Gozdarski vaslnlk 9/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCBE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETND{ XLIV e ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 297 Iztok Winkler : Odnos med <::Jozdnoqospociar - skirn načrtovanjem i.n rl ružbemm piamra - n_iem 305 Lojze Žgajn ar. Briketi ranje in pe letiranJe - možnost r:J ospodarne p redelave m upora · be biomase za energijske namene 306 lvfjran čas: Uručeno okolje kot breme neraz- vitost! m 1eosvešč:encsn 318 Bogomir Se!Ic: Zm:;~.ga v Rač:kov1 clohm 321 Pav-le Kumer: Ergonomika m racJona) JzacJJa prevoza lesa 322 Zdravko Turk: Od sekciJe d o društva m zveze društev inžerurjev m tehnikov g ozdar srva jn lesars tva Slovemje 329 Branko štampar: XIV. sreča n J E:' gozdarJeV treh d ežel - PanoniJa '86 330 iz lok Wmkler · e enkrat - ka tera Je druga naJ- starelša slovenska gozdarska knJiga ') 331 Ivan jug. Domač! oreh (Juglam; regta) 332 j anez Tilov!,·ek. Ob smrn prof dr. R1hard2 Er - kerja 334 j ože Ajd1č . Božo Š2r ler. jD memoriam Alenka Pirman : VinJet! Slika na naslovm stram: )>Dolina smrti~< v Žeqavu - v opomin družb, (FotO' Miran Cas !986) Tisk. Tiskarna Tone Tomšic. LJublJana Gozdarsld vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet maq. Zdenko Otr in, predsedmk clr j anez Božič M 1tj2 C1mperšek jože ČermelJ Franc Fur lan 1'--·'larko Kmed janez Košir Bons Krasnov jože Kova c~ič: Tone Modic Tone Šepec .vlar]an Trebežnik Uredniški odbor dr. Bošnan Anko dr. ]Emez Božič: Marko Kmecl dr Dušan M linšek dr MarJan L1pog!a v;:; c;k mag. Zdenko Otnn Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo m up rava Edlf:)rs ' address YU 61000 Ljub ljana ErJavčeva cesta 15 ~3Jro račun - Cur. acc ZOlT GL SloveniJe Ljubl jana. ErjavčE::'·.I <:l 15 30101 ·678-484 07 Letno 121de lO številk l O issues per yea r Letrta individuctlna n i:l.I oc':n ma l 000 dm za OZD in TOZD 4000 dm za dijake !n !;rud(-;rli e 400 dtn za inozemsrvo 50 OM possmezna števil k<.\ 2SO dm UstanD\' lteljiCJ rev· Ile sra Zveza društev mžemqe>.' m lehntko-..i C;) ()Zdarstva !!1 k~sarstvc1 SloveniJe ter Samoupr a\;na interesna skupnost za ·;_!ozclarstvo Slovenije:. Poieg npju denarno po ~pna 1.zhajanje revi je tudi f>V gozdnogospodarskih načrtih območij mo- ra biti zlasti podana ekonomska osnova za pospeševanje gozdne proizvodnje, in sicer glede izboljšanja biološkega stanja gozdov, tehnične opremljenosti in gradnje gozdnega prometnega omrežja.« Terjal je tudi usklaje- nost teh načrtov s splošnimi regionalnimi na- črti. Zakon je še določal, da so gozdnogospo- darski načrti gozdnogospodarskih enot pod- laga za neposredno gozdno proizvodnjo, ni imel pa ničesar o povezavi med načrti gozd- nogospodarskih enot in gozdnogospodarskih območij. Na tej zakonski podlagi so bili v naslednjih letih izdelani prvi območni gozdnogospodar- ski načrti. V času njihove izdelave so bili gozdnogospodarski načrti dejansko edini družbeni regulativ za gospodarjenje z goz- dovi. Bili so sinteza strokovnih in družbenih interesov pri gospodarjenju z gozdovi. Pre- soja njihove realnosti je bila poverjena upravnim organom. Prvi območni gozdnogospodarski načrti so imeli tudi mnogo sestavin, ki so bile oprede- ljenje s širšimi družbenimi pogoji in možnost- mi gozdnogospodarskih organizacij, reguli- rane oziroma usmerjene pa predvsem s planskimi dokumenti. Najbolj je posegal v planske odločitve ekonomsko-finančni del načrtov, saj je podrobno predvideval celotna materialna gibanja v območju. Prognoziranje za obdobje desetih let pa je bilo nerealno in je kaj malo lahko služilo kot podlaga za us- merjanje tekočega gospodarjenja. Prepletanje gozdnonačrtovalnih in plan- skih elementov v območnih gozdnogospo- darskih načrtih pa je bilo v tem času razum- ljivo in utemeljeno. Sistem družbenega plani- ranja ni bil dograjen, gozdnogospodarske or- ganizacije niso imele srednjeročnih planov, itd. Takšna usmeritev je bila vgrajena tudi v novi zakon o gozdovih leta 1974: »Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti. Z njimi se zago- tavlja tudi uresničevanje splošnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi in določajo ob- veznosti gozdnogospodarske organizacije pri tem gospodarjenju. Ti načrti morajo biti sestavljeni za vse gozdove, razen za gozdove s posebnim namenom. Sestavljajo se za dobo desetih let, izjemoma tudi za eno leto. Gozdnogospodarski načrti so: gozdnogo- spodarski načrti območij, gozdnogospodar- ski načrti gospodarskih enot in letni gozdno- gospodarski načrti. Gozdnogospodarski načrti so obvezni za gozdnogospodarske organizacije. Gozdnogospodarski načrti območij morajo biti sestavljeni v skladu z regionalnim pro- storskim planom SR Slovenije in z družbenim planom razvoja SR Slovenije. Sestavljeni morajo biti tako, da zagotavljajo trajno ohranjevanje in izboljševanje gospo- darskih in splošno koristnih funkcij gozdov. Z njimi se določi najvišja dopustna stopnja izko- riščanja gozdov (etat), ki mora biti usklajena z načelom trajnosti gozdov in donosov, s pro- izvodno zmogljivostjo gozdov - tako po koli- čini kot strukturi donosov- in z obsegom vla- ganj v gozdove. Gozdnogospodarski načrti območij morajo vsebovati tudi ekonomsko-fi- nančni program, s katerim se ugotovijo raz- položljiva in potrebna sredstva za izboljšanje biološkega stanja gozdov, njihove tehnične opremljenosti in gradnjo gozdnih prometnih zvez. Neposredna podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti gospo- darskih enot, ki morajo biti sestavljeni v skla- du z gozdnogospodarskimi načrti območij. Ti načrti morajo obsegati opis stanja gozdov in cilje gospodarjenja, vrsto in obseg del ter uk- repe za dosego teh ciljev in ekonomsko-fi- nančni program.