-----    300    -----
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
188.
Iskanje zlata v Leichhardtovem distriktu. Osveta.
Clermont. Skorbut.
Pozneje smo kupili dva konja. Pridružili so se nam triji Šlezaki,   ia pretaknili  smo vso   krajino   po dolgem in po širokem. Krajina ta se naziva tu navidno „distrikt Leichhardtov*,   po   nemškem   potovalcu   doktorju Leich-hardtu, ki je na   svojej   odpravi v teh   koačinaa   nekje poginil. Kmalu po   našem  prihodu so našli v teh krajih dva konja, in vžgana   znamenja   sta   pričala,   da sta od Leichhardtove odprave. S pripovedanja starega domačina, ki se je potikal v okolici clermontakej, bilo je razumeti, da se je pleme njegovo klatilo pred nedavnim časom po tej krajini,   in   to   prav   oni   čas,   ko  je več    belcev na konjih todi šlo. Mej temi belci je bil baje tudi mož male postave   iu   posivelih   las,   ki   je načeloval tej odpravi. Pleme   njegovo,   belcem   vedno   sovražno,   pobilo  je   po noči družbo   do tega   malega moža, ki ga je menda načelnik plemenov   seboj   odvedel.   Domačini  so potem te kraje kar koj   zapustili,   ali   kje se   sedaj klatijo, o tem ni mogel starec nič   natančnejšega   povedati.   Vsled teh podatkov   so   odposlali   premožni   gospodje   melbournski odpravo, da bi poizvedala po osodi Leichhardtovej.   Bilo je dne 16. junija 1865. I. ko je ta odprava šla tu mimo kjer smo ta čas mi bivali. Ali po   dr. Leichhardtu   tudi pozneje niso dobili nobenega sledu.
Naši trije stani so stali blizu velike struge. Na severno in zahodno stran so se širile ravnine, na vzhod in na jug pa je ležal gorat svet, v katerem ni bilo na dolgo in na široko čisto nič vode. Zato smo zgodaj osed-lali konje, vzeli seboj vreče, lopate in pike ia se spustili po trije vkup vsak na eno stran v f.ore zlata iskat. Nasuli smo vreče, in na večer smo se vrnili k svojim stanom, kjer smo v strugi zemljo prali, da bi se prepričali, ali ima kaj prida zlata v sebi. Zlata je bilo v vseh vrečah, ali tako malo, da se nam težavno delo ni dobro izplačalo.
Nekega večera smo se zopet po navadi vračali domov. Ali na mestu, kjer so stali naši stani, našli smo pogorišče. Koj smo slutili, da se v stanih ni po nesreči unelo, temveč da je bilo nalašč zažgano. Tudi smo dobili v prahu in pesku mnogo bosih stopinj, kazno toraj, da so se domačini  le sem priklatili.   Imel sem pod po-
steljo, ako se sme tisti gajezdo tako imenovati, v glini zakopano široko vrečo z novci, tudi mnogo papirnatih šterlingov, in vse svoje pravice za kopanje zlata. Ali vse je zgorelo, samo dovoljenje na kopanje zlata, ki je bilo spisano na kožo, ostalo je do malega nepoškodovano. Najhuje mi je bilo žal krasnega raznopisanega perja ptičjega, katerega sem imel celo blazino.
Drugega dne za rana prijezdi k našemu ležišču 20 črnih policajev pod načelništvom lajtenanta Kerra, rodom Angleža, in enega belega seržanta. Oni so nam še le povedali, kaj in kako se je včeraj tu godilo. Več angleških milj od tu je bila govedama, pri katerej se je klatilo pleme domačinov. Z vednimi obiski in nadležnim beračenjem je delalo pleme mnogo sitnostij lastniku. Pobilo mu je tudi mnogo živine, in pred dnevi mu je ^odpeljalo več volov, kateri pa so se razkropili po okolici. S tega je nastal ravs mej pastirji in divjaki. Taki pretepi niso tu nič nenavadneg , squatterji žive z divjaki vedno v neprijateljstvu. Težava pa je vselaj nepristranski presoditi, na katerej strani je večja krivda. Ker jezdna policija take prepire vedno le na prospeh belcev poravnava, ne smemo zato misliti, da so vsak pot divjaki provzr^čitelji teh svaj. Divjaki so pomilovanja vredni. Ker so izgnani z naselbin, ker so izgubili nekdanja lovišča, ker so prišli v najvešjo bedo, zato iščejo pomoči in zatekališča navadno na postajah, na katere tudi potniki zahajajo, Ali na postajah jih ne vidijo radi in tudi ne po-trpe dolgo ž njimi; squatterji kar naravnost nečloveški postopajo ž njimi. Zato se dosta potov prigaja, da se divjaki upro ter silo s silo odbijajo.
