 1701 in 1702, vse k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 1500 zemljišče 45.000,00 javna dražba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k objektu. P31 Drenov grič 156, 1360 Vrhnika Občina Vrhnika parc št. 1788/27, k. o. Velika Ligojna ID znak stavbe: 1998-228 527 stanovanjska hiša -dvojček s pripadajočim stavbnim zemljiščem 74.500,00 neposredna pogodba ali zbiranje ponudb Odsvojen bo solastniški delež občine, ki predstavlja V celotne nepremičnine. P32 Podlipa 36, 1360 Vrhnika Občina Vrhnika parc. št. 139/9, k.o. Podlipa ID stavbe 1999-64 1167 Stavba s pripadajočim stavbnim zemljiščem 0,00 neposredna pogodba Šola v Podlipi bo brezplačno odsvojena v korist lastništva KS Podlipa Smrečje. P33 parc. št. 650/4, k.o. Blatna Brezovica (1997), OBČINA VRHNIKA 555 zemljišče 5.550,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k objektu. P34 Cankarjev trg 8, 1360 Vrhnika Občina Vrhnika parc. št. 2524/16, k.o. Vrhnika (2002) ID 2002-650-9 201,6 del poslovne stavbe -mansarda 100.000,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Stavba je v večinski lasti in uporabi Okrajnega sodišča na Vrhniki. P35 Tržaška 24, 1360 Vrhnika Občina Vrhnika parc. št. 253/9 k.o. Vrhnika (2002) ID 2002-1026-1, -2 671,72 poslovna stavba 170.000,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Prostori se ne uporabljajo, prostori se namenijo odprodaji. P36 parc. št. 2854/75, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 94 zemljišče 4.700,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu. P37 del parc. št. 1939/11, k.o. Zaplana (2000) OBČINA VRHNIKA 604 zemljišče 5.525,00 neposredna pogodba funkcionalno zemljišče k objektu P38 parc. št. 809/5 k.o. Blatna Brezovica (1997), OBČINA VRHNIKA 1544 zemljišče (kmetijsko) 2.140,00 neposredna pogodba Zemljišče je občina pridobila na podlagi sklepa o dedovanju po pokojni osebi, za katero je v skladu s predpisi plačevala domsko oskrbo. P39 Kabelska kanalizacija Vas -Dobovičnikova 1.091 (m) Infrastruktura - kabelska kanalizacija 47.817,10 javna dražba Cena izgradnje kab. kanal. je bila ugodnejša za cel sklop infrastrukture, sedaj bi bila leta odsvojena zaradi stroškov. P40 Kabelska kanalizacija Lošca III 330 (m) Infrastruktura - kabelska kanalizacija 20.159,85 javna dražba Cena izgradnje kab. kanal. je bila ugodnejša za cel sklop infrastrukture, sedaj bi bila leta odsvojena zaradi stroškov. P41 Kabelska kanalizacija Lošca 100 (m) Infrastruktura - kabelska kanalizacija 6.122,36 javna dražba Cena izgradnje kab. kanal. je bila ugodnejša za cel sklop infrastrukture, sedaj bi bila leta odsvojena zaradi stroškov. P42 parc. št. 823/2 k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 320 zemljišče 15.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskim objektom. P43 del parc. št. 2511/2 in 2544/9, obe k.o. Blatna Brezovica (1997) OBČINA VRHNIKA 457 zemljišče 12.000,00 neposredna pogodba ali zbiranje ponudb Zemljišče predstavlja deloma stavbno deloma kmetijsko zemljišče, ki s sosednjimi nepremičninami pradstavlja zaokroženo celoto, občina pa ju ne potrebuje v celoti za zagotavljanje osnovne dejavnosti. P44 del parc. št. 2863/31 k.o. Vrhnika (2002), po parcelaciji 2863/15k.o. Vrhnika (2002) OBČINA VRHNIKA 13 zemljišče 1.040,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu. SKUPAJ 1.230.372,31 Navedene vrednosti nepremičnega premoženja so informativne narave. Ocena prejetih denarnih sredstev od prodaje nepremičnega premoženja v letu 2018 je 200.000 €. Mčasopls Občina Vrhnika © NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM Z NADOMESTILOM V OBLIKI NEPREMIČNINE ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA EKONOMSKA UTEMELJENOST Ml 1809/2, 1810/3, obe k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 286 zemljišče 7.000,00 neposredna pogodba Odmerila se je cesta v naravi, Občina Vrhnika pridobi parc. št. 221/6, 221/4, 223/2, vse k.o. Verd (2003) M2 del 877/4 k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 300 zemljišče 8.000,00 neposredna pogodba Pot se zamenja za pot, pridobi se parc. št. 1234/6, del 1234/1 in del 1242/5, vse k.o. Verd (2003) M3 del 1811/3 in 1811/4, obe k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 743 zemljišče 22.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se ne uporablja kot pot, pridobi se zemljišča, kjer se bi uredilo parkririšče za Retovje in za odlagališče ločenih odpadkov z doplačilom razlike v površini. Pridobi se del parc. št. 99/1 k.o. Verd. M5 2837/7 in 2837/8, obe k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 129 zemljišče 1.032,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja manjšo obvodno površino. Pridobi se zemljišča parc. št. 1797/30, 1800/8 in 1805/5, vse k.o. Vrhnika, na katerem se nahaja del pločnika na Idrijski cesti M6 1933/2 in 1935/13, obe k.o. Zaplana (2000), OBČINA VRHNIKA 900 zemljišče 3.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemlljišča kategoriziranih občinskih cest z oznakama JP966151 in JP966161, deli parc. št. 616/4, 612, 589/9, 608, 589/11, 606/1 in 599, vse k.o. Zaplana (2000) M7 del parc. št. 2885/2, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 900 zemljišče 6.613,50 neposredna pogodba Pridobi se del zemljišča za vodohran Storžev grič parc. št. 1287/0, k.o. Vrnika (2002) z doplačilom razlike v vrednosti nepremičnin. M8 parc. št. 1178/259 k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 2971 zemljišče 6.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane občinske ceste z oznako JP966361, parc. št. 952/4 in 941/2, obe k.o. Vrhnika (2002) M9 del parc. št. 1010/5 k.o. Smrečje (2692), OBČINA VRHNIKA 500 zemljišče 1.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane javne ceste z oznako JP966572, parc. št. 562/4 k.o. Smrečje (2692) M10 del 2444/9, k.o. Stara Vrhnika (2001), OBČINA VRHNIKA 10 zemljišče 570,00 neposredna pogodba Pridobi se del zemljišča parc. št. 1889/3, k.o. Stara Vrhnika (2002) za cesto z oznako JP966343. Mil 1864/10 in 1864/14, obe k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 462 zemljišče 1.400,00 neposredna pogodba Pridobi se parc. št. 529/6 in 529/4, obe k.o. Verd (2003), ki v naravi predstavljata vodovodni objekt in del pločnika. M12 del parc. št. 1851/0 in 1852/0, obe k.o. Velika Ligojna (1998), OBČINA VRHNIKA 5029 zemljišče 10.000,00 neposredne pogodbe Pridobi de zemljišča kategoriziranih občinskih cest z oznakama JP 966805 inJP 966804, del parc. št. 1459/1, 1463/0, 1449/0, 1448/0, 1744/0, 1443/1, 1443/2, vse k.o. Velika Ligojna (1998) M13 del parc. št. 2246/32, 2246/33, 2246/26, 2249/18, vse k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 1000 zemljišče 100.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče za ureditev trga pred Mantovo v okviru sprememb OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg) in zemljišča za pločnik - parc. št. 2249/20, 2250/1, 2250/3, del 2249/5, 2250/8, vse k.o. Vrhnika (2002) M14 del parc. št. 2854/75, k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 80 zemljišče 4.800,00 neposredna pogodba pridobi se del zemljišča, parc. št. 696/2 k.o. Vrhnika (2002), z doplačilom razlike v površini M15 parc. št. 1916/21, 1916/23 in 1916/25, vse k.o. Zaplana (2000), OBČINA VRHNIKA 553 zemljišče 2.000,00 neposredna pogodba pridobi se zemljišče, parc. št. 1186/4, 1185/4, 1179/5, 1185/3, 1186/5, 1182/2, 1179/8 in 1180/3, vse k.o. Zaplana (2000), v površini 637m2, z doplačilom za razliko v velikosti cca. 200 EUR. M16 parc. št. 2430/5 k.o. Stara Vrhnika (2001), OBČINA VRHNIKA 917 zemljišče 10.000,00 neposredna pogodba pridobi se zemljišče, parc. št. 1475/4 k.o. Stara Vrhnika (2001), po kateri dejansko poteka dostopna pot do gozdnih zemljišč M17 del parc. št. 1023/29 k.o. Smrečje (2692), OBČINA VRHNIKA 334 zemljišče 1.500,00 neposredna pogodba pridobi se zemljišče, parc. št. 230/4 k.o. Smrečje (2692), po katerem poteka kategorizirana občinska cesta z doplačilom glede na razliko v vrednosti zemljišč M18 del parc. št. 877/4, k.o Verd (2003) OBČINA VRHNIKA 1450 zemljišče 13.500,00 neposredna pogodba pridobi se del zemljišča parc. št. 1234/7, 1234/1, 1242/, vse k.o. Verd (2003) SKUPAJ 204.550,50 NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST O1 1383/44, 1450/9 in 1450/11, vse k.o. Velika Ligojna (1998), OBČINA VRHNIKA 1100 zemljišče 5.000,00 Širitev ceste Drenov Grič-Zaklanec LC468072 2.del O2 2099/787 k.o. Blatna Brezovica (1997), 0BČINA VRHNIKA 45 zemljišče 200,00 ureditev cest v Bevkah O3 544/9 k.o. Smrečje (2692), 0BČINA VRHNIKA 23 zemljišče 200,00 Pridobitev zemljišča po katerem poteka kategorizirana javna cesta JP966572 04 1039/8 in 1040/11, obe k.o. Verd (2003), 0BČINA VRHNIKA 950 zemljišče 8.000,00 Odkup zemljišča LK466831 05 k.o. Stara Vrhnika (2001), k.o. Vrhnika (2002), 0BČINA VRHNIKA zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategoriziranih javnih cest JP966361 in JP966362 06 del parc. št. 2282, 2283/1, 2284/2, 2284/1 in 2283/2, vse k.o. Blatna Brezovica (1997), 0BČINA VRHNIKA 1000 zemljišče 3.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kolesarske poti 07 del parc. št. 806/3, 605/2, 578/1, 684/5, 576/0, 576/3, 573/2, *74/2, vse k.o. Smrečje (2692), 0BČINA VRHNIKA 2000 zemljišče 8.000,00 Odkup dela katagorizirane ceste z oznako LC468031 08 del parc. št. 815/2, 815/3 in 1002/3, vse k.o. Velika Ligojna (1998), 0BČINA VRHNIKA 120 zemljišče 1.000,00 Zemljišče predstavlja del lokalne ceste 09 zemljišče 50.000,00 Območje Občine Vrhnika 010 del parc. št. 221/1 in 279/1, obe k.o. Zaplana (2000), 0BČINA VRHNIKA 3000 zemljišče 15.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama JP966141 in LC468022 011 k.o. Vrhnika (2002) 0BČINA VRHNIKA 600 zemljišče 40.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama LZ466011 in LK466501, po investiciji kanalizacija Notranjska cesta, Gabrče 012 parc. št. 1874/1 k.o. Vrhnika (2002), 0BČINA VRHNIKA 1561 zemljišče 31.220,00 Odkup zemljišča na pokopališču na Vrhniki 013 2825/12, k.o. Vrhnika (2002), 0BČINA VRHNIKA skup.povr. objekta 977,93 sol. delež občine 50% del poslovne stavbe 120.000,00 odkup dela stavbe 014 del parc. št. 1695/2 k.o. Vrhnika (2002), 0BČINA VRHNIKA 450 zemljišče 8.000,00 Odkup zemljišča skladno z OPPN Cesta dolge njive 015 del parc. št. *93/0, 1348/1, 1358/0, 1333/0, 1347/0, 1336/0, 1339/0, 1360/0, 2628/1, 1331/0, 1359/0, 1322, 1323, 1324, 1324/1, 1324/2, 1326, 1327, 1330, 2511, 2513, 2514, 2515, 2516, 2518, 2519, 2528/1, 2528/2, 2528/3, 2529, 2530, 2561, 2586, 2587, 2706/1, vse k.o. Stara Vrhnika (2001), in del parc. št. 467/17, 467/27, 467/60, 467/62, 467/64, 467/68, 467/72, 467/87, 467/88, 467/93, 467/93, 467/94, 467/94, 467/95, 467/97, 467/99, 467/101, 467/102, 471, 560/5, 562/1, 562/2, 565/2, 567/2, 569, 605/3, 605/5, 605/10, 686/3, 686/9 in 703/2, vse k.o. Podlipa (1999) 0BČINA VRHNIKA 10000 zemljišče 25.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468031 016 del parc. št. 1885/16 k.o. Zaplana (2000) in del parc. št. 1154/64, 1176, 1154/59, 1154/62, 1154/60, 1177/0, 784/0, 1154/65, 1154/57 in 1154/58, vse k.o. Vrhnika (2002), 0BČINA VRHNIKA 2400 zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznakoJP966071 017 del parc. št. 686/1, 690/6,-692/0, 690/1, 689/1, 681/12, 681/13 in 681/28, vse k.o. Stara Vrhnika (2001), 0BČINA VRHNIKA 5000 zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako JP966091 018 del parc. št. 1706/17, 1706/18, 1620/4, 1618/11 in 1618/12, vse k.o. Zaplana (2000) 671 zemljišče 2.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468022 019 del parc. št. 761/1, 761/2, 452/14, 763/2, 825/2, 822/1, 826/0, *143, 822/3, 822/5, 818/1, 148/1, 818/2, 819/1, 860/0, *146, 862/1, 864/5, 801/1, 864/2, 793/0, 854/4, 791/0, *228, 867/3, 790/0, 788/0, 786/0, 867/11, 873/1, 783/0, 778/1, 778/3, 781/6, 778/2, 873/3, 873/4, 876/1, *178, *152, 779/0, 780/0, 877/11, 877/10 in 529/4, vse k.o. Verd (2003), 0BČINA VRHNIKA 2828 zemljišče 40.000,00 Odkup zemljišč za pločnik Verd ob državni cesti 020 del parc. št. 1530/2, 1586/2, 1586/1, 1593, 1582 in 1583, vse k.o. Zaplana (2000), 0BČINA VRHNIKA 1000 zemljišče 5.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468012 021 del parc. št. 2742/6, 2740/8, 2719/7, vse k.o. Vrhnika (2002) in 536/1, 536/2, 551/1, 539/0, 929/2, 932/1, 720/0, 1550/6, 514/2, 1071/3, 967/5, 1073/1, 547/1, 514/3, 519/0, 1073/2, 975/0, 547/2, 1002/1, 950/0, 934/0, 978/0, 537/0, 513/3, 550/1, 967/8, 967/1, 974/0, 929/1, 936/0, 551/2, 947/0, 967/2, 1071/2, 2028/0, 967/6, 550/3, 718/1 in 718/2, vse k.o. Verd (2003), 0BČINA VRHNIKA 4000 zemljišče 200.000,00 Odkup zemljišč za južno obvoznico, sedaj JP966601 022 del parc. št. 253/4 k.o. Blatna Brezovica (1997), 0BČINA VRHNIKA 714 zemljišče 3.500,00 Odkup zemljišč kategorizirane javne ceste z oznakoJP966682 Mčasopls Občina Vrhnika © O23 parc. št. 638/4 in 640/12, obe k.o. Zaplana (2000), OBČINA VRHNIKA 96 zemljišče 300,00 Odkup kategorizirane ceste z oznako LC226111. O24 1217/4 in 1695/2, obe k.o. Vrhnika (2002) OBČINA VRHNIKA 102, 451 zemljišče 1.106,00 Na zemljiščih se nahajata cesta in prečrpališče. O25 1342/4 k.o. Velika Ligojna (1998) OBČINA VRHNIKA 336 zemljišče 10.000,00 Odkup kategorizirane ceste z oznako JP966792 O26 parc. št. 1118/0 k.o. Verd (2003) OBČINA VRHNIKA 17607 zemljišče 25.000,00 Odkup zemljišča za poglobitev bajerja, v povezavi z izgradnjo mostu Verd O27 del parc. št. 572/9, 572/5, 572/4, 29/2, 29/1, 572/3, 565, 537, 538, 539, 534/1, 519, 516/1, 1887/11, 504/1, 503/1, 500/1, 1225/1, 1225/2, 496/2, 482/4, vse k.o. Velika Ligojna (1998) OBČINA VRHNIKA 1100 zemljišče 25.000,00 Odkup zemljišč zaradi rekonstrukcije ceste -pločnik LC 468091 O28 del parc. št. 994/6, 756/5, 958/6, 756/3, 750/1, 747/1, 994/2, 996/4, in 1820/17, vse k.o. Vrhnika (2002) OBČINA VRHNIKA 500 zemljišče 12.000,00 Odkup zemljišč zaradi rekonstrukcije regionalne ceste Vrhnika - Logatec O29 parc. št. 345 in del parc. št. 367/1, obe k.o. Verd (2003) OBČINA VRHNIKA 170 zemljišče 6.800,00 Odkup zaradi rekonstrukcije mostu čez Ljubijo O30 1695/14, 1695/20, 1696/4 in 1696/5, vse k.o. Velika Ligojna (1998) OBČINA VRHNIKA 201 zemljišče 8.040,00 Odkup zemljišče kategoriziranih občinskih cest JP966811 inJP966814 O31 1518/7, 1521/8 in 1522/3, vse k.o. Blatna Brezovica (1997), OBČINA VRHNIKA 365 zemljišče 10.972,00 Leta 2014 smo s strankami sklenili pogodbe, na podlagi katerih smo pridobili del kategorizirane občinske ceste JP966881. Del odškodnine za zemljišča so stranke pridobile v naravi, za del pa je bilo dogovorjeno, da se pobota z zneskom komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje. Ker se do sedaj omrežja še ni zgradilo, bo s strankami sklenjen aneks za plačilo preostalega zneska. O32 k.o. Stara Vrhnika (2001), OBČINA VRHNIKA 1000 zemljišče 5.000,00 Odkup zemljišč po investiciji Ulovka-Stara Vrhnika, kategorizirana občinska cesta LC226112 O33 del 989/1, 988/2, 818/1, 1876/9, 815/1, 992/3, 1021/2 in 1021/3, vse k.o. Velika Ligojna (1998), OBČINA VRHNIKA 1200 zemljišče 15.000,00 Odkup zemljišč obstoječe kategorizirane občinske ceste LC067141 O34 parc. št. 959/9, 959/11, 989/3, 992/3 in 991/5, vse k.o. Zaplana (2000), OBČINA VRHNIKA 3580 zemljišče 8.000,00 Odkup zemljišč obstoječe kategorizirane občinske ceste JP966071 O35 parc. št. 1071/3, 1072/3, 1073/3, 1073/5, 1087/7 in 1806/7, vse k.o. Zaplana (2000), OBČINA VRHNIKA 5027 zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišč obstoječe kategorizirane občinske ceste JP966084 O36 del parc. št. 878/2, 880/1, 880/2, 880/8, 1018, 1021/1, 1021/2, 1024/1, 1024/5, 1029, 1807/3 in 1807/4, vse k.o. Zaplana (2000), OBČINA VRHNIKA 3000 zemljišče 6.000,00 Odkup zemljišč obstoječih kategoriziranih občinskih cest JP966091 in LC468022 O37 parc. št. 1135/8, 1088/21, 1135/7, 1134/4, 1133/2, 1135/6, 1134/6, 1088/19, 1134/7, 1134/12, 1113/3 in 1097/2, vse k.o. Zaplana (2000), OBČINA VRHNIKA 3831 zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišč obstoječe kategorizirane občinske ceste JP966081 O38 del parc. št. 1617/1, *685, 1602, 1624/1, 1632/5 450 zemljišče 27.000,00 Odkup zemljišča za obstoječo kategorizirano cesto LZ466023 O39 del. Parc. št. 1015 in 995/1, obe k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 20 zemljišče 900,00 Odkup zemljišča za pločnik O40 del. parc. št. 3024/41 in 3024/40, obe k.o. Borovnica (2004), OBČINA VRHNIKA 160 zemljišče 1.600,00 Odkup zemljišča za vodohran O41 parc. št. 1070/81,1070/98, 1070/92, 1070/57, vse k.o. Verd (2003), OBČINA VRHNIKA 800 zemljišče 10.400,00 Odkup zemljišča za pot O42 del parc. št 1287/0, k.o. Vrhnika (2002) OBČINA VRHNIKA 160 zemljišče 2.400,00 Odkup zemljišča za vodohran O43 parc. št. 244/2 k.o. Blatna Brezovica (1997) OBČINA VRHNIKA 347 zemljišče 10.000,00 Odkup zemljišča za obstoječo kategorizirano cesto JP966683 O44 parc. št. 1912/1 in 1914 ter del parc. št. 1871/1, 1912/3, vse k.o. Vrhnika (2002), OBČINA VRHNIKA 3910 zemljišče 78.720,00 Širitev pokopališča Vrhnika O45 1797/32 k.o. Vrhnika 16 zemljišče 144,00 zemljišče predstavlja pločnik na Idrijski cesti SKUPAJ 879.502,00 Navedene vrednosti zemljišč in drugega nepremičnega premoženja so informativne narave. Ocena porabljenih denarnih sredstev za odkup zemljišč v letu 2018 je 120.000 €. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE ORIENTACIJSKA VREDNOST (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA PI 2/2, k.o. Blatna Brezovica 542 zemljišče 50.000,00 javna dražba SKUPAJ 50.000,00 NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST Ol delež 186/0, delež 187/0 obe k.o. Blatna Brezovica in 2282, 2283/1, 2283/2, 2284/1 in 2284/2 vse k.o. Blatna Brezovica površina bo znana po odmeri zemljišče 49.000,00 Odkup zemljišč za možno ureditev komunalne infrastrukture in parkirišč ter kolesarske poti v KS Blatna Brezovica 03 del 1259/0 in del 1189/0 obe k.o. Velika Ligojna 6645 zemljišče 1.000,00 Odkup zemljišča za športno igrišče v KS Ligojna SKUPAJ 50.000,00 V letu 2018 je načrtovana prodaja nekaterih stavbnih zemljišč za gradnjo. Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih objektih, ki se že ali se bodo uporabljale kot pripadajoča zemljišča k stavbam. Pri nepremičninah s statusom javnega dobra se pogosto pojavlja problematika neusklajenosti dejanskega stanja poteka občinske ceste in stanja, ki ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje treba urediti, in sicer z menjavo, prodajo ali odkupom zemljišč. Predvideni so tudi odkupi zemljišč za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v povezavi z izvedbo investicij Občine Vrhnika. Skladno z 12. členom ZSPDSLS so v proračunu rezervirana tudi sredstva za pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem na celotnem območju Občine Vrhnika pod določeno vrednostjo, ki je opredeljena v odloku, s katerim je določen proračun, postopku izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine, in sicer do višine 50.000,00 EUR. Občina namerava v letu 2018 brezplačno odsvojiti stavbo šole v Podlipi, in sicer v korist lastništva Krajevne skupnosti Pod-lipa - Smrečje. Krajevna skupnost Blatna Brezovica namerava prodati zemljišče, parcelna št. 2/2, k.o. Blatna Brezovica. Prav tako namerava kupiti zemljišče, parcelna številka 187/0, k.o. Blatna Brezovica ter del zemljišča, parcelna številka 186/0, k.o. Blatna Brezovica. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2018 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018. Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 410-60/2018(4-01) Vrhnika, 14. 12. 2017 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin, l. r. Foto: Fotoklub Okular Vrhnika MČOSOpis Občina Vrhnika ^ ^d:;::^: © Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 -ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. redni seji 14. 12. 2017 sprejel O D L O K o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo vaškega jedra naselja Verd 1. splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15-teh. popr., 9/17 - teh.popr., 9/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za prenovo vaškega jedra naselja Verd (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, št. projekta 1507. (2) Z OPPN se podrobneje načrtuje prostorske ureditve in določa pogoje za graditev in poseganje v prostor v območju varovane naselbinske dediščine vaškega jedra naselja Verd. (3) OPPN je izdelan na podlagi Konservatorske-ga načrta za prenovo - analitični in načrtovalski del, ki ga je izdelal Populus Prostorski inženiring d.o.o., št. projekta 411-09-15. Konservatorski načrt za prenovo je obvezni sestavni del OPPN. 2.člen (vsebina odloka) OPPN Verd določa: 1. SPLOŠNE DOLOČBE 2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 3.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji 3.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 3.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3.3.1 Skupni pogoji za urbanistično oblikovanje 3.3.2 Skupni pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov 3.3.3 Posebni pogoji za posamezne objekte in lokacije 3.3.4 Posebni pogoji za oblikovanje objektov stavbne kulturne dediščine 3.3.5 Pogoji za pomožne objekte objekte in vzdrževanje objektov 3.3.6 Pogoji za urejanje zelenih površin 4. NAČRT PARCELACIJE 5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM 9. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV 10. KONČNE DOLOČBE 3.člen (sestavni deli OPPN) OPPN Verd vsebuje: (1) Besedilni del: Odlok o OPPN (2) Grafični del: Karta 01 Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika s prikazom lege OPPN M 1:2.000 Karta 02 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:2.000 Karta 03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2.000 Karta 04 Ureditvene enote M 1:2.000 Karta 05 Ureditvena situacija M 1:1.000 Karta 06.1 Prometna situacija M 1:1.000 Karta 06.2 Prometna situacija - ulični profili M 1:50 Karta 07 Načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve M 1:1.000 Karta 08 Načrt parcelacije M 1:1.000 Karta 09 Ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom M 1:1.000 (3) Priloge: - Izvleček iz OPN Občine Vrhnika, - Prikaz stanja prostora, - Smernice in mnenja, - Obrazložitev in utemeljitev, - Povzetek za javnost, - Konservatorski načrt prenove, - Katalog urbane opreme (OPPN Verd). 4.člen (pomen izrazov) (1) V odloku so uporabljeni izrazi, ki imajo enak pomen kot izrazi v OPN Občine Vrhnika in kot jih določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. (2) Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč. (3) Pomožni objekti so: objekti za lastne potrebe, kmetijski objekti, začasni objekti, ograje, podporni zidovi, urbana oprema in objekti za oglaševanje. (4) Javno dostopne površine so površine, na kat- ere ima oz. mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo. (5) Zemljišče namenjeno gradnji je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu, ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. (6) Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za urejanje voda. (7) Novogradnja kot nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja objekta na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo. (8) Izraz »vizualno neizpostavljena strešina/ fasada« pomeni: - da ni orientirana na cesto ali drugo javno površino ali - ki je odmaknjena od javne ceste najmanj 12 m. (9) FOBP - faktor odprtih bivalnih površin je zahtevan delež OBP na zemljišču namenjenemu gradnji. Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). (10) ZVKDS je kratica za Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 5.člen (skupni in posebni pogoji) (1) Odlok vsebuje skupne in posebne prostorske izvedbene pogoje. (2) Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za posamezna področja urejanja prostora (urbanistično in arhitekturno oblikovanje, infra-strukturno urejanje idr.) in za ureditvene enote, razen, če je s posebnimi pogoji za posamezne lokacije ali objekte določeno drugače. (3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji so določeni za posamezne lokacije ali objekte. 2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 6. člen (območje urejanja) (1) Območje OPPN obsega območje naselbinskega jedra naselja Verd ob državni cesti Vrhnika - Borovnica ter predel ob lokalni cesti Verd - Pokojišče. (2) Z OPPN Verd se urejajo enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP): VR_1281, VR_1314 (del), VR_1349 (del), VR_1380 (del), VR_1399, VR_1400, VR_1406 (del), VR_1861 (del), VR_1883, VR_1992 , VR_2103 (del), VR_2113 (del), VR_2485, VR_2628 (del) in VR_2636 (del), ki jih določa OPN. (3) OPPN Verd obsega 12,14 ha in vključuje naslednje parcele ali dele parcel: *64, *69, 26/1, 31/1, 26/2, 26/3, 25/4, 25/5, 25/7, 31/2, 32/1, 32/2, 37/3, 37/4, 37/5, 37/6, 37/7, 37/8, 37/9, 39/1, 39/2, 70, 355, 357/1, 364/1, 364/2, 365/2, 366/1, 367/1, 373/5, 385/1, 385/2, 385/6, 385/8, 386, 395/1, 395/2, 395/3, 397/1, 397/2, 406/1, 468/3, 469, 472/1, 472/3, 473/1, 473/2, 475/1, 475/2, 475/3, 475/4, 478/1, 478/3, 478/4, 479/1, 479/2, 480/1, 480/2, 480/3, 490, 491/1, 491/3, 492/1, 492/2, 493/4, 493/5, 494/3, 494/4, 494/5, 497/2, 497/5, 497/6, 497/7, 497/8, 498/6, 498/7, 498/8, 498/9, 503/3, 503/4, 504/1, 504/2, 505/1, 505/2, 506, 509/1, 509/2, 569, 571, 573/2, 573/3, 576, 578/1, 578/2, 578/3, 578/4, 579/1, 581/2, 582/1, 584/1, 584/1, 585, 586/1, 589, 692/1, 697, 698/1, 701/1, 701/1, 707, 710, 708/1, 708/2, 708/3, 708/4, 709/1, 709/2, 709/3, 709/4, 709/5, 709/6, 1769, 2015, 2015, 2022, 1756/1, 1756/4, 1765/3, 1861/2, 1865/4, vse k.o. 2003 - Verd. (4) Meja območja urejanja z OPPN je določena in prikazana na karti 02 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem. 7. člen (način, vrsta in namen prenove) (1) Za vaško jedro Verda je prostorsko načrtovana celovita prenova območja, ki obsega: - prenovo javnih površin, - ureditev parka, - ureditev zelenega pasu s potjo za pešce in kolesarje, - rekonstrukcijo lokalne ceste Verd - Pokojišče, - prenove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in novogradnje objektov, - obnovo fasad objektov stavbne dediščine in drugih objektov, ki še nimajo obnovljenih fasad s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije (streha, okna, dvoriščna fasada, ulična fasada itd.), - določitev možnosti nadzidav in prizidav, - določitev možnih pomožnih objektov in oblikovanje le-teh, - določitev dovoljenih pomožnih kmetijskih gospodarskih objektov in oblikovanje le-teh, - določitev oblikovanja ograj, - določitev in ureditev parkirnih mest, -določitev in poenoteno oblikovanje urbane opreme, - določiti lokacije in obliko objektov za oglaševanje na javnih površinah ter na zasebnih objektih za lastne potrebe, - določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov, - določitev prostora za letne vrtove, oblikovanje senčnic, podov, ograj ipd. (2) Namen prenove in OPPN je dolgoročno, trajnostno ohranjanje naselbinske in stavbne kulturne dediščine, varovanje arheološke dediščine in zemeljskih plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami in sočasno omogoča- nje vzdržnega razvoja, predvsem pa: 1. OHRANJANJE IDENTITETE VASI - Ohranjanje zgodovinskega pomena starega jedra - Ohranjanje kvalitetnih elementov podobe starega jedra - Večanje atraktivnosti vaškega jedra - Večanje povezanosti z ostalimi deli vasi in okolico 2. OHRANJANJE STAREGA JEDRA VASI - Ohranjanje in sanacija vaške podobe - Ohranjanje objektov kot varovane stavbne dediščine - Ohranjanje starega jedra s celotnim vplivnim območjem - Omogočanje primerne rabe prostora 3. DVIGANJE BIVANJSKE KVALITETE V VAŠKEM JEDRU - Zmanjšanje pretočnega prometa v starem jedru - Izboljšanje preskrbe s storitvenimi dejavnostmi - Dviganje kvalitete stanovanjskih objektov - Izboljšanje peš navezave okolice na staro jedro 4. REVITALIZACIJA (OŽIVLJANJE IN PREOBLIKOVANJE) STAREGA JEDRA - Zagotavljanje funkcij za potrebe prebivalcev - Ureditev dveh manjših trgov v starem jedru vasi - Ureditev prostorov za različne prireditve - Razširjanje trgovske in storitvene ponudbe - Ureditev starega parka - Ureditev parkirišč na obodu starega jedra - Izboljšanje gostinske ponudbe - Označitev znamenitosti za potrebe obiskovalcev - Ustvarjanje pogojev za stalne ponudbe kulturnih prireditev 5. VAROVANJE OKOLJA - Ureditev lokacij za ekološke otoke - Vzdrževanje vodotoka pred poplavno nevarnostjo - Zagotavljanje ukrepov za kvalitetno infra-strukturno opremljenost - Varovanje krajinske podobe. 3. umestitev načrtovane ureditve v prostor 3.1 VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI 8. člen (povezave) (1) Območje OPPN se povezuje v sosednja območja po obstoječih cestah, ulicah in poteh: - na severu proti Vrhniki po regionalni cesti DC 642 Vrhnika - Borovnica, - na vzhodu proti Borovnici po regionalni cesti DC 642 Vrhnika - Borovnica, - na jug po lokalni cesti LC 468041 Verd -Pokojišče, - na zahod proti Vrhniki preko peš brvi čez Ljubljanico. (2) Na vzhodnem robu območja OPPN je načrtovana peš in kolesarska povezava v smeri S-J in poteka zelenem pasu EUP VR_1992_ZD in tako izboljšuje povezanost med posameznimi območji in prometnimi koridorji. (3) Povezave so prikazane na karti 03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji. 3.2 rešitve načrtovanih objektov in površin 9. člen (namenska raba) (1) V območju OPPN so naslednje površine namenskih rab: površine podeželskega naselja (SK), najboljša kmetijska zemljišča (K1), parki (ZP), druge urejene površine (ZD), celinske vode (VC) in površine cest (PC). (2) Površine namenskih rab so razvidne iz karte 01 Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika s prikazom lege OPPN. 10. člen (dejavnosti, objekti in gradnje na površinah SK) (1) Na stavbnih zemljiščih z namensko rabo SK, če ta odlok za posamezne objekte in lokacije ne določa drugače, so dopustne dejavnosti: - bivanje, - kmetijstvo, - pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne in družbene dejavnosti. Dopustni objekti so: - prostostoječe stanovanjske stavbe (največ 2 stanovanjski enoti na objekt), - kmetijsko gospodarski objekti, - pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte so: - da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, - da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, - dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, - da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in pol-priklopniki), - parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, - v primeru novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, - največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, - največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta. (2) V območju OPPN so, če ta odlok ne določa drugače, dopustne naslednje vrste gradenj: - za obstoječe legalne objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, razen objektov kulturne dediščine, katerih odstranitev je dopustna le s kulturnovarstvenim soglasjem za odstranitev (31. člen ZVKD-1), - spremembe namembnosti obstoječih legalnih objektov v skladu z dopustnimi dejavnostmi za namensko rabo SK, - novogradnje objektov, - novogradnje kot nadomestitve obstoječih legalnih objektov, - pomožni objekti. 11. člen (dejavnosti, objekti in gradnje na površinah K1) (1) Najboljša kmetijska zemljišča K1 so namenjena kmetijski pridelavi. (2) Dopustni objekti in gradnje so: - pomožni kmetijski objekti, ki jih določa ta odlok in - gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture razen novih poti in kolesarskih stez. 3.3 pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3.3.1 Skupni pogoji za urbanistično oblikovanje 12. člen (ureditvene enote) OPPN določa ureditvene enote s pogoji za urbanistično oblikovanje objektov, ki so razvidne iz karte 04 Ureditvene enote in so: - v - 1 zazidava obrobja vasi na progah, - v - 2 zazidava jedra vasi, - v - 3 vaška zazidava, - v - 4 novogradnje vaške zazidave, - v - 5 zazidava jedra vasi z objekti stavbne kulturne dediščine. 13. člen (ureditvena enota v - 1) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje so: Za stanovanjske stavbe velja: - faktor zazidanosti: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - odmiki: • od 5 m do 7 m od parcele ceste za objekt na vzhodni strani ceste - do gradbene meje, • od 7 m do 10 m od parcele ceste za objekt na zahodni strani ceste - do gradbene meje, • najmanj 1,5 m od sosednje lastniške parcele na severni strani objekta, • najmanj 4 m od sosednje lastniške parcele na južni strani objekta; - orientacija strehe objekta pravokotno na smer ceste, pred objektom proti cesti mora biti urejen predvrt. Za gospodarske objekte in objekte drugih dejavnosti velja: - faktor zazidanosti: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - lega na parceli: • gospodarski objekt ali objekt druge dejavnosti je dopustno postaviti v "drugo vrsto" za stanovanjski objekt. V primeru, da stanovanjski objekt "v prvi vrsti" ni zgrajen, mora biti odmik gospodarskega objekta od ceste najmanj 22 m na vzhodni strani ceste in najmanj 24 m na zahodni strani ceste, - odmiki: • najmanj 1,5 m od sosednje lastniške parcele na severni strani objekta, • najmanj 4 m od sosednje lastniške parcele na južni strani objekta, - orientacija strehe objekta: pravokotno na smer ceste. (2) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje obstoječih objektov, določeni v tem členu, veljajo tudi za novogradnje kot nadomestitve obstoječih objektov, razen faktorjev in odmikov. 14. člen (ureditvena enota v - 2) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje so: Za stanovanjske stavbe velja: - faktor zazidanosti: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - odmiki: • od 0 m do 3 m od parcele javne ceste oz. do gradbene meje, • najmanj 1,5 m od sosednje lastniške parcele, - orientacija strehe objekta pravokotno na cesto ali vzporedno s cesto, - pred objektom mora biti urejen predvrt (velja za objekt, ki je odmaknjen od ceste vsaj 2 m). Za gospodarske objekte in objekte drugih dejavnosti velja: - faktor zazidanosti: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - lega na parceli: • gospodarski objekt ali objekt druge dejavnosti je dopustno postaviti v "drugi vrsti" za stanovanjskim objektom. V primeru, da stanovanjski objekt "v prvi vrsti" ni zgrajen, mora biti odmik gospodarskega objekta od ceste najmanj tolikšen, da dopušča kasnejšo novogradnjo stanovanjskega objekta "v prvi vrsti". (2) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje obstoječih objektov, določeni v tem členu, veljajo tudi za novogradnje kot nadomestitve obstoječih objektov, razen faktorjev in odmikov. 15. člen (ureditvena enota v - 3) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje so: Za stanovanjske stavbe, gospodarske objekte in objekte drugih dejavnosti velja: - faktor zazidanosti: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - odmiki: • najmanj 1,5 m od parcele javne ceste in od sosednje lastniške parcele razen na delih, kjer je določena gradbena meja. (2) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje obstoječih objektov, določeni v tem členu, veljajo tudi za novogradnje kot nadomestitve obstoječih objektov, razen faktorjev in odmikov. 16. člen (ureditvena enota v - 4) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje so: Za stanovanjske stavbe, gospodarske objekte in objekte drugih dejavnosti velja: - faktor zazidanosti: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - odmiki: • najmanj 4 m od sosednje lastniške parcele, manjši odmik do 1,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda. 17. člen (ureditvena enota v - 5) Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje so: Za stanovanjske stavbe, gospodarske objekte in objekte drugih dejavnosti velja: - lega na parceli - enaka obstoječi, - odmiki - enaki obstoječim. V primeru dopustne odstranitve objekta stavbne kulturne dediščine (pridobljeno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine) je zaradi potreb po razširitvi uličnega profila dopusten odmik največ 2 m od parcele ceste; - pred stanovanjskim objektom mora biti urejen predvrt (velja za objekt, ki je odmaknjen od ceste vsaj 2 m). 18. člen (novogradnje na nezazidanih stavbnih zemljiščih) (1) Novogradnje objektov na nezazidanih stavbnih zemljiščih so prikazane na karti 5 Ureditvena situacija. Pri umeščanju so dopustna odstopanja od grafično prikazanih objektov, saj se objekte umešča in oblikuje na podlagi pogojev tega odloka. (2) Poleg grafično prikazanih so dopustne tudi druge novogradnje osnovnih in pomožnih objektov ob upoštevanju vseh pogojev iz OPPN. (3) Novogradnje objektov so možne na stavbnih zemljiščih, če velikost prostega zemljišča to dopušča in če novogradnja ustreza pogojem iz tega odloka. 19. člen (odmiki osnovnih objektov) Odmik objektov se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade objekta (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe, balkoni, napušči in drugi elementi fasade) do meje javne površine ali meje sosednje lastniške parcele. 3.3.2 Skupni pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov 20. člen (tloris in višinski gabarit) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje stanovanjskih stavb so: - tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 2 : 3, - višina: • do K+P+1N+IP za objekte širše od 8 m, višina kolenčnega zidu do 40 cm, • ali do K+P+M za objekte širine do 8 m, višina kolenčnega zidu do 120 cm, • pritličje pri vhodu do + 35 cm nad urejenim terenom. (2) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje gospodarskih objektov in objektov drugih dejavnosti so: - tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 2 : 3, - višina: • do K+P+IP, višina slemena največ 12 m, • pritličje pri vhodu do + 35 cm nad urejenim terenom. 