« (27). Zakon o gozdovih 1985 pa vrača funkcijo gozdnogospodarskih načrtov v nekdanje - naturalne okvire: »Z gozdnogospodarskimi načrti se ugotav- lja stanje gozdov ter na podlagi bioloških za- konitosti razvoja gozda določa biološko opti- malno izkoriščanje, gojenje in varstvo goz- dov, ob pogojih in načinu, da se zagotavlja trajnost gozdov in njihovih funkcij . Izvrševanje gozdnogospodarskih načrtov je obvezno. Gozdnogospodarski načrt se v času veljavnostl spremeni ali dopolni, kadar se ugotovi, da ga ne bi bilo mogoče izvrševati zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali ker niso zagotovljeni ekonomski, tehnološ- ki ali kadrovski pogoji, predvideni s planski- mi akti« (31). Razščiščevanje odnosov med gozdnogos- podarskim načrtovanjem in družbenim plani- ran jem je bilo v zadnjih letih tudi predmet strokovnih obravnav. Gozdarski študijski dnevi leta 1977 so si- cer vsestransko obravnavah problematiko gozdnogospodarskega načrtovanja, vendar na dileme - odnos med gozdnogospodar- skim načrtovanjem in planiranjem -niso dali jasnega odgovora. Še več, pomenijo v bistvu nadaljevanje in krepitev nejasnega odnosa. Tud1 pripravljeni referati niso ponudili dovolj jasnih alternativ, bili so le prvo razmišljanje o teh vprašanjih. In kot vsako iskanje so bili še nedodelani in sem ter tja tudi napačno us- merjeni. Podobno posvetovanje, ki ga je leto kasne- je organizirala ZIT gozdarstva in lesarstva, je pravilno ugotovilo (12), da »gozdnogospo- darskega načrtovanja kot strokovno-tehnič­ nega instrumentarija gospodarjenja z gozdo- vi po vsebini in postopku ni mogoče v celoti istovetiti z družbenim planiranjem. Soodvis- nost in povezava obeh oblik načrtovanja vse- kakor obstajata in se torej brez dvoma kaže potreba po njunem usklajevanju, vendar v tem smislu, da pomenijo območni gozdno- gospodarski načrti kot zakonska regulativna institucija obvezno dolgoročno osnovo in orientacijo družbenega načrtovanja v dolo- čenem planskem obdobju«. Poudarjeno skli- cevanje, da so gozdnogospodarski načrti »Zakonska regulativna institucija«, kaže na bojazen, da bi v nasprotnem prišlo do zniže- vanja etatov. Zato so nekateri še vedno po- stavljali gozdnogospodarski načrt nad plan..:... kot obvezo, za katero je treba v procesu pla- niranja obvezno ustvariti pogoje. Na slabosti in neučinkovitost gozdnogos- podar"skih načrtov in posebej na slabosti ve- 299 !javnega koncepta obnove območnih gozd- nogospodarskih načrtov in tehničnih navodil za obnovo načrtov je leta 1981 opozorila Bio- tehniška fakulteta, vtozd za gozdarstvo (14 ). Čeprav imajo ta opozorila tudi nekaj slabosti, zlasti v preširokem pojmovanju vloge in vse- bine gozdnoggspodarskih načrtov, pa v te- meljih opozarjajo na prave vsebinske pro- bleme gozdnogospodarskega načrtovanja . Območni gozdnogospodarski načrt ima mnogo elementov, zlasti glede dejavnosti po- sebnega družbenega pomena, ki so nujni sestavni del dolgoročnega plana gospodar- jenja z gozdovi, ki ga mora sprejeti območna samoupravna interesna skupnost za gozdar- stvo. Območni načrt je torej tudi ena izmed strokovnih podlag za pripravo dolgoročnega plana gospodarjenja z gozdovi. Zveza med območnirni načrti in dolgoroč­ nimi plani je torej zelo tesna in obojestranska. Logično se zato postavlja vprašanje, ali je res nujno, da imamo vsebinsko dva podobna do- kumenta oz. ali bi ju bilo mogoče združiti. Ta- ko tezo smo postavili že pred leti. Današnje vedenje o vsebini sredjeročnih in dolgoročnih planov daje na to dilemo ne- gativen odgovor. Vse sestavine območnega gozdnogospo- darskega načrta niso take narave, da bi so- dile v dolgoročni plan oz. v srednjeročne pla- ne. Mnoge med njimi so le strokovna usmeri- tev in pripomoček za strokovno delo pri gos- podarjenju z gozdovi. So tudi izhodišče us- meritve za izdelavo načrtov gozdnogospo- darskih enot. Dolgoročni plan bi torej po ne- potrebnem obremenjevale. Zato je smotrno črpati iz območnih načrtov za dolgoročni ali srednjeročne plane samo tiste sestavine, ki so nujno potrebne. In obratno. Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi daje na podlagi splošnih družbenih razvojnih usmeritev tudi dolgoročne gozdno- gospodarske cilje za gospodarjenje z gozdo- vi v območju. S tem je ustvarjeno tudi gene- ralno izhodišče za pripravo območnih gozd- nogospodarskih načrtov. Plane, zlasti srednjeročne pa pripravljajo in sprejemajo tudi gozdnogospodarske orga- nizacije. Pri tem črpajo informacije in strokov- ne usmeritve iz gozdnogospodarskih načr­ tov, vendar ne mehanično, saj se območje, ki ga vključujejo gozdnogospodarski načrti, ne pokrivajo vedno in v celoti z območjem, ki ga pokriva posamezna gozdnogospodarska or- ganizacija. Območni gozdnogospodarski načrti ob- 300 ravnavajo gozdove na določenem območju ne glede na to, kdo gospodari s temi gozdovi. Tudi načrti gozdnogospodarskih enot vklju- čujejo vse gozdove ne glede na lastništvo na določenem območju in ne glede na to, katera temeljna organizacija združenega dela ali te- meljna organizacija kooperantov gospodari z njimi. Plani pa so dokumenti, ki jih sprejemajo or- ganizacije združenega dela in sisi za dejav- nosti, ki jih opravljajo. Samo v nekaterih (redkih) primerih gospodari z gozdovi v gozdnogospodarskem območju res samo ena gozdnogospodarska organizacija. Rekli bi torej lahko, da obravnavajo gozd- nogospodarski načrti gozdove na določe­ nem območju , plani pa so zadeva organizacij združenega dela ali sisov, ki gospodarijo z gozdovi. Med njimi je tesna in obojestranska zveza, ni pa jih mogoče poistovetiti. POSKUS RAZMEJITVE NEKATERIH SESTAVIN OBMOČNIH GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV IN PLANOV Tesna povezanost območnih gozdnogos- podarskih načrtov in planov zahteva med drugim tudi jasno in nedvoumno razmejitev, kaj sodi v območni načrt in kaj v dolgoročni plan ter kaj en dokument črpa iz drugega. Kljub načelno jasni izhodiščni opredelitvi, da sodijo v območni načrt tiste informacije in za- ključki, ki se nanašajo izolirano na gozd, usklajevanje teh informacij s kadrovskimi, tehnološkimi in ekonomskimi pogoji pa je stvar plana, pride pri konkretnem opredelje- vanju do vrste nejasnosti in dilem. Razmejitev ni tako ostra, da bi bila sama po sebi ned- voumna. Tipične sestavine območnega