Lastnik omenjene govedarne je nemudoma poslal glas v Malborough, odkoder je koj drugega dne prihajala na poizvedbo policijska četica in je več prepiračev povezala Divjaki so se krepko potegnili za ujetnike in se po robu postavili policiji. Tako se ie pričel nov ravs, v katerem je bilo pet Črncev ustreleno, a še več ranjeno. Ostali so se spustili v tek. Tri angleške milje od govedarne sta postavljala ta čas dva Škota lastniku omenjene postaje novo ograjo za živino. Ko so črnci prileteli na to mesto, pograbili so neorožena delavca in ju usmrtili na najokrutnejši način. Videl sem trupli grdo razmesarjeni. Osvetniki so bežali dalje in dalje, in pri-bežali do naših stanov, kjer so nam odejo pobrali stane pa zažgali.
Voditelj policijskej četici, ki je prišla to zadevo preiskavat, izpraševal nas je o raznih okolnostih, in zapisal si vse reči, ki so nam bile ukradene. Potem je šel dalje. Policajem se je pridružilo mnogo oroženih možakov. Ko so slednjič divjake osledili in dohiteli, začeli so po njih strelati kakor po zverini. Palo jih je mnogo, največ pa žensk in dece, ki niso mogle tako hitro bežati. Samo malo se jih je rešilo od celega plemena. Ukradeno odejo smo pozneje dobili, ali bila je tako zamazana s krvjo, da je nismo hoteli v roke vzeti. Taki prizori se prigajajo tu pogosto, in bitke, ki se vsled tega unamejo, končajo se navadno z iztrebljenjem celega
plemena. Ubogi domačini! Skrajni čas je, da bi se s temi poslednjimi ostanki avstralijskih domačinov priza-nesljivejše ravnalo, saj že tako zelo izumirajo vsled bo-leznij, pomanjkanja itd.
Sedaj nam je prešlo vse veselje, da bi se še dalje potikali po polnočnej Avstraliji. Zlata je bilo malo do-dobiti, živel sem po pasje, in nevarnosti so grozile vsakega dne, toraj sem sklenil prav za trdno, da se obrnem drugam. Drugovi moji so bili tudi te misli. Jaz sem se namenil v Sydney, od tu pa na Novi Zeland. Čutil sem že vse slabosti starih ljudij, rad bi po tolikih viharnih letih zopet prišel v mirno krijo drage domovine češke.
Pripotovali smo v Clermont. Tu smo se razšli. Blum iu Michaelis sta se odpeljala v medene talivnice, kake štiri angleške milje od tu; dva drugova sta ostala v Clermontu, kjer sta našla neke svoje znance, jaz pa z enim Slezakom sem šel najpreje v Rockhampton, od tam pa v Sydney in dalje na Novi Zeland.
Ta čas sem čutil velike slabosti; nogi sta me boleli in stegna so začela otekati. Kmalu sem opazil na nogi tudi rudeče in modre lise, koža se je nagrbla, iu če sem hotel sesti ali vstati, storil sem to z veliko težavo. Menil sem s početka, da so me te bolečine napale radi dolge ježe. Bolezen se je hujšala, po ustih me je bolelo vse, vsaka škrbina se je majala. Sodil sem, da me zato boli po ustih, ker sem bil pred časom z bume-rangom udarjen od divjakov, kajti čeljust, s katere mi je bilo več zob palo, ni bila še sedaj zaceljena. Povedal sem to skušenemu možu, a on je koj pogodil, da je to skorbut. Ta bolezen je v teh krajih tako rekoč doma. Nastane pa, kauor znamo, vsled pomanjkanja redne hrane, in če se s početka zanemarja, postane zelo nevarna. Svetoval mi je mož, naj jem kolikor morem samo zelenjavo, zlasti nastrgan surov krompir s kisom. Prijatelj moj je preletel vse mesto, ali nikjer ni mogel krompirja dobiti. Osedlal je konja in jezdil v talivnice, aU tudi ondi ga ni dobil. V sili sem zrezal malo trave, ali na to pa kisa ni bilo dobiti. Slednjič sem vendar dobil nekako kislino zmešano s kumarami, cvetnim zeljem in čebulom, ki sem jo s travo použival. Ali bilo mi je to na vso moč zoprno, želodec se je kar vzdigal. četrtega dne je bolezen že nekoliko odjenjala.
(Dalje prih.)
-----     301     ------