21. člen (klet) Osnovni objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več. Was Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 22. člen (dozidave in nadzidave) (1) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba oblikovno povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin in kritina pa morajo biti enaki kot na osnovnem objektu. (2) Dozidave vetrolovov in sorodnih manjših volumnov na ulični strani objektov in na vidno izpostavljenih delih fasad niso dopustne. 23. člen (odstranitev dela objekta) V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa odstrani, je treba ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin, višina slemena in kritina pa morajo biti enaki. 24. člen (fasade) (1) Fasade morajo biti vertikalne, nagnjene fasade in previsi niso dopustni. (2) Na fasadah je dopustna uporaba do treh svetlih tonov barv v spektru belih, sivih ter zemeljskih barv (fasada, okviri odprtin in obrobe, podstavek). (3) Na fasadah je treba ohranjati tradicionalno razporeditev odprtin (osi), velikost in razmerja odprtin. 25. člen (streha) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje streh stanovanjskih in gospodarskih objektov so: - dopustna je dvokapnica s simetričnim naklonom od 35 do 450, - pri gospodarskih objektih je dopusten asimetričen napušč, - širina napušča mora biti najmanj 60 cm, - sleme mora biti v smeri daljše stranice objekta, - dopustni so čopi, - max. višina kapi je 6 m od kote pritličja, - dopustna je opečna kritina v naravni barvi (za-reznik, bobrovec) ali kritina v materialu, ki se po velikosti, barvi in obliki ujema z opečno kritino. 26. člen (odpiranje strešin) (1) Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni na vizualno neizpostavljenih strešinah objektov pod naslednjimi pogoji: - strešna okna morajo biti v rastru oken in vrat objekta, - strešna okna morajo biti v spodnji polovici strešine, - strešna okna ne smejo biti širša od enega raz-stoja špirovcev oz. ne več kot 100 cm. (2) Odpiranje strešin s frčadami in strešnimi okni je dopustno s soglasjem ZVKDS. 27. člen (arhitekturni elementi, stavbno pohištvo) (1) Glavna vhodna vrata v objekte morajo biti oblikovana iz dveh ali treh delov vratnic. Dopustna je nadsvetloba ali zasteklitev zgornjega dela vratnic. Pri oblikovanju vrat so dopustne interpretacije tradicionalnih oblik v enakih materialih in barvah. (2) Ganki so dopustni na stranskih in zadnjih fasadah, na uličnih fasadah ganki niso dopustni. Ganki naj imajo leseno ograjo iz vertikalnih desk. (3) Balkoni na uličnih fasadah niso dopustni. (4) Za barve stavbnega pohištva (okenske okvirje, vrata) se uporabi rjave odtenke (različne barve lesa), temno rjave ali sive tone, ali belo barvo. (5) Zunanja senčila oken so dopustna kot simetrična dvokrilna polkna, rolete ali roloji s skritimi škatlami v barvi stavbnega pohištva. Na okna ni dopustno nameščati zunanjih žaluzij. 28. člen (objekti stavbne dediščine) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov stavbne dediščine določajo: - ohranitev tlorisnih in višinskih gabaritov, - ohranitev gabaritov, oblike strehe in naklona strešin, - ohranitev razporeditve in velikosti oken in vrat. Obstoječe zazidane odprtine je treba pre-zentirati na fasadi kot slepa okna ali vrata. Nova zapiranja odprtin niso dopustna; - ohranitev portalov, - ohranitev členitve fasad in fasadnih elementov (venci, rustika...), - dopustna je sprememba razporeditve prostorov vendar brez spremembe zunanjosti, - ohranitev originalne kritine (rdeč opečni zare-znik ali bobrovec), - energetska prenova stavb je dopustna v skladu s Smernicami za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, MI in MK, Ljubljana, november 2016; - na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih ter zemeljskih barv, dopustna je uporaba do treh različnih tonov iste barve na fasadi (fasada, okviri odprtin in obrobe, podstavek), - odpiranje strešin s strešnimi okni in frčadami je dopustno s soglasjem ZVKDS, - informacijske table, izveski in napisi na fasadah niso dopustni, razen izjemoma, če to določajo posebni pogoji za oblikovanje objektov stavbne kulturne dediščine. (2) Pogoji iz prvega odstavka veljajo tudi za novogradnje kot nadomestitve obstoječih objektov stavbne dediščine. 3.3.3 Posebni pogoji za posamezne objekte in posamezne lokacije 29. člen Na zemljišču K1 s parc.št. 701/1, k.o. Verd, velja: (1) Za obstoječi gospodarski objekt: - dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcija, - nadzidave, dozidave in nadomestna gradnja niso dopustne. (2) Za obstoječi kozolec: - dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcija in nadomestna gradnja istovrstnega objekta. (3) Druge dopustne gradnje: - dopustna je gradnja ležečega silosa za skladiščenje krme za živino (betonska ali asfaltna podlaga v izmeri največ 7 x 50 m, višine do 1,20 m). 30. člen Za Verd 2a velja: - dozidava in nadzidava je dopustna v smeri vzhoda, tako da se obstoječa garaža dozida in istočasno nadzida do horizontalnih in vertikalnih gabaritov osnovnega objekta in strehe osnovnega objekta; - streha mora imeti enotno obliko nad osnovnim in dozidanim delom objekta v skladu s skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov. 31. člen Za Verd 3 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe horizontalne in vertikalne gabarite objekta, obliko strehe in naklon strešin, - dozidave in nadzidave niso dopustne, - okenske odprtine je treba rekonstruirati na prvotno velikost in razporeditev odprtin na fasadi. 32. člen Za Verd 3a velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - dozidave in nadzidave niso dopustne; - ob rekonstrukciji je treba znižati kolenčni zid do višine 40 cm pri ohranjeni višini slemena; - v primeru nadomestitve objekta mora biti novogradnja odmaknjena od objekta Verd 3 za 8 m in v skladu s skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov. 33. člen Za Verd 4 velja: Pri posegih na obstoječih objektih: - na stanovanjskem objektu je treba ob rekonstrukciji znižati kolenčni zid do višine 40 cm pri ohranjeni višini slemena, - na gospodarskem poslopju je treba ohraniti obstoječe opečne zračnike in leseni del fasade. 34. člen Na zemljišču SK s parc. št. 491/3, k.o. Verd, velja: - dopustna je novogradnja enega ali dveh objektov, - lega objektov: vzdolžna stranica vzporedno s parcelacijo v smeri S-J, - dovoz do objektov se izvede preko parcele 491/1, k.o. Verd. 35. člen Za Verd 5 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite objekta, obliko strehe in naklon strešin, - dozidave in nadzidave niso dopustne. 36. člen Za Verd 6 velja: (1) Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti vogalne detajle rustike izdelane v ometu; - je treba ponovno vzpostaviti okenske okvire izdelane v ometu; - je treba prezentirati originalni vhod in rekonstruirati vrhnji del portalnega okvira, izdelanega v ometu (rustika, ohraniti originalni kamniti portal z letnico in inicialkami); - je na dvoriščni strani objekta možna postavitev pokritega stopnišča; - je dopustna nadzidava oz. povečanje prizidka na dvoriščni strani objekta. (2) Pri posegih na obstoječem gospodarskem objektu: - na obstoječem hlevu je dopustno podaljšati streho v smeri proti regionalni cesti v obsegu največ 3 x 30 m (toleranca +1 m). 37. člen Za Verd 8 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite objekta, obliko strehe in naklon strešin, - dozidave in nadzidave niso dopustne, - pri posegih na obstoječem prizidku je treba prizidek in osnovni objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso. 38. člen Za Verd 10 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe višinske gabarite objekta, - nadzidave niso dopustne. 39. člen Za Verd 11 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - dozidave in nadzidave niso dopustne, - dopustno je odstraniti frčade in jih nadomestiti z ustreznejšo obliko frčad ali s strešnimi okni skladno s splošnimi merili in pogoji ter soglasjem ZVKDS, - je treba prezentirati nekdanji portal na ulični fasadi, - je treba arhitekturne členitve izvesti v svetlejši barvi kot je fasada. 40. člen Za Verd 14 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je dopustna dozidava in nadzidava objekta h. št. 14 na parceli 497/2, tako da se tloris dozidave podaljša v enaki širini kot je tloris osnovnega objekta in v enaki višini kot je osnovni objekt (višina slemena mora ostati enaka), dozidave ali nadzidave izven podaljšanega tlorisa pravokotne oblike niso dopustne; - streha nad osnovnim objektom in dozidanim delom mora biti v skladu s skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov, enotna preko osnovnega in dozidanega dela, z isto višino slemena in istimi nakloni strešin; - ob prenovi ali rekonstrukciji je treba barvno poenotiti fasade brez uporabe kričečih barv in vzorcev ter zamenjati balkonske ograje. 41. člen Za Verd 15 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem in gospodarskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite objekta. Streha mora biti enotna preko stanovanjskega in gospodarskega dela objekta oz. preko posameznih delov objekta; - ob rekonstrukciji je treba znižati kolenčni zid do višine 40 cm pri ohranjeni višini slemena; - v primeru nadomestitve objekta je treba ohraniti tlorisne in višinske gabarite objekta ter obliko strehe in naklon strešin. Streha mora biti enotna preko stanovanjskega in gospodarskega dela objekta oz. preko vseh delov objekta; - v primeru nadomestitve objekta je treba ohraniti razporeditev odprtin originalnega objekta. 42. člen Za Verd 16 velja: - dopustna je ureditev tlakovane javno dostopne površine med kaščo in stanovanjsko stavbo z neizrazitim vzorcem. 43. člen Za Verd 23 velja: - v primeru nadomestitve stanovanjskega objekta je treba ohraniti orientacijo objekta in višino slemena strehe. Gradbena meja se odmakne od parcelne meje javne površine za najmanj 2 m, tako da se razširi ulični profil in zagotovi površina za pešce. 44. člen Na zemljišču SK s parc.št. 355, k.o. Verd, velja: (1) Pri posegih na obstoječem gospodarskem objektu: - je treba ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin. (2) Pri posegih na obstoječem kozolcu: - je treba ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, - odstranitev kozolca ni dopustna, razen v primeru, ko statični izračun pokaže nevarnost porušitve konstrukcije zaradi zimske obremenitve strehe. 45. člen Na zemljišču SK s parc.št. 357/1, k.o. Verd, je dopustna novogradnja kmetijskega gospodarskega objekta. - lega objekta: vzdolžna stranica vzporedno s parcelacijo v smeri približno S-J, - dovoz do objekta se izvede preko zemljišča s parc.št. 355, k.o. Verd. 46. člen Za Verd 25 velja: - dozidava in nadzidava stanovanjskega objekta sta dopustni v vzdolžni smeri objekta proti severu, tako da se obstoječa garaža dozida in istočasno nadzida do tlorisnih in višinskih gabaritov ter strehe osnovnega objekta; - v primeru nadomestitve objekta je treba ohraniti gradbeno linijo in orientacijo slemena obstoječega objekta. 47. člen Za Verd 157 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, - dozidave in nadzidave niso dopustne, - je treba odprtine ohraniti oz. jih rekonstruirati v originalne dimenzije in razporeditev, - je treba rekonstruirati portal, - je treba rekonstruirati šivane robove vogalov in vence na fasadi. 48. člen Za Verd 158 velja: (1) Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, - dozidave in nadzidave niso dopustne, - na ulični fasadi je potrebna ohranitev razporeditve oken. (2) Pri posegih na obstoječem gospodarskem poslopju: - je treba ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, - dozidave in nadzidave niso dopustne, - opečne zračnike je treba ohraniti. (3) Kozolec: - je treba ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin. Odstranitev ni dopustna, razen v primeru, ko statični izračun pokaže nevarnost porušitve konstrukcije zaradi zimske obremenitve strehe. (4) V primeru nadomestitve objektov ob cesti veljajo skupni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje. Ohrani se obstoječa gradbena linija severne fasade osnovnih objektov. (5) Odstraniti je treba nadstrešek ob cesti. 49. člen Za Verd 159 velja: Pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu: - je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite objekta, - ob rekonstrukciji strehe je treba znižati kolenčni zid do višine 40 cm pri ohranjeni višini slemena; - na južni fasadi objekta proti cesti je treba sanirati razporeditev oken v oseh, poenotiti velikost in obliko odprtin. 50. člen Za Verd 161 velja: - pri posegih na obstoječem stanovanjskem objektu je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite objekta. 51. člen Za Verd 163 velja: (1) Pri posegih na vzhodnem delu obstoječega stanovanjskega objekta višine P+IP: - je treba ohraniti obstoječe tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin ter širok napušč na severni strani objekta, - dozidave in nadzidave niso dopustne, - glavni vhod se ponovno vzpostavi ali na ustrezen način prezentira v originalni obliki, - je treba ohraniti rustiko na vogalih objekta, - je treba ohraniti vence nad pritličjem. (2) Pri posegih na zahodnem delu obstoječega stanovanjskega objekta višine P+1+M: - prenovo je treba izvesti v sodobnem oblikovanju, da se doseže jasna ločnica med historičnim objektom in novejšo dozidavo, - je treba sanirati razporeditev oken v oseh, poenotiti velikost in obliko odprtin, - v primeru nadomestitve tega dela objekta je dopustna višina do P+M, sicer pa veljajo skupni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje. 52. člen Za Verd 164 velja: - obstoječi objekt se odstrani, - novogradnja objekta na isti parceli je dopustna do gradbene meje, ki je določena v grafičnem prikazu 5 Ureditvena situacija, - orientacija in smer slemena strehe naj bo enaka dosedanji (+/- 10 %), za ostalo oblikovanje pa veljajo skupni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje, - pri novogradnji objekta naj se uporabita oba portala »in situ« iz obstoječega objekta. 3.3.4 Posebni pogoji za oblikovanje objektov stavbne kulturne dediščine 53. člen Za Verd 7 - domačija (EŠD 11774 - stavbna dediščina) velja: (1) Dopustna namembnost objektov: - stanovanjska stavba in gospodarski objekt: dopustna je sprememba namembnosti v družbeni ali poslovni program oz. spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne in družbene dejavnosti. - kozolec: ohraniti obstoječo namembnost -sprememba namembnosti ni dopustna. (2) Dopustni posegi in oblikovanje: - stanovanjska stavba h.št. 7: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • ohraniti velikost in razporeditev odprtin, • ohraniti obstoječe stavbno pohištvo, • ohraniti - restavrirati originalno členitev fasade, • ohraniti originalen portal "in situ", • ohraniti originalno poglobitev na severni vzdolžni fasadi objekta in je ni dopustno zazidati, dopustna je zasteklitev poglobitve z nere-fleksnim steklom; - gospodarski objekt: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, z deloma razkrito strešno nosilno konstrukcijo, ohraniti širok napušč, • ohraniti opečne zračnike na fasadah, • v primeru spremembe namembnosti ni dopustna sprememba osnovne razporeditve odprtin, dopustni pa so izveski, - pomožni objekt: • odstranitev, • nadomestitev objekta na isti parceli na severni strani gospodarskega objekta z večjim odmikom od ceste od obstoječega odmika. - kozolec: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • zapiranje fasad kozolca ni dopustno. (3) Ureditev okolice objektov: - ohraniti je potrebno vrt s kovinsko ograjo na severni strani hiše in živo mejo vzdolž ulice ter staro drevje. 54. člen Za Verd 13 - domačija (EŠD 11771 - stavbna dediščina) velja: (1) Dopustna namembnost objektov: dopustna je sprememba namembnosti pritličja v mirno poslovno dejavnost oz. spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne in družbene dejavnosti. (2) Dopustni posegi in oblikovanje: - stanovanjska stavba h.št. 13: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • ohraniti členitve fasade z zalomljeno fasado z optično poravnavo osi in lesen gank, • ohraniti oba portala z letnicami in inicialkami, okenske okvirje, izdelane v ometu, ostanke vhoda v klet, • ohraniti fragmente slikanih šivanih robov na čelni fasadi, • ohraniti originalno tlakovanje pred dvoriščnim vhodom; - gospodarski poslopji: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • ohraniti opečne zračnike in napušče; - kozolec: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • zapiranje fasad kozolca ni dopustno. (3) Informacijske table: - napisi na fasadah niso dopustni, - izveski niso dopustni. (4) Senčila in nadstreški: - dopustna so dvokrilna polkna, - nadstreški na objektih niso dopustni. (5) Ureditev okolice objektov: - uvoz in utrjene povozne površine morajo biti izvedene v peščeni obliki, - ohraniti je potrebno tlakovano površino pred dvoriščnim vhodom v stanovanjski objekt. 55. člen Za Verd 16 - Miklčeva kašča (EŠD 9816 - kulturni spomenik) velja: (1) Dopustna namembnost objekta: muzej, galerija, knjižnica. (2) Dopustni posegi in oblikovanje: - rekonstrukcija in prenova, - ohraniti tlorisne in višinske gabarite, - dozidave in nadzidave niso dopustne, - oblikovanje strehe: dvokapnica s čopom (rekonstruirati čop), - ohraniti stopnišče in fasado, - ohraniti originalno obliko in material stavbnega pohištva, - ohraniti originalno tlakovanje pred vhodom v klet, - pri celoviti prenovi kašče z okolico je kot usmeritve potrebno upoštevati idejni projekt »Idejne rešitve za kaščo Verd«, izdelovalec De-lavnica-oblikovanje prostora d.o.o., Prijateljeva 11, 1000 Ljubljana, št. projekta 19/2010, december 2010. (3) Informacijske table: - napisi na fasadah niso dopustni, - izveski niso dopustni. (4) Ureditev okolice: - ograje niso dopustne, - tlakovanje površine pred kaščo (trg) je dopustno z nevtralnim oblikovanjem, - pred ulično fasado je dopustno ohraniti del zelene površine, - dopustna je osvetlitev objekta in okolice. 56. člen Za Verd 17 - Kotnik - Lenarčičeva domačija (EŠD 11772 - stavbna dediščina) in preostali del posestva velja: (1) Dopustne dejavnosti: znanstveno - raziskovalne, izobraževalne, kulturne, poslovne, trgovina, storitve, turizem in gostinstvo. Stanovanja (bivanje) niso dopustna, razen posebnih oblik bivanja npr. študentski dom, bivanje znanstvenikov. (2) Dopustni posegi in oblikovanje na obstoječih objektih so: - objekt A: • objekt ohraniti v celoti, dopustni sta rekonstrukcija in prenova, • ohraniti je treba obstoječe tlorisne in višinske gabarite stavbe, obliko strehe in naklon strešin, • ohraniti je treba členitev fasade (okenski okviri, portal, parapete, delilne zidce, lažne šivane robove), • omet fasade v pritličju naj ima grobo teksturo, nad pritlično etažo pa gladko teksturo, N OS Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • barve fasad določi ZVKDS na osnovi sondiranj, • rekonstruirati je treba porušen balkon na zahodni strani objekta; - objekt B: • dopustna je rekonstrukcija z ohranjanjem gabarita, oblikovanja strešine, členitve fasade in lesene konstrukcije s stebri in gankom ali rušitev in nadomestitev z ohranitvijo gabaritov in ključnih dediščinskih elementov (leseni elementi) in pridobljenim kulturnovarstvenim soglasjem za odstranitev (31. člen ZVKD); - objekt C: • dopustna je parcialna odstranitev objekta z ohranitvijo posameznih ključnih dediščinskih lastnosti v okviru nadomestne gradnje in pridobljenim kulturnovarstvenim soglasjem za odstranitev (31. člen ZVKD), • ohraniti je treba obstoječe tlorisne in višinske gabarite stavbe, obliko strehe in naklon strešin. - objekt D: • dopustni sta rekonstrukcija in prenova ali rušitev in nadomestitev s pridobljenim kulturn-ovarstvenim soglasjem za odstranitev (31. člen ZVKD) z ohranitvijo ključnih dediščinskih elementov (portali), inkorporiranih v novogradnjo, • ohraniti je treba tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin ter portale, • ulična (zahodna) fasada: ohraniti je treba dimenzije in originalno razporeditev okenskih odprtin tudi v primeru nadomestne gradnje, • barva fasade naj bo skladna s hišo h.št. 17. (3) Na površinah izven območja varstva nepremične stavbne kulturne dediščine Kotnik - Lenarčičeve domačije so načrtovane novogradnje treh objektov (oznake objektov G, I, J) in prestavitev obstoječega kozolca (oznaka objekta H), za katere veljajo naslednji pogoji: - objekt G: • novogradnja - pred novogradnjo objekta je potrebna prestavitev (odstranitev) obstoječega kozolca, • lega: na parceli 70 in 397/1, obe k.o. Verd, v okviru gabaritov in orientacije v grafičnem prikazu karta 5 Ureditvena situacija, • tloris: zazidana površina do 22 x 12 m, toleranca 20 %, • višina: P+1+IP. - objekt H: • novogradnja kot prestavitev kozolca na vzhodni del parcele *64, k.o. Verd, • lega: v okviru gabaritov in orientacije v grafičnem prikazu karta 5 Ureditvena situacija, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • zapiranje fasad kozolca ni dopustno. - objekta I in J: • novogradnja, • lega: na parceli 385/1, k.o. Verd, v okviru gabaritov in orientacije v grafičnem prikazu karta 5 Ureditvena situacija, • tloris: zazidana površina do 22 x 12 m, toleranca 20 %, • višina: P+1+IP. (4) Etapnost urejanja območja Kotnik -Lenarčičeve domačije: novogradnje objektov G, I in J so dopustne ob sočasni zagotovitvi nove dostopne ceste in izvedbi zelenega pasu med VR_1283 (IG) in VR_1399 (SK), ki mora biti izveden najkasneje z dokončanjem gradnje prvega objekta. (5) Informacijske table: - napisi na fasadah niso dopustni, - izveski so dopustni na fasadi v primeru spremembe namembnosti pritličja. (6) Senčila in nadstreški: - na objektu A so dopustna dvokrilna polkna, - nadstreški na objektih niso dopustni. 57. člen Za Verd 18 - domačija (EŠD 11813 - stavbna dediščina) velja: (1) Namembnost: dopustna je sprememba namembnosti pritličja v mirno poslovno dejavnost oz. spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne in družbene dejavnosti. (2) Dopustni posegi in oblikovanje: - stanovanjski objekt: • rekonstrukcija in prenova, • rušitev in nadomestitev s pridobljenim kul-turnovarstvenim soglasjem za odstranitev (31. člen ZVKD), • ohraniti je treba tlorisne in višinske gabarite, členitve fasade in portala, • dozidave in nadzidave niso dopustne, • oblikovanje strehe: dvokapnica s čopi, • stavbno pohištvo naj dosledno posnema starejše stavbno pohištvo (okna s prečkami); - gospodarsko poslopje: • ohraniti je potrebno gospodarsko poslopje, prezentirati pritličje izdelano v kamnu, • dozidave ni nadzidave niso dopustne, • ohraniti naklon in obliko strešine, • ohraniti leseno opažno čelo z detajli zračnikov, prav tako vhod z lesenim vratnim okvirjem; - lesena lopa: • prenova ali odstranitev, dopustna nadomestitev; - gospodarsko poslopje na dvoriščni strani z enokapno streho: • odstranitev ali prenova (rekonstrukcija) z ustreznejšo nižjo dvokapno streho. (3) Informacijske table: - napisi na fasadah niso dopustni, - izvesek je dopusten na fasadi v primeru spremembe namembnosti pritličja v poslovno dejavnost. (4) Senčila in nadstreški: - dopustna so dvokrilna polkna, - nadstreški na objektih niso dopustni. (5) Ureditev okolice objektov: - ograje v območju sadovnjaka niso dopustne, - na parcelni meji z Ljubljanico je dopustna za- saditev žive meje. (6) Na območju je pred vsakim posegom v tla potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. 58. člen Za Verd 19 - roj. hiša J. Petkovška (EŠD 808 - me-morialna dediščina) velja: (1) Namembnost: dopustna sprememba namembnosti v družbeni ali poslovni program oz. spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne in družbene dejavnosti. (2) Dopustni posegi in oblikovanje: - stanovanjski objekt: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin ter členitve fasade, • v pritličju primerno urediti vhod na mestu okna, odstraniti nadstrešek, • okna so dopustna v dvokrilni izvedbi s prečkami, • ohraniti lesen balkon ter gank na začelni strani objekta, • barva fasade na podlagi izvedene sondaže pristojnega zavoda. - pomožni objekt: • odstranitev pomožnega objekta (garaže, drvarnice) in novogradnja na grafično določenem mestu - prikaz na karti 5 Ureditvena situacija. Dopustni tlorisni gabarit je največ 11,80 m x 4,00 m. (3) Informacijske table: - napisi na fasadah niso dopustni, - izveski so dopustni v primeru spremembe namembnosti objektov. (4) Senčila in nadstreški: - dopustna so simetrična dvokrilna polkna, - nadstreški na objektih niso dopustni. (5) Ureditev okolice objekta - prostor pred glavnim vhodom v objekt: - tlakovanje v primeru ureditve odprte in s trgom povezane površine, - ograja z živo mejo ob celotni JZ meji s cesto (razen uvoza) v primeru, da se predprostor ne povezuje z javno površino/trgom. 59. člen Za Verd 20 - domačija (EŠD 11773 - stavbna dediščina) velja: (1) Namembnost: - dopustna je sprememba namembnosti pritličja stanovanjskega objekta v mirno poslovno dejavnost, - dopustna je sprememba namembnosti gospodarskega objekta v trgovsko, poslovno ali gostilniško dejavnost, družbeni program, stanovanja v mansardi. (2) Dopustni posegi in oblikovanje: - stanovanjski objekt: • dopustni so rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • dozidave in nadzidave niso dopustne, • ohraniti členitve fasade, pri čemer je potrebno ustrezno prezentirati slepa okna, ter ohranitev originalnega kamnitega portala z letnicami in inicialkami, • okenske odprtine je treba rekonstruirati v originalno velikost ter prezentirati - rekonstruirati okenske okvirje v ometu, • dopustna so dvokrilna okna s prečkami, ki so narejena po vzoru na originalno stavbno pohištvo; - gospodarsko poslopje: • dopustni sta rekonstrukcija in prenova, • ohraniti členitve fasade v ometu, ločni podstrešni venec, opečne zračnike, prezentirati del lesene strešne konstrukcije (lesene ročice) pod napuščem; - silosi: dopustna je prenova, rekonstrukcija, odstranitev; - kozolec: • rekonstrukcija in prenova, • ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, • zapiranje fasad kozolca ni dopustna; (3) Informacijske table: - napisi na fasadah niso dopustni, - izveski so dopustni v primeru spremembe namembnosti objektov. (4) Senčila in nadstreški: nadstreški na objektih niso dopustni. (5) Ureditev okolice objektov: - trto ob stanovanjskem objektu je potrebno ohraniti in jo vključiti kot zeleni element dvorišča, - zelenico pred gospodarskim poslopjem do cesto je potrebno urediti kot predvrt z obstoječo trto, - utrjene površine so dopustne v peščeni ali tlakovani izvedbi, - v zahodnem delu parcele je potrebno ohranjati značilno zasnovo sadovnjakov do obrežja Ljubljanice, - postavitev ograj ni dopustna, - dopustna je zasaditev žive meje na meji med zasebnim zemljiščem in Ljubljanico. (6) Na območju je pred vsakim posegom v tla potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. 60. člen Za Verd 153 (EŠD 11775 - stavbna dediščina) velja: (1) Namembnost: dopustna je sprememba namembnosti v družbeni ali poslovni program oz. spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne in družbene dejavnosti. (2) Dopustni posegi in oblikovanje: - dopustna je rekonstrukcija in prenova, - ohraniti tlorisne in višinske gabarite, obliko strehe in naklon strešin, - dozidava in nadzidava niso dopustne, - ponovna vzpostavitev - rekonstrukcija členitve fasade s profiliranim delilnim in zatrepnim zid-cem na originalnem mestu, - ponovna vzpostavitev - rekonstrukcija okenskih okvirjev v ometu (tudi pri slepih oknih), - ohraniti in rekonstruirati šivan rob v ometu v pritličju ter prvotnega arhitekturnega detajla v ometu okoli kamnitega portala (rustika), - ohraniti razporeditev okenskih odprtin in portala, - ohraniti originalni klasicistični kamnit portal s profilirano preklado in letnico, - rekonstrukcija vhoda z lesenimi vrati ali izvedba slepega vhoda, - oblikovna sanacija prizidka, ki je nadomestil gank pod širokim napuščem na severni strani. (3) Informacijske table: - napisi na fasadah niso dopustni, - izveski so dopustni v primeru spremembe namembnosti objektov. (4) Senčila in nadstreški: nadstreški na objektih niso dopustni. (5) Ureditev okolice objektov: zelenici na vzhodni in zahodni strani objekta je potrebno ohraniti in ograditi po zgledu kakovostnih kovinskih ograj predvrtov. 3.3.5 Pogoji za pomožne objekte 61. člen (skupni pogoji) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in razen priključka na javno pot ne smejo imeti samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. 62.člen (pomožni objekti za lastne potrebe) (1) Pomožne objekte za lastne potrebe je dopustno postavljati na funkcionalnih zemljiščih osnovnih objektov. (2) V primerih, ko posebni pogoji za posamezne objekte in posamezne lokacije ter posebni pogoji za oblikovanje objektov stavbne kulturne dediščine ne določajo drugače, so dopustne gradnje pomožnih objektov za lastne potrebe, in sicer: - nadstrešek: prostostoječ objekt, namenjen zaščiti osebnih motornih vozil in koles, z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 -45° in opečno kritino; - garaža kot prostostoječ pomožni objekt ni dopustna; - drvarnica: prostostoječ enoetažen pomožni objekt, namenjen hrambi trdega kuriva, s podolgovatim tlorisom in bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom, praviloma z dvo-kapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino, obod iz lesenih pokončnih letev; - lopa: prostostoječ enoetažen pomožni objekt, namenjen shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom, praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino, obod iz lesenih pokončnih letev; - uta oz. senčnica: enoetažna, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino, obod iz lesenih pokončnih letev. - pesjak: prostostoječ objekt, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino, obdan je z žično mrežo do višine najmanj 1,80 m; - bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, površine največ 30 m2 in globine do 1,50 m, merjeno od roba do dna. Bazen je dopusten na podlagi predhodne preveritve nemoteče vključitve v prostor in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine; - rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja, praviloma vkopani. Umeščen mora biti tako, da ni vidno izpostavljen; - zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m; - zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3, praviloma vkopani; - steklenjaki niso dopustni. (3) Čopi in strešne frčade na pomožnih objektih za lastne potrebe niso dopustni. (4) Objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oz. imajo skupne konstrukcijske elemente in/ali streho. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so pri oblikovanju pomožnih objektov za lastne potrebe možna odstopanja, ki jih potrdi ZVKDS. (5) Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti odmaknjeni: - 1,5 m od meje javne prometne površine. Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine; - 1,5 m od meje zemljišča namenjenega gradnji. Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda; - 1,5 m od osnovnih objektov. 63. člen (ograje) (1) Na zemljiščih namenske rabe SK je dopustno postavljati medsosedske ograje. Medsosedska ograja je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. (2) Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Medsosedsko ograjo je dopustno postaviti na parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda. (3) Ograja je lahko postavljena do meje javne prometne površine s soglasjem upravljavca prometne površine. Ograja ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti). (4) Ograje so dopustne do višine 120 cm v naslednjih oblikah: - kovinske ograje (kovinske palice ali mreža) na betonskem parapetnem zidcu višine do 20cm, - živa meja ali živa meja ob mrežni žičnati ograji. (6) Vstopna in uvozna vrata ograje se morajo odpirati na zasebno zemljišče in ne na javno površino ceste ali ulice. 64.člen (podporni zidovi) (1) Gradnja podpornega zidu je dopustna za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture. (2) Podporni zid je lahko kamnit ali betonski. Vidna stran betonskega podpornega zidu mora biti obložena s kamnom ali intenzivno ozelenje-na z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. 65.člen (pomožni kmetijski objekti) (1) V primerih, ko posebni pogoji za posamezne objekte in posamezne lokacije ter posebni pogoji za oblikovanje objektov stavbne kulturne dediščine ne določajo drugače, je dopustno postaviti pomožne kmetijske objekte v območjih namenske rabe SK. Pomožni kmetijski objekti se pod istimi pogoji lahko postavijo tudi na območju namenske rabe K1 in sicer v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnega zemljišča kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi. Izven 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, se na območju namenske rabe K1 lahko gradijo: čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak, vodni zbiralnik, betonsko korito, krmišče, molzišče, ograja za pašo živine ter poljska pot. Izven 30 m pasu je dopustna tudi rekonstrukcija ali nadomestitev kozolcev, senikov in skednjev na istih lokacijah oz. se objekt lahko prestavi v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskega zemljišča. (2) Pomožni kmetijski objekti so: - kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m2, če gre za dvojni kozolec (toplar) oz. z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec; - kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; - skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; - senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; - kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; - čebelnjak: montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; čebelnjaki na območju namenske rabe K1 morajo biti prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih; - silos: betonsko korito za konzerviranje krme tlorisne površine največ 150 m2, višina obodnega zidu največ 1,20 m. Objekt v obliki stolpa ni dopusten; - gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, dre-nirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke objekta je največ 1,20 m nad terenom; - zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, prostornine do 150 m3; - vodni zbiralnik: vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m3 in največja globina do 2 m, merjeno od terena oz. roba do dna; - betonsko korito: namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, prostornine do 20 m3; - ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m2, globina od terena oz. roba korita do dna pa do 2 m; - vrtina ali vodnjak: za namakanje kmetijskih zemljišč, globina do 30 m; - hlevski izpust: ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 180 m2; - krmišče: na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom; - molzišče: prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen molži na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom, konstrukcija pa v celoti iz lesa; - ograja za pašo živine: višina največ 1,5 m; - poljska pot: pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 3,5 m. Poljska pot je peščena oz. se utrdi le po kolesnicah. Utrjevanje z asfaltom, tlakovci ali odpadnim gradbenim materialom ni dopustno; - rastlinjaki niso dopustni. (3) Oblikovanje kozolca, lope, skednja, senika, kašče, čebelnjaka naj sledi kakovostnim značilnostim tradicionalnih vzorcev: - skeletna lesena konstrukcija, - polnilo: lesene deske ali plohi, - naklon strehe: 35 - 450, - kritina: bobrovec. (4) Pri vodnem zajetju, vrtini oz. vodnjaku, mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč. 66.člen (objekti za oglaševanje) (1) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na zemljiščih objektov, v katerih se izvaja oglaševa-na dejavnost. Oglaševanje je dopustno s prosto-stoječimi informacijskimi tablami višine največ 160 cm, širine največ 80 cm. Napisi ali oglasne table na fasadah objektov niso dopustni. (2) Oglas v obliki izveska na fasadi je dopusten le v primerih pritličij z dejavnostmi. Spodnji rob izveska mora biti najmanj 2,80 m nad utrjeno peš površino. Izvesek sme segati do 1,0 m od ravnine fasade. Postavitev oglasa v kakršnikoli obliki nad sleme objekta ni dopustna. (3) Oglaševanje drugih vsebin je dopustno samo na oglasnih panojih ali drugih sorodnih objektih za oglaševanje na površinah javnega dobra, s katerimi upravlja pooblaščeni upravljavec za oglaševanje. (4) Oblikovanje oglasnih panojev in drugih sorodnih objektov za oglaševanje je določeno s Katalogom urbane opreme Občine Vrhnika, ki je priloga OPPN. (5) Oglasni panoji za jumbo plakate niso dopustni. 67.člen (vzdrževalna dela) (1) Vzdrževalna dela na objektih: - fotovoltaika in sorodne energetske naprave niso dopustne na uličnih in drugih vizualno izpostavljenih strešinah, namestitev nad koto slemena ni dopustna, - klimatske naprave, inštalacijske omarice in vidne inštalacije niso dopustne na uličnih in drugih vizualno izpostavljenih fasadah. (2) Vzdrževalna dela na objektih stavbne kulturne dediščine: - fotovoltaika in sorodne energetske naprave niso dopustne, - klimatske naprave, inštalacijske omarice in vidne inštalacije niso dopustne na uličnih in drugih vizualno izpostavljenih fasadah. (3) Pri zunanjih ureditvah objektov se za urejanje dvorišč priporoča tlakovce ali utrjene peščene površine. 68.