gozdnogo- spodarskega načrta so analiza proizvodnih dejavnikov, ocena gospodarjenja v pretek- lem obdobju ter opredelitev temeljnih ob- močnih problemov. Nato pa načrt na podlagi sprejetih oz. družbenoverificiranih gozdno- gospodarskih ciljev določa temeljne usmerit- ve za razvoj gozdov v območju, gozdnogojit- vene cilje, smernice za gospodarjenje z goz- dovi ter program etata in gozdnogojitvenih del oz. drugih vlaganj v gozdove. Izhodiščni del dolgoročnega plana gospo- darjenja z gozdovi pa so družbenoekonom- ske predpostavke razvoja gospodarjenja z gozdovi v območju in dolgoročni cilji gospo- darjenja z gozdovi v območju. Oboje temelji L na analizi stanja in dosedanjega razvoja go- spodarjenja z gozdovi (povzeta iz območnih gozdnogospodarskih načrtov), pa tudi na šir- ših družbenih razvojnih usmeritvah. Temu sledijo v dolgoročnem planu smeri razvoja (strategije) gospodarjenja z gozdovi po posa- meznih dejavnostih (glej podrobneje GAŠ- PERŠIČ-WINKLER 6). Pri našem dosedanjem opredeljevanju metodologije dolgoročnega planiranja v gozdarstvu smo se namreč opre- delili na t. i. celovito dolgoročno planiranje, tj. da v dolgoročnih planih opredelimo smeri razvoja vseh gozdarskih dejavnosti in ne le tistih, ki so posebnega družbenega pomena (in sodijo v neposredno odgovornost sisov za gozdarstvo). Ob takem pristopu dobijo dol- goročni plani gospodarjenja z gozdovi nara- vo skupnih razvojnih programov vseh sa- moupravnih organizacij in skupnosti, ki go- spodarijo z gozdovi. Opredelitev etata Etat je definiran kot najvišja dopustna stop- nja izkoriščanja gozdov. Pri določanju etata izhajamo oz. upoštevamo med drugim tudi gozdnogospodarske in gozdnogojitvene cilje in smernice. Upoštevamo torej naravno spo- sobnost gozdov, izhajamo pa vendarle tudi iz družbeno verificiranih gozdnogospodarskih ciljev. Pri določanju etata ne upoštevamo tehno- loških možnosti za dejansko realizacijo etata niti ne ekonomske upravičenosti sečnje v konkretnih pogojih. Prav to pa povzroča ne- kaj težav tudi pri opredeljevanju etata v gozdnogospodarskih načrtih. Ker so določila načrtov o etatu obvezna, so sestavljalci načr­ tov jasno opozorili, da v nekaterih primerih etata ni mogoče realizirati. Tak etat so ozna- čili kot pogojni. Kriteriji za določanje pogoj- nega etata pa so zelo različni , pogosto tudi subjektivno obarvani. Nekateri štejejo med pogojni tisti etat, ki ga je mogoče doseči le z dodatnimi finančnimi sredstvi (npr. s poseb- nimi sredstvi za premeno gozdov ali za grad- njo cest). Pri tem pa nimajo pred seboj nobe- nih realnih pokazateljev, ali res potrebujejo dodatna sredstva in kolikšna. Ravnajo po občutku, čeprav pogosto pra- vilno ocenjujejo možnosti. S tem pa delajo že nekakšne presoje, ki gotovo ne sodijo v gozd- nogospodarsko načrtovanje, ampak so izraz- ito planske. Ustreznejše bi bilo, če bi sestav- ljalci načrtov v etatu posebej označili tisti nje- gov del, ki je vezan na naložbe v gozdove (ceste, premene). Tako bi posebej poudarili, kaj je treba v gozdove vlagati, da bi lahko uresničili postavljene etate. Ta del etata bi lahko imenovali pogojni etat ali bolje: novi etat ali dodatni etat. Uresničljiv je le, če bodo ustvarjeni materialni pogoji za njegovo reali- zacijo. Tako prikazan etat- v celoti in tisti del, ki je pogojni - bi znatno olajšal aktivnost v procesu planiranja. Obveznosti določb območnih gozdnogospodarskih načrtov in njihovo razmerje do planskih postavk Zakon o gozdovih določa, da so določbe gozdnogospodarskih načrtov obvezne. Pri tem izhaja iz zakonske določbe, da je treba gozdove uporabljati in z njimi gospodariti ta- ko, da je zagotovoljena trajnost gozdov in nji- hovih funkcij , naraščanje prirastka in dono- sov, medsebojna ukslajenost gojenja in izko- riščanja gozdov, trajna in racionalna regene- racija gozdov, najustreznejše izkoriščanje zmogljivosti gozdnih rastišč v okviru narav- nega razvoja gozdnih združb. Gozdnogospodarska organizacija, ki go- spodari z gozdovi, mora torej ustvariti po- trebne pogoje - tehnološke, kadrovske in ekonomske -da uresniči postavljene obvez- nosti. Če v procesu planiranja ugotovi, da to vendarle ni mogoče, se lahko obveznosti iz načrta spremenijo. Obveznost temelji torej že na naravnih možnostih, dodatno pa se preverja oz. potrju- je še z oceno družbenih potreb ter kadrov- skimi, tehnološkimi in ekonomskimi možnost- mi gozdnogospodarske organizacije. Takšna pozicija gozdnogospodarskega načrta in obveznosti, ki iz njega izhajajo, daje na prvi pogled vtis o absolutiziranju naravnih možnosti in preveč predpostavlja, da je na- ravne možnosti vedno tudi možno ali smotrno v celoti izkoristiti. Čeprav lahko na podlagi presoje spremenjenih družbenih potreb ali spremenjenih ali nezagotovljenih tehnolo- ških, kadrovskih ali ekonomskih pogojev ob- veznosti iz načrta spremenimo, so naravne možnosti postavljene kot trdna obveza, ki jo je treba v celoti uresničiti. Obveznosti iz gozdnogospodarskih načr­ tov pa je treba vseeno razumeti kot obvez- nosti, ki predpostavljajo skladnost naravnih možnosti, družbenih potreb ter tehnoloških, kadrovskih in ekonomskih možnosti. če eden od teh elementov odpove, je treba presoditi o spremembi načrta. Planski proces v gozd- 301 negospodarskih oganizacijah in samoup~av­ nih interesnih skupnostih za gozdarstvo 1ma pri tem odločilno vlogo. Sedanje zakonske formulacije so naravna- ne v to smer, vendar pa so še premalo jasne in nedvoumne. Načrtovanje in planiranje izgradnje gozdnih cest Načrtovanje izgradnje gozdnih cest je ne- dvomno eno izmed strateških vprašanj gos- podarjenja z gozdovi. Zakon o gozdovih nala- ga, da načrtujemo gozdne ceste celovito v vsem območju in postavlja posebne pogoJe za projektiranje in gradnjo. Območni gozdnogospodarski načrt mora dati dolgoročno vizijo potreb po gozdnih ces- tah, seveda ne opredeljeno načelno, ampak povsem konkretno z označbo generalnih tras. Podrobno mora tudi opredeliti za vsako traso posebej posebne zahteve oz. omejitve glede posega v gozdni prostor oz. okolje. Da- ti mora jasne usmeritve za uporabo take teh- nologije gradnje, ki bo zagotavljala čimmanj boleče posege v gozd in bo čimmanj ogroža- la celotno naravno okolje. Območni gozdnogospodarski načrt mora tudi, upoštevaje načrtovani razvoj gospodar- jenja z gozdovi, dati oz. določiti prioriteto gra- denj gozdnih cest. Označiti mora tudi tiste projekte novih gozdnih cest, ki so pogoj za realizacijo v načrtu določenega etata. Koliko gozdnih cest in katere ter s kakšno finančno konstrukcijo pa bomo dejansko gra- dili, lahko določi le srednjeročni planski akt gozdnogospodarske organizacije. Ekonomska komponenta v načrtovanju in planiranju Največ razprav je doslej povzročila dilema, ali je treba pri gozdnogospodarskem načrto­ vanju upoštevati tudi ekonomsko dimenzijo. Stališča so zelo skrajna: od tistih, ki trdijo, da v načrt ne sodi ničesar o ekonomiki, do tistih, ki hočeJO v načrt vključiti tudi vse tiste eko- nomske elemente, ki sodijo izrazito v plane gozdnogospodarskih organizacij. Obe skraj- ni stališči sta nesprejemljivi. Če pra v je območni gozdnogospodarski načrt v bistvu načrt, ki na podlagi splošnih družbenih usmeritev za gospodarjenje z goz- dovi (gozdnogospodarski cilji) opredeljuje naravne možnosti za gospodarjenje z gozdo- vi v konkretnem območju, menimo, da je prav, da vključuje vsaj analizo ekonomske 302 stabilnosti območja oziroma presojo, ali je ob- močje ekonomsko sposobno samo pokrivati potrebe po enostavni gozdnobiološki repro- dukciji. Da bi se izognili nevarnosti posega- nja v tiste elemente, ki resnično sodijo v plan- ske odločitve delavcev in združenih kmetov- lastnikov gozdov, je mogoče ekonomsko ana- lizo izraziti tudi v relativnih razmerjih in v njej pred vsem opredeliti, kolikšen del prodaj~e vrednosti lesa bo treba nameniti za vlaganJe v gozdove. Iz izkušnje vemo, da taka razmer- ja držijo tudi daljše časovno obdobje in da in- flacijska gibanja nanje ne vplivajo tako nega- tivno. Ekonomski elementi pa·so bistveni sestav- ni del srednjeročnih planov, s katerimi delav- ci OZD določajo med drugim pogoje za po- večanje dohodka na podlagi učinkovite in smotrne uporabe in upravljanja z njimi druž- benih sredstev, za zmanjšanje stroškov, po- večanje proizvodnje in produktivnosti dela, uporabo nove tehnologije, produktivno zapo- slovanje ter osvajanje nove proizvodnje in prilagajanje tržnim pogojem. V pla nih določi­ jo tudi medsebojne odnose pri pridobivanju dohodka, odnose pri razporejanju dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo, zboljšanje in razširjenje ma- terialne osnove dela in za rezerve, pogoje za krepitev materialne osnove dela in združe- vanje sredstev, pogoje za varstvo Življenjske- ga okolja, okvire in možnosti za zadovoljeva- nje skupnih potreb za razvoj družbenih de- javnosti ter za zadovoljevanje splošnih druž- benih potreb. Urejanje odnosov gozd - divjad Gozdnogospodarski načrti morajo z vidika potreb in možnosti gozdov in gozdarstva dati strokovno podlago za urejanje odnosov z drugimi uporabniki gozdnega prostora, z~a­ sti podlago za urejanje odnosov gozd - div- jad. Celovit razvoj gozdnih biogeocenoz se sicer ureja z dolgoročnimi dogovori med lov- ci in gozdarji, vrsta in številčnost divjadi pa se morata uskladiti v gozdnogospodarskih na- črtih območij in gozdnogospodarskih enot ter v lovskogospodarskih načrtih . Razvoj tehnologije gozdne prc;>izvodnje Razvoj gozdnogospodarskih organizacij na tehnološkem področju opredeljujejo pred- vsem plani gozdnogospodarskih organizacij. Gozdnogospodarski načrti območij in gozd- nogospodarskih enot se lahko spuščajo v vprašanja tehnologije gozdne proizvodnje le toliko, kolikor morajo opredeliti omejitve pri uporabi posameznih tehnologij zaradi mož- nih negativnih vplivov na gozd in naravno okolje sploh. Kadrovski razvoj Kadrovski plani so tipična sestavina pla- nov gozdnogospodarskih organizacij in so usklajeni v planskih aktih samoupravnih inte- resnih skupnosti za zaposlovanje ter vzgojo in izobraževanje. Gozdnogospodarski načrti tega področja ne vključujejo. Pač pa bi bilo koristno, da bi v gozdnogospodarskih načrtih opozorili na nekatere specifične zahteve po znanju, ki ga morajo imeti posamezne skupine strokovnih delavcev, da bi lahko uspešno uresničevale postavljene razvojne usmeritve za gospodar- jenje z gozdovi. Ta opozorila bi morala dobiti svojo konkretizacija v kadrovskih delih plan- skih aktov gozdnogospodarskih organizacij in v vsebini izobraževalnih programov. Načrt kot vir pobud za raziskovalno delo Obsežno strokovno delo pri pripravi ob- močnega gozdnogospodarskega načrta sa- mo po sebi izlušči mnoga odprta strokovna vprašanja, ki terjajo znanstvenoraziskovalno obdelavo. Zato je prav, da območni načrt re- gistrira te probleme in jih gozdnogospodar- ska organizacija kasneje v procesu planira- nja raziskovalne dejavnosti uveljavi kot svoje raziskovalne interese. Območni gozdnogospodarski načrt in usmeritve za delo na področju gozdnogospodarskega načrtovanja Območni gozdnogospodarski načrt mora dati strokovne usmeritve za delo na področ­ ju gozdnogospodarskega načrtovanja v gozdnogospodarski organizaciji in imeti pro- gram obnove načrtov gozdnogospodarskih enot. Potrjevanje gozdnogospodarskih načrtov Gozdnogospodarski načrti so še eden red- kih razvojnih načrtov, kjer samoupravno or- ganizirano združeno delo in drugi za gozdo- ve zainteresirani subjekti nimajo nanje odlo- čilnega vpliva. Odločanje o ustreznosti načr­ tov je prepuščeno upravnemu organu, ob- močne samoupravne skupnosti za gozdar- stvo dajejo k načrtu le mnenje. Taka ureditev je logična posledica ustavne določbe, da so gozdovi dobrina splošnega pomena in pod posebnim varstvom. SKLEP Gozdnogospodarski načrti opredeljujejo ob upoštevanju globalnih družbenih ciljev in usmeritev predvsem naravne možnosti za gospodarjenje z gozdovi, usklajevanje teh možnosti s konkretnimi kadrovskimi, tehno- loškimi in ekonomskimi možnostmi pa je predmet planskih aktov samoupravnih