člen (urbana oprema) (1) Oblikovanje urbane opreme je določeno s Katalogom urbane opreme Občine Vrhnika, ki je priloga OPPN. (2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati gibanja pešcev. Postavitev urbane opreme je dopustna izven najmanjših potrebnih površin za zagotavljanje varnega peš prometa, postavitev urbane opreme na ožinah ni dopustna. Lokacije urbane opreme so določene na karti 6.1 Prometna situacija. Ob detajlnem urejanju so dopustna tudi odstopanja od grafično določene razporeditve urbane opreme. 3.3.6 Pogoji za urejanje zelenih površin 69. člen (1) Načrtovane ureditve zelenih in javno dostopnih površin so razvidne iz grafičnih prikazov na karti 6.1 Prometna situacija. (2) Za vse ureditve zelenih površin so dopustna odstopanja od rešitev v grafičnem prikazu na podlagi predhodne uskladitve rešitve s pristojnim organom za varstvo kulturne dediščine. Was Občina Vrhnika 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70. člen (Kotnik - Lenarčičev park) (1) V območju parka se ohranjajo obstoječa drevesa, zidovi in deli poti. (2) Dopustne so ureditve poti, rekonstrukcije zidov, stopnic in ploščadi. Nove ureditve lahko tudi odstopajo od grafično določenih ureditev na podlagi ugotovljenega prvotnega stanja teh ureditev, prilagoditve obstoječi vegetaciji ali oblikovanosti terena. (3) V parku je dopustno postavljati samo informacijske table, ki razlagajo pomen kulturne dediščine in varovane narave. Druge table niso dovoljene. (4) Dopustne so izvedbe ureditev: - novogradnja kapelice v JV vogalu parka z arhitekturnim oblikovanjem po zgledu nekdanje kapelice; - v parku se na primerno arhitekturno oblikovanem podstavku razstavi replika 5000 letne najdbe kolesa. Lega lahko odstopa od grafično določene lege v karti 6.1 Prometna situacija. 71. člen (zeleni pas) (1) Zeleni pas, ki ločuje gospodarsko cono od bivanjskega dela naselja se zasadi z visoko drev-nino in grmovnicami. (2) Dopustna je ureditev javne poti za peš in kolesarski promet, širine od 2 do 3 m. (3) Ob poti je dopustna postavitev urbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.) in posameznih otroških igral. (4) Možna je postavitev panojev za razstavljanje slikarskih, fotografskih ipd. del ali za podajanje drugih informacij o kulturnih in naravnih znamenitostih Verda in okolice. 4. NAČRT PARCELACIJE 72. člen (1) Na grafičnem prikazu na karti 05 Ureditvena situacija so določene gradbene meje in za novo načrtovane objekte parcele namenjene gradnji. (2) Na karti 8 Načrt parcelacije so grafično določene potrebne parcelacije. (3) Najmanjša velikost parcele namenjene gradnji stanovanjskega objekta je 400 m2, razen grafično določenih. 5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 73. člen (1) V območju OPPN je obstoječa in načrtovana gospodarska javna infrastruktura: prometno omrežje in prometne površine, oskrba s pitno vodo, odvod odpadnih vod, odvod meteornih vod, oskrba z električno energijo, javna razsvetljava, plinovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in CATV omrežje, odstranjevanje odpadkov. (2) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro je razvidna iz grafičnih prikazov na karti 06 Načrt prometne ureditve in karti 07 Načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve. (3) Premiki tras in izvedba komunalnih naprav in prometnih ureditev glede na grafično prikazane trase so dopustni v primeru prilagajanja stanju na terenu, izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno--tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstve-nega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. (4) Priključevanje na posamezno omrežje se izvede na podlagi pogojev pristojnega upravljavca omrežja. (5) Za vse posege v varstvene pasove omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture je treba pridobiti pogoje in soglasje upravljavca posameznega omrežja. 74. člen (javne ceste) (1) OPPN določa prometno ureditev s površinami za ceste, peš poti in druge javno dostopne površine na karti 6.1 Prometna situacija ter karti 6.2 Prometna situacija - ulični profili. (2) Po izgradnji južne povezovalne ceste in prekategorizaciji regionalne ceste Vrhnika - Borovnica skozi naselje Verd v lokalno cesto se promet skozi Verd uredi po načelih umirjanja prometa: - ureditev križišča pri h. št. 9, - površine za pešce se razširijo, uredi se kolesarska steza, širina vozišča se zmanjša. (3) Ureditev križišč pri h.št. 9 in h.št. 19 ter odseka ceste med navedenima križiščema se lahko izvede z večjo stopnjo umirjanja prometa, peš površine se lahko razširijo, omogoči se kolesarski promet. Vozišče in peš površine se lahko uredijo v enem nivoju. (4) Za občinske javne ceste je varovalni pas določen z občinskimi predpisi s področja javnih cest. Posegi v varovalnem pasu cest so dopustni pod pogoji upravljavca ceste. (5) Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. (6) Tlakovanje peš površin naj bo izvedeno z nedrsečimi materiali. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. 75. člen (priključki na javne ceste) (1) Vse cestne priključke je treba graditi v skladu z upoštevanjem predpisov s področja projektiranja, gradnje in vzdrževanja javnih cest. (2) Priključki na lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost. (3) V območju priključevanja na javno cesto je treba zagotoviti pregledno polje, ki ga definira hitrost na glavni prometni smeri in vzdolžni naklon glavne prometne smeri. 76. člen (parkirišča) (1) Parkirna mesta je treba zagotoviti za stanovanjske objekte: 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto na zemljišču namenjenemu gradnji. (2) Za izračun potrebnega števila parkirnih mest za dejavnosti veljajo pogoji OPN Občine Vrhnika. 77. člen (vodovod) Obstoječe vodovodno omrežje se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje skladno s potrebami za vo-dooskrbo posameznih parcel ali območij (ulic). 78. člen (kanalizacija) (1) Vse objekte, ki so ali bodo priključeni na vodovod, je treba priključiti tudi na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode. (2) Kanalizacijsko omrežje je potrebno načrtovati in izvajati v ločenem sistemu. (3) Do sistema javne kanalizacije mora biti omogočen in zagotovljen neoviran dostop s komunalnim vozilom za vzdrževanje in čiščenje kanalizacije. (4) Nad kanalom niso dopustne gradnje objektov, dodatno nasipavanje ali odvoz materiala, gradnje ograj, podpornih zidov in drugih komunalnih vodov. 79. člen (odvajanje meteornih vod) (1) Meteorne vode iz javnih površin se odvaja z javno meteorno kanalizacijo. Meteorne vode s prometnih površin je treba odvajati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj. (2) Meteorne vode se zadržuje in ponika na funkcionalnem zemljišču objekta oz. na posamezni parceli namenjeni gradnji. (3) Če zadrževanja in ponikanja meteornih vod na parceli namenjeni gradnji ni možno zagotoviti, je dopustno meteorne vode iz take parcele odvajati v javno meteorno kanalizacijo. Neposredno priključitev na javno meteorno kanalizacijo presodi in odobri upravljavec meteorne kanalizacije. (4) Za učinkovitejše zadrževanje meteornih vod na parcelah namenjenih gradnji objektov se priporoča izvedba utrjenih dvorišč, peš poti in drugih utrjenih površin z zagotovitvijo pronicanja vode v zemljino. 80. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) OPPN določa trase elektroenergetskega omrežja in naprav za oskrbo poselitvenega območja in javno razsvetljavo. (2) Oskrba z električno energijo je načrtovana iz transformatorskih postaj TP Verd vas in TP Podgora. Predvidena je tudi TP Verd avtocesta. (3) Elektroenergetske vode je treba izvesti v kabelski izvedbi, obstoječe prostozračne elektro-vode je treba kablirati. Kabliranje se izvede ob izboljšavi obstoječega omrežja po posameznih odsekih. (4) Priklop načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se izvede glede na priključne moči preko novih NN priključkov iz obstoječega NN omrežja oz. preko novih NN vodov iz obstoječih transformatorskih postaj. Postavitev priključno merilnih omaric (PMO), ki lahko po potrebi omogočajo vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane objekte, je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu. (5) Vsi novi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oz. bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (6) Po trasi priključnega NN zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm. 81. člen (javna razsvetljava) (1) Javna razsvetljava se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje skladno s potrebami za razsvetljavo posameznih območij (ulic). (2) Svetilke javne razsvetljave se postavljajo na fasade objektov ali samostojno na kandelabrske svetilke. 82. člen (plinovodno omrežje) (1) Območje je dopustno opremiti s plinovodnim omrežjem. (2) Vse nove objekte je treba načrtovati in graditi tako, da bo po izgradnji plinovodnega omrežja možna priključitev na to omrežje. (3) Po izgradnji plinovodnega omrežja je treba odstraniti vse posamične plinske rezervoarje in objekte priključiti na plinovodno omrežje. 83. člen (telekomunikacije in CATV omrežje) (1) V območju je obstoječe telefonsko in komunikacijsko omrežje, ki se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje. (2) Priklop načrtovanih objektov na telekomunikacijsko omrežje je potrebno izvesti v kabelski kanalizaciji. 84. člen (odstranjevanje odpadkov) (1) Zabojnik za odpadke mora biti na parceli namenjeni gradnji na prostoru, ki ni vidno izpostavljen. (2) Obstoječi ekološki otoki so v neposredni bližini območja OPPN. V območju OPPN je načrtovan ekološki otok v območju Kotnik -Lenarčičeve domačije. (3) Dopustno je kompostiranje bioloških odpadkov na funkcionalnih površinah objektov. 6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 85. člen (rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine) (1) OPPN je namenjen prenovi in ohranjanju naselbinske in druge kulturne dediščine. (2) V območju OPPN so naslednje enote kulturne dediščine: - EŠD: 11814, Verd - Vaško jedro, dediščina, naselbinska dediščina, - EŠD: 10531, Verd - Arheološko najdišče Verd, arheološko najdišče, arheološka dediščina, - EŠD: 11420, Podpeč - Arheološko najdišče Ljubljanica, spomenik, - EŠD: 11774, Verd- Domačija Verd 7, dediščina, stavbna dediščina, - EŠD: 11771, Verd Domačija Verd 13, dediščina, stavbna dediščina, - EŠD: 9816, Verd - Miklčeva kašča, spomenik, - EŠD: 11772, Verd - Domačija Verd 17, dediščina, stavbna dediščina, - EŠD: 11813, Verd - Domačija Verd 18, dediščina, stavbna dediščina, - EŠD: 11773, Verd - Domačija Verd 20, dediščina, stavbna dediščina, - EŠD: 11775, Verd - Hiša Verd 173, dediščina, stavbna dediščina, - EŠD: 23307, Verd - Park, dediščina, vrtnoarhi-tekturna dediščina, - EŠD: 11749, Verd - Spomenik padlim v NOB, dediščina, memorialna dediščina, - EŠD: 808, Verd - Rojstna hiša J. Petkovška, dediščina, memorialna dediščina, - EŠD: 11751, Verd - Spominska plošča J. Petkov-šku, dediščina, memorialna dediščina. (3) Za kulturni spomenik Podpeč - Arheološko najdišče Ljubljanica velja režim, določen z Odlokom o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 115/03, 103/05 in 16/08 - ZVKD-1). (4) Za kulturni spomenik Verd - Miklčeva kašča velja režim, določen z Odločbo o kulturnem spomeniku (odločba, št. 1241/75). (5) Za registrirano kulturno dediščino navedeno v drugem odstavku tega člena velja varstveni režim, določen v OPN. (6) Pri označevanju kulturnih spomenikov velja Pravilnik o označevanju kulturnih spomenikov (Ur. l. RS, št. 57/11) skupaj s Priročnikom za označevanje kulturnih spomenikov. (7) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. (8) Za vsak poseg v območju OPPN je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturn-ovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. 86. člen (arheološka najdišča) (1) Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč: - če ni možno najti drugih rešitev ali - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. Za posege v Arheološko najdišče Verd mora investitor pridobiti tudi kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturne dediščine, ki ga izda minister, pristojen za področje kulturne dediščine. Obseg in faznost predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Stroške predhodne arheološke raziskave nosi investitor, če predpisi o varstvu kulturne dediščine ne določajo drugače. (2) Stroške zavarovalne arheološke raziskave, dokumentiranja arheoloških najdb in nujne zaščite najdb nosi investitor, če predpisi o varstvu kulturne dediščine ne določajo drugače. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, naravnih virov in OHRANJANJE NARAVE 87. člen (varstvo tal) (1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje. (2) Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je treba urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo. (3) Na odkopnih površinah je treba po zaključenih delih izvesti proti erozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod in podobno. 88. člen (varstvo voda in vodnih virov) (1) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. (2) Vse obstoječe vodne vire je treba ohraniti, varovati pred onesnaževanjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost. (3) Odlaganje izkopnega ali odpadnega gradbenega materiala v vodotoke ni dopustno. 89. člen (varstvo pred hrupom) (1) Dopustni so posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora. (2) OPPN povzema z OPN določene stopnje varstva pred hrupom: - na območju stavbnih zemljišč se določa III. stopnja varstva pred hrupom, - na območju PC se določa IV. stopnja varstva pred hrupom. 90. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju OPPN so naslednje naravne vrednote in varovana območja ohranjanja narave: - zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko barje in naravni spomenik Ljubljanica (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Ur. l. RS, št. 112/08), - zavarovano območje naravni spomenik -Površine z dendrološko pomembnimi drevesi v parku v Verdu z novozasajeno lipo - Tilia platy-phyllos (Odlok o razglasitvi dreves za dendrolo-ške naravne spomenike (Naš časopis, št. 400/12), - naravni vrednoti Ljubljanica - ident. št. 167 in Verd - drevesa v parku - ident. št. 7594 (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 13/15); - posebno varstveno območje Ljubljansko barje - ident.št. SI3000271 (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Ur. l. RS, 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13-popr., 39/13-odl.US, 3/14, 21/16). (2) Ohranjanje naravnih vrednot in varovanih območij ohranjanja narave se izvaja na podlagi predpisov za ohranjanje narave. (3) Pri načrtovanju in urejanju Kotnik - Lenar-čičevega parka naj se upoštevajo še naravovarstvene smernice za varstvo dreves: - v JZ delu parka naj se ne posega v rastišče ginka, ki je najvrednejše drevo v parku; - pri morebitnem izkopavanju v območju koreninskih sistemov dreves v parku naj se izvaja ročni ali drug manj destruktiven izkop; - v primeru razkritja korenin pri izvajanju del, naj se z njimi pazljivo ravna, korenine med posegom in po njem ne smejo ostati odkrite. Treba jih je zaščititi pred izsušitvijo in mrazom ter jih čim prej spet zakriti.- morebitne poškodbe korenin je treba čim prej strokovno oskrbeti. Poškodovane korenine se zaščiti pred izsušitvijo z navlaženo juto, filcem ali žakljevino. Paziti je treba, da ne pridejo v stik s cementnim mlekom ali drugim koreninam škodljivim sredstvom; - na območju rastišč dreves (t.j. pravokotna projekcija krošnje +1 m) naj se ne izvaja tlakovanj. (4) Za vse posege na območju naravnih vrednot in varovanih območjih ohranjanja narave je treba pridobiti naravovarstveno soglasje. 8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM 91. člen (1) S posegi v prostor je treba preprečevati tiste, ki bi lahko bistveno spremenili funkcioniranje v prostoru v primerih elementarnih nesreč (poplav, plazov, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja. (2) Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevani prostorski in gradbeno tehnični ukrepi, s katerimi bodo zagotovljeni: - pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objekta (ustrezna kapaciteta poti umika, ustrezna razporeditev poti umika, ustrezno število poti umika, ustrezne dostope do poti umika); - potrebni odmiki med objekti, ki upoštevajo smernice in na osnovi teh postavljene ustrezne požarne ločitve objektov s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru; - zadostna oskrba z vodo, ki upošteva ognje odpornost konstrukcije objekta in gorljivih materialov v objektu in predvideno prostornino objekta oziroma največjega požarnega sektorja (požarna voda mora biti zagotovljena ali iz vodovodnega omrežja ali z drugimi tehničnim rešitvami; požarna voda mora biti zagotovljena pred tehničnim pregledom objektov). (3) Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevana požarna tveganja: - povečana možnost uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov mora biti zajeta in se omejuje na določene posamezne prostore, kateri morajo imeti definirane gradbene in tehnološke ukrepe; - intervencijski dostopi morajo imeti nosilnost poti minimalno 10 ton osnega pritiska, minimalna širina poti 3,5 m, svetla višina poti minimalno 3,5 m na katerikoli točki, odmik od objektov je minimalno 3 m in maksimalno 9 m z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi nakloni; - postavitvene površine (za nosilnost osnega pritiska 10 ton) in z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi nakloni zajemajo minimalno širino 3,5 m, na strani od objektov pa je ob postavitve-ni površini pas proste površine širine 2 m potreben za manipulacijo gasilske lestve; postavitvene površine za požarna intervencijska vozila so dopustna na vseh javnih površinah; - s površinami za umik ljudi, predvidenimi na zunanjih dvoriščnih in parkirnih površinah. (4) Za intervencijski promet in intervencijske dostope do objektov se namenjajo obstoječe in načrtovane prometne površine. Intervencijski dostop do Ljubljanice je po poti med objektoma s h.št. 8 in 12. (5) V delu območja so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov in sicer je treba za vsako novogradnjo visoko nad 18 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. 92. člen (poplavna območja) (1) Območje ob Ljubljanici je ogroženo s poplavami in ima določene razrede poplavne nevarnosti. (2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag: Poplavna študija za območje občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013). (3) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah in pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. (4) V območju majhne poplavne nevarnosti je gradnja dopustna z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja. (5) V območju srednje poplavne nevarnosti je gradnja objektov dopustna na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti in kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v prostor ni bistven. 93. člen (varstvo pred potresi) Objekti morajo biti protipotresno projektirani in grajeni, upoštevajoč projektni pospešek 0,225. 9. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV 94. člen (1) Gradnja in drugi posegi v prostor se lahko izvajajo neodvisno en od drugega. (2) Ureditve javnih površin in GJI se lahko izvajajo v več etapah, katerih zaokroženost se določi na podlagi funkcionalnih zahtev, fizičnih razmer za izvedljivost posamezne etape in razpoložljivih sredstev. (3) Ureditve javne GJI naj vsebujejo tudi izvedbo komunalnih in energetskih priključkov za objekte ob ulici ali javni površini, priključki se izvedejo do parcelne meje, tako da se objekti kasneje lahko priključijo brez poseganja v javno površino. Ureditve komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvajajo pred ali sočasno z izgradnjo posamičnih objektov. 10. KONČNE DOLOČBE 95. člen OPPN Verd je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, oddelku, pristojnem za prostor. 96. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 97. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Našem časopisu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-15/2015 (5-08) Datum: 14. 12. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. NflS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S OBČINA BOROVNICA Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ob koncu decembra, ko je leto še posebej radodarno s prazničnimi dnevi, obujamo spomine in zremo v nov čas z upanjem, da nam bo natrosil obilo veselja, dobrin, sreče, miru, zdravja, novih priložnosti. Mnogokrat pa je največja sreča ravno tisto, kar se ne da prešteti. Toplina, prijaznost, pozornost sočloveka ... Bodimo hvaležni za vse, kar nam je dano. Želim vam lepe praznične dni, miren Božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, novo leto pa naj vam uresniči čim več želja, obdari naj vas s srečo in vrednotami, ki bogatijo naša življenja. Bojan Čebela, župan \ t; A n K BOŽIČNO - NOVOLETNI 1 r~ r J f _ — t T Sreda, 20. december 2017, ob 20. uri v dvorani OŠ Borovnica Simfonični orkester */* Big band Glasbene šole Vrhmka J ^ Dirigentka: Nastja Cajhen Rode / ^ - Vabljeni! Denar kot darilo Večina Slovencev si, kot kažejo ankete, ob decembrskih obdarovanjih za darilo želi denar ali darilni bon. Tako ne preseneča, da se med pentljami in pisanim ovojnim papirjem vse pogosteje znajdejo kuverte z gotovino. In če tudi vi razmišljate, da bi podarili denar, s katerim si bo obdarovanec lahko izpolnil željo, vam je na voljo NLB Predplačniška kartica Mastercard. Z njo lahko plačujete na prodajnih mestih ali na spletu. Obdarovanje je staro kot človeštvo samo in med ljudmi že stoletja tke prav posebne vezi. Obred osreči oba, tako tistega, ki darilo daje, kot onega, ki ga prejema. Darilo pa ni le tak ali drugačen izdelek, ampak vse pogosteje tudi denar. Je to povsem nedomiselno? Preveč neosebno? S premalo vloženega truda? »V krogu moje družine in prijateljev je obdarovanje pri- čakovano. Darila podarjamo, prejemamo in vračamo. Tako se povežemo v krog, ki okrepi naše odnose. Ko bližnjim podarim denar kot darilo, vem, da bo to osebno. Obdarjenec si tako lahko kupi nekaj, kar si res želi. Ob tem pa ne pozabim, da je denar kot darilo le sredstvo, ki tlakuje pot k cilju.« o obdarovanju pove Maja Krajnc, vodja poslovalnice Borovnica. Kartica kot darilo NLB Predplačniška kartica Mastercard je darilo, s katerim si obdarjenec lahko privošči, kar si sam najbolj želi. Brez identifikacije imetnika pa je primerna za osebna ali skupinska darila, ki ne presegajo vrednosti 250 evrov. Omogoča brezstično plačevanje na terminalih POS z znakom »)} • , lahko pa se odločite tudi za komplet predplačniške kartice z NFC nalepko, ki jo preprosto nalepite na mobilni telefon ali kateri drug predmet, ki ga imate vedno ob sebi. NLB Predplačniško kartico Mastercard lahko pridobite vsi, tudi komitenti drugih bank, saj kartica ni vezana na imetništvo osebnega (bančnega) računa. Vabimo vas, da nas obiščete v NLB Poslovalnici Borovnica na Gradišnikovi ulici 2, kjer bomo NLB Predplačniško kartico Mastercard v nekaj trenutkih aktivirali, da bo takoj pripravljena za uporabo. Več informacij: www.nlb.si/predplacniska-kartica OGLASNO SPOROČILO Q NLB N OS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dnevi podjetne Borovnice 2017 Podjetniške zgodbe Celovita prometna strategija Občine Borovnica Vizija trajne mobilnosti Borovnica 2030 Občina Borovnica je tako po cestah kot predvsem železnici dobro dostopna in ima razvito visoko kulturo sobivanja ter medsebojnega upoštevanja različnih udeležencev v prometu. To ob temeljito posodobljenih cestah in železnici ter pametno oblikovanem in s pametnimi tehnologijami opremljenem prometnem prostoru vsem omogoča varne poti v službo, šolo ter po različnih opravkih v službenem in prostem času. Obenem zagotavlja pestro izbiro kombinacij potovalnih načinov, zmanjšanje obremenitev s hrupom, izpusti onesnaževal zraka in to-plogrednimi plini ter podpira razvoj turizma in novih oblik podjetništva. Varnost: visoka raven medsebojnega upoštevanja in spoštovanja udeležencev v prometu, bolj varna prometne infrastrukture ter inteligentne rešitve za spremljanje prometa in prilagajanje prometnih režimov. Dobra dostopnost: hiter in za vse neoviran dostop do uradov, gostinskih in trgovskih lokalov ter turističnih točk v občini kot tudi glavnih regionalnih prometnih vozlišč ter Vrhnike in Ljubljane. Kombinirana in aktivna mobilnost: večina krajših razdalj se opravi peš, s kolesom ali fleksibilnimi oblikami javnega prevoza, večina poti na delo ali izobraževanje pa s kombinacijami aktivne mobilnosti ter hitrega in udobnega javnega potniškega prometa. Inovativnost: visok delež vozil z alternativnimi pogoni in nizkimi oz. ničelnimi izpusti, inovativni, fleksibilni in inteligentni prometni režimi, velik delež sopotništva in souporabe vozil ter fleksibilni javni prevoz v občini na osnovi prevozov na klic in samovo-zečih vozil. Strpnost, medgeneracij-ska povezanost in zadovoljstvo: pozornost in upoštevanje šibkejših udeležencev v prometu, visok delež kolesarjenja in pešačenja otrok v šolo v spremstvu starejših, javni prostori kot priložnosti za nova druženja, prometna infrastruktura tudi v funkciji rekreacije in doživljanja narave. OU • • za soočanje z izzivi Občina Borovnica je že začela z bolj celovito podporo razvoju podjetništva, zlasti na tistih področjih, kjer lahko to prispeva tudi k doseganju strateških razvojnih ciljev: povečanju samooskrbe s hrano in energijo, zaposlovanju žensk na podeželju in mladih, izboljšanju okolja in razvoju turističnih zmogljivosti. Na pobudo župana je prišlo do vzpostavitve in opreme lokalne tržnice ter delne oskrbe OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica z lokalno pridelano zelenjavo. Možnosti za izboljšanje ponudbe in povečanje dobave pa so še velike. Oktobra je občinski svet potrdil pravilnik, na osnovi katerega bodo spomladi 2018 razpisana sredstva v podporo razvoju podjetništva, ki jih bodo zagotovili v občinskem proračunu in proračunu Obrtne območno-podjetniške zbornice Vrhnika. Občinski svet bo predvidoma na svoji zadnji letošnji seji potrdil Razvojno strategijo Občine Borovnica 2017-2027+. S tem bo občina prvič v zgodovini prišla do osnovnega strateškega razvojnega dokumenta. Ta sam po sebi sicer zaradi stalnih sprememb v širšem okolju tudi na področju podjetništva ne more dati akcijskih usmeritev. Se je pa z oblikovanjem strategije prvič zgodil tudi proces oblikovanja skupnih interesov z uporabo sodobnih oblik in načinov vodenja skupinskih procesov. Čeprav so te oblike in načini drugje večinoma že dobro znani in pomembni tudi za oblikovanje podjetn(išk)ih razvojnih koalicij, pa se v občini Borovnica šele uveljavljajo. Za uspešen razvoj podjetništva pa so poleg denarnih potrebne tudi druge spodbude, npr. podjetniške zgodbe, ki lahko v lokalnem okolju spodbudijo razvoj. Od 21. do 30. novembra so s tem namenom v občini v sodelovanju z OOZ Vrhnika in JZ Cene Štupar potekali Dnevi podjetne Borovnice 2017. Na petih tematskih večerih so podjetniki in podjetnice iz lokalnega in širšega okolja predstavili svoje zgodbe. Župan Bojan Čebela: tudi na področju podjetništva je naša prihodnost sodelovanje! V uvodu je podjetnike na vseh dogodkih pozdravil in nagovoril župan Bojan Čebela, tudi sam uspešen podjetnik z dolgoletno kariero. Opozoril je, da se v nasprotju z medijsko podobo podjetnikov kot bodisi junakov bodisi tajkunov, ki pred sabo sami rušijo vse ovire in brezobzirno teptajo vse tekmece, dolgoročno uspešne podjetniške zgodbe zgodijo le ob sodelovanju in podpori širšega okolja. Čeprav je treba poslovne skrivnosti dobro varovati, pa to ne velja za podjetniške ideje, ki se lahko oplemenitijo in razvijejo v uspešne zgodbe le, če k temu prispevajo tudi drugi. Temu so bili namenjeni tudi Dnevi podjetne Borovnice 2017, ki jim bodo na podlagi tega, kar se bomo iz njih naučili, sledili tudi izboljšani Dnevi podjetne Borovnice 2018. Podjetništvo - svoboda, ki obvezuje! Največ zanimanja je bilo za zaključno predavanje uspešnega borovniškega podjetnika Edvarda Bešlagiča, ki je na kratko predstavil svojo dolgo -letno podjetniško kariero, ki se je začela ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ter svoje poglede na podjetništvo kot svobodo, ki obvezuje k odgovornosti tako do podjetja in v njem zaposlenih kot tudi okolja, v katerem deluje. Poslušalce je predvsem zanimalo, zakaj je skupaj z največjim pridelovalcem oregonskih borovnic v občini Tonetom Palčičem ustanovil neprofitni Inštitut za borovnice in jagodičevje Blue&Berry. Izvedeli so, da gre za izziv, kako povezati razvoj kraja in občine z izzivi in priložnostmi, ki jih nudijo pridelava, predelava in trženje gojenih borovnic kot super-sadeža, po katerem je vse večje povpraševanje, ki pa ga trgovci pretežno pokrivajo z uvozom, celo iz tako oddaljenih dežel, kot sta Čile in Južna Afrika. Povečanje pridelave borovnic na Barju ob soočanju s hudimi omejitvami, ki jih predstavljajo naravovarstveni režimi Krajinskega parka Ljubljansko barje, je le eden izmed izzivov. Prav tako velik je sodelovanje med ponudniki, razvoj skupne blagovne znamke ter skupen nastop pri trženju, kjer so se dosedanji poskusi izjalovili. Nujna pa bosta tudi sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi institucijami ter interdisciplinaren in večdeležniški pristop do izziva. Borovničarstvo kot osnova socialo-podjetniške razvojne platforme? O izzivih in priložnostih, ki jih prinaša tradicija gojenja borovnic v občini, je tekla beseda tudi na prvem izmed petih podjetniških srečanj. Ena od pionirk zelenega in socialnega podjetništva v Sloveniji, podjetnica in socialna podjetnica Lenka Puh iz socialnega podjetja Etri skupnosti je o tem govorila z vidika socialnega podjetništva. Zadružno združevanje ne samo pridelovalcev, ampak tudi gostincev, sobodajalcev ter nadobudnih mladih strokovnjakov s področij nutri-cionistike, turizma in trženja bi lahko na osnovi tradicije pridelave borovnic ustvarilo zanimive zgodbe, ki jim bi bilo na vsakem koraku mogoče dodati dodano vrednost, ta pa bi se re-investirala v krepitev dejavnosti in storitev. Pri tem bi bili pri odločanju zadružniki ne glede na investicijske vložke enakopravni. To pa zahteva veliko stopnjo zaupanja in čvrsto oblikovano skupno vizijo. Svoje in družinske izkušnje s pridelavo in prodajo borovnic je predstavila mlada podjetnica Anja Pirc, svojo uspešno kariero svetovalke na področju zdrave prehrane in priprave živil pa Anja Pristavec. » NOS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S » Lesna biomasa -več kot le poceni kurivo iz gozda Da pri povečani samooskrbi kot strateški usmeritvi ne gre le za hrano, temveč tudi energijo, in nam predelava lesne biomase v polena ter predvsem sekance in zlasti pelete, prav tako pa tudi prodaja in vzdrževanje kurilnih naprav, skupaj s projektiranjem ogrevalnih sistemov ter prodajo toplote iz večjih in manjših sistemov daljinskega ogrevanja zagotavljajo številne in med seboj dopolnjujoče podjetniške priložnosti, je maloštevilnim udeležencem na zanimiv in prepričljiv način predstavil Sašo Čre-šnik iz podjetja Biomasa, enega najuspešnejših podjetij na tem področju. Posebej je poudaril t. i. mikro-sistem daljinskega ogrevanja, pri katerem malo večji kotel v enem izmed gospodinjstev ogreva še od 5 do 10 sosednjih objektov. Opozoril je še na povečane subvencije Ekosklada za nakup sodobnih kotlov in peči na lesno biomaso ter dejstvo, da v starih kotlin na lesno biomaso tako kot v kotlih na kombinirana goriva ni mogoče zagotoviti več kot 60 % izkoristka goriva in čistega izgorevanja, medtem ko v sodobnih kotlih, prilagojenih vrsti lesne biomase, ki v njih izgoreva, lahko dosežemo več kot 90-odstotne izkoristke in zagotovimo izpuhe, ki zadovoljujejo najstrožje okoljske standarde. Z zamenjavo in odkupom parcel na območju LIKO je Občina Borovnica prišla v položaj, ko bo lahko zagotovila ustrezno lokacijo za kotlovnico na sistem daljinskega ogrevanja na lesno bi-omaso v Borovnici, in k izvršitvi koncesijske pogodbe pozvala koncesionar-ja. Na pogorišču tajkunsko propadlih naslednikov lesnega kombinata LIKO sicer uspešno deluje podjetje LASK, ki išče partnerje za dobavo sekancev, potrebnih za ogrevanje v industrijskih procesih. Prav tako je zainteresirano za sodelovanje pri prodaji in trženju sekancev. Prednosti in slabosti družinske tradicije pri podjetniških začetkih Da podjetniški začetki zahtevajo veliko truda, pripravljenosti na učenje in tudi dobre volje ter sproščenega, a ustreznega komuniciranja, navsezadnje pa tudi veščine pogajanja je na predavanju, namenjenem predvsem tistim, ki so šele vstopili, šele vstopajo ali razmišljajo o tem, da bi vstopili v svet podjetništva, na zelo simpatičen način predstavila Eva Štraser, vodja proizvodnje linije Green Line in pro-kuristka v podjetju Bokri. Predstavila je zanimivo zgodbo o boju za preživetje družinskega podjetja, ki se prvenstveno ukvarja s proizvodnjo plastike za avtomobilsko industrijo v času gospodarske krize. Tudi sama je bila prisiljena delati v proizvodnji in je spoznala vse faze procesa, prav tako pa je spoznala, da se v času krize ne smeš oklepati tradicije in iskati možnosti za preživetje le v zniževanju stroškov, temveč se moraš usmeriti v inovacije in tisto, kar pričakujejo bolj zahtevni potrošniki. Brez slabe vesti, ker prihaja iz proizvodnje okolju neprijazne plastike, in brez poglobljenega znanja kemije je, prepričana, da morajo prav »plastičarji« najti pravi odgovor in začeti proizvajati razgradljivo bio-pla-stiko, postavila na noge proizvodnjo lončkov iz bio-plastike. Vendar ji to ne bi uspelo, če ne bi kot turistična vodička razvila potrebnih sposobnosti za komuniciranje in pogajanje. Zdaj že sodeluje s podjetjem Semenarna Ljubljana, ki kupcem ponuja sadike z bio-kompostom v bio-vrečkah za sajenje v bio-loncih. Za vse to je veliko zanimanje tudi na zahtevnih trgih EU, Eva pa že dela na tem, da bo v kratkem trgu ponudila lonček, ki se bo razgradil v treh mesecih. Tako vrtičkarjem ne bo treba več skrbeti, kam z nadležno plastiko po tem, ko sadike iz lončkov presadijo v zemljo. Za njene lončke namreč velja: »zemlja si in v zemljo se povrneš«. Sobodajalstvo v času interneta Precejšnjega zanimanja so bile deležne tri različne podjetniške zgodbe o sobodajalstvu, ki v času spletnih platform, na katerih je mogoče po eni strani enostavno in z nizkimi stroški predstaviti tudi takšne podrobnosti, kot je posteljno perilo, na drugi strani pa ne-enostavno preveriti in primerjati ponudbo, temveč tudi sporočiti, ali je bila ta ustrezna ali ne, predstavlja možnost hitrega razvoja turističnih zmogljivosti brez velikih vlaganj. Da se je posla treba lotiti s predanostjo, ljubeznijo, domišljijo, spoštovanjem drugih in pripravljenostjo na sodelovanje ter vse to terja svoj čas in čustveno inteligenco, je navzoče prepričal Javor Škerlj Vogelnik. Učitelju športne vzgoje in strokovnjaku za nenasilno komunikacijo nihče ne bi pripisal, da za visoke zneske oddaja preprosto hiško ob Bohinjskem jezeru, ki očara s privlačno zgodbo. Pri tem večino dela s sprejemom gostov in čiščenjem prostorov v obojestransko zadovoljstvo opravijo domačini, od katerih se je Javor navzel tudi ljubezni do lesa in priučil spretnosti, ki mu zdaj omogočajo, da gradi novo podjetniško zgodbo na osnovi izdelave unikatnih lesenih svetil. Domačinka Brigita Petrovčič, ki v občini Borovnica orje ledino na področju »spletnega« sobodajalstva, nas je prepričala, da za uspešno oddajanje sob in apartmajev vedno ne potrebuješ umetniškega navdiha in poznanih turističnih lokacij, ker lahko vse to odtehtajo ustrezna predstavitev, konkurenčne cene, skrb za urejenost in čistočo ter nevsiljiva prijaznost do gostov. Nenci Stevanovski, domačinka, ki preko spleta oddaja družinsko počitniško stanovanje v Piranu, pa je navzoče seznanila z vsemi pravili in postopki glede registracije dejavnosti in nočitev gostov ter načina plačevanja, poročanja in odvajanja pristojbin in davčnih obveznosti ter podala predlog, da se v občini ustanovi zadruga sobodajalcev. Kmalu se bo začel projekt Razvoj podjetništva na Barju Ob vseh dogodkih so se navzoči seznanili tudi z delovanjem, poslanstvom in podporami Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, kar je na zadnjem dogodku neposredno predstavila njena sekretarka Adela Cankar. Navzoči so bili sicer ob vseh dogodkih seznanjeni s projektom Razvoj podjetništva na Barju, ki ga bo na začetku prihodnjega leta začel Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana in je namenjen tudi podjetnikom in tistim, ki želijo to postati, iz občine Borovnica. S pomočjo razpisa za najboljše podjetniške ideje, ki rešujejo tudi razvojne izzive v posameznih občinah ter "start-up" vikenda bodo najbolj uspešni sodelujoči deležni brezplačnega usposabljanja na Podjetniški akademiji. Andrej Klemene BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! NOS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 r+f' I Spoštovani kupci in cenjeni občani! Trgovina Jurček ima v Borovnici 27-letno tradicijo. Ves čas skrbi za razvoj in širitev dejavnosti, največja nagrada lastnikom pa je zadovoljen kupec. Prav zato smo se odločili, da našo trgovino temeljito prenovimo in tako upamo, da smo v kraj prinesli dodatno svežino in kvaliteto. Za potrpežljivost v času prenove se zahvaljujemo našim zvestim strankam in poslovnim partnerjem. Ves naš trud je bil poplačan z vašim številčnim obiskom na dan otvoritve in navdušenimi odzivi. Hvala za vaše zaupanje! Srečno in dobrodošli v naši prenovljeni trgovini! Tuš Market Jurček Želimo vam vesele božično novoletne praznike in vse dobro v letu 2018. Z zavarovanjem požarne škode krepimo gasilstvo Nesreča nikoli ne počiva in do požara lahko hitro pride. Udar strele, kratek stik v električni napeljavi, vžig oblog v dimniku, prevrnjena sveča, premalo ugasnjen in napačno odvržen cigaretni ogorek, štedilnik, ki ga je nekdo pozabil izključiti, itd. in že se lahko zgodi, da zagori. In ko zagori, vsi računamo na to, da bodo hitro prišli gasilci in preprečili širjenje požara ter obvarovali naše premoženje. Seveda pa nas že manjši požar lahko hitro močno udari po žepu. Ker nevarnosti požara ni mogoče izključiti ali se s tehničnimi sredstvi proti požaru popolnoma zavarovati in ker že manjši požar lahko povzroči znatno škodo, je seveda pametno in priporočljivo, da se stanovanjski in drugi objekti zavarujejo pred škodo, ki jo lahko povzroči požar. Malo ljudi ve, da s tem, ko zavarujejo požarno škodo, prispevajo tudi k boljši opremljenosti gasilcev ter s tem k temu, da bo morebitni požar, ki bo izbruhnil v njihovem objektu, hitreje pogašen ter bo tako povzročil manj škode. Pri požarnih in drugih zavarovanjih, pri katerih je z zavarovalno premijo pokrita tudi nevarnost požara, se namreč plačuje požarna taksa, ki se namensko zbira v požarnem skladu. Večino sredstev, zbranih s požarno takso, namenja- mo izključno za sofinanciranje nakupov gasilskih vozil in gasilske zaščitne ter reševalne opreme za gasilske enote v lokalnih skupnostih. Merila za delitev sredstev po lokalnih skupnostih je določila Vlada Republike Slovenije, pri čemer se upoštevajo število prebivalcev, velikost lokalne skupnosti, ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč, število požarov in drugih intervencij v zadnjih dveh letih ter tudi število operativnih gasilcev. S sklenitvijo zavarovanja zaradi požarne nevarnosti posredno prispevate k hitrejšemu in bolj učinkovitemu gašenju požarov. Nesreča nikoli ne počiva. Do požara lahko pride zelo hitro, zato z zavarovanjem pred požarom ne kaže hazar-dirati. Bojan Čebela, župan Občine Borovnica Vrhničan novi državni svetnik Nova razgledna točka V jesenskem času so borovniški sprehajalci dobili novo razgledno točko na domala skrajni severovzhodni točki občine, na trasi stare, opuščene železniške proge Borovnica-Preserje. Na severnem delu ostankov nekoč mogočnega Paškega viadukta (staro poimenovanje) oz. mosta na 'Zvirku je pred časom nekdo postavil klop, starejši sprehajalci pa so zatem spodbudili bližnjega lastnika polharske koče, ki je tudi eden najzaslu- žnejših za letošnjo prenovo železniške čuvajnice št. 666, da bi malce očistil okoliško grmovje. Rečeno, storjeno. Možak, ki iz pretirane skromnosti ne želi biti imenovan, je poprijel za sekiro, žago in škarje ter se vrgel nad bujno podrast, ki se je že v kratkem vdala. Izpod zelenja so pogledali imenitni klesani kvadri, za njimi pa se je odprl čudovit pogled čez Barje do Pol-hograjcev in čez, prav do belega očaka Triglava. Drži sicer, da je dostop do nove razgledne točke mnogo lažji iz Goričice kot po gozdni poti s Pakega, a ni vrag, da ne bi obetajoči se evropski projekti vzpostavitve kolesarske poti po stari železniški progi le to vendarle približale tudi Bo-rovničanom. Na volitvah predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet Republike Slovenije, ki so potekale 22. novembra, je bil v 17. volilni enoti, ki obsega občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnico, z večino elektorskih glasov izvoljen Vrhničan Miroslav Ribič. Državni svet RS je po Ustavi na drugem mestu v sistemu organov državne oblasti in naj bi na neki način opravljal nalogo »spodnjega doma«, kot ga poznajo v drugih demokracijah. V okviru svojih pristojnosti lahko Državnemu zboru predlaga sprejem zakonov, podaja mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena, v praksi pa je najmočnejša moč v rokah DS pravica do odložilnega veta na sprejeti zakon, saj mora DZ za ponovno potrditev nato zbrati absolutno število 46 glasov. Državni svet ima 40 članov, ki so nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Od tega je 22 predstavnikov lokalnih interesov, 6 negospodarskih dejavnosti, 4 so predstavniki delodajalcev, 4 delojemalcev ter 4 kmetov, obrtnikov in sa- mostojnih poklicev. Državni svetniki imajo pravico do imunitete, upravičeni pa so tudi do maksimalno, bruto 1655 evrov mesečnega izplačila. Mandat državnih svetnikov traja pet let, volitve pa se opravljajo posredno, preko elektor-jev. Občina Borovnica ima na volitvah predstavnika lokalnih interesov v 17. volilni enoti pravico do enega elektorja od 13, ki ga z večino glasov izvoli občinski svet. Na preteklih volitvah je bil to občinski svetnik Matjaž Ocepek. Kandidati za državni svet so bili letos sicer trije. Župan Loške doline Janez Komidar na predlog Cerknice in Loške doline, logaški podžupan Vladislav Puc na predlog Logatca ter vrhniški občinski svetnik Miroslav Ribič na predlog Vrhnike in Loga - Dragomera. Večino glasov je zatem, dokaj presenetljivo, kot prvi Vrhničan po dvajsetih letih dobil Miroslav Ribič. Od leta 1992 so nas v DS zastopali Logatčan Marcel Štefan-čič, Vrhničan Alojz Suhadolc, Cerkničana Vincenc Otoni-čar ter Miloš Pohole. 