orga- nizacij in skupnosti, ki gospodarijo z gozdovi. Tipične sestavine območnih gozdnogospo- darskih načrtov so analiza proizvodnih de- javnikov, ocena gospodarjenja v preteklem obdobju, temeljni območni problemi, temelj- ne usmeritve za razvoj gozdov, gozdnogojit- veni cilji in smernice za gospodarjenje z goz- dovi. Iz teh sestavin izhajata obseg etata in program gozdnogojitvenih del, ki sta obvez- na podlaga za srednjeročne plane gozdno- gospodarskih organizacij. Območni gozdno- gospodarski načrti pa vsebujejo še druge sestavine, ki so nepogrešljiva usmeritev tudi za srednjeročne plane: omejitve v razvoju tehnologije zaradi okolja, usmeritve za iz- gradnjo gozdnih cest in vlak, opredelitev do- lgoročnih potreb po izgradnji gozdnih cest in vlak, opredelitev problemov, ki zahtevajo raziskovalno osvetlitev in proučitev, poseb- ne zahteve po novih strokovnih znanjih, itd. V dolgoročne plane sodijo predvsem opredelitve gozdnogospodarskih ciljev na podlagi širših družbenih razvojnih usmeritev in opredelitve smeri (strategije) razvoja po- sameznih gozdarskih dejavnosti. V srednjeročnih pianih pa delavci gozdno- gospodarskih organizacij začrtaj o predvsem vizijo razvoja svojih organizacij združenega dela. Gozdnogospodarski načrt ni nadrejen pla- nu, čeprav so nekatere njegove določbe - zlasti o etatu in gozdnogojitvenih delih-ob- vezne. Če se v procesu planiranja ugotovi, da zaradi kadrovskih, tehnoloških ali eko- nomskih pogojev teh določb ni mogoče ures- ničiti, se načrt spremeni. Splošna družbena orientacija pa mora biti, da ustvarimo vse po- trebne pogoje, da bodo naravne možnosti lahko optimalno izrabljene. 303 ..._ __________________________ --- . ---- - ------------------ VIRI l. Fabjančič, Z., Plan ali načrt, Ekonomska revija 33,.1982, l-2. 2. Fabjančič, Z., Planiranje/Načrtovanje, IB 16. 1982, 7--8. 3. Funkl, L., Teme~ne poteze v razvoju urejanja gozdov na Slovenskem, v knjigi: Gozdnogospodar- sko načrtovanje- integralni del družbenega plani- ranja, Ljubljana 1979, s. 15-24. 4. Gašperšič, F., Gozdnogospodarsko načrtova­ nje na načelih dinamičnega usmerjanje procesov, ibid, s. 65-106. 5. Gašperšič, F., Gozdnogospodarsko načrtova­ nje (študijsko gradivo), Ljubljana 1982. 6. Gašperšič, F.,- Winkler, 1., Prispevek k meto- dologiji dolgoročnega načrtovanja v gozdarstvu, Zbornik gozdarstva in lesarstva 24, 1984. 7. Gozdnogospodarsko načrtovanje - integralni del družbenega načrtovanja (Ugotovitve in stališča z Gozdarskih študijskih dnevov 1977), Gozdarski vestnik 33, 1977, 10. 8. Kardelj, E., O sistemu samoupravnega planira- nja, Ljubljana 1977. 9. Kardelj, E., Svobodno združeno delo, Ljublja- na 1978. 10. Košir, Ž., Prispevek k razpravi o vlogi stro- kovne komisije za obravnavanje gozdnogospodar- skih načrtov, Ljubljana 16. 3. 1972, razmnoženo. ll. Košir, Ž., Dileme o funkciji gozdarskega na- črtovanja v procesu planiranja družbene repro- dukcije, Ljubljana 14. ll. 1978, razmnoženo. 12. Ocena gospodarjenja z gozdovi ter naloge gozdarstva v družbenem planiranju (Ugotovitve in skepi s posvetovanja Z1T gozdarstva in lesarstva SRS 1978), Gozdarski vestnik 37, 1979, s . l-3. 13. Pipan, R, Nastanek in premagovanje proti- slovij na področju urejanja gozdov, Zbornik IGLG 5, 1967, Ljubljana 1967. 14. Pismo Biotehniške fakultete, vtozd za -goz- darstvo RK za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, l. 6. 1981. 15. Planiranje/Načrtovanje, IB 14, 1980, ll. 16. Planiranje/Načrtovanje, IB 15, 1981, l. 17. Sirotkovic, ].. Planiranje u sistemu samoup- ravljanja, Zagreb 1966. 18. Stojanovic, R., Planiranje u samoupravnom društvu, Beograd 1976. 19. Winkler, 1., Družbenoekonomska izhodišča za sodoben koncept gozdnogospodarskega načr­ tovanja, v knjigi: Gozdnogospodarsko načrtovanje - integralni del družbenega planiranja, Ljubljana 1979. 20. Zakon o gozdovih 1929. 21. Zakon o gozdovih, Ur . l. LRS št. 20-103/ 50. 22. Zakon o gozdovih, Ur. l. LRS št. 22-78/53. 23. Temeljni zakon o gozdoVJh, Ur. l. FLRJ št. 16/61. 24. Zakon o gozdovih, Ur. l. LRS št. 30-262/61 . 25. Temeljni zakon o gozdovih, Ur. l. SFRJ št. 26-470/65. 26. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS št. 30-309/65. 304 27. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS št. 16-135174. 28. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. l. SFRJ št. 6-46176. 29. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Slovenije, Ur. l. SRS št 1180. 30. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. l. SFRJ št. 46-557/85. 31. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS št. 18--870/85. 32. Predlog za izdajo zakona o Sistemu družbe- nega planiranja m o družbenem planu SR Sloveni- je, Poročevalec 11 (1985) 33. THE RELATIONSHIP BETWEEN FOREST MANAGEMENT PLANNING AND SOCIAL PLANNING (Summary) On Slovene forestry, forest management has a long tradition. By introducing regional forest mana- gement plans, it has gained a new quality and a broader dimension. Yet at the same time it ha s also began to include some other elements which be- long to the system of social planning. With the de- velopment of the social planning system, in particu- · lar after 1976, it has come to a discrepancy in un- derstanding the roles of forest management plan- ning on the one hand and social planning on the other. Forest management plans determine- taking in consideration the global social goals and orienta- tions- above all the natural conditions in forest ma- nagement, white the coordination of these with con- crete personnel, technological and economic con- ditions remains the subject of planning docwnents of selfmanaging organizations and communities which manage the forests. Some typical components of regional forest ma- nagement plans are: the analysis of production, the evaluation of past management. the basic regional problems, the basic orientations in forest develop- ment, the silvicultural goals and directives for fo- rest management. The extent of the annual cut and