56-letni Ribič je sicer magister komu-nikologije, komuniciranja in trženja. Trenutno je zaposlen kot izvedenec za javna naročila in pomočnik direktorja v ELES, v preteklosti pa je bil na vodilnih mestih v Zavarovalnici Triglav in RTV Slovenija. Je tudi predsednik lokalnega odbora Stranke modernega centra na Vrhniki in občinski svetnik. V medijih so medtem že zakrožile govorice, da je eden najresnejših kandidatov za predsednika DS. V sosednji občini, Brezovici, ki sodi v 1. volilno enoto, pa se s stolčka državnega svetnika poslavlja župan Metod Ropret, v novem mandatu ga bo zamenjal 53-letni Dejan Crnek, sicer ljubljanski podžupan. Damjan Debevec N OS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Preko 1000 metrov Borovniški jamarji pred zgodovinskim prebojem Borovniški jamarska ekipa je konec oktobra odkrila novo, preko tisoč metrov globoko brezno v gorskem masivu Rombonskih podov. So tik pred odkritjem povezave, ki jih bo pripeljala 1700 metrov globoko in brezno uvrstila med prvih pet najglobljih jam na svetu. Čehi 2 - najgloblje slovensko brezno Oktobrska odprava je le zadnji v nizu neverjetnih uspehov jamarjev in jamarke Jamarskega kluba Borovnica. V zgodovinske anale so se prvič vpisali pred šestnajstimi leti, ko so dali pobudo za novo odpravo v leta 1991 odkrito in 1380 metrov globoko brezno Čehi 2. Zahtevnost projekta tako po finančni kot logistični plati je botrovala temu, da je organizacijo odprave kot vseslovenski projekt prevzela Jamarska zveza Slovenije. Leto pozneje, 2002, so dosegli rekordno globino 1533 metrov (dolžina 5291 metrov), kjer jih je ustavil sifon. Čehi 2 se je s tem zavihtelo na deseto mesto na svetovni lestvici in absolutno prvo v Sloveniji. Le kaj skriva Hudi Vršič? Leto pozneje so se borovni- ški jamarji povzpeli 200 metrov višje po Kaninskem pogorju, da bi v bližnjem, leta 1990 odkritem breznu Hudi Vršič poskusili najti prehod na globini 620 metrov. Tedaj še spodnjih 385 metrov tvori popolna vertikala z imenom Zlatorog in malo nadnjo so ga le našli. Minilo je dolgih štirinajst let in kar šestdeset odprav se je vmes podalo v osrčje gore. Ves ta čas so si jamarji prizadevali poiskati povezavo med velikimi tremi -Čehi 2, Černelskim breznom in Hudim Vršičem. »Povezava treh velikih jam na Rombonskih podih v enovit jamski sistem je tej ekipi postala življenjski projekt, ki zahteva neizmerno trmo, vztrajnost, napor, žrtvovanje prostega časa, sredstev in opreme. Velik del od šestdesetih akcij so porabili za iskanje prehodov, včasih so jih našli, večkrat ne in so se iz jame vračali praznih rok. Ena akcija pomeni vikend ali podaljšan vikend od tri do pet dni, kar pomeni okrog dvesto dni v vsem tem času, preživetem na gori in v jami,« je razložil Anton Palčič iz JK Borovnica. Aktivnosti naših jamarjev vsekakor sodijo v sam vrh ekstremnih športov. Za eno akcijo se morajo najprej z vso opremo in zalogami povzpeti 2200 metrov visoko na Kanin, se nato za več dni podati v temno podzemlje, kjer kraljuje oglušujoča tišina, kadar v gromozanskih kanjonih ne hrumijo podzemni slapovi ali žvižga neprestani veter, jih do kože prepoji stoodstotna vlaga in do kosti pretresejo temperature blizu ledišča. Vmes pa po alpinistično lazijo gor in dol, se rinejo skozi komaj dovolj široke razpoke, pripravljajo pritrdišča, napeljujejo vrvi, opravljajo geodetske meritve in predvsem upajo, da ni za naslednjo steno konec poti. Temu vedno sledi še kilometrski vzpon iz brezna in mrzki spust z gore, ki se zna v času njihovega bivanja v jami nenadoma odeti v snežno odejo. In nato uspeh - več kot 1000 metrov! Med 27. in 31. oktobrom je po šestdesetih odpravah in več kot štirinajstih letih raziskav nadaljevanja brezna ekipa, ki jo sestavljajo Ana Makovec, Taša Ileršič in Mitja Mršek, vsi JK Borovnica, Aleš Štrukelj, JD Rakek, ter italijanska jamarja Roberto Antonini in Alberto Dal Masa, prodrla prek magične meje tisoč metrov, vse do 1026 metrov globine in obenem 4525 metrov dolžine. Vodja odprave Mitja Mršek je ob zmagoslavni vrnitvi povedal: »Raziskave v Hudem Vršiču so logična posledica uspešnih raz- V Borovnici spet trgovina z oblačili Po dolgoletni praznini na tem področju, ko je svoja vrata po požaru Kranjčeve hiše zaprl Stik, je sredi novembra na Zalarjevi 8 Vesna Rihar odprla trgovinico z oblačili za vse starosti. Gotovo ste že opazili novo, lično prodajalnico nasproti trgovine Tuš Jurček, kjer v delovnem času pred vrati dežurajo lepo odete figure. Trgovina z zanimivim imenom Harmony nudi »tako žensko kot moško in otroško konfekcijo, spodnje perilo in druge modne dodatke«. Letni čas je zdaj tak, da ob vstopu skozi vrata v oči najprej padejo tople kape, rokavice in puloverji, otrokom pač igrače in tablični računalniki. »Imam poceni trenirke, tako moške kot ženske, že za devet evrov. Precej ugodne so tudi otroške obleke,« med razlogi za obisk našteva prodajalka. Ker je podjetje še mlado in se lovi na sorazmerno majhnem borovniškem trgu, pa med njihovimi prednostmi izpostavi, »da so zaenkrat edini v Borovnici s to ponudbo in občanom tako ni treba za vsako reč hoditi ravno na Vrhniko«. Poudarjajo tudi posluh do želja kupcev: »Glede na to, kaj si stranke želijo, bomo sčasoma ponudbo izpopolnili. Vsem bo težko ustreči, a veliki večini zagotovo bomo.« Sicer pa bo najbolje, da se o vsem zapisanem prepričate sami. Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ter od 15. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. V nedeljo in za praznike imajo zaprto. Precej so aktivni tudi na medmrežju, spremljate jih lahko na www.facebook.com/ trgovinaharmony. Vabljeni, so zelo prijazni in ustrežljivi. Damjan Debevec, fotografija: DD Vhod v pekel je tik pod nebesi. iskav najgloblje slovenske jame Čehi 2. Večino časa pri iskanju nadaljevanja brezna nam je pobralo delo do globine osemsto metrov, kjer nam je rombonsko podzemlje večkrat skrilo prehode globoko v osrčje. Preboj se je zgodil pred enim letom, v začetku novembra 2016, ko je ekipa Božo, Božič, Jokl in Klamfa iz velike dvorane na minus 800 metrov preplezala steno, se prebila preko Peščene ure (sipko melišče, ki je sproti ob kopanju zatrpavalo prehod) in dosegla aktivni vodni kolektor na drugi strani. V naslednji akciji konec januarja letos sva z Joklom po kolektorju prodrla več kot 600 metrov daleč. V zadnji akciji pa smo od točke spusta v kolek- tor - pod območjem Peščene ure dodatno raziskali in izmerili 400 metrov, skupno torej 1.000 metrov kolektorja. Zaradi pomanjkanja opreme smo nad 30-metrsko stopnjo zaključili raziskave.« 1700 metrov - Rombonski jamski sistem peti najgloblji na svetu? Kaninsko pogorje je po besedah poznavalcev pravi jamarski raj. Zaradi težke dostopnosti je relativno malo raziskano, na območju pa je še na stotine, če ne tisoče neraziskanih brezen. Se pravi, da bodo imeli jamarji tu čez glavo dela še več desetletij oz. za več jamarskih generacij. Projekt borovniške Trenutek za premislek, kako naprej. ekipe mednarodnega pomena pa nosi naslov Rombon cave system - 1.700 M (Slovenian deepest cave project). O projektu povezave treh velikih jam Rombonskih podov v enovit visokogorski jamski sistem pa Mršek: »Brezno Hudi Vršič ima vhod približno dvesto metrov višje od ostalih dveh brezen, Čehov 2 in Černelskega brezna. Povezava treh omenjenih jam bi pomenila, da bi dobili trenutno najgloblji (1700 metrov) in tretji najdaljši (22.000 metrov) jamski sistem v Sloveniji. Povezavo s Černelskim breznom bi lahko dosegli že z naslednjo jamarsko odpravo.« Damjan Debevec, fotografije: JK Borovnica N OS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Voščilo ob praznikih Prihaja čas praznikov, čas veselja, radosti in pričakovanj. Ozrimo se okoli sebe, odprimo svoja srca za dobroto, podarimo nasmeh in prijazno besedo. Občinski odbor stranke DeSUS Borovnica želi svojim članom, njihovim družinam in vsem občanom Borovnice lep in miren božič. V letu 2018 naj se izpolnijo vse naše želje, v svetu pa naj prevladajo skrb za mir, svobodo in dostojno življenje vseh ljudi. Čestitamo tudi ob prazniku samostojnosti in enotnosti. Srečno 2018! OO DeSUS BOROVNICA Tradicionalna evropska medicina HUD Karel Barjanski in Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica vas v petek, 26. januarja, ob 18.00 vabita v galerijo Barje na predavanje o tradicionalni evropski medicini. Prisluhnili bomo predstojnikoma Hildegardine klinike v Ljubljani Veroniki in mag. Urošu Plantanu. Na Hildegardini kliniki uporabljata enak pristop, enak način diagnostike, enaka in na enak način pripravljena zdravila, enake metode kot pred tisočletji. Vzrok je ključ do rešitve. Prisegata na edinstven način ozdravitve in popolnoma nov pristop za današnji čas. Bolne zdravita, ker dosežeta njihovo dušo, saj je v duši vzrok vseh bolezni. Ko zboli duša, zbolita um in telo. Le skozi dušo se lahko pozdravi tudi telo. Hildegardina klinika nosi ime po znameniti Hildegardi von Bingen (1098-1171), zdravnici, znanstvenici, učiteljici, filozofinji, tolažnici duše, svetovalki v najhujših stiskah, glasbenici, predstojnici benediktinskega samostana z bolnišnico. Zapustila nam je neprecenljivo znanje, ki zdravi vedno, ko je pravilno uporabljeno. Hildegardino kliniko sta ustanovila zakonca Plantan, ki sta po dveh desetletjih študija in prakticira- nja tradicionalne evropske medicine, starodavne umetnosti zdravljenja, starodavnih besedil o zdravljenju, nastanka vsega, zakonitosti življenja, odkrivanju zastrtega, pozabljenega in z desetletji izkušenj zdravljenja tudi najtežjih bolezenskih stanj postala avtoriteti za zdravljenje, kot so ga poznali pred stoletji. Hildegardina psihoterapija, skoraj 1000 let star način iskanja resnice, vedno vodi do vzroka bolezni (ki do-muje v duši) in k rešitvi. Gre za povsem drugačen način, kot ga poznamo danes. S Hildegardino psihoterapijo, psi-hogenezo ne iščemo travm, saj je vse, preteklost in prihodnost, v sedanjo- sti. Moč rastlin, fitoterapija, je vedno imela pomembno vlogo pri zdravljenju. Načela homeopatije je uporabljala že Hildegarda pred skoraj 1000 leti, kar je poudarjal tudi Paracelsus. Ravno zato je celostni sistem, ki so ga poznali starodavni in sta ga predstojnika klinike osnovala za uporabo v sedanjosti, vedno učinkovit in tak je še danes, če ga uporabimo tako kot nekdaj. V davnini so to znanje uporabljali, nato se je razpršilo in na srečo sta predstojnika ponovno vzpostavila sistem. Pri zdravljenju uporabljata tudi zdravila, izdelana po starodavnem postopku, natančno tako, kot jih je izdelovala Hildegarda. Doslej sta napisala in izdala 3 knjige: Starodavna umetnost zdravljenja - tradicionalna evropska medicina, Hipnoza in hipnoterapija - priročnik za samostojno učenje in Samohipnoza - priročnik za samostojno učenje. Vse knjige so rezultat njunih dolgoletnih izkušenj. (i \ Čestitamo vam ob dnevu samostojnosti yL J/ in enotnosti. Voščimo vam vesel božič in srečno novo leto. M ■ 1 Srečno 2018! Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Danes, v tem trenutku, ko te spremljamo na tvoji zadnji poti, se verjetno še ne zavedamo vsega, kar smo izgubili s tvojim odhodom. Izgubili smo tihega in mirnega soseda ter prijatelja, izgubili prijaznega, vedno lepo urejenega gospoda, ki je bil prijeten sogovornik. Izgubili smo vestnega člana, zavednega Slovenca in domoljuba. O tvojem življenju, predvsem o mladosti vemo zelo malo. Skromen, kot si bil, tudi o sebi nisi hotel veliko povedati. Po poklicu geodet si imel veliko stikov z ljudmi, saj je geodezija tesno povezana z občani, krajani, lastniki zemljišč. Strokovno si opravil veliko prostorskih iz-mer po vsej Sloveniji, posebno v Prekmurju. Kasneje si prevzel mesto vodje geodetske uprave na Vrhniki, po reorganizaciji te službe pa si se zaposlil na Republiškem geodetskem zavodu, kjer si ostal do zaslužene upokojitve. V svojem delu si bil cenjen in priznan kot strokovnjak, natančen, predvsem pa redoljuben. Med nas v Borovnico si prišel na začetku 60 let. Z ženo Francko, tudi geodetinjo, sta si ustvarila lepo življenje, skromen, a zelo prijazen dom v hiši ženine babice, Borovničani jo imamo v prijaznem spominu kotMivškovo mamo, na ulici, ki nosi ime njenih padlih sinov (Ulica bratov Mivšek); oba sta bila domoljuba, zavedna Slovenca in žrtvi belogardistične-ga nasilja. V Borovnici si se takoj vključil v družbeno politično delo. Zelo si bil aktiven v stranki SD, takrat še ZLSD. S svojo pokončno držo in osebnim prepričanjem si nam bil Dragi Remi! vzor in gonilna sila. V samostojni Sloveniji si bil na vseh petih lokalnih volitvah član volilnih štabov in predstavnik liste. Aktiven si bil v krajevni samoupravi predvsem kot član SIS. Pohvalno pa je tudi tvoje delo v društvu ZB, predvsem po letu 2006, ko smo se osamosvojili kot občinsko društvo. Vse do svoje smrti si opravljal delo predsednika nadzornega odbora. Bil si tudi naš praporščak, vedno in povsod, tako na prireditvah v okviru republiške ZB, na občinskih prireditvah in ob slovesu umrlih članov. Biti praporščak je po tvoje pomenilo skrb za prapor in uniformo, shranjevanje doma, prevoze in obvezno udeležbo ne glede na vremenske razmere. Bil si spoštovan med praporščaki drugih društev ZB. Tudi zato so danes kljub slabemu vremenu tu prapori 10. SNOUB, Krimskega odreda - Barje in Društva ZB Brezovica - Podpeč. Za svoje delo si prejel več nagrad in priznanj, med drugim srebrni znakZZB NOB in zlato plaketo občine Borovnica. Smrt je sestavni del življenja, je kruta in neizprosna življenjska resnica. Življenje pa gre naprej in z nami gredo tudi pokojni, z nami v naših mislih in spominu. Tvoj spomin bo z nami pri vseh naših aktivnostih in v vsakdanjem življenju. Dragi Remi, hvala ti za vse delo, dobro voljo in prispevek. Hvala ti za čas, ki smo ga preživeli skupaj, in za vse, kar nas je bogatilo ob sobivanju s tabo. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica . . Lllll Ji _P"u."«A: . . _.T. _l ! lin )híiA¿! \ kj.LN:^ NOS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^oj Vabilo SILVESTRSKA KOMEDIJA 2017 NEPRIČAKOVAN OBISK NEDELJA, 31. december, ob 20.30 Osnovna šola Borovnica Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad. Tone Pavček Vesele božične praznike in srečno, mirno in uspešno leto 2018 Srečno 2018! Vam želimo gasilci PGD Brezovica pri Borovnici! SREČNO 2018! KD Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA Vabljeni! Vabilo Ženski pevski zbor BARJANKE Kulturnega društva Borovnica Vabi na letni koncert z gosti v nedeljo, 28. januarja, ob 17. uri v Osnovni šoli Borovnica. (Da ne boste pozabili na prireditev, glejte plakate, spletno stran občine ... in povejte naprej!) Pridite, ne bo vam žal. Vabljeni! Hitro, hitro mine čas. Leta in korake puščamo za seboj, le spomini ne tonejo v pozabo. Na obzorju žarijo zvezdice s svojimi dobrimi željami. Naj prinesejo zdravja, sreče, ljubezni, svetlobe... Spoštovani člani, prijatelji, občani, obiskovalci: HVALA VAM in SREČNO 2018! Srečno 2018! Kulturno društvo Borovnica * Dragi naši zvesti spremljevalci, spoštovani ljubitelji lepih pesmi in dragi bralci Našega časopisa, želimo vam vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2018! Za vse, kar ste letos storili za nas in nam pomagali pri našem delovanju, se iskreno ZAHVALJUJEMO! H Srečno 2018! Pevke Društva ŽPŽ Tonja, Borovnica Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu! Ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti v upanju na boljše čase! Srečno 2018! SDS Občinski odbor SDS Borovnica N OS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Planinsko društvo Borovnica vas vabi na Novoletni pohod na Rakitno v torek, 2. januarja. Izhodišče: vrh Zabočeva ob 9. uri (oz. ob 8. uri z železniške postaje v Borovnici). Na turistični kmetiji v Novakih pri Rakitni bo poskrbljeno za planinski čaj. Vabljeni! Vabilo ¿¿¿¿i* O ZVVS Vrhnika - Borovnica Turistično društvo Borovnica Planinsko društvo Borovnica Ob dnevu samostojnosti ter prazniku sv. Štefana 26. decembra: SREČANJE NA POKOJIŠČU 8.30: start pohodnikov izpod Kolonce na Pokojišče 9.00-12.00: pogostitev v Brunarici Vabljeni! Grega Mali v novi vlogi Po uspešnem praznovanju 50-letnice borovniške košarke leta 2016 in evropskem prvenstvu v košarki 2017, na katerem je slovenska reprezentanca osvojila zlato medaljo, se je zanimanje za košarko med mladimi precej povečalo. Na zunanjih igriščih pri osnovni šoli v Borovnici in pred gasilskim domom na Bregu se zopet zbirajo skupine in igrajo košarko. V okviru košarkarske sekcije KK Borovnica pri TVD Partizan Borovnica smo se zato odločili, da ponovno organi- KK Borovnica želi vsem občankam in občanom vesele božične praznike in srečno ter uspešno leto 2018! ziramo šolo košarke, ki poteka v šoli. Šolo vodita profesor Klemen Stojanovič in Grega Mali, ki je končal svojo bogato in uspešno košarkarsko kari- ero, med katero je igral za več klubov doma in v tujini. V novi vlogi se počuti zelo dobro in bo svoje bogate izkušnje lahko prenašal na mlade upe borovniške košarke. Pri delu sekcije, ki jo vodi Karel Nikolavčič, sodelujejo še Janez Sečnik, Jure Verbič in Franjo Modrijan. Franjo Modrijan Recept za dobro novo ieto: - ščepec veselja - žlicfe^smeha1^^® - skodelico zdravja it Vse skupaj dobro premešajte in pecite vsak dart. ; Zauzijte z veiiko žlico in pustite, dd/vas napolni sreča! Srečno 2018! Društvo podeželskih žena "Ajda" Borovrtko Planinski izlet na Štefanjo goro V nedeljo, 19. novembra, sem vodila izlet Planinskega društva Borovnica na Štefanjo goro. To je manjša planota pod Krvavcem. Na njeni najvišji točki stoji cerkvica sv. Štefana. Pod njo so prostrani travniki. Ko smo naredili uvodni krog v vasi Adergas, smo stali v megli in zeblo nas je. Z bansom A rusti ša ša smo se malo ogreli. Pogumna štiriletnica je z zemljevida razbrala, da je do prvega počitka zelo kratka pot. In res. 32 pohodnikov nas je tako hitro doseglo kapelico z zvončkom želja, da smo pomislili, da bi nadaljevali. A je bilo kar prav, da smo se ustavili. Smo malo popili. Obetal se nam je čudovit dan. Pot »mimo klopce« nam je odpirala pogled v megleno dolino. In ko smo stopili na travnike, smo obnemeli. Zasnežene Kamniške gore - Kočni, Grin-tovec, Kalški greben, Krvavec - so bile kot na dlani. Pod nami odločili, da vsi skupaj prehodimo še zadnji del poti, nazaj v Adergas. Saj je bila kar prijetna: skozi gozd, mimo ribnikov in še po cesti. Tu pa je že posijalo sonce. Hvala Ani, Tatjani in Primožu za pomoč, staršem za potrpežljivost, najstnicam za odlično vzdušje in otroci, bra- vo! Odlični hodci! Se vidimo na naslednjem izletu! Kristina Suhadolnik megleno morje, nad nami modro nebo. Do cerkvice ni bilo več daleč. Tam smo pomalicali. In ko je začelo sonce greti, so se otroci razživeli, da smo jih komaj zbrali za eno skupinsko fotografijo. Še bans Konj je sledil pred sestopom. Čez Dvorjanski hrib. Grebenska steza. Razgledi. Nad vasjo Dvor smo se spustili v meglo. Ta del je bil za petošolca najboljši, za mamico z malčkom na hrbtu pa malce neprijeten. Obkrožili smo grad Strmol in se spraševali, kateri kip predstavlja Ksenijo in kje je vendar njen hišni ljubljenček krokodil. Starši in otroci so me prijetno presenetili, ko so se brez pomisleka N OS Občina Borovnica 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novoletni sejem V petek, 1. decembra, je potekal tradicionalni dobrodelni novoletni sejem, ki ga je organiziral Šolski sklad Osnovne šole dr. Ivana Koroščca Borovnica v sodelovanju z našo osnovno šolo in vrtcem ter izdatno pomočjo Občine Borovnica. Sejem se je začel s slavnostnim nagovorom župana, gospoda Bojana Čebele ter prižigom prazničnih lučk. Temu je sledil zabavni program z glasbeno skupino Livada, nastopom šolske hiphop skupine in koncertom ljudskih ter ponarodelih pesmi za otroke pesnice in pevke Rade Kikelj Drašler ter basista Thierna Di-alla. Na sejmu so bili na voljo zelo različni izdelki učenk in učencev, ki so jih izdelali pod mentorstvom učiteljic in učiteljev. Na nekaterih delavnicah so sodelovali tudi starši. Ponudbo so bogatili tudi izdelki, ki so jih naredili otroci v vrtcu, njihovi starši in vzgojiteljice. Prav tako smo veseli sodelovanja krajevnih društev. Predstavili sta se Klekljarska sekcija Punkeljc in društvo Šola zdravja. Ob tej priložnosti se šolski sklad zahvaljuje vsem, ki ste prispevali k pripravi in uspešni izvedbi našega že tradicionalnega dobrodelnega sejma. Ob vseh zgoraj omenjenih, ki so poskrbeli za čudovito ponudbo na stojnicah in zabavni program na odru, so pri uspešni izvedbi pomagali še: osebje šolske kuhinje in tehnično osebje šole ter vrtca, podjetja Šivalnica, Mini Bini in Evelin, Birosistemi, Okusi.si in Gostilna Godec, Naš časopis in Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici. Naš skupni trud je bil poplačan ne samo z veselimi obrazi otrok in odraslih na sejmu, ampak tudi zbranimi finančnimi sredstvi. Zagotovimo lahko, da bo - tako kot do zdaj - zbrani denar šel za dober namen: z vašo pomočjo bomo lahko pomagali veliko učencem in učenkam oziroma njihovim družinam, poleg tega pa bomo lahko šoli in vrtcu pomagali pri obogatitvi nadstandardne opreme za še bolj kakovostno vzgojo in izobraževanje. Hvala vsem! Mag. Damjana Karlo v imenu Šolskega sklada OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Na Taboru Tradicionalni slovenski S predšolskimi otroki iz skupin Pike, Ježki in Mačje mesto smo se na začetku novembra udeležili tridnevnega naravoslovnega tabora v Osilnici na Kolpi. Za nas odlično poskrbeli v Športnem centru Kovač. Za do-motožje skorajda ni bilo časa, saj so bili otroci od jutra do večera zaposleni z zanimivimi dejavnostmi. Podali smo se v deželo Petra Klepca - spoznali legendo o tem pastirčku ter druge kulturne znamenitosti kraja, poslušali zgodbe o živalih, ki živijo v tukajšnjih gozdovih, si ogledali sotočje Kolpe in Čabranke ter mejo med Slovenijo in Hrvaško. Nabirali in spoznavali smo zdravilne rastline. V gozdu smo prepoznavali drevesa, iz naravnih materialov izdelovali hiško, Petra Klepca ter »past« za zajčke, žagali veje za ognjišče in se naužili svežega zraka. Obiskali smo oboro z jeleni in srnami ter živali hranili s posušenim kruhom. Moč in spretnost smo preizkusili na plezalni steni ter pri streljanju z lokom. Obiskali smo tudi krajevne gasilce, ki so poskrbeli za vodno zabavo. Za zanimiv zaključek tabora pa smo imeli še lov na zaklad -poznavanje narave in orientacije nas je pripeljalo do cilja, kjer nas je čakala sladka nagrada. Po treh dejavnosti polnih dneh nas je po kosilu čakal avtobus, ki nas je odpeljal v naročje domačih, nam pa so ostali čudoviti spomini na doživljaje. Mateja Milosavljevic zajtrk v vrtcu Tretji petek v novembru imajo vsako leto v vrtcih in šolah tradicionalni slovenski zajtrk. Tega dne je bil tudi pri nas zajtrk malo drugačen. Pri zajtrku in dejavnostih so se nam pridružili župan občine Borovnica g. Bojan Čebela, ravnatelj OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica g. Daniel Horvat in predsednik čebelarskega društva Borovnica g. Bogdan Jereb. Slednji je otrokom predstavil delo čebelarja, pomembnost čebel in uporabnost čebeljih pridelkov ter skrb za ohranjanje narave. Pripravil je zanimivo interaktivno predstavitev in s seboj prinesel tudi nekaj pripomočkov. Otroci so mu z zanimanjem prisluhnili in ob koncu navdušeno sodelovali v nagradnem kvizu. Za vsak pravilen odgovor si je otrok prislužil medeno presenečenje. Predšolski pevski zbor Mavrica se je vključil v najštevilčnejši čebelarski pevski zbor in ob spremljavi klavirja zapel Slakovo pesem Čebelar. Zboru so se pridružili tudi otroci starejših oddelkov, ki pevskega zbora ne obiskujejo, vendar pesem o čebelarju dobro poznajo. Otroci prvega starostnega obdobja so z različnimi gibalnimi igrami in ob ogledu slikovnega materiala spoznavali pomen čebel, si ogledali videoposnetek in se sprehodili do šolskega čebelnjaka. Sabina Miklavčič N OS Občina Horjul 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Aktivno v novo leto Drage občanke in občani, za nami je zelo pestro leto. Ob začetku mojega mandata župana občine pred tremi leti ni bilo v pripravi nobenih projektov za izvedbo po vaseh. V nekem stanju mirovanja smo se na občini lotili dela in v zadnjih letih pripravljali potrebno dokumentacijo za izvedbo projektov, ki so se začeli izvajati v lanskem, predvsem pa v letošnjem letu. Izjemno pomembna točka preloma je bila ureditev poplavnih območij v občini, kar je bil eden od bistvenih pogojev za potrditev občinskega prostorskega načrta. V letu, ki se poslavlja, smo začeli intenzivno graditi. Uredili smo hudourniški vodotok na Vrz-dencu pri cerkvi sv. Kancijana, sanirali Staro cesto v Horjulu in uredili hudourniški vodotok Stojanšek. Poleg tega smo začeli z gradnjo nove čistilne naprave v Horjulu, ki bo končana maja ali najkasneje junija prihodnje leto. Zavedati se moramo, da se okoljska zakonodaja v Evropi in torej tudi pri nas zaostruje. To bo velika in pomembna pridobitev za našo občino in z veseljem lahko povem, da gremo na tem področju v korak s časom. Do leta 2023 je v načrtu, da vse odpadne vode speljemo v ka- nalizacijsko omrežje. Glede poslovilne vežice na Vrzdencu lahko povem, da smo v zadnji fazi pridobivanja dokumentacije in bomo začeli z gradnjo v naslednjem letu takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Gradili bomo tudi prizidek pri vrtcu Marjetica v Horjulu, saj sem v občini povečuje število otrok in smo se morali na prostorsko stisko ustrezno odzvati. Potrebe se povečujejo in na nas je, da poskrbimo za naše najmlajše in omogočimo staršem, da lahko gredo nemoteno na delo in pustijo v svojem delovnem času otroke v domačem okolju. Skrb za kakovostno pitno vodo je naslednje poglavje, kjer smo pošteno zavihali rokave. Obstoječe omrežje in vodohrani so ponekod že zelo zastareli in ne ustrezajo novim standardom in strogemu inšpekcijske- mu nadzoru. Zato smo začeli s sanacijo vodohrana na Lesnem Brdu. Naslednji projekt je ureditev pokopališča in poslovilne vežice na Lesnem Brdu v soglasju s krajevno skupnostjo na Drenovem Griču. Trenutno pripravljamo projekt za kanalizacijo in ostalo infrastrukturo v Žažarju, predvidoma bomo začeli z gradnjo spomladi ali poleti. Prav tako v Žažarju pripravljamo projekt za večnamensko dvorano in legalizacijo gasilskega doma. Letos smo poskrbeli za sodobno optično omrežje na območju tretjine Horjula, trenutno pa gradimo omrežje na Koreno. Naslednja na vrsti sta Zaklanec in Stara cesta, prav tako pa se pripravljajo projekti za optično omrežje za celotni Horjul in Vrzdenec. Uporabniška izkušnja prvih uporabnikov je zelo pozitivna, saj imajo manjše račune in boljšo kakovost slike ter hitrejši internet. Poskrbeli smo tudi za tri območja, ki so nujno potrebovala javno razsvetljavo, in sedaj lahko rečemo, da so pešci in kolesarji bolj vidni in varni tudi na teh delih občine. Ob tem se vsem skupaj zahvaljujem za sodelovanje. Še posebno vsem, ki ste morali potrpeti zaradi raznih zapor in del na cesti. Naš skupni cilj je, da vam, drage občanke in občani, zagotovimo prijetno bivanje v naši občini. V prihajajočem letu vam želim veliko medsebojnega razumevanja in sodelovanja na vseh področjih, da bomo še naprej tako uspešno sodelovali. Janko Prebil, župan občine Horjul Vabilo na božično-novoletni koncert Razvojno društvo Urh Podolnica in Občina Horjul vabita na BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT, ki bo v soboto, 30. decembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Urha. Zdaj staro leto se poslavlja in novo zopet je v gosteh. Obilo sreče, zdravja, miru in blagostanja naj vam novo leto podari. Lepe božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter srečno novo leto. Župan Janko Prebil Novi proračun v postopku sprejemanja Vabilo Na 15. redni seji občinskega sveta je bil obravnavan predlog proračuna za leto 2018, ki ga je občinski svet potrdil in poslal v javno obravnavo, ki je potekala od 29. novembra do 7. decembra. Dopolnjen predlog proračuna za leto 2018 bo svetnikom predstavljen na naslednji seji, ki bo predvidoma decembra. Če se bodo svetniki z dopolnjenim predlogom strinjali, bo prora- čun za leto 2018 sprejet. Vsa priprava je temeljila na sodelovanju občinskih organov in posameznih krajevnih skupnosti, kjer so zbirali predloge in določili vrstni red načožb. Večina predlogov je upoštevana in bo v prihodnjem letu tudi uresničena. Žal pa mnoge aktivnosti, kot so predvsem gradbene in- vesticije in urejanje ter pridobivanje ustreznih dokumentov, ki trenutno potekajo v celotni občini, ne dovoljujejo, da bi ugodili vsem željam in predlogom. Predlog proračuna je bil med prvim branjem podprt in sprejet soglasno. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič PRAZNIČNI KINO Sreda, 27. december, ob 18.00 v Prosvetnem domu Horjul K ogledu risanke (6+, 80 min) vabimo vse mlade in mlade po srcu. Za obiskovalce pripravljamo tudi sladko presenečenje. Vstop je prost. Vljudno vabljeni! N 05 Občina Horjul 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Miklavž obdaril 150 otrok December je čas, ko si skušamo vzeti nekaj več časa za družino, naši najmlajši pa se veselijo obiska dobrih mož, ki s seboj prinašajo darila. Sveti Miklavž je v spremstvu angelov in parkljev v nedeljo popoldne pred svojim praznikom obiskal zbrane starše z otroki. Medtem ko so parklji kurili ogenj in zganjali lumparije ter malo porožljali kakšnemu mlademu fantu ali dekletu, je Miklavž tiste pridne otroke, ki so redno pospravljali svojo sobo in ubogali svoje starše, nagradil z darili. Potem ko je med mlade nadobudneže, ki so ga pričakali z velikim veseljem, razdelil kar 150 daril, se je s kratkim nagovorom in pozdravom horjulskemu župniku Janezu Smrekarju od zbrane množice poslovil in od-hitel naprej, obdarovat pridne otroke kot veleva lepa slovenska tradicija. Miklavž je za brezhibno organizacijo in lepo petje hvaležen mlademu pevskemu zboru, prosvetnemu društvu Horjul. Ob čaju, kuhanem vinu in slastnih palačinkah, za katere so poskrbeli v turističnem društvu, pa kljub mrazu, ki je priti- snil v teh dneh, ni nikogar preveč zeblo. Miklavž je ob koncu še pomahal v slovo in obljubil, da najbolj pridne otroke prihodnje leto spet obišče. Besedilo in fotografije: Peter Kavčič Varnost v prometu za starejše občane Izkušnja na preizkušnji za tretje življenjsko obdobje z Branetom Leganom Sredi novembra so se starejši vozniki in voznice srečali v osnovni šoli Horjul, kjer je Krajevna organizacija Rdečega križa Horjul pripravila, predavanje o šoli varne vožnje za tiste z najdaljšim vozniškim stažem. Zamisel je rasla že nekaj časa in glede na dosedanje izkušnje, so si v organizaciji zaželeli, da bi to predavanje izpeljali tudi v Horjulu. Predavanje Izkušnja na preizkušnji je namreč namenjeno predvsem tistim voznikom, ki imajo izpit za avto več kot 40 let. Brane Legan, vodja inštruktorjev varne vožnje v centru AMZS Vransko je poudaril glavni pomen tovrstnih predavanj: "Upokojenci imajo ogromno izkušenj iz cestnega prometa, seveda se pa hkrati zavedajo svojih pomanjkljivosti in posebnosti, saj v prometu slej kot prej naletijo na težave. Na predavanju se o teh težavah, ki jih sami zelo dobro poznajo, pogovarjamo. Prvi korak je, da si priznajo te težave. Vedeti morajo tudi, kako izboljšati varnost ter seveda svojo mobil- nost v tretjem življenjskem obdobju. In to je tisto ključno, o tem se moramo pogovarjati in priznati. Pri teh letih so nekoliko bolj omejeni v samem motoričnem gibanju, dejstvo je tudi, da so v reakcijskem času malce počasnejši in da se vid slabša, da ne govorim o določenih bolezenskih stanjih in vplivih zdravil na vožnjo. Nekaj je tudi novih pravil in prometnih znakov in na takšnem tečaju se skozi praktične primere na podlagi posnetkov o tem pogovarjamo. Cilj je, da kljub letom ostanejo varni vozniki. Pri AMZS se že nekaj časa ukvarjamo z izobraževanjem starejših, ugotavljam pa, da so tudi pristojne institucije začele prepoznavati, da je to problem. Napredek je bil viden predvsem v zadnjem letu, ko so se združile aktivno- sti služb za varnost v prometu in zdravstvena stroka, ki pa je na to problematiko najdlje časa opozarjala. Bistveno je, da so se starejši vozniki opogumili in si priznali te napake in pomanjkljivosti, na naši strani pa je, da jim pri tem pomagamo. Če na koncu vse skupaj strnem v tri nasvete, bi najprej izpostavil, da je pomembna že odločitev pri izbiri avtomobila. Seveda nizek športni avto odpade, dosti bolj primeren je višji avto, ker se v njem udobno sedi in ima voznik nad prometom dober pregled. Danes je v avtomobilih ogromno elektronskih sistemov, več je teh sistemov, večjo pomoč nudijo. Zelo pomembno je, da jih vozniki poznajo in se jih ne bojijo. In ne nazadnje, morajo si priznati, da niso več stari 30 ali 40 let, ampak morda 60, 70 ali celo več in imajo zato določene pomanjkljivosti. Zato je pomembno, da poskušajo svojo mobilnost opraviti znotraj okvirov, ki so jih zmožni. S tem bodo sebi in tudi svojcem metni predpisi. Tokratno predavanje na temo novih CPP in iskanje odgovorov na najpogostejše težave starejše generacije pri vožnji je bilo nedvomno zelo koristno, če že ne nujno. Najpogostejši krivec za nesreče na cesti je prehitra vožnja. Prikaz posnetkov je zato najboljša terapija za vsakega, ki se ne zaveda, kako korenito lahko takšno nesmiselno dejanje spremeni življenje tako povzročitelju kot tudi udeležencu. Tretja generacija bo z novimi CPP dobila nove omejitve pri vožnji, ki ne bodo samo posledica starosti, temveč tudi slabega zdravja. Če bomo še hoteli voziti, bomo morali pogosteje obnavljati svoja vozniška dovoljenja. Od naših bolezni pa bo odvisno, ali bomo še dobili zdravniško potrdilo. Ker se bo po novem upoštevalo tudi uživanje zdravil in posledice le-teh, ta sprememba ni ravno zanemarljiva, saj jemanje določenih zdravil močno vpliva na naše psihofizično stanje, s tem pa je ogroženo življenja nas samih in tudi ostalih." Besedilo in fotografije: Peter Kavčič olajšali življenje." S temi tremi nasveti je izkušeni inštruktor varne vožnje Brane Legan, ki je nekoč delal kot policist prometnik poudaril tri najpomembnejše vidike vožnje v tretjem življenjskem obdobju, sicer pa je sam slikovito s posnetki in izkušnjami izpred 30 let in danes ponazoril, kako močno se je promet v tem času spremenil in kakšne so posledice. In na to želi s predavanjem opozoriti. Najbolj pomembna je izkušnja, ki jo bodo udeleženci odnesli v svoje domove, med svoje bližje in prijatelje. Olga Gabro-všek je slikovito opisala svoje doživljanje predavanja: "Vesela sem bila, da sem se tega predavanja lahko udeležila. Priznam, da leta naredijo svoje in iz spomina je vsaj meni odšlo tudi kaj takšnega, kar ne bi smelo. Obnovitev tega in še dopolnitev z novimi predpisi pa je tisto, kar ni samo koristno, temveč tudi nujno. Na predavanju smo se namreč seznanili z novostmi, ki jih prinašajo novi cestno-pro- Nî7S Občina Horjul 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Košarkaški praznik v Horjulski dolini Tradicionalno smo že 18. leto zapored izpeljali 12 odličnih ur košarke, druženja in zabave! V soboto, 18. novembra, se je med seboj pomerilo 76 občanov in občank Horjula - 36 Zelencev (moški, rojeni 1986 ali pozneje), 28 Mačkov (moški, rojeni 1985 ali prej), 6 Zelenk (ženske, rojene 1993 ali pozneje) in 6 Muc (ženske, rojene 1992 ali prej). Letošnja tekma med Mački in Zelenci je bila zagotovo ena najbolj izenačenih v zadnjih letih. Na koncu so po dveh letih prevlade Mačkov ponovno slavili Zelenci. Zmagali so s 15 koši razlike, končni rezultat v zmagah je bil 425 : 410 za Zelence. Rezultat v zmagah skozi vsa leta je zdaj 11 : 7 za Mačke. Ženski pokal so v prav tako zelo izenačeni tekmi po lanskoletnem porazu osvojile Muce z 12 : 10. Rezultat v zmagah skozi vsa leta je zdaj 4 : 2 za Muce. V večernem - bolj zabavnem delu prireditve so navijači napolnili tribune in podprli svoje favorite. Najprej smo v tekmovanje v spretnostnem poligonu vključili osnovnošolce. Ze med poukom športne vzgoje smo za 7., 8. in 9. razred pripravili spretnostni preizkus. Najhitrejši 3 fantje in punce so se uvrstili v finale, ki smo ga izpeljali kot prvo točko na prireditvi. Sledilo je tekmovanje v metanju trojk in najbolj atraktivna točka večera - akrobatski nastop dua Flipping Art. Zatem smo uživali v vedno zanimivi polurni ženski tekmi. Za zaključek so poskrbeli najboljši Mački in Zelenci v All Star tekmi. Večerno dogajanje je tako kot vsako leto popestril moderator Tomo Gabrovšek in zabaval gledalce. Letos smo dobili tudi prav poseben obisk KZS z uradnim pokalom naših zmagovalcev Eurobasketa 2017. Gledalci in navijači so se tako imeli v večernih urah priložnost slikati s pokalom in si v živo ogledati zgodovinsko trofejo naših košarkarjev. Zmagovalna moška ekipa: Zelenci Zmagovalna ženska ekipa: Muce Najboljši igralec Mačkov: Rok Janež Najboljši igralec Zelencev: Matic Leben Najboljša igralka Muc: Sara Sečnik Najboljša igralka Zelenk: Lara Gabrovšek Zmagovalec v metanju trojk: Andrej Marolt Zmagovalec v spretnostnem poligonu OŠ: Tadej Buh Zmagovalka v spretnostnem poligonu OŠ: Iza Končan Tradicionalno srečanje gasilcev veteranov V prostorih gasilskega doma v Podolnici so se v začetku decembra tradicionalno srečali gasilci veterani iz prostovoljnih društev v Horjulu. Po uvodnem nagovoru in pozdravu predsednika Janeza Šuštaršiča, ki se mu letos izteka petletni mandat, je zbrane gasilce z najdaljšim stažem v občini nagovoril tudi župan Janko Prebil. Zupan se jim je ob tej priložnosti zahvalil za prispevke v skupnosti in poudaril, kako pomembno je prosto-voljstvo v vsakem od društev v hor-julski gasilski zvezi. Sledilo je še nekaj nagovorov mlajših članov in predstavitev športnih uspehov na gasilskih tekmovanjih, kjer izstopajo gasilci PGD Zažar, ki se lahko pohvalijo s četrtim mestom na gasilskih olimpijskih igrah in suvereno zmago pri vzponu na pla-niško velikanko. Janez Šušteršič, predsednik društva veteranov v Horjulu in horjulski gasilski zvezi je med tistimi z najdaljšo zgodovino v prostovoljnem gasilstvu: "Naš cilj je, da se čim večkrat srečamo in ohranjamo tradicijo gasilstva v našem kraju. Ob božično--novoletnem srečanju veteranov pa se dobimo skupaj, predstavimo dosežke in aktivnosti v minulem letu, se spomnimo na člane, ki jih ni več med nami. V letošnjem letu smo veterani dosegli tudi dober tekmovalni rezultat, natančneje tretje mesto na srečanju starodobnih brizgaln, ki je potekalo V A: Naj praznični čas pričara veliko lepih trenutkov, zvrhan koš dobrot, sreče in veselja v letu 2018! PGD Žažar želi vsem svojim članom, krajanom in donatorjem vse dobro v prihajajočem letu ter se vam hkrati zahvaljuje za vso vašo pomoč in podporo. Srečno 2018! PGD Žažar na Škofljici. Pokrovitelj tega srečanja je bila regija Ljubljana 1. Ob dejstvu, da sem vsako leto starejši, pa apeliram na mlajše veterane, da poprimejo za delo in prevzamejo ključne položaje ter s tem ohranjajo našo bogato tradicijo. Pogoj za včlanitev med veterane je 30 let staža v prostovoljnem gasilskem društvu in dopolnjenih 63 let starosti. S tem se tudi včlanite v register slovenskih veteranov gasilcev." Med veterani je trenutno 29 članov. Besedilo in fotografiji: Peter Kavčič Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu - rama ob rami - svetloba z nami. Trenutki sreče, lepe misli in doživetja naj vas v novem letu pripeljejo do osebnega zadovoljstva in uspehov. Vesel božič in srečno v novem letu 2018! Srečno 2018! Gasilci PGD Horjul N 05 Občina Horjul 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tržnica poklicev v OŠ Horjul V osnovni šoli Horjul je novembra potekala sejemska prireditev Tržnica poklicev, ki mladim in njihovim staršem omogoča, da na enem mestu spoznajo več različnih gimnazij in srednjih šol. Morda kar nekoliko revolucionarni, nedvomno pa moderni pristop spoznavanja s poklici in različnimi srednjimi šolami na enem mestu se je začel prav tu, v Horjulu. Vse skupaj je nastalo zaradi želje po boljši, prijaznejši in predvsem bolj kakovostni predstavitvi kam in kako osnovnošolce, ki zaključujejo s šolanjem, sploh vpisati. Iz preproste pragmatičnosti in praktičnosti je zrasla dobra zamisel in naletela na posluh še pri petih ostalih osnovnih šolah v bližnji okolici. Spoznavanje s srednjimi šolami prav zato ni več tako stresno za starše in bodoče dijake. Na tržnici poklicev danes sodelujejo osnovne šole Horjul, Log - Dragomer, Brezovica, Preserje in Dobrova. Vsako leto tržnico gosti ena od omenjenih šol, kjer se predstavi tudi do 30 srednjih šol in gimnazij, otroci iz ostalih osnovnih šol pa si lahko skupaj s starši ogledajo vse skupaj na enem mestu na gostujoči šoli. V prostorih osnovne šole Horjul so mladi in njihovi starši lahko od blizu spoznali različne poklice, se pogovarjali s profesorji in dijaki iz srednjih šol in se s pomočjo osebnih izkušenj spoznali s tem, kaj jim nadaljnje izobraževanje pravzaprav prinaša. Starši so se lahko pozanimali, kakšne so možnosti za zaposlitev in nadaljnji študij pri konkretnih poklicih oziroma srednjih šolah, katere šole tesno sodelujejo z gospodarstvom in fakultetami. In kar je najbolj pomembno, otroci devetega razreda so lahko dobili zelo jasno sliko o tem, kaj se jim pravzaprav septembra prihodnje leto obeta. Odličen obisk otrok in staršev je le dokaz o praktični vrednosti tržnice poklicev, ki je tudi tokrat potekala brezhibno. Marjeta Požru Krstic, svetovalna delavka OŠ Horjul, sicer pa ena od glavnih pri tem projektu, je s strokovnega stališča opisala bistvene prednosti: "Lahko rečem, da na tem področju orjemo ledino v slovenskem prostoru in ne samo v regiji. Tu starši in otroci, ki zaključujejo osnovno šolo, lahko dobijo informacije iz prve roke na enem mestu. Na tržnici poklicev se predstavijo vse srednje šole, ki so aktualne za naše učence, torej srednje šole iz Ljubljane in okolice, dela Gorenjske, Postojne in Portoroža. Zelo pomembno je, da so tukaj tudi tiste, ki jih sicer na Informativi ni. Poleg tega pa srednjim šolam v naših učilnicah omogočimo še prikaz praktičnih dejavnosti. Poleg manjše gneče se vse skupaj odvija v domačem okolju. Ze-lim poudariti, da so vabljeni ne samo starši in otroci iz devetih razredov, ampak tudi iz osmih in sedmih razredov, saj je proces odločanja, kam naprej po končani osnovni šoli, zapleten in večplasten. Tu si lahko otroci ogledajo, kaj dejansko pomeni neki poklic, in odločitev nato v njih zori še kakšno leto ali dve." Ravnatelj OŠ Horjul Primož Garafol, ki je tudi podpiral in spodbujal predstavitve srednjih šol od samega začetka, vidi pri vsem skupaj veliko pozitivnih dejavnikov, ki temeljijo na osebnih izkušnjah: "Ker prihajam iz srednje šole, kjer sem delal kot profesor, imam morda nekoliko drugačen pogled in želim približati širino izbire med različnimi poklici. Pri dosedanjih informativnih dnevih sem dejansko pogrešal neko širšo in večjo zadevo. Predstavite za posamezne srednje šole namreč zavzame veliko časa. Naš koncept predstavitve, kjer zajameš naenkrat veliko šol in ponudiš otrokom in staršem več, je pa super priložnost in časovno optimalna zadeva, kamor lahko pripelješ svojo ekipo profesorjev in predstaviš šolo in poklic s praktičnim prikazom dela. Tu se srečamo s kolegi iz srednjih šol in skozi pogovor ter praktične predstavitve dosežemo zelo dober pretok informacij." Tanja Bergant pomočnica ravnatelja, ki je prav tako operativno močno vpeta v ta projekt poudarja bistvo v individualnem pogovoru, kjer ni časovnih omejitev: "Naš cilj je, da naredimo korak naproti staršem, da olajšamo odločitev, saj je toliko srednjih šol na enem mestu. To je izredno simpatičen in enostaven koncept, saj lahko otroci na enem mestu dobijo vse informacije, poleg tega pa je tu še individualni pristop, kjer se lahko tako straši kot otroci pogovorijo s predstavniki šole. Velikokrat prav ta osebni pristop pomaga pri lažji in predvsem bolj pravilni odločitvi, kam naprej po končani osnovni šoli." Naj bo torej odločitev o poklicni poti in nadaljnjem šolanju premišljena in podkrepljena z informacijami ter predvsem osebno izkušnjo. Posameznik je lahko zares uspešen v poklicu, ki ga osrečuje in izpolnjuje. Besedilo in fotografije: Peter Kavčič Bozic je najlepši! BoZič je najlepši čas v letu, pravijo otroci. Spomladi je lepo, ko nabiramo zvončke, in poleti tudi, ko se kopamo, pa jeseni, ko zadiši po pečenem kostanju, ampak božič je najlepši. Božič je najlepši, pravi soseda, četudi jo zima prežene z vrta, to je čas, ko se otroci in vnuki vračajo domov in je v hiši spet veselo. V mraku zažarijo lučke, za stare in mlade se začne pravljični čas, celo hiše si nadene-jo svečani obraz. Le kdo letos ni občutil vsaj kančka ponosa, ko je Melanija nekaj našega prazničnega vzdušja ponesla celo v Belo hišo. A ni bilo vedno tako. Ko je nastala Slovenija, sem bila še otrok. Dobro se spominjam vseh praznikov, najbolj pa božičnega časa, ki smo ga preživeli v krogu družine. Ob melodijah božičnih pesmi, ki jih zdaj prepevam z otrokoma, se v spomin vračajo vonjave pravkar spečenih piškotov, sladkost suhega sadja in zapeljiva toplota čaja, ki so nam ga starši potisnili v premrzle dlani, ko smo se vrnili z zasneženega brega. Spomnim se jaslic in adventnih sveč, spomnim se polnočnice in zvonjenja, ki se je izgubljalo v zasneženi noči. A slišala sem tudi drugačne zgodbe, iz časov, ko je bilo božično praznovanje prepovedano. Z grenkobo v srcu so mi mnogi pripovedovali tudi o tem, da so morali kot otroci na božič v šolo, da so njihovi starši na skrivaj krasili hišo, slišala sem celo zgodbo o oblastniku, ki na sveti večer zaposlenim ni dovolil domov, Vabilo da se le ne bi mogli veseliti Jezusovega rojstva v krogu svojih najbližjih. Božične praznike smo si Slovenci vrnili z osamosvojitvijo in šele v samostojni Sloveniji lahko spet povsem odkrito praznujemo prihod odreše-nika. Tudi tega bi se morali zavedati v času, ki prihaja, v letu, ko se bomo ponovno podali na volišča in izmed nas izbrali tiste, ki jim zaupamo, jim verjamemo in smo prepričani, da bodo branili našo krščansko kulturo. Ne sme nam biti vseeno, v kakšni državi bomo živeli, katere praznike bomo praznovali in kakšno Slovenijo bomo zapustili svojim otrokom in vnukom. Do takrat pa užijmo v vsej polnosti božični čas, poveselimo se v krogu družine in najbližjih ter pogumno stopimo v leto sprememb. Vsem skupaj želim vesel božič in blagoslovljeno novo leto. Špela Rotar, Glas za otroke in družine za otroke Clu ■■ OTROKE* DfeirilHE Na dan sv. Štefana, 26. decembra, člani Konjeniškega društva Zelena dolina na Vrzdencu prirejamo blagoslov konj, ki se bo začel ob 13.30. Vljudno vabljeni vsi lastniki ter ljubitelji konj, da si dan popestrite z ogledom teh plemenitih živali. Ob tem naj Vam voščimo še vesel božič ter srečno novo leto 2018. Vabljeni Člani Konjeniškega društva Zelena dolina N OS Občina Horjul 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Bolezen prekrižala načrte V začetku decembra se je Jože Marolt še zadnjič v letošnjem letu podal na tekaško preizkušnjo. V Crikvenici je na polmaratonu zasedel deveto mesto v skupnem seštevku, v svoji kategoriji pa mu je Miklavž, kot je dejal, poklonil prvo mesto. Udeležil se je tudi Ljubljanskega maratona, kjer je s časom treh ur in osem minut pretekel ciljno ravnino in svojil deseto mesto v skupini. »Do približno tridesetega kilometra je še šlo vse normalno, nato pa je telo začelo oporekati naporu. Doda- tno moč mu je dajal še močan veter,« je pojasnjeval Jože, ki je teden dni prej odtekel polma-raton v španski Valencii. »Že v Valencii sem kihal na štartu, kar je bil opozorilni znak, da nekaj ni v redu z menoj. Očitno se je bolezen prenesla, ker se telo ni popolnoma odpočilo do Ljubljanskega maratona. V Valen-cii sem bil v svoji skupini enajsti od okoli tisoč tekačev.« Sedaj bo tekaške čevlje do pomladi obesil na klin, v ospredje pa prihaja fitnes in, kot pravi, resetiranje glave. »14 dni sploh ne bom tekel. Nič. Moram sem obnovit, potem pa se bom začel pripravljati na novo sezono s pomočjo fitne-sa, teka na smučeh, plavanja.« Prvi izziv ga čaka konec marca v obliki Kraškega polmaratona. »Lahko rečem, da je bilo letošnje leto fenomenalno. Prvič v življenju sem odtekel dva maratona, opazen je dvig moje forme, tako da z optimizmom zrem v prihodnost. Hvala vsem, ki mi pomagajo in podpirajo,« je še dejal sogovornik, ki mu je v veliko pomoč tudi vera. »Verujem v Boga in njegove načrte, zato me ni strah prihodnosti.« Gašper Tominc Vabilo Občina Horjul vas vabi na dokumentarno razstavo ob 90. letnici rojstva Ivana Malavašiča POTI IVANA MALAVAŠIČA Od samouka do vsestranskega umetnika Odprtje razstave bo v ponedeljek, 18. decembra, ob 13. uri v avli občine Horjul. Razstava bo na ogled do 1. januarja v avli občine Horjul. Razstavo so pripravili: Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Avtorica razstave: Sonja Malovrh Vabljeni Odigran prvi turnir za mlajše kategorije Prvo soboto v decembru, natančneje 2. decembra, je bil v Športnem parku Horjul organiziran prvi turnir v letošnji sezoni za mlajše hokejiste do 11. leta starosti. Pripravila sta ga hokejski klub Dinamit Horjul in trener hokejske šole v Horjulu Jaka Zdešar. Zbralo se je več kot 50 najmlajših igralcev najhitrejšega kolektivnega športa na koleščkih iz vseh slovenskih klubov ter gostujoče ekipe iz Italije. Na- stopili so hokejisti iz domačega kluba Dinamiti Horjul, Dolenjskih Toplic, Prevoj, Piščancev iz Postojne in Edere iz Trsta. Zanimivost turnirja je bila, da so se vsi igralci razporedili po letnikih. Začelo se je z najmlajšimi hokejisti vse od petega do HOKEJSKI KLUB DINAMITI HORJUL VABI V SVOJO HOKEJSKO ŠOLO Si želiš biti najboljši v državi in dvigniti pokal za državnega prvaka? Vpiši se v hokejsko šolo kluba Dinamiti Horjul in izpolnilo se ti bo prav to! Otroci od 5. do 10. leta starosti vabljeni v hokejsko šolo. Vpis je vsak torek in četrtek med 16.30 in 17.30 pri trenerju Jaki Zdešarju v dvorani športnega parka Horjul. Oprema za hokejista je za prvo sezono na voljo v klubu. Pridruži se nam! Informacije: Jaka Zdešar, 051 896 107 in www.dinamiti.si sedmega leta starosti, sledili so tisti od osem do devet in najstarejši od deset do enajst let. Fantje so igrali klubsko pomešani med seboj, kar se je izkazalo kot izjemno. Spoznali so eden drugega, se zelo hitro ujeli in pokazali veselja do športa. Stvar se je izkazala kot zelo dobra tudi za ostale člane, trenerje in predvsem starše. Na koncu so bili naši mini hokejisti utrujeni in, kar je najbolj pomembno, vsi zmagovalci. V soboto, 9. decembra, se je zgodba ponovila, le da je bil turnir ponovno na pobudo HK Dinamiti Horjul in trenerja starejših dečkov Tima Finka organiziran za hokejiste do 15. leta starosti. Ti fantje so pokazali že zelo hiter dvoranski hokej; v tej kategoriji imamo v Horjulu nekaj res izjemnih talentov, zato jih nekaj že igra v članskem državnem prvenstvu za domače ekipe TNT Dinami-ti Horjul in Purani. Taki turnirji se bodo v nadaljevanju odvijali vsak mesec na drugem prizorišču v Horjulu, Lukovici in Trstu. Spomladi pa se bo tako ali tako začelo državno prvenstvo tudi za mlajše kategorije, kjer bodo vsi fantje pokazali svoje znanje, ki ga bodo nabrali na turnirjih. Rok Logar Was Občina Horjul 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomlajeni Dinamiti nadaljujejo v svojem slogu Leto je naokoli, s tem pa se začenja nova sezona najhitrejšega kolektivnega športa na koleščkih. V letošnji sezoni smo ponovno priča nekaterim spremembam v ligah državnega prvenstva in našem klubu. Dve ligi državnega prvenstva sta se nekoliko skrčili oziroma povečali. V najmočnejši ligi se bori osem moštev, medtem ko v drugi nastopa dvanajst ekip. Naj- zanimivejša je vest iz prve lige, da so se pred letošnjo sezono razšli večkratni državni prvaki, igralci Citypark Strel. Razpršili so se med ostala moštva, največ jih prostor našlo v garderobah Dinamitov, Brezovice in Pre-voj. Dinamiti imamo tako kot lani štiri moštva v obeh ligah, prva ekipa igra v najmočnejši ligi, v drugi ligi pa palice vihtijo TNT Dinamiti, Purani in Dinamiti Mladi. V prvi ekipi je prišlo do kar nekaj sprememb. Po nekaj letih se je iz vrst Citypark Strel vrnil Rok Simšič, medtem ko se je ekipi pridružilo tudi nekaj največjih talentov horjulskega podmladka. Miha Logar, David Leben, Blaž Prebil in Anže Na-war Kranjec sicer redno igrajo za TNT Dinamite v drugi ligi, vendar so si že na začetku sezone zaslužili tudi dres prve ekipe in odigrali super tekmo proti Srakam, kjer so morali pokazati vse svoje znanje. Tu so Dinami-ti izgubili tudi edino letošnjo točko, saj so Srake premagali po kazenskih strelih. Mesto prvega vratarja je pripadlo mlademu Marku Finku, ki iz leta v leto dokazuje, za kakšen talent sploh gre. Na vseh tekmah je upravičil zaupanje vodstva Dinamitov. Dinamiti po sedmih krogih trdno zasedajo prvo mesto na lestvici, dobili so prav vse tri derbije in bodo v nadaljevanju glavni kandidat za prvo mesto pred končnico. V drugi ligi ravno tako odlično kaže TNT-ju. Kot sem že omenil, so se fantje okrepili z mladimi močmi - Miha Logar, David Leben, Blaž Prebil in Anže Nawar Kranjec so prestopili iz vrst Puranov, ekipi pa se je pridružil še Uroš Pajnič iz Dolenjskih Toplic. TNT s tekmo manj in samimi zmagami zaseda odlično drugo mesto - manjka jim še uvodna tekma z Vrhpoljem, ki je bila prestavljena. Tudi tukaj vratarsko mesto zaseda mladi Mark Fink. Preostali dve ekipi v drugi ligi pa svoje sezone nista začeli najbolje. Dinamiti Mladi so vse tekme razen s klubskimi tekmeci Purani izgubili, medtem ko so Purani v letošnji sezoni še brez zmage. Njim se še posebej pozna odhod mlajših igralcev k ekipi TNT. Sezona državnega prvenstva se bo nadaljevala 19. januarja prihodnje leto, do takrat pa dvorana ne bo samevala, 26. decembra bo na sporedu tradicionalen turnir Horjul Hockey Cup. Seveda pa mimo klubske zabave za konec leta ne moremo. 1-2-3 DINAMITI! Rok Logar Upokojenci z Vrzdenca obiskali Bizeljsko Čarobni svet lutk Bil je lep sončen dan. Kot naročen za izlet Društva upokojencev Vrzdenec. 21. oktobra se je zbralo za cel avtobus upokojencev tega društva, ki so se odpravili na izlet na Bizeljsko. Na avtobusu smo malo kramljali in se medsebojno ogledovali, kdo je dodatno izgubil kakšen las ali pa mu je ta posivel in komu so se gube na obrazu na novo utrnile. Pot je vodila proti Čatežu, kjer je bila prva postaja za kavo. Vendar te nismo dobili, ker se gostinci niso mogli tako hitro zasukati, da nam bi jo postregli. Pa nič zato. Okrepčali smo se kar pri avtobusu, kjer smo dobili še čudovito pecivo. Tega je častila ga. Meta, ki je imela okrogli jubilej. Meta, hvala ti in še na mnoga leta! Odpeljali smo se na ogled Repnice Najger. Re-pnice so v kremenčev pesek izkopane jame. Včasih so vanje shranjevali repo in poljske pridelke. Danes služijo predvsem za shranjevanje vina. O tem smo se prepričali tudi sami. Repnica je bila tako velika, da se nas je vanjo spravilo vseh 50 izletnikov in prostora je bilo še dovolj za veliko mizo, na kateri nas je čakalo domače bizeljsko vino in narezki. Ob okušanju vina so se nam razvozlali jeziki, padale so šale in smeha je bilo čedalje več. Ampak ker je bil čas odmerjen, je bilo treba naprej. Zapeljali smo se proti cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem, kjer je kot kaplan služboval Anton Martin Slom- Društvo upokojencev Vrzdenec želi vsem članom društev upokojencev, da bi bilo novo leto bogato z zdravjem, prijateljstvom, polno malih presenečenj in novih spoznanj ter presenetljivih radosti! SREČNO! Srečno 2018! Društvo upokojencev Vrzdenec šek. Cerkev stoji na manjšem hribu in do nje je bilo treba peš. Zadihane sta nas pri cerkvi sprejela pooblaščenca tamkajšnjega župnika, ki sta nam v cerkvi povedala o kraju in cerkveni zgodovini, nato pa nas skozi slikovni muzej povabila do vinske kleti, kjer smo si privezali duše s Slomškovim vinom. Pot nas je vodila naprej do Bistrice ob Sotli. Tam smo si ogledali farno cerkev in v njej spoznali župnika. Ob njegovem sodelovanju smo v čast sv. Mariji zapeli nekaj pesmi in se nato odpravili v bližnjo gostilno na okusno kosilo. Po kosilu je sledil še ogled Kukoviči-čevega mlina v Podsredi. Mlin deluje tako kot včasih. Poganjajo ga vodna kolesa, izpod mlinskih kamnov pa se počasi vsiplje moka. Po degustaciji treh vrst ekološko pridelanega domačega kruha in namazov smo opravili še nakup le-teh in s tem zaključili naš izlet. Na poti proti domu smo razmišljali o vsem doživetem in se bolj v mislih kot naglas zahvaljevali vsem ožjim članom društva, da so za nas pripravili tako pester izletniški program. Hvala tudi Občini Horjul, ki je sofinancirala to kultur-no-etnološko ekskurzijo! Jana Jereb Konec novembra sta nas lutkarici KUD Teater za vse z izvrstnima predstavama popeljali v čarobni svet lutk. Za starejše otroke sta odigrali lutkovno predstavo Kraljestvo povodnega moža. Otroci so z njo odkrivali prave vrednote, ki so v današnjem svetu, prežetim s tekmovalnostjo in materialnimi dobrinami, premalo poudarjene. Najmlajši otroci so si ogledali lutkovno predstavo Lačna gosenica in spoznali pot gosenice do preobrazbe v čudovitega metulja. Pod vtisom predstav so otroci likovno ustvarjali, se igrali in tudi pogovarjali. M. B. Was Občina Dobrova-Polhov Gradec 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vse kar je v moči narave in razuma, naj bo v Novem letu naravnano tako, da bo življenje prijetno, delo, ki ga opravljate, pa še naprej uspešno. Z najlepšimi željami za prihajajoče leto 2018. Župan Franfc Setnikar Konec januarja bo zgodba o nasipu jasna V pretekli številki smo poročali o nedovoljenem nasipavanju gradbenega materiala na mestu od krožišča na Dobrovi proti Ljubljani, nasproti bencinske črpalke. Dobili smo izjavo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, da morajo biti za navedeni poseg do 31. januarja 2018 pridobljena soglasja Direkcije Republike Slovenije za vode (vodno soglasje) in hkrati izvedeni ukrepi ali pa bo zoper zavezanca uveden izvršilni postopek, kar pomeni, da mora ta do navedenega datuma vrniti območje v prvotno stanje. Inšpekcija za okolje in naravo je bila o nasipavanju zemljišča nasproti bencinskega servisa Dobrova obveščena s strani Vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik, Ribiške družine Dolomiti in občanov Dobrove. 12. septembra je opravila prvi ogled lokacije, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je zavezanec zaradi dostopa do svojega zemljišča izvedel zacevitev vodotoka ob regionalni cesti Dobrova-Horjul brez vodnega soglasja. 25. istega meseca je bila izdana odločba o odstranitvi betonskih cevi in nasipnega materiala z rokom 31. 1. 2018. Inšpektorat pojasnjuje, da so lastniku daljši rok predpisali z namenom, da v tem času za ta poseg pridobi vodno soglasje in izvede ukrepe z njim določene ukrepe. Pristojni so bili o dogajanju na tem ob- močju ponovno obveščeni, zato so 4. oktobra opravili ponovni ogled zemljišča, pri čemer so ugotovili, da je zavezanec med 29. septembrom in 4. oktobrom na zemljišče nasul še približno 1000 m3 peska. 6. oktobra mu je bila izdana odločba, s katero so mu prepovedali nadaljnje zasipavanje zemljišča in naložili odstranitev nasutega materiala do 31. januarja 2018. Ker je 10. novembra zavezanec ponovno zasipaval zemljišče, je bil zoper njega uveden postopek o prekršku. V primeru kršitve odločbe oziroma nadaljnjega zasipavanja zemljišča bo ponovno uveden postopek o prekršku. Odločitev lastnika zemljišča, ki ima trenutno odločbo, ki določa, da do 31. januarja za nedovoljeni poseg pridobi vodno soglasja Direkcije RS za vode in izvede ukrepe, ki bodo predpisani, bo torej znana že naslednji mesec. Če mu vodnega soglasja do navedenega roka ne bo uspelo pridobiti, bo zoper zavezanca uveden izvršilni postopek, kar bo pomenilo zahtevo po vzpostavitvi prvotnega stanja. Glede na to da se na lokaciji nasproti bencinske črpalke na Dobrovi trenutno ne dogaja nič, lahko predvidevamo, da lastnik ureja vodno soglasje. Kakšni pa bodo ukrepi direkcije, so lahko zgolj naša predvidevanja. Vsekakor pa to ne razbremeni zaskrbljenih občanov, ki se še spomnijo poplav izpred nekaj let. Spomnimo se le opozorila župana Franca Setnikarja, ki je dejal, da gre za zasipavanje velikega razlivnega območja, kjer se voda ob večjih nalivih zadržuje, zasip pa lahko povzroči, da bo ob obilnejših padavinah najbolj izpostavljen del Dobrove hitreje poplavljen, saj bo voda še hitreje zalivala spodnje prostore in kleti kot bi jih sicer. Še več, lahko se zgodi, da ves nasipni material voda potegne s seboj pod most in zapre prepust. Voda bi v tem primeru morala najti pot drugje, najverjetneje preko krožišča in mimo tamkajšnjih stanovanjskih hiš, kar bi povzročilo veliko materialno škodo. A ne sodimo prehitro, raje odločitev prepustimo strokovnjakom in upajmo na najboljše. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Kanalizacija v Brezju zaključena Terminski načrt izgradnje manjkajočih krakov fekalne kanalizacije v Brezju je bil ne glede na vremenske razmere izpolnjen in gradbena dela so zaključena. Na začetku decembra je Občini Dobrova - Polhov Gradec kljub slabim vremenskim razmeram novembra, ko sta nas vse skupaj presenetila sneg in zmrzal, uspelo zaključiti gradnjo 107.000 evro vredne fekalne kanalizacije v Brezju. Podjetje Komunalne gradnje je zgradilo tri nove odseke kanalizacije, in sicer krak D (95 metrov) od hišne številke Brezje 65 do 69a, krak G (126 metrov) od hišne številke Brezje 4 in mimo 5a in krak J (88,5 metra) od hišne številke Brezje 74 do 74d. Dela so poleg gradnje kanalizacije obsegala tudi menjavo obstoječega asfaltnega vozišča na kraku G proti cerkvi ter popolnoma novo asfaltno vozišče na krakih D in J. Koncu gradnje bosta predvidoma januarja sledila tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Slednje je namreč pogoj, da bodo lahko krajani svoje objekte tudi dejansko priključili na novo zgrajeno kanalizacijo. Nadja Prosen Verbič Zakaj se del projektov prestavlja v 2018? Leto je pri koncu in na Dobrovi ostaja kar nekaj nedokončanih infrastrukturnih projektov ... Župan Franc Setnikar pojasnjuje, da ostajajo na področju posodobitve infrastrukture na območju Dobrove nedorečeni trije večji projekti, ker z lastniki zemljišč še vedno niso dogovorjeni, zato se tudi dela še niso začela. Gre za parkirišče in nadaljevanje pločnika proti zahodu Dobrove. To je makadamsko parkirišče ob horjulski cesti, kjer so predstavniki občine naleteli na težave oz. nasprotovanje lastnikov zemljišč. Urejanje parkirišča in pločnika bi se lahko začelo na delu zemljišča, kjer je lastnica občina, kjer projekt vključuje zasebna zemljišča, pa ga bo po predvidevanjih župana naslednje leto najverjetneje treba spremeniti, če si Dobrova to želi. Podobna zgodba se že nekaj časa vrti okoli dveh cest na Hruševem, in sicer v naselju Selo, kjer bi radi skupaj s plinifikacijo uredili še javno razsvetljavo in pločnik, ter v starem delu Hruševega, kje je že stekla obnova od most do odseka, radi pa bi nadaljevali, če jim bo uspelo z lastniki zemljišč najti skupni jezik. Vsi projekti se prestavljajo v naslednje proračunsko leto v upanju, da bo novo leto prineslo nekoliko več razumevanja. Župan glede težav z lastniki zemljišč, na katere pri snovanju in iskanju optimalnih rešitev za posodobitev infrastrukture v občini pogosto naleti, pravi, da bi vsi občani morali razumeti, kakšen je resničen in pravi pomen cest - da pridobimo vsi, ki ceste uporabljamo, in ne le občina, ki skrbi za dela: "Dejstvo je, da nobeden od nas ne more nikamor od doma, ne da bi stopil na tuje zemljišče, občina je le institucija, ki stvari ureja in skrbi za ustrezno in kakovostno življenje občanov." Besedilo: Nadja Prosen Verbič NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Zimska služba na terenu z vsemi ekipami Letos so se napovedi vremenoslovcev in želje mnogih otrok uresničile. Že na začetku novembra smo se prebujali v mrzla jutra, pokrajino in ceste pa je že nekajkrat pošteno pobelil sneg. Prvi sneg je presenetil mnoge, tako voznike na cestah, ki še niso preobuli svojih jeklenih konjičkov, kot vulkani-zerje, ki se jim je sezona začela izredno zgodaj, seveda pa tudi zimske službe, ki so morale v akcijo predčasno. Občina Dobrova - Polhov Gradec je izrazito hribovita in temu primerna je tudi zahtevnost zimske službe, saj razvejano omrežje obsega skoraj 260 kilometrov cest. Še zlasti je zahtevna na višje ležečih cestah, kjer so snežne padavine še pogostejše in bolj obilne. Pristojni na občini sicer zagotavljajo, da bo zimska služba vestna in skrbna, saj imata izvajalca večletne izkušnje s pluženjem, posipanjem in čiščenjem cest, pločnikov in ostalih javnih površin v občini, ob tem pa opominjajo, da se pluženje v primeru sneženja lahko začne šele, ko zapade 10 centimetrov snega. V vmesnem času, ko sneži in cesta še ni očiščena, pa morajo vozniki upoštevati izredne razmere in voziti s snežnimi verigami ter prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti. Zato uporabnike cest prosijo, naj imajo svoja vozila ustrezno pripravljena na zimske razmere s kakovostnimi zimskimi pnev- matikami in v avtu snežne verige. Strokovnjaki na področju varnosti v cestnem prometu opozarjajo, da je prav ustrezno zmanjšana oziroma zimskim razmeram prilagojena hitrost vožnje temeljni dejavnik preprečitve zdrsov vozil in drugih nesreč v času sneženja ali poledice, ki jo izvajalci zimske službe poskušajo pravočasno preprečiti ali vsaj omiliti s posipanjem cestišč. Pomembno je tudi, da se v primeru napovedi izrednih zimskih razmer vozniki že vnaprej temu prilagodijo, in sicer s pravočasnim odhodom od doma, saj se potovalni čas zaradi razmer na cesti podaljša. Pred tem pa naj razmislijo, ali s svojim odhodom v nevarnih zimskih razmerah tvegajo lastno zdravje in varnost. Na občini dodajajo, da se z izvajalci trudijo kar najbolje poskrbeti za prevoznost vseh cest tudi v najzahtevnejših razmerah. Kljub temu pa občane obveščajo, da Vabilo MePZ KUD DOLOMITI DOBROVA vabi na Za vsa morebitna dodatna pojasnila ter predloge glede sprememb izvajanja zimske službe so vsem občanom na občini vselej na voljo, in sicer na telefonski številki 01 36 01 800. Prav tako se glede izvajanja zimske službe lahko obrnejo na izvajalca zimske službe (KS Polhov Gradec in KS Črni Vrh: Andrej Trobec s.p., tel.: 041 735 767; KS Dobrova in KS Šentjošt: KE-Sa-bina Kreft s.p., Jani Bartolj, tel.: 040 163 534). so vsi izvajalci zimskega vzdrževanja cest dolžni upoštevati zgoraj navedeno določilo za začetek pluženja med sneženjem, ki je v veljavi tudi po trenu- 22. BOŽIČNI KONCERT Sreda, 27. decembra ob 19. uri Župnijska cerkev na Dobrovi Godba Dobrova - Polhov Gradec Moški zbor OKTETEK tno veljavnem operativnem programu izvajanja zimskega vzdrževanja cest, prav tako pa morajo upoštevati tudi določen prioritetni vrstni red pluženja glede na kategorizacije posameznih cest. V občini ima zimska služba prednost na vseh lokalnih cestah, po katerih poteka integrirana avtobusna linija, in cestah, po katerih poteka prevoz šolskih otrok. Za razumevanje se vsem občanom vnaprej zahvaljujejo in želijo, da bi tudi letošnja zima minila brez neljubih dogodkov, saj vremena ne moremo prilagoditi svojim potrebam, ampak je slednje treba prilagoditi zimi. Nadja Prosen Verbič a Vljudno vabljeni! Prihaja nov čas in novo upanje. Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje v letu, ki je za nami, v letu, ki prihaja, pa vam želimo veliko božičnega miru, sreče, zdravja in uspehov. 9 Srečno 2018! P Svet Krajevne skupnosti Dobrova in predsednik Marjan Pograjc Dobrova, 29. november - Svetniki in svetnice so se v sejni sobi občine sestali na 21. redni seji občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec, kjer so potrdili nekatere odloke in sklepe ter razpravljali o aktualnih temah in vprašanjih. Štirinajsterica prisotnih svetnikov občinskega sveta je sprva potrdila zapisnik 20. redne seje Občinskega sveta, nato pa je pri drugi točki župan Franc Setnikar besedo predal predstavniku podjetja Snaga d.o.o. Igorju Petku. Zadnja občinska seja letos Ta je predstavil Odlok o spremembi Odloka o obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov. Poudaril je, da to v praksi pomeni, da v leti 2018 ne bo prišlo da sprememb na položnicah, v naslednjem obračunskem obdobju pa se cena lahko spremeni. Svetniki so predstavniku podjetja zastavili nekaj vprašanj, vezanih predvsem na ceno ter vrste in način predelave odpadkov, ki jih Snaga izvaja, nazadnje pa so obravnavani predlog potrdili. Vsebino točke 2. je predstavil poročevalec Gvido Modrijan iz podjetja Struktura d.o.o., ki je pripravilo nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Poročevalec je poudaril, da gre pri novem odloku zgolj za prilagoditev novi zakonodaji in da ni posebnih sprememb, če pa že so, so v prid občanom. Pojasnil je, da nov predlog prinaša malenkostne spremembe tudi na položnicah, in sicer se bo nadomestilo zgolj za 22 strank zvišalo, kar 2000 pa jih bo prispevek plačala po malenkostno nižji odmerjeni ceni. Po razpravi in številnih zahtevanih pojasnilih s strani občinskih svetnikov je bil podani predlog sprejet. Tretja točka, ki je obravnavala Odlok o spremembah in dopol- nitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju Našega časopisa pa je bila brez posebnih zadržkov sprejeta soglasno. Občinski svetniki in svetnice so določali tudi cene socialno varstvene storitve Pomoč na domu, za katero je predlog podala predsednica odbora za zdravstvo in socialo Tončka Dolenec, ki je predlog že obravnaval. Na kratko je predstavila storitve, ki jo v občini izvaja Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik ter poudarila, da se cena v predlogu popolnoma nič ne spremeni za uporabnika in zgolj za nekaj centov za sofinancerja - občino. Tudi pri tej točki so svetniki izkazali zanimanje glede storitev, ki jih izvajalec izvaja ter načina dela, podana je bila tudi pobuda, da izvajalec storitev svetnikom pripravi poročilo o opravljenih socialno varstvenih storitvah v naši občini. Predlagani predlog so svetniki potrdili ter sejo nadaljevali z vprašanji in pobudami svetnikov. Vprašanja so se dotikala aktualnih tem, in sicer izvajanja zimske službe, nedovoljenega nasipavanja na zemljišču nasproti bencinske črpalke, stanja glede pridobivanja mnenj oz. soglasij na spremem- bo OPN, dvorane na Dobrovi ter protipoplavne varnosti, za kar je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala odločitev o finančni podpori, in sicer zgolj za prvo fazo projekta protipoplavne ureditve Gradaščice. Slednje je župan tudi pojasnil vsem svetnikom in opomnil na neverodostojno informiranje nekaterih medijskih hiš, tudi na nekatera druga vprašanja je podal sproten odgovor oziroma pojasnilo, preostanek neodgovorjenega pa bo svetnikom posredovano naknadno. Sicer pa se je zadnja občinska seja zaključila s prijetnim povabilom na praznične dogodke, ki v občini potekajo v mesecu decembru. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Predstavniki društev in gasilcev pri županu Vabilo Spoštovani, ob dnevu samostojnosti in enotnosti Vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 22. decembra, ob 18. uri v športni dvorani Dobrova. Slavnostni govornik bo župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. Kulturni program bodo oblikovala društva iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Po prireditvi bo novoletni sprejem s pogostitvijo. Občina Dobrova - Polhov Gradec Vabljeni! Vabilo Praznični december je že tu ... tudi za otroke. Občina Dobrova - Polhov Gradec vabi vse otroke na ogled gledališke predstave Praznična nogavička Torek, 26. decembra, ob 16. uri, športna dvorana na Dobrovi. Ste se kdaj vprašali, kaj Sneguljčica kuha palčkom za silvestrsko večerjo? Ali Rdeča Kapica obišče babico za božič ali starka sama preživlja praznike v kočici sredi gozdne jase? In Janko in Metka, ki ju je mačeha spodila od doma prav pred prazniki? Kje bosta praznovala? Se bosta vsaj malo posladkala? Vse to in še več vas čaka v Praznični nogavički. Vstop je prost. Najprimernejša za: vrtec 1-6 let, I., II. in III. triada OŠ . Trajanje: približno 35 minut. Vabljeni! Na prednovoletnem srečanju so se na vabilo župana Franca Setnikarja v torek, 28. novembra, srečali predstavniki občinskih društev, četrtkovo popoldne, 30. novembra, pa je bilo namenjeno klepetu s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev v občini ter vodstvom Gasilske zveze Dolomiti. Da si je v predprazničnih dneh treba vzeti čas tudi za srečanja in pogovore, je mnenje župana Franca Setnikarja, ki vsako leto znova na obisk povabi predstavnike društev, gasilcev in drugih, ki na kakršenkoli način sooblikujejo življenje v občini, da se jim zahvali za njihov prispevek in izmenja mnenja, pobude in želje, ki bi v prihodnje še lahko prispevali k lepšemu življenju občank in občanov. Na prvem srečanju je župan pohvalil predstavnike kulturnih, športnih in drugih društev za njihovo soustvarjanje življenja v občini ter se jim zahvalil za pripravljenost. Dotaknil se je tudi proračunskih sredstev, ki ostajajo v naslednjem proračunskem obdobju na postavki društev podobna kot v preteklih letih. Spregovorili so tudi vsi navzoči predstavniki, na kratko opisali svoje delovanje v preteklem letu, našteli projekte, sodelovanja z drugimi društvi tudi izven občinskih in državnih meja ter predstavili načrte za prihodnje leto. Nekaj več besed je bilo letos namenjenih prostorom, kjer se društvene dejavnosti opravljajo, predvsem zaradi pobude predstavnikov KUD Dolomiti Dobrova, ki so do nedavnega delovali v dvorani na Dobrovi, sedaj pa so zaradi poteka pogodbe, sklenjene med Kmetijsko zadrugo Dolomiti - Dobrova in Krajevno skupnostjo Dobrova, ter slabega stanja prostorov ostali tako rekoč brez strehe nad glavo. Z županom so se dogovorili za posebno srečanje, na katerem bodo razrešili dileme in našli rešitev, da se bodo društvene dejavnosti odvijale naprej. Ker je bilo na srečanju prisotnih kar nekaj novih predsednikov oz. društvenih predstavnikov, je bila beseda pohvale namenjena tudi prevzemanju odgovornosti za vodenje in hkrati delovanje društev. Mnogi so se županu zahvalili za posluh in (finančno) podporo obči- ne pri projektih in delu. Župan je ob koncu razprave misel sklenil v želji, da takšno delo in sodelovanje tudi v prihodnjem letu nadaljujejo. Na sprejemu predstavnikov Gasilske zveze Dolomiti in prostovoljnih gasilskih društev v občini pa je župan izrekel zahvalo vsem gasilcem za požrtvovalno delo v letu, ki je bilo zanje zelo razburljivo, ter dodal, da se bodo na občini še naprej trudili, da bodo gasilci ustrezno opremljeni. Dotaknil se je nedavnega požara drvarnice in stanovanjske hiše v Polhovem Gradcu, ki je dvignil precej prahu, predvsem zaradi težav s hidranti. Glede na to da je občina upravljavec vodovodnega sistema, gasilci pa v primeru požarov prvi odjemalci oz. uporabniki, je podal nekaj navodil, ki jih bo občina posredovala vsem prostovoljnim gasilskim društvom v občini ter v prihodnje nekatere stvari tudi redno preverjala, in sicer: za vsako društvo je bil pripravljen seznam hidrantov na njihovem območju, da se vzpostavi popoln kataster hi-drantnega omrežja v občini in poskrbi za njegovo redno letno vzdrževanje, vzpostavi evidenca odvzemov vode iz hidrantov, kar pomeni, da društva o vajah, intervencijah ipd. obveščajo občino, ter opremljenosti društev z defibrilatorji, ki jih bo občina poskušala zagotoviti na vseh lokacijah, naloga društev bo le, da jih ustrezno namesti in prioravi usposabljanja za uporabo. Zbrane gasilce so pozdravili tudi predsednik, tajnik in poveljnik Gasilske zveze Dolomiti. Slednji, Filip Bo-žnar, je predstavil operativno poročilo in med drugim navedel, da so bila prostovoljna gasilska društva letos sklicana kar 51-krat, kar je rekord. Izjemno je bilo število požarov, nudili so tehnično reševanje, pomoč ob naravnih, prometnih in nesrečah v gozdu, kar sedemkrat pa so pomagali s pomočjo defibri-latorja. Na intervencijah je sodelovalo več kot 940 gasilcev, ki so opravili več kot 3200 prostovoljnih ur, pri tem pa je poudaril, da ni bil nobeden od gasilcev poškodovan, kar dokazuje, da so dobro pripravljeni tako operativci kot vodje, ki vedo kakšne in kako opremljene gasilce lahko pošiljajo v akcije. Predsednik Marjan Peklaj je pohvalil sodelovanje gasilcev z občino, ki ima posluh, tudi kar se tiče finančnih sredstev. Župan je ob tem pohvalo vrnil ter dejal, da je občina z delom gasilcev izredno zadovoljna, saj so hitri in učinkoviti, predvsem pa odgovorni. V razpravi so sodelovali še predstavniki društev, ki so se dotikali lastnih izkušenj iz različnih intervencij v preteklem letu ter poudarjali, da so na klice na pomoč odgovarjali v najkrajšem možnem času, delo pa po svojih najboljših močeh. Po koncu razprave je župan vsem zaželel, da bi bili pri opravljanju te službe pre- mišljeni in vselej pazili najprej na svojo varnost in nato varnost ostalih, da bi izkušnje čim pogosteje pridobivali na vajah in vse redkeje na intervencijah, predvsem pa, da bi prihajajoče leto bilo čim lepše na vseh področjih. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič * *•» * Spet je zima, spet je mraz, spet je tu božični čas, naj odnese ti skrbi, v novem letu pa le zdravja in sreče podari. Srečno 2018! Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova -Polhov Gradec in Horjul Drsališče v Gabrju Občina Dobrova - Polhov Gradec bo tudi to zimo postavila drsališče za vse ljubitelje zimskih radosti. Drsanje na drsališču, velikem 330 večjih drsalcev pa tudi po dogovoru. kvadratnih metrov, bo tudi letos za Svoje drsalke prinesite s seboj. Naše otroke do 15. leta brezplačno. bodo na voljo na drsališču. Drsališče v Gabrju bo predvidoma Vse dodatne informacije dobite na obratovalo od 2. decembra 2017 do spletni strani www.dobrova-polhov- 4. marca 2018, skupaj 93 dni, odpr- gradec.si. to bo vsak dan od 16. do 19. ure, ob Vabljeni na drsališče! sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure, za skupine manjših in Občina Dobrova - Polhov Gradec N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 19. Miklavžev sejem S prižigom lučk vstopili v praznični december Polhov Gradec, 1 .-3. december - V grajskem parku v Polhovem Gradcu je v petek skupaj s prižigom luči potekalo odprtje 19. Miklavževega sejma, ki ga je Javni zavod Polhograjska graščina pripravil skupaj z Osnovno šolo Polhov Gradec, Muzejem pošte in telekomunikacij ter knjižnico Polhov Gradec. 1. decembra zvečer so se zableščala številna slovenska mesta. Tudi kraji v celotni občini Dobrova - Polhov Gradec so se praznično razsvetlili, v grajskem parku pa so simbolično prižgali luči ob odprtju 19. Miklavževega sejma. S prijetnim programom, ki so ga pripravili devetošolci Osnovne šole Polhov Gradec z mentorji, so s plesom in pesmijo poskrbeli, da zbrane množice razigranih otrok, staršev ter drugih obiskovalcev kljub nizkim temperaturam ni zeblo. Navzoče so ob tej priložnosti pozdravili predstavnica Javnega zavoda Polhograjska graščina Nina Slana, ki je med drugim povedala, da organizatorji s sejmom, ki glede na tradicijo daje kraju prepoznavnost, želijo spodbuditi tako domače kot tuje razstavljavce, da se na sejmu predstavijo s svojimi izdelki, ter se vsem sodelujočim - Osnovni šoli Polhov Gradec, Občini Dobrova - Polhov Gradec, Muzeju pošte in telekomunikacij, razstavljavcem, obiskovalcem, nastopajočim, gasilcem in vsem zbranim, zahvalila za prispevek in obisk. Ravnateljica Ilinka Kucler in župan Franc Setnikar sta sprva z devetošolci obujala znanje o pravljicah in njihovih junakih, nato pa je župan zbranim zaželel, naj jim bo tako kot decembra lepo in pri srcu toplo vse leto. Ravnateljica je dodala, naj si v tem mesecu še posebej vzamejo čas zase in svoje najbližje, pri tem pa naj ne pozabijo na tiste, ki so sami in prazničnega veselja nimajo s kom deliti. Želje vseh so se prepletle v misli o dobrem. Miklavžev sejem je svoja vrata odprl v soboto, ko so se domači in tuji razstavljavci predstavili z različnimi izdelki iz lesa, usnja in kuhane volne, z ročno izdelanimi čipkami, lončarskimi in medenimi izdelki, čaji, zelišči, mlečni- mi in mesenimi izdelki, piškoti in kruhom ipd. Ponudba z različnih področij malega gospodarstva, ki med drugim kažejo raznolikost naše občine, je bila pestra. Svoj tržni potencial pa so preizkusili tudi učenci višjih razredov, ki so s svojimi umetninami skušali prepričati mimoidoče, da so kak dar prispevali v njihov razredni proračun. Spremljevalni program sejma je bil tudi letos v prvi vrsti namenjen tistim, ki jim je Miklavž najbližje - otrokom. Tako v soboto kot nedeljo so dopoldan potekale delavnice, v soboto so izdelovali snežake in božičke, v nedeljo pa venč-ke iz gumbov ter novoletne voščilnice. Ob popoldnevih pa so nastajale darilne škatlice, voščilnice, novoletni okraski in novoletna drevesca z obeski. Del dneva je bil namenjen tudi vsem lju- biteljem čebelarstva, saj je potekal čebelarski turnir. Oba dneva so bili tam tudi gledališčniki, ki so za otroke pripravili predstavo Ko bom velik, bom ... ter Reševanje praznikov. V času sejma pa je bil možen tudi voden ogled Muzeja pošte in telekomunikacij in celo vožnja s kočijo, ki je bila v teh hladno zimskih in zasneženih dneh kot novost še posebej idilična. Besedilo in fotografiji: Nadja Prosen Verbič Staro leto se bo spet od nas poslovilo, novo nas bo z upanjem razveselilo! Naj bo novo leto polno upanja, sreče in zdravja Vam vsem skupaj želi PGD Črni vrh! Srečno 2018! Grajski park in graščina vse bolj priljubljena za poroke Zadnja leta število porok narašča. Letošnje leto bo Javni zavod Polhograj-ska graščina najbrž beležil rekordno število porok. "Poroka je eden najpomembnejših dogodkov v življenju. Si je moč zaže-leti in zamisliti še kaj več kot svečanost v nedrjih romantične Polhograj-ske graščine, kjer se boste resnično počutili grajsko! Za vse, ki si želite svojo odločitev, da živite z nekom, ki ga spoštujete in imate radi, zapisati v neizbrisan in prijeten spomin ali vsaj za trenutek stopiti iz vsakdanjosti, vam predlagamo sledeče: dajte žar svoji ljubezni v še nedotaknjenem, grajsko pravljičnem okolju Polhograjske graščine, kjer smo vam pripravili posebno ponudbo in veliko presenečenj." S prijaznim nagovorom na spletni strani, čudovitim promocijskim vi-deom, prijetnim osebjem, ki je vselej naklonjeno željam mladoporočencev, in še marsikatero malenkostjo nas Polhograjska graščina danes sprva privabi in nato prepriča, da svojo večno Že več kot desetletje je zakonsko zvezo mogoče skleniti tudi v Polhograjski graščini ali grajskem parku, ki velja za eno od izrednih lokacij Upravne enote Ljubljana. zaobljubo ljubljeni osebi izrečemo prav tam. Poleg tega je njena lokacija nadvse priročna, saj leži le korak stran od glavnega mesta Ljubljane in je kljub temu neokrnjena in zelena, kar je možno še posebej okusiti ob poroki na prostem, v grajskem parku, ki je vselej zgledno urejen. Naravne lepote in danosti ter promocijske aktivnosti, v prvi vrsti pa osebne izkušnje in dober glas, so tisto, kar je prineslo napredek v smislu, da lahko letos govorimo o rekordnem številu porok v Polhograjski graščini oziroma grajskem parku. Kar 41 parov je svojo privolitev izreklo v Polhovem Gradcu, vsaj ena pa se še obeta, saj je tu čarobno lepa tudi zimska pravljica. Statistika porok iz leta v leto strmo raste. Pred dobrimi petimi leti, ko prostor za poroke tu še ni bil uraden, smo govorili o enomestni številki, leta 2014 je ta le prišla do številke 19, leto kasneje do 26, nato pa je sledil preskok na 40 in letos še na eno čez. Program poroke v romantični Pol-hograjski graščini ponuja poročno zaobljubo v poročni dvorani ali paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa je mogoče nadaljevati v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo, kjer s pijačo in prigrizkom lahko postrežejo tudi lično urejene hostese. Javni zavod Polhograjska graščina, ki je zadolžen za organizacije porok, lahko ponudi tudi možnost cerkvene poroke v grajski kapeli, župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali cerkvi sv. Petra v Dvoru. Tako nad lokacijo in osveženo podobo paviljona kot tudi nad skladnostjo in urejenostjo hostes ter prijaznostjo drugih odgovornih in protokola so navdušeni ne le mladoporočenci, ki svoje zahvale in pohvale pogosto zapišejo, temveč tudi matičarji in pooblaščenci, ki se v ta naravni biser na obrobju Ljubljanske kotline radi vračajo. Nadja Prosen Verbič Fotografije: arhiv JZ Polhograjska graščina N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec Intervju s Saro Polančec Nisem dobra vila, sem samo nekdo, ki ji je mar Praznični december je tudi mesec dobrodelnosti. Na tem področju je prav gotovo lahko zgled naša občanka Sara Polančec, psihoterapevtka, pobudnica serije dobrodelnih dogodkov Za Primoža gre, v teh dneh pa številnih dobrodelnih akcij za socialno šibke družine. Številne so ideje in številni projekti, ki jih izvaja, vsaka stvar posebej pa je kamen v mozaiku boljšega sveta. Pogovarjali sva se o njenih začetkih, ljudeh, ki ji stojijo ob strani, o tem, kje išče navdih in kakšne so njene izkušnje. Kako seje začela tvoja dobrodelna pot? Mislim, da mi je bilo to položeno v zibko. Starša sta mi vedno govorila, da pomagamo drugim, četudi smo sami v stiski. Vedno je nekaj, kar lahko ponudiš. Verjamem, da je vedno tudi nekaj, kar lahko sprejmeš. Bom rekla, da sem začutila in sprejela svoje poslanstvo pred dobrimi devetimi leti, ko sem imela zaradi bolezni nekaj mesecev časa za prisilni počitek. Takrat sem si zadala cilje in jih v nekaj letih uresničila. Kljub doseženim ciljem mi ni dovolj, da smo zdravi, da imamo kje živeti, da imamo osnovne stvari. Potrebujem več. In to več je dobrodelnost. Naši občani te večinoma poznajo po dobrodelni akciji Za Primoža, v sklopu katere so se zvrstili koncert, pohod, kolesarjenje na Brezje itd. Kako seje vse skupaj začelo, saj nisi bila domačinka, da bi na ta način enostavneje pristopila? Povsem drži. V Polhov Gradec smo se preselili pred dobrimi petimi leti. Zgolj naključje. Nekaj let smo bili kot družina v ozadju. Ljudje so nas spoznavali priložnostno. Primoževo družino sem poznala že pred nesrečo. Njegov oče in moj mož sta zaposlena v istem podjetju. Lahko rečem, da smo se dobro poznali. Od Primoževe nesreče so minevali meseci, jaz pa sem možu tečnarila, naj vpraša družino, ali se kaj premika v smeri zbiranja sredstev. Nič. Velika stiska, upanje na bolje ... Le kdo bi šel v akcijo, če je stiska le trenutna ... Vsaj upali so tako. Vedela sem, da če se v istem prostoru usedem za mizo s Primoževimi starši, da bom dosegla svoj cilj. Pomagati. Res je, sprva smo se pogovarjali o anonimni zgodbi in zbiranju denarja. V zameno za njun blagoslov sem obljubila, da ju bom ščitila ne glede na vse. Dobro poznam ranljivost, nemoč, stisko, soočenje z resnico, ki se skriva v megli. Nekaj dni kasneje sem izvedela, da bi se akciji rada pridružila tudi širša družina -strici, tete z družinami. In na prvem srečanju je padla ideja o velikem podvigu. Lahko trdim, da si ni nihče mislil, da bo izpadlo tako obsežno. Veste, kaj je najbolj pripomoglo k tako uspešni akciji? Srčnost. Vsakič, ko nekomu poveš Primoževo zgodbo, je zelo odvisno, na kakšen način jo boš povedal. Jaz jo še vedno s solzami v očeh. Zdaj tudi s ponosom, s pridihom Primoževe borbe in navdihom. Družino je bilo treba na koncertu zaščiti. Namenili so jim prvo vrsto, najboljše stole. Pristopila sem in rekla: "To je naš koncert za Primoža. Bodita tam, kjer se bo vse videlo. Tam, kjer si želite sedeti, in nihče vaju ne bo nagovoril." In res. Usedli so se tja, kjer jim je bilo najbolj prijetno. Daleč stran od prve vrste. Si oseba, ki ne samo, kot običajni Slovenci, rada pomaga ljudem, ampak zanje dejansko tudi nekaj narediš, organiziraš številne dobrodelne dogodke. Si gonilna sila, od kod jemlješ navdih, pobude? Bom odgovorila z besedami, ki mi najprej padejo na misel. Včasih objokana sedim sredi sobe, ker enostavno ne gre vse, kot bi si želela. Mož me vedno podpira, je izredno ponosen name in v času akcij pomaga pri hišnih opravilih. Hvala, Aleš. V nemočnih trenutkih si rečem: 'Kaj mi je tega treba, kdo od teh ljudi je nam pomagal, ko smo imeli nič? Še sočne govorice so krožile o nas namesto pomoči.' Pa mi ravno to vlije novo energijo, daje navdih. Nisem kot drugi. Nisem in ne bom. Praznični mesec je za nekatere najlepši mesec v letu, saj nas obiščejo kar trije dobri možje, s seboj pa prinesejo tudi darila. Ti se srečuješ tudi s socialno šibkimi družinami, za katere pa je december še posebej ranljiv mesec, tako za starše kot njihove otroke. Kako jim pomagaš? Tokrat sem drugo leto zapored poiskala družino, ki resnično nima za preživetje. Družino, ki je šla čez takšno stisko, ki si je mnogi niti ne morejo predstavljati. Pomagam pa vedno na enak način -z materialnimi stvarmi, ki jih potrebujejo. Letos so bile to potrošne stvari. Seveda ne pozabimo na otroke in jim za vsaj enega dobrega moža pripravimo darila. Pocrkljamo pa tudi starše. Govorim v množini, ker moj prispevek k akciji je le organizacija. Nekaj nakupim za družino, ampak to je le ena tridesetina vsega kar odpeljem. Najmanj 30 ljudi se odzove. In to je fenomen, da ne moreš v en avto spraviti vseh stvari. Poleg materialnih daril vedno priložim še kuverto. Nekateri raje darujejo denar. Letos so me res presenetili neznani ljudje. Jaz pa seveda vedno v jok. Hvaležna, kot bi šlo zame. Zgodbe so žalostne. Te je katera posebej nagovorila? Vsaka zgodba je res zgodba zase. Z nekaterimi družinami nismo potem nikoli več v stiku. Je bolje tako. Res ne želim, da bi mi bili večno hvaležni. Največkrat slišim, da sem dobra vila. Nisem. Sem samo nekdo, ki ji je mar. Takšne dobrodelne akcije in projekti zahtevajo dobro organizacijo, ob sebi potrebuješ odgovorne, zanesljive ljudi. Kje jih najdeš? Večina akcij je na meni. Poleg moža, obeh punc, službe, študija in ostalih večjih projektov je to le moja organizacija dela. Na primer, v času priprave na koncert Za Primoža gre je bil mož v nočni službi, jaz ves čas na terenu in sem pač delala kakšen dan tudi do 2. ure zjutraj. Ni šlo drugače. To je redko. Zdaj so že nove oblike organizacij. Vmes je prišla redna služba in z možem se lažje uskla- diva. Se pa strinjam, potrebuješ odgovorne in zanesljive ljudi. Zraven spustim ljudi, za katere niti malo ne dvomim, da ne bi zmogli prenesti pritiska stiske, predvsem pa, da zmorejo ločiti težave drugih in stiske ne nosijo v svoj dom. Vse večkrat se pojavi vprašanje: 'Sara, kako zmoreš? Kako lahko to poslušaš?' Stiske drugih so zame stiske drugih. Ločim. Jih ne nosim domov. Prinesem pa domov včasih nemoč. To pa je treba predelati. So te dobrodelne akcije zate zgolj hobi ali služba? Je dobrodelnost tvoja druga služba? Ne hobi in ne služba. To je moje poslanstvo. To sem resnično jaz. V zameno ne potrebujem ne denarja ne zahvale. Dovolj je en pogled. Vse povrne. Imam odprt s.p. Psihosocialna pomoč, s pomočj o katerega nudim psihoterapijo in pogovore. Pred zaposlitvijo sem nudila tudi učno pomoč, zdaj pa mi zmanjkuje časa za vse. Na prvem mestu je družina. Sledi služba. Nato kakšna usluga. Dobrodelnost je pa vzporedna. Nima svojega mesta. Kakšne cilje imaš zdaj, katere projekte načrtuješ? Moji projekti in cilji za naprej so veliki. V Polhovem Gradcu je stisk kar veliko, ljudje pa niso povezani. Mladim sem dala za nalogo, naj med drugim odgovorijo tudi na vprašanje: 'Kaj lahko ponudim skupnosti in kaj bi rad ponudil.' Nenazadnje težko veš, kaj vse se skriva v tebi, če do tja še nisi segel. Trenutno lahko z mladimi prostovoljci ponudim roko in vsak torek za otroke organiziram ustvarjalne delavnice. Brezplačno. Dobrodošel je prostovoljni prispevek, ni pa obvezen. Kraj res ponudi zelo malo, moji otroci pa 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si hrepenijo po akciji. Od tukaj torej pobuda. Z vrtcem sodelujem preko Skupnostne kavarne za starše, kjer na dva ali tri mesece pripravim predavanja na temo, ki jih zanima. Pa niti ni predavanje. Bolj diskusija, usmeritev v razmislek pri naslednjih korakih vzgoje. Z osnovno šolo pa smo z mladimi prostovoljci na volj o, da ponudimo učno pomoč. Trenutno lahko pokrivamo kar 7 šolskih ur tedensko. Ne gre toliko za to, da otroka v tisti eni uri tedensko naučiš vso snov, ki jo mora znati. Učim že deset let in nisem ne učiteljica ne pedagoški delavec, sem pa s pravim pristopom in delom na ravni posameznika ustvarila mnogo uspešnih zgodb. Gre za krepitev šibkih točk, dvigovanje samozavesti, usmerjanje energije, pomoč pri načinu učenja . Vse je odvisno od posameznika. Prostovoljci bodo imeli pri meni izobraževanje, kako pristopiti k učencu, kako krepiti odnos, kako se obrniti po nasvet še preden pride do težave. Potreba po učni pomoči je velika, dejstvo pa je, da samo s prostovoljnim delom ne bomo vsega pokrili, se pa tudi z majhnimi koraki lahko kam pride. Številna so voščila, kijih v decembru napišemo ali izrečemo, kako bi se glasilo tvoje za vse bralce Našega časopisa? Ne obračajte se stran od stisk. Ne obračajte se stran od ljudi. Potrebujemo se. Jaz njega. On tebe. Ti mene. Začaran krog. Slej ko prej bomo potrebovali tudi tiste, ki jih nismo želeli poznati. Naj bodo novi odnosi sklenjeni z zavezo, da lahko prav vsakemu nekaj ponudiš. Nadja Prosen Verbič Vabilo Na dan samostojnosti in enotnosti se bo oglasila PESEM MIRU. Nastopili bodo pevski zbori Pograjske doline in gost večera. Polhov Gradec, Kulturni dom Jakoba Trobca, torek, 26. december, 18.00 Turistično društvo Briše Vabljeni! NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Novice z delavnic ... Že peto jesen se v organizaciji Občine Dobrova -Polhov Gradec na območju obeh krajev izvaja program Zdravje na vsakem koraku, ki je namenjen vsem občanom. Sklop brezplačnih delavnic se je začel oktobra in se nadaljeval novembra, ko je bil čas za preventivo in predpraznične dejavnosti. Zdravje na vsakem koraku Delavnice v januarju 2018 4. 1. 2018 ob 16.30, Osnovna šola Polhov Gradec 1 misel, 42 čustev; dr. Aleksander Zadel Aleksander Zadel je doktor psihologije, zaposlen kot direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. Soustanovil je kadrovsko agencijo Competo. Je pobudnik in soustanovitelj oddelka za psihologijo na fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnične vede Univerze na Primorskem. S predavanjem bo ponudil zanimiv in drugačen pogled na vsakdanje življenjske situacije. Govoril bo o evolucijskem pomenu čustev - zakaj so potrebna in zakaj sploh so, o (ne)moči v odnosu do lastnih čustev ter razumevanju čustev drugih, ko imamo že z razumevanjem svojih težave. »Vsi bi želeli biti srečni, vendar pri tem pogosto pozabljamo, da smo za zadovoljstvo v življenju odgovorni sami.« 11. 1. 2018 ob 18.00, Športna dvorana Dobrova (prestavljeno s 26. 10. 2017 na 11. 1. 2018) Z dihanjem in hipnozo nad jezo, žalost in strah; doc. dr. Beno Arnejčič Kaj so zdrava in škodljiva čustva v vsakdanjem življenju, najnovejša znanstvena, strokovna in veščinska spoznanja o negativnih čustvih in njihovem izražanju, zakaj je potrebna preventiva pred jezo, žalostjo in strahom v življenju in delu ter kako se zo-perstaviti, sprejeti jezo, žalost in strah kot izzive in jih obvladati, nam bo na delavnici predstavil doc. dr. Beno Arnejčič, doktor znanosti s področja psihologije, mojster NLP, "Jungov couch" in hipnoterapevt. Predstavil nam bo teoretične osnove stresa in izgorelosti ter iz njih pojasnjene fenomene in antistresne tehnike. Naučili se bomo osnov hipnoze in samohipnoze v funkciji zaščitnega in kurativnega delovanja proti stresu. 18. 1. 2018 ob 18.00, Športna dvorana Dobrova Rože iz krep papirja; Anica Tomšič Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja ter se uporabljajo ob različnih priložnostih. Na ustvarjalni delavnici si bomo lahko ogledali in se naučili izdelave čudovitega cvetja, ki ne oveni. Tako bomo lahko popestrili svoj dom v vsakem letnem času in ob vsaki priložnosti ter nadgrajevali novo pridobljeno znanje in skriti talent. 25. 1. 2018 ob 18.00, Osnovna šola Polhov Gradec Proces pomnjenja - možganski fitnes; Jasmina Lambergar Spomin je osebna karakteristika človeka, proces zaznavanja, pozornosti, sprejemanja, zapisovanja, shranjevanja, prepoznavanja in priklica informacij. Spomini rišejo socialno okolje ljudi, okolje odraščanja, bivanja, vrednote, potrebe, želje za prihodnost. Na delavnici bomo s certificirano trenerko spomina Jasmino Lambergar izvajali možganski fitnes za boljši spomin in vaje za ravnotežje. Zeliščarka Jožica Bajc Pivec je 16. novembra na 4. delavnici spregovorila o zdravih vrtninah z domačega vrta in čajnih mešanicah. Glede na to da je v Sloveniji razširjena tradicija, da ima vsaka hiša vrtiček, je v vsakem skušala najti vrtnine, začimbe, zelišča in druge zdravilne rastline ter udeležence seznaniti z njihovimi zdravilnimi močmi in učinkovinami. Dotaknila se je naravnega antibiotika - čebule, rastline mladosti -česna, krompirja, korenja, zelja, buč, koruze, rdeče pese, fižola, paprike in drugih zelenjadnic in poljščin. Spregovorila je o tem, kaj vsebujejo, na kakšen način se uporabljajo, kako pogosto se lahko uporabljajo ter postregla z mnogimi recepti iz ljudskega zdravilstva. Opomnila je, da je pri domačem in naravnem zdravilstvu in zeliščarstvu potrebno biti pozoren, da sestavine prihajajo iz neokrnjene narave, kjer so rastline neškropljene. Svetovala je, da upoštevamo naraven ciklus in se obnašamo sezonsko - takrat, ko se stvar pojavi v naravi, takrat jo potrebuje tudi telo. Poudarila je, da je vse zdravilne rastline in njihove pripravke treba uporabljati v majhnih količinah in preudarno, saj so lahko zaradi pretiravanja kontra učinkoviti oziroma celo strupeni. Ob koncu je čas namenila čajnim mešanicam in nasvetom, s katerimi pripravki se soočiti in zoperstaviti aktualnim prehladnim obolenjem ter povečati odpornost. Na 5. delavnici 23. novembra je predstavnica krajevne orga- nizacije Rdečega križa Dobrova Alenka Oven v avli OŠ Polhov Gradec zbrane seznanila s temeljnimi postopki oživljanja ter načinom uporabe defi-brilatorja AED. Povedala je, da vsak dan od 5 do 6 ljudi v Sloveniji ogroža srčna kap in pri tem z vsako minuto možnost preživetja upada, zato je najbolj pomembno, da ljudje znamo ukrepati, saj s tem obolelemu damo možnost preživetja. Predavateljica je predstavila pravilno postopanje v primeru zastoja srca pri sočloveku. Slušatelji so bili opomnjeni, da je važno k človeku, ki leži nezavesten, pristopiti, sprva poskrbeti za lastno varnost in varnost sočloveka, nato poklicati pomoč, sprostiti dihalno pot in preveriti, če diha in šele nato začeti z oživljanjem, sprva z masažo srca, in sicer na sredini prsnega koša, v razmerju 30 pritiskov (stisov prsnega koša): 2 vpiha. Delavnica je vsebovala tudi praktični del, saj so se udeleženci preizkusili tudi v vlogi oskrbovalca. Izrazili so upanje, da v realnosti tega ne bodo nikoli doživeli, saj je postopek sicer enostaven, a zelo naporen, predvsem pa stresen. Pred prazniki, 30. novembra, so zbrani na ustvarjalni delavnici v plesni dvorani OŠ Dobrova izdelovali božično-no-voletne voščilnice, in sicer pod mentorstvom Alenke Oven. Dejstvo je, da se ljudje kljub novejšim tehnologijam in digitalizaciji še vedno najbolj razveselimo doma izdelanih prazničnih voščilnic, ki jih v nabiralniku pusti poštar. Zbrani moški in ženske so tokrat zavihali rokave ter iz pisanih kartonskih lističev oblikovali različne vzorce, like in podobe, ki so jih zlagali in lepili skupaj. Poleg urjenja ročnih in kognitivnih spretnosti so se navzoči družili ter tako domov odšli zadovoljni in z ličnimi avtorskimi voščilnicami, s katerimi bodo že kmalu lahko razveselili svoje najbližje in prijatelje. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Podjetje Schwarzmann kupilo nepremičnine bivše Hoje Mobiles Ljubljansko okrajno sodišče je 14. julija letos na pobudo bank upnic razpisalo dražbo nepremičnin podjetja Hoja Mobiles iz Polhovega Gradca. Vseh 18.000 m2 zemljišča in 6000 m2 skladiščno-proizvodnih prostorov je odkupilo sosednje podjetje Konstrukcije Schwarzmann. "Zgradbe so v zelo slabem stanju, zato je potrebna temeljita obnova, delno tudi rušenje. Pravkar poteka zamenjava strešne kritine na proizvodnih halah," so sporočili iz podjetja Konstrukcije Sch- warzmann, ki se ukvarja z načrtovanjem in proizvodnjo šotorskih in panelnih hal. Še vedno so prepoznavni tudi po rastlinjakih, ki so bili njihov glavni proizvod v prvih letih delovanja. Največjo rast dosegajo na področju tehnično najzahtevnejših objektov. Gre za hale, namenjene športu, industriji in logistiki, ki zahtevajo razpone konstrukcij preko 50 m. Prav tako so se v svetu uveljavili tudi na področju letalskih hangarjev. Načrtovanje takih konstrukcij zahteva najsodobnejšo programsko opremo in ekipo vrhunskih statikov ter inženirjev. Zaradi lastne proizvodnje veliko vlagajo tudi v razvoj varilcev in varilske tehnologije. Za to so potrebne tudi ustrezne površine in prav nakup omenjenih nepremičnin bo omogočil dolgoročni razvoj podjetja v Polhovem Gradcu. "Proizvodnja jeklenih konstrukcij nima negativnih vplivov na okolje. Enaka dejavnost je predvidena tudi na novo pridobljenih površinah. Skupaj z rastjo podjetja se je v zadnjih letih povečal tudi tovorni promet, ki je lahko občasno moteč za okoliške prebivalce, za kar pa se jim v podjetju iskreno opravičujemo, vendar drugače žal ne gre," so še zapisali. Skupaj z najetimi sodelavci trenutno zaposlujejo 120 ljudi, večinoma domačinov. (gt) N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Miklavž je obiskal otroke v KS Dobrova V torek, 5. decembra, je otroke iz Dobrove in njene okolice obiskal Miklavž v spremstvu angelov in nagajivih parkljev. Pred Miklavževim prihodom so si otroci skupaj s starši lahko ogledali lutkovno predstavo Lev in miška, ki jo je pripravila lutkovna skupina Kulturnega društva Dolomiti. Nato je otroke s prihodom razveselil še Miklavž, ki jim je razdelil darila, najbolj nagajive pa so prestrašili par-klji. Seveda so se otroci najbolj razveselili daril. Miklavž je nato odhitel naprej, saj ga je čakalo še veliko pridnih otrok. Hvala vsem sponzorjem: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Krajevna skupnost Dobrova, SILI KO - proizvodno podjetje, storitve in trgovina, LAVANDA, Marjan Žvokelj s.p. Podolnica, Lekarna Dobrova - Matija Centrih, PLEV-NIK inženiring in proizvodnja, Podsmre-ka, BIZJAN ORODJARSTVO, proizvodnja in storitve, Šujica, KONSTRUKCIJE KOGO-VŠEK - inženiring, proizvodnja, storitve, Dobrova, CNC OBDELAVA Gregor Oven s.p., GRAFIK INVEST Ljubljana, GRAIN Ljubljana, INSURA, ATTA PEKLAJ. Krajevna skupnost Dobrova Miklavž obdaril otroke Na cerkvenem koledarju je 6. decembra mesto namenjeno svetniku, dobrotniku sv. Nikolaju oziroma Miklavžu, ki ga otroci zelo dobro poznajo, saj jih vsako leto na predvečer svojega praznika obišče in obdaruje. V torek pozno popoldan, ko se je noč spuščala nad Polhov Gradec, je v Kulturni dom Jakoba Trobca priromal sv. Miklavž s spremstvom angelov in parkljev. Pozdravil je otroke in njihove starše, ki se jih je tudi le- tos zbralo zares veliko in česar ob drugih priložnostih nismo vajeni. Njihovo nestrpno pričakovanje je zapolnila zgodba o izgubljenih Miklavževih pismih najmlajših iz KUD Gregor Rihar. Očitno se tudi angelom in njihovim pomočnikom lahko zgodi, da se otroška pisma, ki bi morala romati v Miklavževo malho, izgubijo. A le če imajo prste vmes nagajivi parklji. Toda tokrat se je vse dobro končalo in vsi otroci so dobili darila, za katera sta sredstva prispevali župnija Polhov Gradec in Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki svoj prispevek nameni vsem miklavževanjem v občini. Zabavna zgodba, za nekatere otro- ke tudi strašna, in skromno darilo iz Miklavževih rok sta bila za marsikaterega otroka namig za tisto, kar je sledilo ponoči. Dobri mož je na odru obljubil, da najbolj pridne obišče še ponoči ter jim v njihove domove dostavi posebej zanje pripravljena darila, za katera so prosili v pismih, če se ta niso izgubila. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Konec je ... Zdravstvena reforma. Evidentiranje nepremičnin za nepremičninski davek. Rešitev mejnega problema s Hrvaško. Rešitev NLB. Delovanje pravne države. Vse to obljublja vlada Mira Cerarja. Ne 18. septembra 2014, ampak danes, ko se bodo do volitev odvile le še štiri seje parlamenta. Pa jim verjamete? No, takšne obljube so v duhu vlade, ki pol leta pred volitvami, žal, razpada pri živem telesu. Ne mine dan, ko ne bi ministri ene koalicijske stranke obračunavali z ministri druge koalicijske stranke. Ker si pri tem ne ostanejo dolžni, se spirala javnega po-lemiziranja vladnih mož samo stopnjuje. To sicer sploh ni težava. Težava nastane tedaj, ko ni več kompasa, ki bi kazal smer razvoja. Ko se vlada začne ukvarjati sama s seboj, ko pač neha slediti smeri. Vse prevečkrat krene s smeri, celo vzvratno. Si predstavljate, da bo to trajalo še pol leta? Strateški, verbalni, pravni in vsebinski zdrsi se ponavljajo iz dneva v dan, vse od samega vrha vlade navzdol. Danes se predsednik vlade zavzame za posebno obravnavo sirskega brivca, jutri si premisli. Včeraj premier Cerar zagovarja uzakonitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja obveznega pouka v zasebnih osnovnih šolah, danes povozi to stališče in raje začne spreminjati ustavo. Ze naslednji dan pa namerava zasebnim šolam odvzeti še financiranje obveznega šolanja. Do včeraj podpira vodstvo UKC, danes zahteva zamenjavo. Hkrati pove, da imamo odlično zdravstvo, za čakalne vrste pa smo tako ali tako krivi sami, ker hodimo k zdravniku za vsako malenkost. Milojka Kolar Ce-larc je bila v celotnem mandatu na primer pri zdravniku samo enkrat! In še bi lahko naštevali ... Konec je. Pol leta pred formalnim iztekom je konec Cerarjeve vlade. Točno na predviden datum - 31. decembra - pa bo konec leta 2017. Kar sploh ni tako slabo. V obeh primerih. Nad Cerar-jevo vlado smo že tako ali tako naredili križ in bo šla v zgodovino kot tista, ki je grobo povozila obljubo novega upanja in preporoda Slovenije. Nad iztekom leta 2017 pa tudi ne bomo jokali, saj ga bomo poosebili predvsem kot uverturo v leto 2018, ki bo (novo) leto upanja. Leto zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva ter novih zmag za boljši jutri. Spoštovani, še eno skupno leto je za nami. Naj se vam ob tem zahvalim za vse, kar ste dobrega storili v 2017. Vesele božične praznike v krogu najbližjih in vse lepo v 2018! Anže Logar, poslanec SDS Od Izole do Kopra Društvo upokojencev Dobrova - sekcija nordijska hoja, se še vedno dobivamo enkrat na teden (ob četrtkih). Jesenski del smo začeli 7. bljanski občini, obiskali smo septembra po poteh naše tudi občino Horjul, Brezovi- občine Dobrova - Polhov co in Medvode. Gradec, nadaljevali po Lju- Leto 2017 pa smo zaklju- čili 9. decembra s pohodom novi sprehajalni poti, se na- od Izole do Kopra. užili morskega zraka, ter pot Najprej smo se ustavili na končali v lepem sončnem jutranji kavi in pehtranovi vremenu z dobrim kosilom potici v Kopru. v Kopru. Nato smo se odpeljali do Izole, kjer smo začeli nor- Vodja nordijske hoje dijski pohod ob morju po Tone Tomšič , s Vsem občanom želimo vesele božične Nfc"^ praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2018. Srečno 2018! Lovska družina Polhov Gradec NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Sveti Miklavž potoval skozi črnovrške vasi Sveti Miklavž, kako se vam zdi v naših krajih? Vaši kraji so čudoviti, imate krasno pokrajino, naravo, lepe razglede, dober in čist zrak in še bi lahko našteval. Ali je vaše delo naporno, ko morate razdeliti toliko daril pridnim otrokom? Delo je naporno, vendar imam veliko pomočnikov, ki pripravijo in lepo zavijejo ali zložijo v vrečke vsa darila. Povejte nam, kdo vas spremlja na poteh, ko nosite darila otrokom? Da, spremljajo me angelčki v prelepih belih oblačilih s sijočimi obrazi. Izročajo darila otrokom, jih pocrkljajo s kakšnim bombonom ali mandarino. Letos smo uspeli ujeti Miklavža, ko je prispel v Črni Vrh, da bi obdaril otroke naših vasi. Prosili smo ga za eno lepo fotografijo z vsemi njegovimi spremljevalci in mu zastavili nekaj vprašanj. Seveda pa ne manjkajo vražji parklji. Ampak oni morajo pa mene poslušati. Ne smejo preveč razgrajati, da ne prestrašijo majhnih otrok. Tiste malo večje pa lahko malo pocukajo in jim malo zažugajo. Ampak samo, če niso bili pridni. Ali so otroci v naših krajih pridni in ubogljivi? Vaši otroci so prav vsi zelo pridni in prijazni. Živahni pa morajo biti, zato kdaj pa kdaj tudi kakšno ušpičijo. Ampak to ni nič narobe, kajti tudi otroci se iz svojih napak naučijo, kaj je prav in kaj ne. Ali nam mogoče lahko izdate, kakšna darila ste letos pripravili za naše otroke, ali je to prevelika skrivnost? No, to ni prav nobena skrivnost. Vsak otrok bo dobil nekaj uporabnega, igračko, slani prigrizek, kos sadja, malo za sladkanje in še nekaj drobnarij. Sveti Miklavž, mislim, da ste nam že vse povedali. Lahko pa namenite še kakšno misel našim otrokom! Dragi otroci! Vesel sem, da bom danes med vas lahko razdelil darila, ki so jih pripravili moji pomočniki. Močno upam in si želim, da boste veseli vsega, kar bo v vrečki. Za drugo leto pa obljubljam, da spet pridem med vas, saj verjamem, da boste tudi v prihodnje pridni in ubogljivi. Hvala tudi vašim staršem, ki vas vzgajajo in so vam zgled, da ste lahko tako otroško razigrani, a kljub temu pridni! Pa na-svidenje, otroci! Hvala, Sveti Miklavž, ker ste si vzeli čas za kramljanje z nami, kljub temu da morate razdeliti še veliko daril. Hvala vašim pomočnikom angelom in tudi parkljem, ki Vas spremljajo in Vam pomagajo, da delo poteka hitreje. Težko bomo čakali naslednje leto, ko spet pridete med nas! Za KD Črni Vrh Darja Plestenjak Koncert zdravniškega orkestra Camerata medica Polhograjska graščina Orkester Camerata medica je zdravniški orkester, ki deluje že več kot 25 let. Ker vključuje veliko število študentov medicine je tudi delo orkestra nekako prilagojeno študijskemu letu. Jeseni smo imeli kar nekaj odmevnih nastopov. Po zimskem predahu je orkester Ca-merata medica spet začel z rednimi vajami in pripravami na spomladanske koncerte. Prvi tak koncert je bil v domu sv. Jožefa v Celju, ki je večnamenska ustanova, predvsem namenjena starostnikom, ki so naši zvesti poslušalci že vrsto let odkar gostujemo pri njih. Druga sobota v juniju je tradicionalno namenjena koncertu v Polhovem Gradcu in tudi letos je 10. junija nastop Camerate medice v graščino privabil polno dvorano obiskovalcev, ki so še posebej lepo sprejeli domačinko, prof. klavirja Katarino Tominec, ki je še v času študija v graščini organizirala Grajske glasbene večere. Pred 13 leti je orkester prevzel junijski termin za svoj nastop v Polhograj-ski graščini in te koncerte redno ponavljamo. Ponavadi se nam vedno kot solistka pridruži Katarina Tominec. Domače vzdušje v grajskih prostorih spodbudi tudi naš dirigent s sprotni- mi komentarji izvajanih skladb. Na ta način imamo povezavo z občinstvom, ki se je izkazala kot zanimiva in primerna. Pomemben del nastopa v Polhovem Gradcu je druženje v grajskem parku ob jagodah in šampanjcu. Po-grinjek vedno lepo pripravi ga. Mimi, ki je postala že pojem polhograjske kulinarike. Pripravila nam je svež če-šnjev zavitek in bezgov napitek. Ker je bila letos bogata češnjeva letina, smo lahko postregli tudi s češnjami in tako ustvarili pravo poletno vzdušje. Nastopili smo z zanimivim programom. Prvo skladbo Divertimento mladega slovenskega skladatelja Jureta Godlerja je orkester odigral sam. Večer smo nadaljevali z Vivaldijevim Koncertom za dva violončela s solistoma iz vrst čla- nov orkestra. Violončelista Aleš Christian Mihelač in Peter Lange sta z natančno odigrano zahtevno skladbo poslušalce navdušila. Solistični nastopi dveh violončelov so v zadnjem času kar modni trend. Z našo skladbo smo se temu trendu na neki način pridružili. Občinstvo nas je nagradilo z navdušenim aplavzom. Dr. Mihelač se je našemu orkestru pridružil še kot študent, zdaj pa je že specializant he-matologije. Drugi čelist g. Peter Lange se nam je pridružil pred letom dni kot diplomat nemškega veleposlaništva. V našem orkestru zavzeto sodeluje in ga člani orkestra zelo lepo sprejemajo. V naslednji skladbi je z nami nastopila profesorica klavirja Katarina Tominec. Orkester jo je spremljal pri nežni in čutni ter odlično izvedeni Chopino-vi Romanci. Kot zadnja je nastopila stalna solistka orkestra Camerata medica violinistka Lucija Čemažar, ki je zbrano in perfektno zaigrala znani Mendelssohnov Koncert za violino ter požela največji aplavz večera. Dr. Lucija Čemažar je mlada zdravnica, ki trenutno dela na Pediatrični kliniki in si želi, da bi dobila specializacijo iz pediatrije in pomagala pri zdravljenju otrok. Z nami sodeluje že od časov študija. Prav sodelovanje z njo kaže, kako pomembno je, da imamo orkester, ki lahko spremlja mlade glasbenike, ki lahko na ta način predstavijo svoje vrhunsko znanje. Dr. Lucija Čemažar je skoraj istočasno z medicino zaključila tudi študij violine na akademiji za glasbo. Navdušen aplavz ob zaključku je zahteval dodatek. Zaigrali smo Sa-int-Saensovo skladbo Labod, ki jo je naš dirigent Franc Avsenek priredil za godalni orkester. Našemu dirigentu smo od srca hvaležni za zavzeto in potrpežljivo vodenje orkestra in številne priredbe, ki jih je napisal za nas in včasih tudi olajšal najbolj zahtevne dele skladb. Kot smo že povedali, je prav v Polhovem Gradcu skromna pogostitev in druženje v parku tisti del tega kulturnega dogodka, ki poveže izvajalce in poslušalce. Orkester, ki ta svoj nastop vsakoletno podarja kraju, si želi, da bi bilo poslušalcev iz vrst domačinov čim več, saj so nastopi v prvi vrsti namenjeni njim. Prof. Katarina To-minec ima za to sodelovanje največje zasluge, saj je bila pobudnica Grajskih glasbenih večerov, v katere smo se z veseljem vključili, njo pa še vedno vsako leto povabimo k sodelovanju. Orkester ima domicil zdravniške zbornice, na kar smo zelo ponosni, saj nam pomaga tudi s finančnimi sredstvi in priznava naš prispevek h kulturi slovenskega zdravništva. Društvo upokojencev Polhov Gradec želi vsem občanom in svojim članom vesele božične praznike. V novem letu 2018 naj Vas spremljajo sreča, zdravje in lepi trenutki! Vabimo nove člane, da bo naša barvita jesen še lepša! Srečno 2018! Upravni odbor DU 'Vesele \Božične praznike ter srečno, mimo in uspehov potno ■ [eto2018 'Vam želimo gasilci . " '''' ■ Prvi koncert ob 17. uri; vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. Drugi koncert ob 20. uri; Cankarjevo vstopnina: 10 €. 19J8LET02018 ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, MePZ DR. FRANČIŠEK LAMPE S ČRNEGA VRHA NAD IDRIJO 30. NOVOLETNI KONCERT Pozdrav Cankarjevemu letu 2018 Dirigent: Marko Fabiani; zborovodkinji: Darinka Fabiani, Katja Bajec Felc Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 7. 1. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MENJAVA BOŽIČKOV Družinski film, 6+, Norveška. NEDELJA, 7. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČETRTEK, 11. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Z LJUBEZNIJO, VINCENT: VAN GOGHOVA SKRIVNOST Biografska drama, Velika Britanija, Poljska PETEK, 12. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČUDO Drama, ZDA SOBOTA, 13. 1. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAMPIRČEK Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, SOBOTA, 13. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VELIKA IGRA Kriminalna drama, ZDA Nizozemska, Nemčija, Danska, Velika Britanija NEDELJA, 14. 1. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BIKEC FERDINAND 3D Animirana komična pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA Nizozemska, Nemčija, Danska, Velika Britanija NEDELJA, 14. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LJUBEZEN NA PRVO BOLEZEN Romantična komedija, ZDA Nizozemska, Nemčija, Danska, Velika Britanija ČETRTEK, 18. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DRUŽINA Dokumentarna drama, Slovenija, Avstrija PETEK, 19. 1. 2018, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Henrik Ibsen: NORA ALI HIŠA ZA LUTKE Režija: Nikola Zavisic; igrajo: Vojko Belšak, Barbara Medvešček, Bojan Umek, Manca Ogorevc, Andrej Murenc. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 20. 1. 2018, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU FRU Julia Donaldson: OPIČJA UGANKA ALI MAMICA, KJE SI? Lutkovna predstava; priredba, režija in igra: Ajda Rooss/Ana Špik, Irena Rajh Kunaver Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 20. 1. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAMPIRČEK Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, Nizozemska, Nemčija, Danska, Velika Britanija SOBOTA, 20. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POTNIK Kriminalni triler, Francija, Velika Britanija, ZDA NEDELJA, 21. 1. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MEDVEDEK PADDINGTON 2 Družinska komedija, sinhro, 6+, Velika Britanija, Francija. NEDELJA, 21. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MADAME Komična drama, Francija. ČETRTEK, 25. 1. 2017, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: FRANTZ Drama, Francija Nemčija. .M (W,V,, v/. ČETRTEK, 25. 1. 2018, ob 19. uri. Vstop prost. RTV SLO RADIO SLOVENIJA, 3. PROGRAM-ARS, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA _ Ivan Cankar / Igor Torkar: cankarjevo ° 1918LET°2018 VSE ZA BLAGOR DOMOVINE po Noveli doktorja Grudna in v režiji Hinka Košaka. Javno poslušanje radijske igre Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 26. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LABIRINT: ZATON Znanstvenofantastični triler, ZDA SOBOTA, 27. 1. 2018, ob 16.45. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KOKO IN VELIKA SKRIVNOST Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA. SOBOTA, 27. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAMOLČANI DOKUMENT Biografska drama, ZDA. NEDELJA, 28. 1. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA 2: KLIC Dokumentarni film, Francija, sinhroniziran NEDELJA, 28. 1. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAJTEMNEJŠA URA Zgodovinska biografska drama, Velika Britanija ~ TOREK, 30. 1. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. «J.V' ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ■5jV Tatjana Verbič - Vanda: V cankarjevo 1918letq2018 ZAMOLKLOZELENA VODA MOČILNIKOVA Slikarska razstava bo odprta do 4. marca 2018. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Od 16. 1. do 4. 2. 2018 JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI; OI VRHNIKA ZAKAJ JE POLJE JEZERO Regijska otroška razstava osrednje Slovenije Avla Cankarjevega doma na Vrhniki cankarjevo 1918letq2018 Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si. Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www. vrhnika.si. Vse kino predstave so v veliki dvorani Cankarjevega doma. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. NAJVEČJI SOVMEN Biografska glasbena drama, ZDA Wasoasopis KU LTU RA 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v januarju 2018 Branje Cankarjevih tekstov V sodelovanju s Turističnim društvom-Blagajana vas vsako sredo, ob 17. uri, vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih tekstov. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure in lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@gmail.com. cankarjevo 1918letq2018 9., 11., 16. in 18. januarja 2018, od 16.30 do 18.30 v Grabeljškovi dvorani in Malavašičevem kotičku CKV. Prijave so zaželene na solazastarse@zd-vrhnika.si. Delavnice s Kimspirational: Angeli in kristali Mati Zemlja nam je dala veliko zakladov, ki jih lahko uporabimo za pomoč pri zdravljenju sebe in drugih. Višje kraljestvo uporablja kristale, ki nam pomagajo in nas pozdravijo. Kristali Ivan Cankar (Bojan Mavsar, foto Sonja Žakelj) Uradne ure Kluba vrhniških študentov (KVŠ) Uradne ure Kluba vrhniških študentov so vsak ponedeljek in sredo od 16. do 19. ure v Sobi za samostojno učenje v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70, Albert Štrancar. Termini v januarju: sreda, 3. in 17. 1. 2018: 8.00-11.00; ponedeljek, 8. in 22. 1. 2018: 15.00-18.00 Pravljična urica na Logu Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s KUD Kosec vabi na Pravljično urico na Logu, ki bo v četrtek, 4. 1. 2018, od 17.00 do 17.45 v učilnici 10 v Osnovni šoli Log-Dragomer. Lepo vabimo otroke med 4. in 9. letom starosti, da se nam pridružijo na popotovanjih v svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Pravljičarki Barbara in Nika. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprava na porod in starševstvo, ki bo potekal 4., DREVESA jniJfitMlh, A so čudovit način za povezavo z energijo Zemlje. Vsak deluje na nas na edinstven način. Spoznajte zdravilne lastnosti plemenitih dragih kamnov in kristalov. Delavnice izvaja Center Aste-ra, več informacij in prijave 040 90 66 90 ali Kimspirational.slove@gmail.com. Cena: 13 €/osebo, za partnerja brezplačno. V petek, 5. 1. 2018, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. Predstavitev knjige Drevesa - miti, legende, zdravilnost Avtorica Maria Ana Kolman bo predstavitev knjige obogatila s predavanjem o drevesih kot »zdravilcih specialistih«. Vsako drevo iz knjige bo predstavila kot sprejemnika ali oddajnika energije in razložila nepoznana znanja o tem, kako si človek lahko najde tisto drevo, ki mu bo v pomoč pri zdravljenju ali v oporo na njegovi življenjski poti. Predstavila bo tudi enostavne tehnike za vzpostavitev povezave med človekom in »njegovim« drevesom. Vljudno vabljeni v sredo, 10. 1. 2018, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. V sodelovanju z Društvom Kneipp Vrhnika. med. V sodelovanju z Zdravstvenim oddelkom Čili in zdravi Krščanske ad-ventistične cerkve iz Ljubljane. Prijazno vabljeni v petek, 12. 1. 2017, ob 17.30 v Grabeljškovo dvorano. Brezplačna delavnica kvačkanja V rokodelski skupini KvaKvačkaš že nekaj let s prejo in kvačko ustvarjamo lepe, uporabne izdelke, ob tem pa povezujemo volnene in prijateljske niti. Vsi ljubitelji kvačkanja dobrodošli v soboto, 13. 1. 2018, ob 10.00 v Malavašičevem kotičku. Delavnice s Kimspirational: Angelska terapija Angeli so nebeška bitja, ki nas spremljajo od našega prvega življenja dalje. Pomagajo nam na različne načine; prinašajo znake in simbole, rešujejo nas pred nevarnostmi in nas usklajujejo z našim božanskim namenom. Pomagajo nam zdraviti dušo in telo. Delavnice izvaja Center Astera, več informacij in prijave 040 90 66 90 ali Kimspirational. slove@gmail.com. Cena: 13 €/osebo, za partnerja brezplačno. V petek, 19. 1. 2018, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani. Predavanje Kako vnesti ajurvedo v naš vsakdan Ajurveda v dobesednem prevodu pomeni »veda o življenju« in njene modrosti izvirajo iz indijske visoke kulture in segajo približno 5000 let nazaj v preteklost. Je najstarejša zakladnica znanja o sami naravi človeka in velja za temelj celotnega naravnega zdravljenja. Predavanje o osnovnih principih ajurvede, katere lahko vnesemo v naš vsakdan bo potekalo v torek, 23. 1. 2018, ob 17.20 v Grabeljškovi dvorani. Pod vodstvom Tanje Bukovec, so-avtorice knjige Dao v kuhinji. Tanja je tudi certificirana učiteljica joge in raziskovalka ajurvede, katero integrira v svojo dnevno rutino, v svojem lokalnem okolju, v katerem živi. Predavanje je primerno za vsakogar. Dobrodošli! Pravljična urica O človeku, ki je iskal srečo Predavanje Zaupanje v Boga - ključni dejavnik celovitega zdravja Rezultati znanstvenih raziskav kažejo, da je zaupanje v Boga izjemnega pomena ne le za duhovno ravnovesje pač pa tudi za telesno in duševno zdravje. V okviru Šole za boljše življenje predava Marjanca Hari Novinšek, dr. dent. boste lahko po dogodku kupili tudi v knjižnici. Potopisno predavanje KVŠ: Sejšeli »Rajsko otočje, ki diši po kariju in te na vsakem koraku preseneti z neokrnjeno naravo«. Maja Novak - Mayita je popotnica, ki je pričela s samostojnimi potovanji in delom v tujini pri 19-ih letih. Je avtorica dveh knjig, aktivno piše popotniške članke, predava in dela na privatnih jahtah kot glavna stevardesa. Vabljeni v četrtek, 25. 1. 2018 ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano. V sodelovanju s Klubom vrhniških študentov. Predavanje Ali lahko zaupamo Svetemu pismu Zaupanje v Boga temelji na prepričanju, da je Sveto pismo zanesljiv zgodovinski vir, ki verodostojno poroča o Božjem delovanju v zgodovini človeštva in hkrati napoveduje izjemno prihodnost. So sporočila Svetega pisma tako zanesljiva, da lahko na njih gradimo svojo življenjsko usmeritev? V okviru Šole za boljše življenje predava Branko Vodenik. V sodelovanju z Zdravstvenim oddelkom Čili in zdravi Krščanske adventistične cerkve iz Ljubljane. Prijazno vabljeni v petek, 26. 1. 2017, ob 17.30 v Grabe-ljškovo dvorano. RAZSTAVE Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča Zaradi velikega zanimanja bomo v prostorih knjižnice podaljšali razstavo lesenih zverinic. Več informacij o razstavljenih izdelkih Igor Pavlovčič (041 762 024). Razstava 130 let gasilstva v Borovnici 130 let gasilstva v kotlini so Borovni-čani počastili s slavnostno akademijo, z razstavo, parado, zbornikom in zahvalno mašo. Razstava in zbornik povzemata zgodovino delovanja gasilstva, vključujeta pa tudi pregled delovanja gasilskih društev v borovniški občini. Razstava bo januarja in februarja 2018 na ogled tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Pripravila: Simona Stražišar. Novoletna jelka Letošnjo novoletno jelko v knjižnici je okrasila skupina klekljaric iz Društva upokojencev Vrhnika, ki deluje pod mentorstvom Ivice Česnik. Foto Sonja Žakelj Vabljeni na pravljično urico s knjigo O človeku, ki je iskal srečo, katere avtorica je naša sodelavka, mladinska pisateljica Zdenka Obal. Knjigo smo izdali ob 100-letnici Cankarjeve smrti in 60-letnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika, v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in podporo Občine Vrhnika. Vabljeni starši in otroci. V sredo, 17. 1. 2018, ob 17.00, v Gra-beljškovi dvorani. Pravljičarka Nika Čelešnik. Knjigo s podpisom avtorice Wasoisopis KU LTU RA 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Plovba po Ljubljanici do Vrhnike - da ali ne ? Ostrorogi Jelen iz koliščarske naselbine ob Velikem Jezeru je stopil v skoraj 12 m dolg drevak in odveslal po Ljubljanici do Save, kjer je odložil težak tovor. Vodna pot je bila zanj hitrejša, varnejša in enostavnejša od kopenske. Tako je opisano v Jalnovih Bobrih. Legenda pripoveduje o Jazonu, ki je iz Grčije plul v Črno morje, tam ukradel zlato runo in s svojimi vojščaki z ladjo Argo po Donavi in Savi priveslal do Ljubljanice. Po Ljubljanici so pripluli prav do Vrhnike, kjer so ladjo razstavili in jo po kopnem odvlekli do Jadranskega morja. Rimljani so po Ljubljanici z Vrhnike do Ljubljane tovorili sladkor, kavo, svilo ... Prve vožnje po Ljubljanici, ki so služile zabavi, so se pojavile v 17. stoletju. Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal: »Ljubljanica je do Vrhnike tako globoka, da se da voziti po njej gor in dol z velikimi ladjami, ki nosijo po 300 centov blaga.« Leta 1840 je po Ljubljanici zaplul prvi parnik za prevoz ljudi in tovora; imenoval se je Nadvojvoda Ivan. Iz Ljubljane do Vrhnike je porabil manj kot tri ure, kar je bilo za tiste čase ugodno. Po desetih letih so ga umaknili iz prometa. Rečni promet je prišel do veljave le še po rušilnem potresu v Ljubljani leta 1895, ko so čolnarji z Vrhnike in okoliških gozdov v Ljubljano dovažali material za obnovo mesta. Konec 19. stoletja se je industrijalec Kotnik z Vrhnike odločil narediti parnik. Uporabljal ga je za prevoz lesa in za zabave, na katere je vabil svoje poslovne partnerje in politične somišljenike. Parnik je bil zasidran na Vrhniki. Potopil se je po enem letu. V 60. letih prejšnjega stoletja je bila plovba po Ljubljanici prepovedana. V zadnjih desetletjih se je promet z ladjicami spet začel vračati, a zgolj za turistično in športno dejavnost. Plovba je dandanes dovoljena le od Ljubljane do pritoka Iščice v Ljubljanico. Vrhni-čani pa si želimo obogatiti turistično ponudbo s prevozom turistov do Vrhnike. Plovba bi tako služila le za prevoz potnikov v turistične namene. To bi bila v povezovanju z drugimi turističnimi in kulturnimi dejavnostmi neka dodana vrednost v turistični ponudbi Vrhnike. Ribiški dom Vrhnika v Sinji Gorici ima več priveznih mest za manjše čolne, urejena parkirišča, brežine in dostopne poti do vode. Najbrž bi bilo potrebnih nekaj manjših posegov, da bi omogočili privez tudi malo večji ladjici za prevoz turistov. Pri ribiškem domu bi turistom predstavili turistične posebnosti Vrhnike, jih razveselili s kavo, ki jo pražijo na Vrhniki. Okoliški kmetje bi jim postregli s kulinaričnimi dobrotami, turistični vodniki bi jih popeljali po Bobrovi poti po Barju, rokodelci bi prodajali spominke, ki so značilni za ta del Slovenije - povezano z arheološkimi odkritij, izviri Ljubljanice ... In kakšni so pogoji za plovbo od Ljubljane do Vrhnike? Do izliva Borovniščice v Ljubljanico Kino Bevke Nedelja, 7. januar ob 17h POPOTOVANJE CESARSKEGA globina vode ni ovira. Primernost plovbe se kaže do prečenja avtocestnega mostu na Vrhniki. Ta bi bil lahko končna točka plovbe Ljubljana-Vrhnika. V barjanskem delu proti Vrhniki bi bile smiselne poglobitve ali označitve plovne poti s signali, ki bi točno določali pot s primerno globino struge. Breži-ne Ljubljanice po barjanskem terenu bi morali očistiti, urediti in utrditi. Seveda pa ne smemo pozabiti na varstvo okolja. Standardno plovilo za izletniški turizem od Ljubljane do Vrhnike naj bi bilo v skladu z vsemi predpisi, ki zagotavljajo varovanje naravne dediščine. Za to bi morali poskrbeti vsi udeleženci prometa po Ljubljanici. Urejena bi morala biti inšpekcijski nadzor in ustrezna kazenska politika proti kršiteljem. Za plovbo po Ljubljanici omejena moč motorja ni vzrok, da bi se bali onesnaženja, če motor normalno deluje. Vpliv plovbe na ribe je majhen in v dosedanjih raziskavah ni dokazanega vpliva. Ampak strokovno stran prepuščamo strokovnjakom. Mi smo samo skupinica Vrhničanov, ki jim ni vseeno za domači kraj. Kolikšno korist bi s turistično plovbo do Vrhnike pridobila naša občina, pa dajemo člani študijskega krožka Plovnost Ljubljanice v razmislek tistim, ki so v Občini Vrhnika zadolženi za turistično dejavnost. Študijski krožek je bil financiran v okviru razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2017, vodil ga je mentor Albert Štrancar, CDI Univerzum, potekal pa je v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Jana Berginc in sočlani študijskega krožka Plovnost Ljubljanice PINGVINA 2, sinhroniziran dokumentarni film, Francija, 2017 Po dvanajstih letih in navdušenju, ki ga je požela prva filmska zgodba o cesarskih pingvinih (oskar za najboljši dokumentarni film leta 2005), se Luc Jacquet znova vrača na Antarktiko. V ospredju je mladi pingvin, ki se mora naučiti, kako premagati neštete nevarnosti, prepreke, ledene razpoke in viharje. Film odlikujejo čudoviti posnetki in večna življenjska zgodba. Nedelja, 21. januar ob 17h SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET, drama/komedija, Slovenija, 2017 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, novi slovenski film režiserja Marka Naberšnika (Petelinji zajtrk, Šanghaj), je drama, katere sestavni del so tudi komični prizori. Glavni junak je Boris, ki dela kot vzdrževalec strojev v tovarni in upa, da mu bo prihodnost prinesla nagrado za opravljeno delo in trud. To priložnost mu ponudi podjetje Cosmica, družba, ki se ukvarja z akvizitersko prodajo, svetovanjem in naložbami v vrednostne papirje. Vstopnina 2 € za otroke in 3 € za odrasle Več informacij na www.bevke.si in na FB Kino Bevke Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Povabilo na pot k sebi - Darja Bright Tome Spoštovani bralci Našega časopisa, iskalci dobrega v sebi in drugih. Pod okriljem Zavoda Na svetlo stran, VGC Ljubljana N'šPLAC in Cankarjeve knjižnice Vrhnika sem za vas pripravila dve predavanji na temo spoznavanja sebe, svojih želja in pričakovanj, ki se zaključita kot delavnici s konkretnimi napotki. Živeti na način, da si zadovoljen sam s seboj in da drugim ne povzročaš škode, je po mojem mnenju edina prava pot. Naj nas ne bolijo pričakovanja in obsodbe drugih. Bodimo obzirni do njihove poti, ne pričakujmo, da nas bodo razumeli ali se spremenili. Le pogumno nadaljujmo svojo pot in njihove lekcije prepustimo njim, svoje opravimo sami. Moje prispevke lahko prebirate na www.nasvetlostran.si. Novo leto, novo življenje? Zakaj pa ne? Novoletne zaobljube - predavanje z delavnico: 8. 1. 2017. Želje, cilji in pričakovanja - predavanje z delavnico: 22. 1. 2017. Naučimo se razumeti in ljubiti sebe, da bomo lahko razumeli in ljubili drugega. Vse dobro vam želim v prihajajočem letu 2018. Srečno! Darja Bright Tome Plesi za dušo Plesi so lahkotni, igrivi in radostni, pa tudi ponotranjeni. Pleše se v krogu. Za ples ne potrebujemo partnerja. Plese vodi Darja Bažec, ki ima že več kot 20 let izkušenj z vodenjem tovrstnih plesov. Srčno vabljeni vsak četrtek ob 9.15 v Grabeljškovo dvorano CKV. Informacije in prijave na 01 750 9441 ali 031 682 230 (Darja Bažec). Beremo s tačkami - R.E.A.D. program »Reading Education Assistance Dogs«. Osnovni namen programa je pomagati otrokom pri izboljšavi govornih in komunikacijskih spretnosti ter pri osvajanju in utrjevanju bralnih veščin s pomočjo neobičajnega poslušalca - terapevtskega psa. Otroci se ob psu sprostijo, pozabijo na bralne težave in druge morebitne osebne omejitve; psi zbujajo zaupanje in so zvesti poslušalci, ki ne kritizirajo in se ne smejijo napakam. Bolj ko je vzdušje zabavno in sproščujoče, večja je otrokova motivacija za branje. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Več informacij in prijave: Tamara Jesenovec (01 7553 114 ali tamara.jesenovec@ckv.si). Predavanje z delavnico Želje, cilji in pričakovanja »Kakšne želje imam? Kako velike so lahko? Kakšne cilje imam? Kako visoko si jih lahko postavim? Kaj pričakujejo od mene drugi ljudje in kaj pričakujem sam/a od sebe? Katera pričakovanja so zdrava in katera ne? Polno vprašanj imamo. Si bomo vzeli čas, da si nanje odgovorimo? Jaz pravim: »Da!« Kaj pravite vi?« Darja Bright Tome. V ponedeljek, 22 . 1. 2018, ob 17.30 v Grabeljškovi dvorani. Pogovor in svetovanje za bolnike in njihove svojce v času težke bolezni Individualni pogovor in svetovanje je namenjeno bolnikom in njihovim svojcem - bližnjim, ki se znajdejo v stiski ob diagnozi težke bolezni. Ni samo bolnik tisti, ki se sooča s težkimi vprašanji v tem času, temveč se iskanje odgovorov na ta vprašanja in s tem povezanimi stiskami nanaša na vse člane družine oziroma na vse, ki so v tesnem odnosu z bolnikom. Pogovore in svetovanje bo vodila dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teol., ki je tudi zdravstvena delavka z dolgoletno prakso na področju spremljanja težko bolnih in umirajočih bolnikov ter njihovih svojcev. Vabljeni v četrtek, 25. 1. 2018, ob 16.30 v Malavašičev kotiček. Skupina za žalujoče Žalovanje je neizogiben proces doživljanja izgube osebe, ki nam je bila blizu. Ločitev od umrle osebe za vedno spremeni naše življenje. Srečanje bo vodila univ. dipl. teol. dr. Klelija Štrancar. Vabljeni v četrtek, 25. 1. 2018, ob 17.30, v Malavašičev kotiček. ŠPORT december 2017W^J^ I 1M># VI/IC/V/L/U./ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NK Dren-Vrhnika Sezona zaključena z izjemnimi uspehi Ob koncu leta je prav, da se pogleda nazaj na minulo delo in zazre naprej v leto, ki je pred nami. Za največji športni kolektiv v Vrhniški občini je bilo leto 2017 prelomno in nadpovprečno uspešno. Poleg združitve dveh nogometnih klubov znotraj iste občine v skupni, novi klub z imenom NK Dren-Vrhnika sta tu še izjemen odziv mladih z vpisom v najmlajše selekcije in športni uspehi starejših selekcij, ki so dokaz o kakovosti trenerskega kadra kot tudi samih igralcev, ki zastopajo črno-rumene barve kluba z argonavtsko ladjo v grbu. Jesenski del je v tekmovalnem smislu zaključen za starejše selekcije, torej nad U14. V teh kategorijah so 4 selekcije in sicer U15 zlati, ki nastopajo v 3. ligi U15 MNZ, U15 črni, ki nastopa v 1.ligi MNZ, nato je tu ekipa U17, in najstarejša ekipa U19, obe pa nastopata v 1. ligi MNZ. Uroš Bučan, vodja trenerjev: 'Že na začetku sezone smo vedeli, da po številčnosti nismo najmočnejši. Vprašanje je bilo koliko ekip in v katere lige jih lahko prijavimo. Želeli smo tekmovati in hkrati omogočiti čim večjemu številu igralcev veliko igralnih minut. Odločili smo se, da prijavimo vse štiri ekipe v svoje lige. Ugotavljam, da je v tem prvem jesenskem delu tekmovanj ta cilj dosežen. Najmlajša ekipa je s pomočjo igralcev U13 odigrala vse tekme. Ekipo je vodil Mitja Bratuž. Cilj te ekipe je bil, da se igralci učijo taktike in izpopolnjujejo tehnične prvine, da se privadijo na fizično močnejše ekipe in da se pripravijo na igranje v novi sezoni za 1 ligo MNZ. Ekipa počasi dosega vse cilje, rezultati pa za klub niti niso tako pomembni. Je pa res, da je ekipa tekme, kjer je bila fi- zično enakovredna tekmecem v večini primerov dobila. Z malo več športne sreče pa bi imela ekipa kar nekaj več točk. V oktobru so se vpisali kar trije novi igralci, ki se uspešno vključujejo v proces treniranja. Ekipa U15 črni je bila že pred prvenstvom ocenjena za eno od kandidatov za prvaka. Jesenski del je ekipa končala na prvem mestu s tremi točkami prednosti. Od enajstih tekem so le eno tekmo igrali neodločeno, vse ostale pa so zmagali. Ekipa je dosegla največ zadetkov v ligi in jih najmanj prejela. Tudi za ekipo U17 smo vedeli, da ima potencial za rezultat in igralci za napredek. Ekipa je bila kar številčna, ve- deli pa smo, da bo moralo kar nekaj igralcev med prvenstvom igrati za mladince. Ekipa je v prvenstvo vstopila s pozitivnimi rezultati, kar jih je poneslo in dvignilo. Ekipa je po jesenskem delu na drugem mestu, s tremi točkami zaostanka za vodilno ekipo, a ima tudi tekmo manj. Žal je najslabši tekmi ekipa odigrala z najslabše uvrščenimi ekipami, kar jo je po jesenskem delu stalo jesenskega naslova. V tej kategoriji so svoje minute že dobili igralci iz ekipe U15 in kar lepo pripomogli k uspehu ekipe. Najstarejša ekipa je imela največ težav s sestavo ekipe, zato smo za ta fante angažirali trenerja Jana Zaletela. Največ dela je imel z nabiranjem igralcev in z usklajevanjem treningov. Ekipa je v določenih trenutkih pokazala veliko znanja in ekipnega duha. Včasih so za ceno rezultata želeli potezo preveč. Poznalo se je tudi, da so s treningi začeli prepozno in je bila včasih tekma predolga. Ker je imel nekdanji klub NK Vrhnika v lanskoletni sezoni le eno ekipo, igralci sprva niso verjeli, da nam bo uspelo sestaviti dve ekipi in so s pripravami in treningi začeli prepozno. Ko pogledamo prvi del sezone, moramo biti z doseženim zadovoljni, obenem pa je še veliko možnosti za velik individualni in moštveni napredek.' Ker so izkušnje tisto, kar tako v nogometu kot tudi življenju pomenijo veliko, so se selekciji U13 in U15 v soorganizaciji Športne zveze Vrhnika, novembra odpravili v Italijo na gostovanje v Padovo in Vicenzo, kjer so odigrali štiri prijateljske tekme. Kot klub so se prvič odpravili na prijateljske tekme tako daleč in za dalj časa. Matevž Kustec, podpredsednik NK Dren-Vrh-nika je takole opisal namen obiska dveh profesionalnih italijanskih klubov: 'Namen je bil, da v deželi, ki živi za nogomet, predstavimo obe selekciji in hkrati tudi naš klub. Ves čas obiska je vse potekalo tekoče. Brez zamud, po planu, vsak od šestih spremljevalcev je prevzel svoj del nalog. Vsekakor je bil obisk nova, zanimiva izkušnja. Stik z drugačnim nogometnim svetom, praviloma boljšim, hitrejšim, številčnejšim in z boljšo infrastrukturo kot v Sloveniji. Priložnost, da ugotoviš kje si in kako si lahko boljši. Najbolj pomembno pa je, ali so igralci razumeli »sporočilo«. Obisk v Italiji ni bil nedeljski izlet ali priložnost, da manjkaš dva dni v šoli, ampak da z odnosom in pristopom upravičiš svoj sedež na avtobusu', še dodaja Kustec. Ekipa U13 je kljub porazoma v Italiji odšla domov bogatejša za dragoceno izkušnjo, medtem ko so starejši dečki v ekipi U15 z rezultatoma 1:3 in 2:4 dvakrat prepričljivo premagali italijanske vrstnike in poželi nemalo zanimanja v ožji in širši okolici omenjenih mest znotraj nogometne stroke. V zimskih mesecih je čas za individualni napredek in nabiranje novih izkušenj v zimskih ligah. Ekipe NK Dren-Vrhnika bodo igrale na različnih lokacijah in sicer: U15 - Radomlje, U13 črni - Je-žica Interblock, U13 zlati - Radomlje, U11 - Zmajevo gnezdo Olimpija, U11 - Kleče Lj., U10 - Kleče Ljubljana., U9 - Kleče Ljubljana.Uspehe in novice vseh selekcij lahko vsakodnevno spremljate na www.nkdren--vrhnika.si. Besedilo in foto: Peter Kavčič Enotna podoba vrhniških košarkarjev Lepo je opazovati, kako se število otrok in mladine, ki se vključujejo v naš klub, stalno povečuje. Osvojitev evropske košarkarske krone nam je gotovo dala nov zagon, zato upamo in stiskamo pesti, da bi se pravljica končala s srečnim koncem tudi v tem kvalifikacijskem ciklu. Če bo uspešen, bomo za junake navijali tudi na prihajajočem svetovnem prvenstvu! Globoko pa se zavedamo in verjamemo, da je izjemno zanimanje za vadbo košarke tudi posledica odgovornega in strokovnega dela v klubu. Da bi bila podoba urejenosti in razpoznavnosti kluba vidna tudi navzven, smo želeli naše selekcije vsaj deloma stilsko poenotiti. V ta namen smo igralce opremili z novimi puloverji in športnimi torbami, vse v rumeno modrih barvah našega kluba. Veselje igralcev ob prevzemu opreme je bilo izjemno in menda ima- jo zdaj mame novo veliko težavo: kako otrokom sleči puloverje in jih skrivoma podtakniti med umazano perilo, namenjeno pranju ... Prav staršem velja velika zahvala, da so z razumevanjem pridružili ideji in nas pri teh stvareh podpirajo. Vsi skupaj se zavedamo, da otroci želijo pripadati neki interesni skupini, kjer so lahko uspešni in sprejeti med vrstnike. Enotna športna oprema pa dokazano krepi skupinski duh in povezanost igralcev vseh selekcij. In ne samo selekcij! Celo starši in navijači so želeli biti del barvite zgodbe, zato smo morali število naročil večkrat dopolniti. Vsi, ki bi na tekmah želeli naše fante vzpodbujati oblečeni v navijaške puloverje s kapuco, se nam lahko javijo (041 392 165) in prejeli bodo svoj kos navijaške opreme. Tako bo že sicer bučna zvočna kulisa lepo sovpadala s harmonijo rumeno--modro obarvane tribune. Ob koncu koledarskega leta vsem igralcem, trenerjem, staršem, navijačem in podpornikom kluba želim veselo praznovanje novega leta in velik koš osebnih uspehov v prihajajočem letu! Andrej Smrekar, predsednik KK Vrhnika Haščasopis ŠPORT 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zahvala ob jubileju 15. Tek Bevke Letos jubilejni, že petnajsti Tek Bevke je bil 3. 6. 2017. Na Športnem parku Bevke se je zbralo 369 tekačev (lani 327) in prav lepa množica navijačev. Za otroke, mlade in malo starejše je bil ves dan zanimiv program, ki se je zvečer končal z odlično vrtno veselico pod velikim šotorom z nepozabno zabavo z Modrijani. Prireditve se je udeležilo več kot dva tisoč obiskovalcev. Prireditev je bila organizirana in izpeljana tako kot vseh petnajst let s pomočjo članov organizacijskega odbora, prostovoljcev ter sponzorjev in donatorjev. Zato se ob tej priložnosti Športno društvo Bevke javno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji ali izvedbi tradicionalne prireditve Tek Bevke! Zahvala članom organizacijskega odbora prireditve V prvi vrsti zahvala vsaki posameznici in vsakemu posamezniku, ki je prevzel funkcijo člana organizacijskega odbora prireditve Tek Bevke. V organizacijskem odboru je letos sodelovalo 26 članov. Tolikšen organizacijski odbor na prostovoljni osnovi in tolikšna prireditev, kot je Tek Bevke na prostovoljni osnovi, je zelo zgleden primer, kaj je mogoče doseči s prostovoljnim delom, kaj je mogoče premakniti, ustvariti in uresničiti. Zahvala prostovoljcem prireditve Zahvala vsaki posameznici in vsakemu posamezniku, ki je operativno pomagal pri prireditvi TEK BEVKE. Zgleden primer za ves svet je primer prostovoljstva v Bevkah! Stopiti skupaj in pokazati, kaj zmoremo, je nekaj izjemnega. »Če nas je dovolj je breme za posameznika zelo lahko, skupni dosežek pa izjemno velik.