the programme of forest management works are a result of this, and are thus a compulsory basis for mid-term planning in forest management organiza- tions. The regional forest management plans also inc- lude other components which are indispensable orientations for mid-term planning: restrictions in import of technology due to the environment, orien- tations in building forest roads and skidding tracks, determination of long-term needs in buil- ding forest roads and skidding tracks, deternuna- tion of problems which demand research and in- vestigation, special demands for new, scientific knowledge, etc. Above all, a long-term plan must have the deter- minations of forest management goals, based on broader social orientation and determination of development strategy of individual forestry activi- ties. In mid-term plans, the workers of forest mana- gement organizations outline above all the vision of development of their organizations of associated labour. A forest management plan is not superior to the plan although some of its regulations- in particular those concerning annual cut in silviculture - are compulsory. If during the process of planning it is established that due to personnel, technological or economic conditions these regulations cannot be carried out, the plan ist altered. The general social orientation is compulsory m order to create all ne- cessary conditions to enable maximal utilization of what nature offers. V 7--8 številki Gozdarskega vestnika je bilo ob poročilu o delu in poslovanju Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije izpuščeno na- slednje besedilo: Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije je na svojem 15. zasedanju dne 18. ju- nija 1986 obravnavala zaključni račun Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije - delovne skupnosti za leto 1985 in o tem sprejela naslednji SKLEP Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije sprejema zaključni račun Samouprav- ne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije -delovne skupnosti za le- to 1985, katere prihodki in odhodki so v letu 1985 znašali 9,302.000 din. Predsednik skupščine skupnosti za gozdarstvo Ivan Videnič Za pomota se opravičujemo. OXF.: 839.81/.82:831 Briketiranje in peletiranje - možnost gospodarne predelave in uporabe biomase za energijske namene Lojze ŽGAJNAR* l. UVOD V zadnjih letih, v obdobju vse dražje ener- gije in pomanjkanja energijskih virov, name- njajo po svetu veliko pozornosti bioenergiji, to je energiji iz biomase. Zaloge fosilnih goriv so omejene, pridobivanje postaja vse dražje. Nafta in njeni derivati postajajo predragoce- na surovina za kurjavo, uporaba premogov pa povzroča tudi številne ekološke proble- me. Dogodki v zadnjem času so tudi omajali zaupanje v drago jedrsko energijo. Na drugi strani pri različnih dejavnostih nastajajo velike količine raznih organskih os- tankov in odpadkov, ki jih premalo izrablja- mo. Njihovo odstranjevanje in odlaganje po- vzroča dodatne stroške, ekološke probleme in je zanemarjanje pomembnega v1ra energi- je. Raznovrstnost biomase in velika volumi- noznost sta glavna dejavnika, ki povzročata tehnične in ekonomske probleme pri racio- nalnejši in večji uporabi biomase za energij- s~e namene. Prav tej problematiki se v zad- njem desetletju namenja največ pozornosti. Rezultat prizadevanj so številne izpopolnje- ne in nove telmološke rešitve pri pridobiva- nju, predelavi in uporabi različnih vrst bio- mase, od neposredne uporabe za kurjavo v nespremenjeni obliki, prek preproste me- hanske predelave (razžagovanje, rezanje, sekanje, drobljenje, stiskanje) pa vse do viso- * L. Ž., dipl. inž. gozd., In.štitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 3, YU. 305 kih tehnologij biološko-kemične predelave v plinaste in tekoče proizvode. Z višjo stopnjo predelave seveda naraščajo tudi stroški in cena proizvodov. Glavni namen teh tehnolo- ških postopkov je nadomestiti čimveč nafte in zmanjšati odvisnost od uvožene energije. Med preprostejše tehnološke postopke predelave biomase za kurjavo lahko štejemo tudi postopek stiskanja- briketiran ja, ki je v uporabi že pol stoletja. V zadnjem času je tu- di ta postopek močno izpopolnjen, tako da je izdelovanje briketov gospodarnejše in se v svetu, pa tudi pri nas, vse bolj uveljavlja. Gle- de na naše sedanje ekonomske, energijske in ekološke razmere ter s predpostavka, da je tudi v gozdarskih strokovnih krogih, zlasti pri mlajših strokovnjakih, briketiranje le malo poznano, menim, da mu je vredno nameniti nekoliko pozornosti. Namen pričujočega pri- spevka je podati osnovne informacije o mož- nostih, tehnologiji in pomenu briketiranja pri izrabi ostankov in odpadkov biomase za energijske namene. 2. NAJPOMEMBNEJŠI VIRI BIOMASE ZA IZDELA VO BRIKETOV Pri pridobivanju, predelavi in uporabi sno- vi organskega izvora za najrazličnejše name- ne nastajajo poleg uporabnih proizvodov tu- di velike količine odpadkov in ostankov, ki jih pri sedanjih tehnologijah lahko še najkorist- neje in najgospodarnejše uporabimo za pri- dobivanje energije. Največ takšnih ostankov in odpadkov nastane v kmetijstvu, gozdar- stvu, lesnopredelovalni industriji, industriji celuloze in papirja, živilski industriji, komu- nah idr. Za nas so predvsem zanimivi gozdni in zunajgozdni sečni ostanki, ostanki in od- padki pri dodelavi sortimentov na mehanizi- ranih skladiščih in pri primarni predelavi. Ostanki finalne predelave lesa se danes že v veliki meri (50-60 %) uporabljajo kot tehno- loška surovina, ostalo pa v energijske name- ne. Poleg sečnih ostankov v gozdu predstav- ljata lubje na centralnih mehaniziranih skla- diščih (CMS) in v celulozni industriji ter žago- vina največji delež neizkoriščenih ali slabo iz- koriščenih odpadkov, ki nam povzročajo precejšnje preglavice. Na mehaniziranih skladiščih bomo v Slove- niji kmalu letno olupili l milijon m3 hlodovine. Pri tem bo napadlo blizu 100.000 m3 lubja. Skupaj z drugimi odpadki (očelki, odrezki, poškodovani in bolni deli) bo količina odpad- 306 le biomase še precej večja. Po ocenah sedaj pokurimo le približno polovico, to je 50.000 m3 lubja, ostalo polovico pa še vedno odvažamo v različna odlagališča. Ta količina zračno suhega lubja je ekvivalentna 9000 to- nam kurilnega olja, to je 360 TJ (tera joulov) ali 108 x 103 MWh energije. Najmanj tolikšna količina lubja in žagovine nastane tudi v ce- lulozni in žagarski industriji. Skratka, gre za pomembne količine potencialnih virov ener- gije, ki jih ne bi smeli zanemariti. Osrednji problem, zlasti pri lubju, je velika voluminoznost, vlažnost ter primes nečistoč anorganskega izvora, kar vse zmanjšuje nje- govo neposredno uporabnost za pridobiva- nje tehnološke energije ali za ogrevanje. To so tudi odločilni dejavniki, ki onemogo- čajo , da bi ti ostanki in odpadki postali v ne- spremenjeni obliki tržno blago. Zaradi pre- velikih količin jih v celoti tudi ni možno upo- rabiti na mestu nastanka ali v njegovi nepos- redni bližini. S predelavo v brikete vse navedene po- manjkljivosti odpravimo ali vsaj občutno zmanjšamo. 3. TEHNOLOGIJA IZDELA VE BRIKETOV Briketiranje različnih vrst biomase za kur- javo ima že bogato tradicijo. Prve stiskalnice so bile konstruirane na ročni mehanični po- gon in so imele majhno kapaciteto (100-150 kosov briketov na uro) ter majhen pritisk. Iz- delani briketi so bili slabe kakovosti in neob- stojni, saj so pod vplivom vlage in pri tran- sportu hitro razpadli v prvotno sestavino. Za- to je bila nujna uporaba veziv in lepil, ki so omogočila večjo obstojnost briketov. Kot ve- zivna in lepilna sredstva so uporabljali različ­ na sredstva, ki gorijo (premogov prah, bitu- men, smola, lesni katran, sulfitna lužina) pa tudi negoreča veziva (vodno steklo, gips). Stroški nabave teh veziv, mešanje med os- novni material, večja vlažnost izdelanih bri- ketov in počasnejše stiskanje je močno zmanjšalo učinkovitost in gospodarnost bri- ketiranja. Pri novejših tehnologijah dodajanje lepil in veziv ni več potrebno. Visoki pritiski stiska- nja, tudi do 2 x 108 Pa (do 2000 barov) in pri- merna priprava materiala pred stiskanjem (mletje, drobljenje ali sekanje na primerno velikost delcev - največ do 3 cm, homogeni- ziranje materiala, naravno ali umetno pred- sušenje do vlažnosti 10-20 %), omogoča izde- lavo visokokvalitetnih in obstojnih briketov z _ j . . • ' • • • ~ • • ~ .\ '· • .. ·, , ' i • • • • ..... •• : 1 • , • • • ' t • 1 1 ~. ; l ~ ·. ~ • • • • • ' 1 • • 1 • ' Sl. l: Različne vrste in oblike bnketov in pelet (levo spodaj) i2 btomase. (Foto: J Smolej) maso 1150-1300 kg/ m3, celo do 1450 kg/ m3 in kalorično vrednostjo med 17 m 18 MJ / kg. Kot kun vo so torej enakovredm kakovostneJ- šim premogom. Zaradi visokega pritiska in povečane temperature, ki pri stiskan ju dose- že do 200 "C, postane stisnJen material plas- tičen ter se reaktlvira adhezivna sposobnost ltgnina, ki je naravno vezivo cellc in lesenih vlaken, a je b1la z razžagovanjem, droblje- njem ali drugačno obdela vo pretrgana Pri lubju iglavcev pa imaJO pomembno vlogo lepljenja tudi primešane smole Shcrnatiziriln !'r>kaz razhčni.h tohnl.k sti~Jc.anja bicmasc v bnkcte (pclete ) Starejša tehnika za briketiranje, kt Je zmog- la le majhne pritiske, je bila prireJena pred- vsem izdelovanju briketov večJih dimenzij, velikosti opeke. Takšni bnketi so bili primer- ni le za ročno kurjenje. Vsa sodobna tehnika pa je konstruirana za lZdelovanJe briketov manjših dimenzij, največ do premera lO cm, poprečno od 5-7 cm. Najpogostejša oblika briketov Je valj dolžine od nekaj cm tja do 30 cm. Pn nekaterih napravah je možno di- menzije briketov po potrebi tudi spreminjati. Pri takšnih manjših briketih se dosežeta veli- ka trdnost in obstojnost, omogočena je popo- lna avtomatizacija kurjenja (slika 1). V novejšem času se v svetu vse bolj uve- ljavlja nova tehnologija stiskanja biomase, to je t. i. peletiranje (Izdelava pe letov) Tehnolo- gija je poznana tudi pri nas, predvsem v far- briket b1o.rnasa bat hidravli!en ali rnehani~en pogon Ski ca t . Bat.na stlskaln~ca b!o~asa. briket koničen ViJak Sklca 2. Stiskalnica .s lconičnim vijako rn 5ktca 3 . Stiskal nica za pe lete 307 Diagram l :Vpi iv pri tiska na gostoto (maso) izdelanih briketov pri razi ičnih tehnikah stiskanj>Problem je namreč v dejstvu, da sta se ta- ko proizvodnja kot tudi poraba električne energije razvijala neodvisno od dejanske ce- ne proizvodnje, kaj šele od svetovne cene energije, od katere je postajalo naše gospo- darstvo vse bolj odvisno. Ker cena električne energije za velike porabnike ni pokrivala niti ene čertrtine cene proizvodnje, je bila seve- da električna 'žeja' porabnikov nenasitna. Po- sledica tega dejstva je bila strahotna struk- turna deformacija našega gospodarstva. Energetsko intenzivne proizvodnje - alumi- nij, petrokemija, železarstvo, papirna indust- rija itd. - so povečevale svoje obratovanje in se celo usmerjale v izvoz, ob tem pa so živele od 'skrite subvencije', ki so jo dobivale z do- cela nerealno ceno električne energije. Di- menzije, ki jih je ta proces zajel, lahko sodimo po podatku Svetovne banke, ki navaja, da porabi Jugoslavija za povprečno enoto konč- 314 nega izdelka dva krat več energije kot sosed- nja Avstrija ali ZRN, in celo šestkrat več kot mala Švica. 'Energetiki' si niso zastavili vprašanja, za- kaj povpraševanje po energiji raste v Jugo- slaviji hitreje od stopnje rasti celotne proiz- vodnje, zadovoljevali so se z ugotovitvijo, da so takšne pač 'objektivne tendence', in v tem smislu tudi načrtovali svojo bodočo ekspan- zijo. Vse ostalo so prepuščali 'ekonomistom' in mogoče še 'politikom'. Tako prihajamo do absurda, da dolgoročni plan do konca tega stoletja predvideva gradnjo dodatne zmoglji- vosti 19.000 MW instalirane moči, torej toliko, kot smo je zgradili v preteklih 40 letih. Taka investicija pa bi nas stala kar 30 milijard do- larjev.« (Dnevnik, l. 3. 