« Tako kot se z majhnimi koraki pride na najvišjo goro na svetu, se tudi z majhnimi vložki posameznika lahko naredi največji projekt na tem svetu, če je posameznikov dovolj, da opravimo celoto in če se združimo k zasledovanju skupnega cilja! Če hočemo, potem zmoremo in zato tudi ustvarimo! Pri prireditvi Tek Bevke je letos delalo 185 prostovoljcev. Prostovoljstvo v Bevkah je zelo zgleden primer, ki pokaže, kaj je mogoče s pro- > l/ad6a Msecmceüt mamice/boftorocit j 040 560 807 gibzavse@gmail.com www.gibzavse.si Pod Hruševco 42, Vrhnika P Srečno, zdravo, veselo in aktivno leto 2018 Vam želi ekipa Gib za Vse Foto: Andraž Kobe stovoljnim delom doseči, premakniti, ustvariti in uresničiti. Brez prostovolj-stva ne bi bilo Športnega parka Bevke. Tudi v prihodnje si želimo takega nadaljevanja prostovoljstva v našem kraju in vsem ostalim krajem želimo enako! Zahvala sponzorjem in donator-jem Zahvala vsakemu sponzorju in do-natorju, ki je pomagal pri prireditvi Tek Bevke. Z dobrim sodelovanjem z mnogimi sponzorji in donatorji nam je uspelo vsakega tekača lepo nagraditi in ga spodbuditi, da se bo s tekom še ukvarjal. Tudi v prihodnje bo naša vizija »tekačem ponuditi največ, kar se da«. Ponuditi jim odlično traso, čudovito naravo, urejene poti, dobro organizacijo, okrepčila na poti, okrepčila po teku, spominsko majico prireditve in lepo napolnjeno vrečko za vsakega tekača je tisto, s čimer želimo pospeševati zanimanje posameznika. Krajevna skupnost Bevke, Merkur zavarovalnica, NLB Atet, d. o. o., Av-toservis Rok Mele, s. p., Bevarn Marko Perko, s. p., A-cosmos, d. d., Jože Gosti-ša iz Zabrda, Marica Švagelj, Štirn, d. o. o. Vrhnika, Juvi, d. o. o., Lepotilni kotiček Polona Smuk, s. p., Avtostoritve Nartnik, Jernej Nartnik, s.p., Studio R. M., Renata Metljak, vizažistka, Summit leasing Slovenija, d. o. o., Jan Sport Vrhnika, LMM, Mitras, AS-Adriatic Slovenica, Avtotehna Vis, EGO lecta, Marjan Lenarčič, A-Gea Kristjan Fer-jančič, Hrusty Igor Dolinar, s. p., Cvetka Kozole, Čaplja, d. o. o., Truck servis Marko Gostiša, s. p., Telekom Slovenije, Silvo Dolinšek, s. p., Ig, Aleš Ogrin, s. p., Divinitas, Frizerstvo in ličenje Tja-ša, HG Trade, Jože Vrhovec, s. p., Kulturno društvo Ivana Cankarja Bevke, Ljubljanski potniški promet, Mitras, Nada Smuk, NLB Skladi, d. d., NLB Vita, d. d., Picerija Boter, Planta, Plan-tella (Unichem), Robos, d. o. o., Anže Stržinar Vrhnika, TKH, VEHSER, d. o. o., Krajani Bevk in mnogi neimenovani posamezniki. Vsem iskrena hvala in pohvala, da imate odprte oči do okolja, v katerem živite. ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE, Mitja Vehar, predsednik ŠPORT 18' december 20]7W^7o I 1M># VI/IC/V/L/U./ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ........... PLANINSKI KOTIČEK ............ 14. 10. 2017 - Mladi planinci na Slemenovi Špici Na prvi planinski izlet v šolskem letu smo se odpravili v soboto, 14. oktobra. Naš cilj: Sle-menova špica. Preden smo na Vršiču zagrizli v breg, smo si najprej privoščili malico. Potem pa nahrbtnike na ramo in štetje. Kolona se je vila po ovinkasti poti med ruševjem. Prečili smo dve grapi, kjer je bila potrebna večja previdnost. Po krajših počitkih smo dosegli Preval Vratca, ki ločuje Prednje Robičje na desni in Nad Šitom glavo na levi. Levo so pod ostenja Male Mojstrovke nadaljevali pot planinci, opremljeni s čeladami in pasovi. Naša pot pa se je rahlo spuščala v desno stran. Vsepovsod so žareli porumeneli macesni. S skalnato koreninaste poti so se nam odpirali razgledi proti Poncam. Nadaljevali smo mimo odcepa, kjer se pot spušča v Tamar. Pred seboj smo kmalu zagledali tudi naš cilj, v dolini pa pla-niško skakalnico. Po krajšem postanku smo dosegli zravnan travnat svet. Kot bi »stopili v sliko«: ostenja Mojstrovke v senci, Jalovec se je šopiril v soncu, dolina Tamarja, Ponce ... Le jezerca so bila izsušena. Otroci so izkoristili čas za igro, raziskovanje, ležanje na toplem soncu. Ura nas je že začela preganjati. Čakal nas je še zadnji vzpon. Na vrhu pa žig in skupinsko fotografiranje. Na to priložnost so čakali še drugi, tako smo se hitro spustili do naših nahrbtnikov. Gruščnata pot pod Mojstrovko je bila v senci, zato smo se vračali kar po poti vzpona, še vedno obsijani s soncem. Za spust z Vratc je bila potrebna večja previdnost. Še srečanja s poznimi obiskovalci, ki so še vedno hiteli navzgor, z oste-nja Prisanka pa nas je z nasmehom spremljala Ajdovska deklica. Pot smo podaljšali do Erjavčeve koče, kjer sta nas čakala avtobusa. Za MO PD Vrhnika Tatjana Pečlin 11. 11. 2017 - Mladi planinci od Cerja do Trstelja Sprva smo načrtovali vzpon na Snežnik, vendar smo se zaradi vremenskih razmer odločili, da 11. novembra obiščemo Trstelj. Odpeljali smo se proti Senožečam, Štanjelu, Komnu do vasi Lokvi-ca k spomeniku prve svetovne vojne na Cerju. Na parkirišču smo pomalicali in se podali do trdnjave, v kateri je muzej in zajema opise zadnjih treh vojn, ki so se zgodile na Slovenskem. Muzeja si nismo ogledali podrobno, so nam pa dovolili povzpeti se na zgornjo razgledno ploščad. Pot do našega cilja nas je vodila čez Črne hribe, greben, dolg deset kilometrov in je severni rob Kraške planote. Vzpenjali in spuščali smo se čez številne vrhove. Prvi del poti je bil najzanimivejši: porasel z ru-jem in suho travo. Z Velikega Medvejšča smo se podali na Fajtji hrib, kjer so nas spominske table opozorile, da so tam potekali boji soške fronte. V vojnem času greben ni bil tako poraščen; sedaj nas je celotna pot vodila po gozdu in ni dopuščala nobenega razgleda. Ob označeni poti smo opazovali okope in rove. Sledili so še Visoki vrh, Renški vrh in Vrtovka, Stolovec in Stol pa smo obšli kar po cesti. Komaj smo že čakali, da bi se povzpeli na najvišji vrh Trstelj. Čez nekaj časa nam je le uspelo. Oblačno vreme nam ni nudilo najlepših razgledov, sta pa tabli, postavljeni na severni in južni del, pokazali, kaj naj bi slutili v daljavi. Najbolj smo se razveselili sončka, ki je le za kratek čas pokukal izza oblakov. Spustili smo se še do Stjenkove koče, kjer smo imeli malo daljši postanek. Preostal nam je le še spust do vasi Lipa, kjer sta nas pri cerkvi sv. Martina počakala avtobusa. Zvečerilo se je že, ko smo se vrnili na Vrhniko. Za MO PD Vrhnika Tatjana Pečlin 11. 11. 2017 - Martinov pohod v Moravskih Toplicah Martinov pohod v Moravskih Toplicah bo glede na letošnjo številčno udeležbo očitno postal tradicionalen tudi za ekipo vrhniških pohodni-kov. Veseli Triglavci in drugi ljubitelji pohodni-štva smo krenili v smeri prekmurskih ravnic -pred Terme Vivat v Moravskih Toplicah, kjer so že bili zbrani pohodniki iz različnih koncev Slovenije, prav tako pa nas je tam počakalo še pet naših pohodnikov, vključno z vodjo naše ekipe, ki so si privoščili podaljšan sproščujoč vikend oz. teden. Pod vodstvom organizatorja smo se ob 10.00 odpravili na 14-kilometrski pohod. Po asfaltni, makadamski in gozdni poti po okoliških vinorodnih gričkih - Jelovškovem bregu, Suhem Vrhu in Zgornjih Moravcih so nas koraki vodili do dveh vmesnih okrepčilnih postojank, do vinogradniške kmetije Jani Erniša in Vinotoča Passero ter do vinske kleti Džuban. Nadaljevali smo do cilja pod šotorom pri starem lovskem domu v Moravskih Toplicah, kjer nas je pričakala topla malica, organizator pa je poskrbel tudi za zabavni program z živo glasbo ter šaljivim krstom novega vina, ki so ga pripravili člani Turističnega društva Dobrov-nik skupaj z aktualno vinsko kraljico Majo Zi-bert. Vsak udeleženec pohoda je prejel spominek za domov, sodelovali smo v nagradnem žrebanju in nekaj nagrad tudi odnesli. Malo po 16. uri smo se odpravili proti domu, kamor smo prispeli v zgodnjih večernih urah. Na tem mestu se posebej zahvaljujemo vodji pohoda Borisu Riglerju in pomočniku Srečku Krašovcu za organizacijo in izvedbo pohoda. Zahvaljujemo se tudi šoferju avtobusa Milanu ter podjetju Jur-Bus. Absolutno največja zahvala pa pripada vsem udeležencem pohoda, ki smo tokrat v zares velikem številu pokazali, da znamo združiti prijetno s koristnim. Besedilo: Branka Gutnik, 18. 11. 2017 - Planinci iz Bele krajine na Planini Nekateri obiskovalci Planine pravijo, da je nova koča na Planini nad Vrhniko prevelika. Kaj pa če Planino naenkrat obišče za en avtobus planincev? V jedilnici že podrtega zavetišča prav gotovo ne bi bilo prostora za vse! Zal ga tudi v novi koči še ni bilo, ko so se osemnajstega novembra planinci PD Črnomelj podali na izlet v neznano in ugotovili, da so prišli kak mesec prezgodaj. V sobotnem jutru se je pri Štirni ustavil velik avtobus in iz njega se je usulo več kot petdeset planincev vseh starosti. Najmlajša udeleženka nas je opazovala z maminega hrbta, drugi pa so polni pričakovanj zakorakali po poti čez Blatni dol. Dolga kolona se je raztegnila nad dolino Bele, kjer so lahko videli opustošenje, ki ga je za seboj pustil žled leta 2014. Zaradi oblačnosti pričakovanega razgleda s Planine ni bilo, vseeno pa so se nekateri povzpeli na vrh razglednega stolpa. Nato so si pod šotorom poiskali zavetje, si privoščili topel čaj in pomalicali. Po počitku so pot nadaljevali do vhoda v kraško jamo Ferranova buža, kjer je Janez, udeleženec pohoda, ki je tudi jamar, opisal svoje vtise spusta do dna Ferranove buže. Na Kurenu so si ogledali še notranjost cerkve sv. Miklavža iz 16. stoletja, nato pa se spustili skozi gozd navzdol proti stavbam podjetja Hamex, kjer jih je v bližini čakal avtobus. In kako so zaključili izlet v neznano? Z barjansko juho in vrhniškimi štruklji ter z zadovoljstvom, da so prehodili in spoznali njim neznan delček Slovenije. Besedilo in slika: Sonja Zalar Bizjak 18. 11. 2017 - Lintverni na Škabrijelu in Sveti gori V žalostnem tednu, ko smo se za vedno poslovili od Petra, smo se odločili za primerno turo za vse Lintverne in ujeli pravi dan. Zaradi zanimive zgodovine, razgibanega terena ter znamenitega rova pod Sveto goro je bil pohod nekaj posebnega. Zapeljali smo se na Primorsko, skozi Vipavsko dolino in nato mimo Kromberka proti Grgarju. Zaustavili smo se na Vratcih ob vznožju Škabri-jela kjer smo najprej po napisnih tablah osvežili spomin na 11. ofenzivo na soški fronti. Na Škabrijelu je izkrvavelo 15.000 slovenskih in 25.000 italijanskih vojakov. Škabrijel je bil strateška toč- ka, ki so ga Italijani hoteli osvojiti za vsako ceno. Kljub premoči v oborožitvi in moštvu se to ni zgodilo. Slovenski vojaki takratne avstro-ogrske monarhije so Škabrijel obranili. Vzpon na Škabrijel smo začeli na koti 404 m. V začetku dokaj strmo pobočje je polagoma postalo položnejše in prijetno za hojo. Motili so le jarki in zaklonišča, s katerimi je praktično prepreden celoten hrib. Lintverni smo z lahkoto dosegli vrh, 646 m. Spominsko obeležje in veličasten stolp zaznamujeta najvišjo točko Škabrijela. Prijeten in sončen dan je na vrh privabil številne planince. Po krajšem počitku smo se spustili proti znameniti koti 526 m, kjer so potekali najhujši boji za Škabrijel. Po krožni ogledni poti smo nadaljevali spust proti sedlu in se nato povzpeli še na Sveto goro. Postajalo je že nekoliko bolj vroče, zato nam je prečkanje Svete gore skozi skoraj 300 m dolg in 100 m globok rov prav prijetno delo. Vzpon na Sveto goro smo zaključili povsem z druge strani. Skratka, zanimiv rov, ki ga je treba prehoditi, seveda z uporabo ustrezne opreme (naglavna svetilka, dobra obutev ...). Na Sv. Gori nas je ponovno pričakalo prijazno sonce. Pohod smo zaključili v bližnjem gostinskem lokalu. Na pohodu smo sodelovali: Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Stari, Špilčk, Vezist, ter Aleš in Marjan. Besedilo in fotografija: Vezist 18. 11. 2017 - PD Jakoba Aljaža na Planini Kar 51 planincev in planink iz PD Jakoba Aljaža se je 18. novembra odločilo, da obišče Planino. Milan Jerman mi je z največjim veseljem pokazal čudovito brezpotje do cerkvice sv. Miklavža na Kurenu, kjer smo iskali podpis Ivana Cankarja, se čudili prelepemu kasetnemu stropu in obžalovali, da bolje ne poskrbimo za ta sakralni biser. Pot nas je vodila do stolpa, saj smo radovedno pričakovali, kako daleč je gradnja novega planinskega doma. Prijetno presenečeni smo ugledali bodočo lepotico in se kaj hitro odločili, da pridemo na slovesnost ob odprtju. Prijazni planinci so nam ponudili čaj, mi pa smo zaokrožili pot in se podali v dolino. Pomahali smo častitljivemu stolpu, ki je ponos vrhniških planincev in v veselje vsem, ki se podajo nanj. V Starem malnu nas je gostoljubno sprejela predsednica TD s svojo ekipo, pozdravila nas je reka Bela in lep dan, okronan z ogledom razstave Moja Ljubljanica, je hitro minil. Enotni smo si bili v razmišljanju: iskrene čestitke vsem, ki se z veliko ljubezni in požrtvovalnosti trudijo, da bo ob stolpu kmalu zablestela prijazna in planincem naklonjena koča. Hvala tudi vrhniškim planincem, da so poskrbeli za varnost in uredili prekrasen sestop do Starega malna. Zagotovo pridemo še kdaj! Slavica Tovšak, vodnica PD Jakoba Aljaža Maribor Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Haščasopis ŠPORT 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK Koledarji 2018 so že med vami Prihajajoči radostni dnevi, ki prihajajo, so marsikoga izmed vas že razveselili tudi z našim koledarjem, ki smo ga izdali z namenom, da bi zbrali dodatne prostovoljne prispevke za izgradnjo koče na Planini. Tokrat smo izbrali kot osrednji motiv cvetje, ki raste na »gori« nad Vrhniko, na posameznih mesecih pa boste ujeli utrip dogajanj: od slovesa od starega zavetišča do posameznih faz gradnje nove koče. Do danes smo iz tega naslova zbrali že 20.354,850 €, obiskati pa moramo še kar nekaj krajevnih skupnosti. Za prispevke lahko dobite koledar tudi na Planini (petek, sobota, nedelja in prazniki) in na sedežu društva (vsako sredo od 19.00 do 20.00). Seznam vseh donatorjev iz naslova Koledar 2018 bomo objavili v januarski številki Našega časopisa. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Sponzor 2 «M®UirT A MCBJt den Vnuka Lqajn* 4 Donator 1 (jO s ti Ina Kranjcu. Donator 2 Stavbno ključavničarstvo Marija Okorn, s. p. ISOGLASS Mizarske storitve Matjaž Koprivec, s. p. ^¡g Drugi donatorji Miha Celarc Betonko Gašper Celarc, s. p. vm^MH H | HOJO Od 5. novembra do vključno 5. decembra 2017 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: anonimni darovalci, Brelih Elica in Jože, De-bevec Damjan, Hudolin Anton, Hudolin Helena, Končan Jana in Andrej, Leskovec Kati, Lintverni - Perotu namesto cvetja, Miklavčič Damjana in Janez, Petan Edi, Plestenjak Francka in Janko, predavanje Alenke Mihorič, Saje Sašo, Seliger Bogdan, sostanovalci Petra Petkovška - namesto cvetja, sošolci 8. A razreda OŠ Janeza Mraka - letnik 1963, Suhadolnik Peter, ŠD Polž Stara Vrhnika, sekcija Babnčke - namesto sveč ob slovesu očeta Jasne Gruden, Šušteršič Jože, Tominc Gašper, Zupančič Mimi in Bogo in Žagar Nataša. Obnova objektov Mirko Celarc, s. p. Donator 3 Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 22.493,90 5,01 Sedež PD - prostovoljni prispevki 13.821,77 3,08 TIC - prostovoljni prispevki 5.331,84 1,19 In TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 7.201,00 1,61 kje Donacije (storitev) - fizične osebe 1.420,65 0,32 smo Donacije (prispevki) - pravne osebe 28.620,15 6,38 s Donacije (storitev) - pravne osebe 35.767,34 7,97 sredstvi Sponzorstvo - prispevki 39.500,00 8,81 5. Sponzorstvo - storitev 163.944,42 36,55 decembra Občina Vrhnika 40.150,00 8,95 2017? Koledarji - prostovoljni prispevki 49.454,85 11,03 Fundacija za šport 40.863,00 9,11 SKUPAJ 448.568,92 100,00 Skupaj gotovina 247.436,51 55,16 Skupaj storitev 201.132,41 44,84 Prostovoljne prispevke sprejemamo na: sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733 Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Kaj trenutno delamo? Sneženje je za trenutek zaustavilo nekaj zunanjih del, a pod nadstreški počasi »nastaja« lesen opaž, ki ga ob pomoči strokovnjakov delno izvajamo v lastni režiji. Poteka tudi že priprava ustrezne dokumentacije za tehnični prevzem in pridobitev uporabnega dovoljenja. Še vedno smo v »lovu« za dodatna finančna sredstva, ki bodo pokrila načrtovano investicijo. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. m" B P"- RAKETE « «TRGOVIIMA ▲ I 1 ' Veronika iLE:: :: RIMSKE SVEČKE: :: FONTANE :: :: BATERIJE :: :: DRUŽINSKI KOMPLETI :: SPLETNA TRGOVINA :: EHNIKA d.o.o. Delovni čas: PIROTEHNIKA d.o.o. Stara Vrhnika 51 1360 Vrhnika ->p V'' Pon-Pet Sobota Nedelja ^ 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 Srečno in veliko zadovoljstva v letu 2018! Tel.: 01-750-46-51 GSM: 041-353-982 Wascasopis 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si & MALI OGLASI Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. LesnaMont d.o.o. : 041 792 742 Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska mediatorka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Nudim sečnjo in spravilo lesa ter prevoz z gozdarsko prikolico. Mogoč tudi nakup drv za kurjavo. Tel. 031 304 600. Če vam v napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje, čiščenje stanovanja ali manjša opravila na vrtu). Cena po dogovoru. 040 784 718. Opravljam manjša šiviljska popravila, kot sta krajšanje in daljšanje hlač ter kril. Menjam zadrge na hlačah in krilih. Tel.: 040 784 718 (Brezovica). Si želite biti samozavestni, imeti boljšo samopodobo? Si želite obvladovati svoje misli, čustva? Si želite spremeniti stara prepričanja v takšna, ki bi vas podpirala? Si želite imeti več energije, več časa? Pokličite me na: 051 346 179. Nepremičnine, gradnja V Horjulu ali Polhovem Gradcu in okolici najamem prostor za mirno poslovno dejavnost v skupni velikosti 25-30m2, z možnostjo ureditve čakalnice in sanitarij. Potrebna je dostopnost za invalide. Tel. 051209988 Ugodno prodam gradbeni material: vgradna okna in vrata (2x), večje število plohov, železnih palic 5 m, stirodur plošče, strešno opeko in rabljen štedilnik Gorenje 60 x 60. Tel. 051 222 970. Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zu- nanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Na Lukovici prodam zazidljivo parcelo velikosti 550 m2; sončna lega, dostop asfalt, ob parceli voda, elektrika in drugi komunalni priključki. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije pokličite na št.: 030 931 750. Prodam 563 m2 veliko zazidljivo parcelo v Mali Ligojni. Čudovita, sončna lega ob robu zelenega pasu z lepim razgledom in na mirni lokaciji. Pokličite na številko: 041 223 942. Kmetijo Kisovnik na Vrz-dencu prodam: 15 ha, 25 let biološkodinamično negovana rodovitna zemlja, oblikovana pokrajina z ribniki. Samoo-skrbno zasnovana s poljščinami, vrtninami, sadjem in živalmi. Tel.: Meta Vrhunc, tel. 031 577 942. Iščemo garažo za motor na Vrhniki oz. bližnji okolici. Interesenti za oddajo naj pokličejo št. 040 744 501. Na Vrhniki kupim stanovanje od 60 do 80 kvadratov. Kontaktna številka 041 217 857 (Tina). V centru Vrhnike prodam stanovanje v izmeri 54 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 01 7556 148. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Na hribovski ekološki kmetiji vam nudimo kokošja jajca. Mogoča dostava po dogovoru. Tel.: 031 526 543 (Marija). Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mul-čar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali olupljeno. 031 683 050. Prodam bukova drva, suha, žagana na dolžino 0,5 m. Tel: 041 807 941 Ugodno prodam konzolni cirkular za drva. Cirkular ima kovinsko konstrukcijo in je kakovostne domače izdelave. Poganja ga tri fazni 3 KW elektromotor. Premer (vidia) lista je 400 mm. Za ogled pokličite 031 286 588. Prodam dve telici simen- talki, odstavljeni; 200 kg in 170 kg. Okolica Vrhnike. Tel.: 031 852 871. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino - hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Prodam suha bukova drva, dolžine 1 m in 0,5 m. 041 807 941 Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499-424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljubljana. 041 499 424. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Svete podobice (stare pildke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in moli-tveniki; zakaj so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili /romanjih, birmah .../. Ze vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Kupim šivalni stroj, znamke Singer, starejši, na nožni pogon, Tel.: 031/405-600. Ostalo Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam elektromotor z vodno črpalko, strešnik Tondach: norma - 50 kosov, zare-znik - 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648. Prodam tri starejše lestence (lustre) in starejši kotel za žga-njekuho. Tel.: 031 627 959. Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031 550 914 Dva zvočnika v lesenem ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z nizko, srednje in visokotoncem ter bas refleksnim sistemom, moči 100W, nizko in srednje-tonski zvočnik brez ohišja, moči, 40W ter glasbeni stolp Korting-300, z radijem, kasetofonom in ojačevalcem, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 031/844-575. Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam invalidski voziček in starejši šivalni stroj v omarici. Cena po dogovoru. Tel.: 041 749 263. Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. Brezhiben televizor, znamke Telefunken, diagonala 56 cm, rabljen eno leto, prodam za polovično ceno. Tel.: 041 828 455. Podarim tri lesena okna, primerna za pomožne prostore. 031 627 959. Prodam otroško sobo Tempo hrast-rumena. Postelja 90 x 200, letveno dno, jogi dormeo. 2x omari 186 x 103 x 30, predal za pod posteljo 1x in 3 poličke. Rabljeno 10 let, lepo ohranjeno, cena 200 €. Info 040-595-447, Iva Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Ugodno prodam, skoraj novo večslojno zaščitno in stimulativno podlogo za ležišče -Bio crystal. Stara je le nekaj mesecev, zato ima skoraj še celotno garancijo. Cena po dogovoru. Informacije, na tel. št.: 031/844-575. Iščemo pomoč za starejšo gospo na Vrhniki v zameno za sobo in hrano. Pokličite na 041 593 232. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, in-štruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloob- veznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Inštruiram matematiko, angleščino in slovenščino. Sem univ. dipl. pedagoginja, s petnajstletnimi izkušnjami na področju nudenja pomoči otrokom z učnimi težavami. Inštruiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; možno tudi za vse od drugod. Tel. št. 031/350-076. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Haščasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www. zavod-cankar.si Haščasopis 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ODPIRALNI CAS: j™ pon - pet: 7.00 - 19.00 *U—1 sobota: 7.00-13.00 i^i Tehnična trgovinA TEHNIČNA TRGOVINA PODPEČ Vse za dom, vrt in delavnico! tfe PRAZNIČNA PONUDBA DARILNI PAKETI ZA OBDAROVANJE Razni paketi domačih dobrot! od 11,00 € do 23,00 € PIROTEHNIČNI IZDELKI -40% za vsak nakup nad 40 € SREBRNA RADGONSKA PENINA 0,751 PRŠUT KRAŠKI MEDITERAN (s kostjo) ŠIROKA PONUDBA VINSKIH BUTELJK RAZLIČNIH PRIDELOVALCEV: ¥ Refošk Rodica| ? Cabarnet Sauvignon Barik Jejčič ŠIROKA PONUDBA DOMAČIH IZDELKOV KOTIČEK DOMAČIH DOBROT ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV DOMAČE IN NARAVNE PRIDELAVE MED, ČEBULA In ČESEN JABOLKA In JEDILNI KROMPIR VLOŽENA ZELENJAVA; rdeča pesa„ tole kumaric©, stročji fižol, rezana zelenjava . domači jabolčni, grozdni in jagodni sok . bučno, olivno in konopijino olje - DOMAČE KISLO ZELJE, REPA, AJVAR - DOMAČE SUHE SALAME In KLOBASE - BIO TESTENINE, BIO PIRINA ZAKUHA r 1 - DOMAČ KRAVJI in KOZJI SIR - NAMAZ IZ BUČNIH SEMEN - EKOLOŠKO MASLO ZLATI GHEE Domača jabolka ¥ VINOTOČ PONUDBA RDEČIH VIN: ? Cviček ? Teran ? Refošk PONUDBA BELIH VIN: ? Sauvignon ?Briško belo ? Zelen f Zeleni Silvanec W noži SWIBO ^ vrečke za vakumiranje ^ vakumirni pakirni stroj A V V • I ^ čreva za pečenice, krvavice in salame V kompresijska nogavica za bržole ^ riž za krvavice ^ piranska sol, poper, majaron, česen, čebula Vse cene so navedene z DDV-jem. Akcija velja do razprodaje zalog. Možne so napake v tekstu. Slike so simbolične. ■RilH PRfflGO Tehnična trgovinA VSE ZA DOM, VRT IN DELAVNICO Tehnična trgovina Podpeč Q 01 363 10 15 Pod peč 42a © 01 364 22 07 1352 Preserje © 041 683 000 ^ www.prigo.si © ktt@prigo.si O Tehnična trgovina Podpeč Wascasopis 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naše stranke zadovoljno poročajo, da konopljine bio CBD kapljice Darilo narave blažijo bolečino, odpravljajo negativne vplive stresa, obnavljajo telo, umirjajo spanec in vračajo energijo. NOVO Več CBD 1200 mg Lastna izdelava po EKO postopku brez dodanih v sintetičnih kanabinoidov. Pokličite 051 220 321 Pripravimo jakost po vaših željah. Nudimo kombinacije z BIO propolisom. Laboratorijsko pregledan in certificiran izdelek Dodatne informacije po telefonu ali osebno na kmetiji pri Tonijevih, Šmarska cesta 40, Škofljica. Na voljo tudi drugi BIO izdelki iz konoplje ter ajde. tel. 051 220 321, www.darilonarave.si GRADBENA DELA IN IZKOPI Razni izkopi • Traktorski prevozi • Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp Izdelava in prodaja peletov meg(a)phone Zahvaljujemo se vam za zaupanje v letu 2017 in vam želimo Prvi dan nakupov Trgovina Blagombc vam želi lep prvi delovni dan v letu 2018 in vam podarja 30 % popust na vsa oblačila z dolgimi rokavi sreda, 3. januar 2018 Kupon je veljaven samo 3.1.2018 in ga predložite na blagajni skupaj z Izbranimi Izdelki. KUPON Pod Hruševco 48 c, Vrhnika 30 % popust na vse nogavice in spodnje perilo Kupon je veljaven od 3.1.2018 do 6.1.2018 In ga predložite na blagajni skupaj z Izbranimi Izdelki. Bojan Nadlišeks.p. Vas 18,1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041 742 018 Želimo vam veliko Božičnih čudežev in pravljično novo leto! C K A Vse za vas avto! Novi okusi! ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net • M. 041/766-587 www.tlakovanje-jesenko.si i i i. i v v Wascasopis 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si HTj Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.paiketarstvo-rode.si polaganje in obnavljanje parketov, laminatov, toplih podov in drugih talnih oblog RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK $.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje CjraJA^ Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com t^Moo&oed/za fi& hjaßi ÁOflt, bof/täl /tabu Cttroena C3 *'H1.ŠKAR vocbjvivi jAIM Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 2B, 1360 Vrhnika, GSM: 041 558 7SB www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje F. Leskovec d.o.o., Šentjošt 16, 1354 Horjul GSM: +386 31 / 607 479 tel.: +386 1 / 75 40 121 fax: +386 1 / 75 40 122 http://www.leskovec.si Vesele božične praznike ter srečno vožnjo v novem letu 201 S, vam želi Kolektiv Avto hiša Se ti t kar Razpis za prosto delovno mesto ORODJAR - OPERATER Zaposlimo orodjarja - operaterja, z možnostjo priučitve, za izdelavo in popravilo orodij za brizganje plastike. Pričakovana stopnja izobrazbe kandidata je srednja poklicna šola ali višja, tehnična smer. Delo je za nedoločen čas za polni delovni čas. Več informacij o samem delu: franc@leskovec.si Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stric, dedi in pradedi PAVELTRČEK (1934-2017) z Verda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Igorju in Minki ter prijateljem, ki so ga pospremili na zadnjo pot in darovali cvetje in sveče. Hvala Franju Čretniku za poslovilni govor, PGD Verd, LD Vrhnika, pevskemu zboru Raskovec, župniku za obred in Pogrebni službi Vrhovec. Iskrena hvala osebju ZD Vrhnika, ki mu je ob težki bolezni stalo ob strani. Žalujoči. žena Ida, sin Bojan z ženo Barbaro in hčerka Ksenija z možem Borisom ter vnukinje Maja, Eva, Ana in Aleša z družinami ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša draga mama IVANKA JEREB iz Borovnice (1929-2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem, Pogrebni službi Pieta in osebju Doma starejših občanov Vrhnika. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ste bili del njenega življenja. Z bolečino v srcu vsi njeni Borovnica, november 2017 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi ati, dedek in pradedek JOŽEFTURK (1934-2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Hčerka Dragica z družino Naščasopis 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S. P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si FUMIIHrO CATERING 051 66 22 11 Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si _A KAMNOSEŠTVO \ - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03B - NAC5R03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 Želimovam vesel božič in srečno novo leto 2018! Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilo si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala. ZAHVALA Od nas se je poslovila draga mama, babica in prababica ANTONIJA KOGOVŠEK 23.10.1931 - 1.12.2017 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenem osebju UKC Ljubljana, oddelek za žilne bolezni, pogrebni službi Lavanda, župniku Janezu Smrekarju in pevcem za lepo odpete pesmi. Vsi njeni Vrzdenec, december 2017 Kot iz tihe, zabljene kapele pesem včasih zadoni, kot jo deklice bi v mraku pele, polna vere je, moči. (J. Murn) ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila PAVLA ZALAR rojena Brancelj 4. 6. 1926 - 1. 12. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje. Hvala tudi dr. Mariji Munda, patronažni službi, Kliničnemu centru Ljubljana in reševalcem. Prav tako iskrena hvala pogrebni službi Pieta, pevcem, trobentaču in gospodu župniku za lep obred s sveto mašo. Lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hči Zdenka in sin Marko z družinama Borovnica, december 2017 Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Vendar na žalost ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... Bolečino se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljube naše skrbne mame nihče nam ne more vrniti. DERVIŠA IBRAHIMOV (roj. 24. 3. 1962) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, pozornost in pomoč. Posebna hvala zdravstvenem osebju nujne medicinske pomoči za vso pomoč in podporo. Hvala Pogrebni službi Vrhovec ter iskrena hvala Osnovni šoli Ivana Cankarja. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam v času njene bolezni stali ob strani. Hvala ga. Katarini Lenarčič za čudovite poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo mami Dervišo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Za njo žalujejo njeni najdražji: hči Elvisa, sin Tomo, snaha Milanka in vnukinja Tyara Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, Resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da je nepričakovano odšel naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric ANTON JELOVŠEK Papežev Tone 22. 5. 1945 - 22. 11. 2017 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in mu izkazali spoštovanje, nam pa izrekli podporo in sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za namene svetih maš. Posebna zahvala velja župniku g. Aleksandru Osojniku za opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču in Trlcam. Hvala g. Janezu Podboju in ga. Marinki Kupec za poslovilna govora. Zahvala velja tudi domačim gasilcem PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, gasilcem pobratenih društev PGD Dobrnič, DVD Pakoštane - Vrgada - Vrana in vsem gasilcem sosednjih gasilskih društev, ki ste ga z gasilskimi častmi pospremili v večnost. Zahvaljujemo se tudi PD Drago Bregar, pohodnikom Zimzelenčkom ter kolektivu LPP. Žena Ani, sinova Bogdan in Borut z Barbaro, vnuki Zoe, Benjamin, Liza Anamari in Lora Tinkara, brata Gabrijel in Bojan ter sestra Anica z družinami, svakinja Ana z družino V 78. letu starosti nas je zapustil življenjski sopotnik, oče, dedek, pradedek ALMAZ SUBAŠIC 15. 6. 1939 - 14. 11. 2017 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Počiva blizu rojstne hiše v Biljanih v Bosni. Vsi njegovi Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč, nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček) ZAHVALA Ob slovesu hčerke, sestre in tete MAJA OVSENK 1965-2017 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje in darove. Posebna zahvala dr. Ireni Brenčič Petrovčič, urgenci ZD Vrhnika, g. župniku, ga. Nataliji Čabrunic Pfeifer in Pogrebni službi Vrhovec. Draga Maja, vedno te bomo imeli radi. Mama, sestra Anita z Jernejem in tvoja Sabi in Živa m Poslovil se je JOŽE IGL (1925-2017) Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred, pevcem Kvarteta Grm in trobentaču g. Albrehtu za zapeto in zaigrano njemu ljubo glasbo, gospe Reberšek za sočuten poslovilni govor in Zvezi borcev Vrhnika za spoštljivo slovo. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Anica, hči Karmen z Dušanom, vnukinji Tea z Gregom in Nina z Matejem, pravnukinja Mia in sestra Tatjana Dragomer, Vrhnika, oktober 2017 1- Mhkl LW»i fcV m Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal. ZAHVALA Od nas se je poslovil mož, oče in dedi MILAN ZELIČ (13. 8. 1954 - 25. 11. 2017) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in druge pozornosti. Hvala borovniškemu župniku Janezu Šilarju in pevcem, hvala tudi pogrebni službi Pieta za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili, imeli radi in ga boste ohranili v trajnem spominu. Žalujoči: žena Nevenka, sin Milan in hči Brigita z družino II_ Borovnica Wascasopis RAZVEDRILO 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nagradna križanka PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. . i 1 Ü i 1 i * 1 H t i s 1 ; l L k i J t 9 t 1 n r i ■ t 3 t S i 9 t i J ] t J u ■J i * ■ 1 C * i A i i i t ■T J * 3 9 9 J S JUNIOR RESI ME, SUDOKU 5 4 9 2 8 5 1 9 k 2 6 5 7 2 8 9 4 5 9 4 5 9 6 8 6 2 3 7 1 2 6 7 3 9 2 8 5 3 3 1 5 9 2 2 7 4 3 6 7 8 4 6 3 2 1 5 1 2 8 6 6 8 4 9 3 7 1 8 3 9 5 4 1 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Masažnega salona Ira, se je glasilo: »Odlične masaže za vsakogar«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja Masažni salon Ira pa so prejeli: Stanislava Jevšek iz Blatne Brezovice, Marija Vrhovec iz Zaklanca in Jerica Lunder z Vrhnike. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. januarja na naslov Naš časopis,Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade (jakna softshell, vrednostni bon za 30 in vrednostni bon za 20 evrov), ki jih poklanja trgovina BLAGOMIX z Vrhnike. TELEFON: -X Mižanje »Zakaj vedno zamižiš ko piješ vino?« »Doktor mi je tako svetoval.« »Ali si nor? Doktor? Tega ti pa ne verjamem!« »Ja, doktor mi je rekel, da vina niti pogledati ne smem.« Življenjsko zavarovanje Mož se vrne iz službe: »Žena! Danes sem bil v zavarovalnici in sklenil življenjsko zavarovanje za sto tisoč evrov.« »Super! Zdaj ti pa ne bo več treba za vsako malenkost obiskovati zdravnika!« Zgodno kikirikanje Zakaj petelini tako zgodaj kikirikajo? Ker, potem ko se zbudijo kokoši, ne pride do besede. Zamera Prijateljici se pogovarjata in ena reče: »Si slišala, da se je Cvetka sprla s sodelavko?« »Res? Zakaj pa?« »Cvetka jo je vprašala, ali ugane, koliko je stara.« »Ja in potem?« »Nič! Uganila je!« Zadnja vrsta Zaradi velikega števila študentov v dvorani si je profesor omislil miniaturni mikrofon in pred predavanjem vprašal: »Ali me študentje v zadnji vrsti slišite?« »Ja!« se je oglasil nekdo, »vendar nas ne moti preveč!« Za boga milega! Predsednica društva proti mučenju živali pride v trgovino, da bi si kupila plašč. Gleda in gleda, pomerja in se na koncu le odloči. Še enkrat natančno pregleda vse etikete na plašču in zgroženo zavpije prodajalki: »Za boga milega! Koliko poliestrov so ubili za izdelavo tega plašča!« Voda ima veliko moč Učitelj: »Voda ima veliko moč. Kdo lahko navede primere?« Janez: »Če moja mama joka, lahko dobi od očeta kar hoče.« Voščilo Sosed pride k sosedu voščit vesele praznike. Na vratih reče: »'Spoštovani sosed, želim vam vse tisto, kar vi želite meni.« Sosed zaloputne z vrati in reče: »Da vas ni sram!« \\QSGfflS(yi9iS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga j prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 Wascasopis OGLAS 18. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rš4j HUAWEI HONOR 9 od 214,80 € ob vezavi za 24 mesecev. K i i "na_ \ POOBLAŠČENI PRODAJALEC % / t / / / / f / v. / f/ oJ?^ f/f 1 * V f f /// r MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE! meg(a)phone TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net f TELEMACHOVA DVOJNA MOBILNOST Izberite enega izmed odličnih telefonov v paketu ŠE VEČ in si zagotovite letno vinjeto! Akcija traja od 8. 12. 2017 do 28. 2. 2018 oz. do razprodaje zalog. Cene terminalov in akcijskega blaga (letne vinjete za leto 2018 za cestninski razred 2A) veljajo v naročniških paketih VEČ ob sklenitvi aneksa za obročni nakup z vezavo 24 mesecev. Akcija traja od 8. 12. 2017 do 28. 2. 2018 oz. do razprodaje zalog, karkoli nastopi prej. Navedene blagovne znamke so registrirane blagovne znamke njihovih lastnikov. Naročnik je dolžan prvi obrok kupnine za telefon plačati istočasno s sklenitvijo aneksa. Višina upoštevanega popusta se všteva v ugodnost ob vezavi. Nekateri telefoni ali akcijsko blago morda ne bodo na voljo na vseh prodajnih mestih. Več na www.telemach.si. m^leK si RAČUNALNIŠTVO B SERVIS f—Prodaja & servis ^^ računalniške opreme r-f\ popravilo računalnikov ^^ in prenosnikov menjava LCD zaslonov čiščenje in optimizacija sistemov Želimo vam veliko zdravja in veselja ter naj vam računalnik tudi v novem letu 2018 dobro dela! Vrtnarija 3, Vrhnika ^ t: 01/750 51 70, m: 070/ 26 44 44 \ www.molek.si, prodaja@molek.si > ^^M^ Prenosnik Asus X551UA-GO1302T + torba procesor Intel i3-6006U 2.00 GHz, 15,6" ekran 39,6 cm HD 1366 X 768, RAM 4 GB, SSD 120GB, Intel HD, Wifi, Windows 10 , Akcijska cena: 429 EUR Tablični računalnik 10" + ovitek touch 25,6 cm, resolucija 1024x600, procesor Cortex A66 Quad 1,2Ghz, Wifi, bluetooth, spomin 8GB, prostor za spominsko kartico, 2x micro USB, Android 4.4.2, garancija 1 leto > Akcijska cena: 59,00 EUR * m * Skodelica s sliko/napisom po tvoji želji Akcijska cena: 8,90 EUR telemach mob. Hvala, ker nam zaupate že 20 let! Izkoristite "iateK:*' BON za 20% popust 21 S S 0 na storitve digitalne tiskarne: printanje, tiskanje visoke kakovosti na vse vrste papirja, vezava, razrez, tudi velikoformatni tisk,... ^^DDIKIT Ali ste vedeli, da vam lahko natisnemo: ^^ r l\IPI IgpJsJ poslovne in osebne vizitke, čestitke, ki ste jih oblikovali sami, darilne bone,... skodelice, puzzle, podloge za miške, obeske za kužke/mucke, steklene ure,...