1986) In ta plan naj bi uresničili z gradnjo jedr- skih elektrarn? ' KVALITETA ZRAKA V JUGOSLAVIJI IN EVROPI Primerno temu razvoju se je spreminjala tudi kakovost zraka, posebno v regionalnih industrijskih centrih, kjer se kritično stanje še dodatno poslabšuje zaradi ogrevanja stano- vanj in lokalnega reliefa. Onesnaženost zraka je v nekaj povojnih desetletjih dosegla neslu- tene razsežnosti. Po ocenah Hidrometeorološkega zavoda Jugoslavije je v letu 1980 onesnaženost z žveplovim dvokisom v Jugoslaviji dosegla že 1.285.000 t. Všteti so naslednji glavni izvori emisij: termoelektrarne s 530.000 t S02, ostala industrija in ogrevanje prav tako s 530.000 t S02, kemijska industrija s 180.000 tin promet s 45.000 t S02. Sorazmerno je naraščala tudi onesnaže- nost zraka z drugimi strupenimi emisijami, kot so: dušični oksidi (NOx), ogljikovodiki (neizgorele organske spojine), ozon (03) in prah. Vse večja je tudi prisotnost zelo strupe- nih težkih kovin v zraku (Pb, Cd, . . . ), ki so močno kancerogene. Nezadržno pa se povečuje onesnaženost potokov in rek z industrijskimi in komunalni- mi odplakami (Sava, Savinja od pritoka Pake naprej, Drava, Mura, Reka, . . . ). Redke so re- ke ali pritoki, ki so se ohranili čisti ali pa so jih ljudje okoli njih z dovolj osveščenosti in odgovornosti očistili. Ena od redkih očiščenih slovenskih rek je reka Meža, kamor sta se zo- pet vrnila bistrina in življenje. Žal pa sama Meža ne more spremeniti ne videza ne kriv- de zaradi strupenih plinov umirajoče, nekoč bujno rastoče Mežiške doline. Sramotno zrcalo »razvitosti« občin so v glavnem povsod prav reke in potoki. Redke so občine, ki vidijo zrcalo svoje kulture in raz- voja v čistosti rek in zraka. Neugoden relief in slabe meteorološke razmere v nekaterih industriJskih središčih (zaprte doline s pojavom in verzije) pa so ob- remenjenost z emisijami še povečali . Okoli takšnih industrijskih središč se začenja opa- žati postopno sušenje gozdnega drevja, ki je v bližini dimnikov in drugih izvorov emisij po- nekod popolnoma odmrlo. Tako so bili dani vsi pogoji za delovanje erozije, katere posle- dice so danes vidne kot gola, s kalna pobočja. Na večjih razdaljah pa so plini in tudi onesna- žene vode počasi in vztrajno zastrupljati zem- ljo in vse živo. Povzročili so postopno umira- nje ekosistemov. Z graditvijo visokih dimnikov konec šest- desetih let je bil problem za nekaj časa zakrit in pozabljen, dokler se ni pojavil v veliko večjem obsegu vsepovsod. Strupeni plini so se preko megle in oblakov v vse hujših obli- kah prenašali na velike razdalje, se usedati po vsej zemeljski površini in povzročili zače­ tek postopnega umiranja gozdov. Pojav je močneje opazen v okolici velikih industrijs- kih središč in na poteh zračnih tokov, pred- vsem na sedlih in grebenih. Še posebno moč­ no pa se pokaže ob zaostrenih klimatskih raz- merah, ki oslabelim drevesom še dodatno zmanjšujejo preživetveni prag. V srednji in zahodni Evropi je tako pone- kod uničenih že nad 60 % gozdov. Po po- datkih o količini emisij z S02 se Jugoslavija med drugimi evropskimi državami uvršča nekje na začetek druge polovice v razpre- delnici držav. Jugoslavija je v letu 1980 erni- tirala 1.285.000 t S02, razvita ZRN pa v letu 1982 3.469.000 t S02 oziroma v letu 1975 3.630.000 t S02. Stanje pri nas je bilo v letu 1975 ugodnejše kot danes predvsem na ra- čun manjše porabe in proizvodnje energije ter uporabe boljšega premoga z manjšo vsebnostjo žvepla. V Nemčiji pa se je stanje od leta 1975 do 1982 že izboljšalo za okoli 200.000 t S02 ali za ca. 8 %. še večje emisije pa dosega Velika Britanija, ki je v letu 1975 dosegla skoraj S mi- lijonov t žveplovih emisij. Za primerjavo poglejmo, kakšne so bile ' emisije po državah, preračunane na isto eno- to površine, na km2. V ZRN je bila ta količina 14,6 tlkm2, v Jugoslaviji 5,3 t/km2, v Grčiji 4,6 t/km2, v Veliki Britaniji pa kar 20,3 t/km2. Zelo drugačna pa je razpredelnica žvep- lovih depozitov po državah. Po podatkih nemških strokovnjakov je razpored držav po letnih količinah usedlega žvepla naslednji: - DDR 8,5 g / m 2 - CSSR 7,6 g/m2 - Belgija 6,7 g/m2 - Madžarska 6 g /m2 - ZRN 5,5 g/m2 - Jugoslavija 5.4 g/m2 - Poljska 5,3 g/ m2 - Velika Britanija Letni razpored odloženega žvepla velja za obdobje 1979-1982. Različnost med razpredelnico držav po iz- puščenih emisijah in razpredelnico držav po odloženih depozitih žvepla nam govori o ve- likem vplivu zračnih tokov in drugih mete- oroloških pojavov na količine žveplovih usedlin v kaki deželi. Zahodni vetrovi odna- šajo onesnažen zrak proti vzhodu. Tako je npr. Velika Britanija v razpredelnici odlože- nih depozitov med zadnjimi, pa čeprav pro- izvede največ S02. Zato tudi umiranja gozdov ne pozna v tako hudih oblikah kot sicer dosti čistejše skandinavske ali druge manj umaza- ne vzhodnejše dežele. Vidimo, da razdalje pri tem ne igrajo nobene vloge in da pred strupenimi primesmi zraka niso popolnoma varni niti najbolj odmaknjeni predeli Evrope. Ce pregledamo izvore žveplovih in neka- terih drugih strupenih emisij, ki so jih v letu 1982 preučili v ZRN, vidimo, da so deleži po izvorih naslednji: - za žveplov dvokis (S02) - skupno 3,47 milijona ton- 62% energetski obrati, 25% in- dustrija, 9% individualno gretje, 3% promet; - za dušične okside (NOx) - skupno 3,1 milijona ton - 55 % promet, 28 % energetski obrati, 14% industrija, 4% individualno gret- je; - za ogljikovodike - skupno l ,6 milijona ton- 39% promet. 32% individualno ogreva- nje, 28% industrija, l% energetski obrati; - za prah- skupno 0,7 milijona ton- 60% industrija, 22 %energetski obrati, 9 %promet, 9 o/o individualno gretje. GLAVNI ONESNAŽEVALCI ZRAKA V SLOVENIJI Po ocenah HMZ Slovenije iz leta 1984 pro- izvede Slovenija letno 165.000 t S02. Zanima 315 nas, kdo so povzročitelji emisij. če bomo zna- li pokazati nanje, bomo vedeli, kje odstranje- vati izvor zla oziroma iskati rešitve za zmanj- šanje emisij. Tako bomo upočasnili proces propadanja, degradacije našega naravnega prostora in ohranili naše sožitje z njim. Ce je namen dela blagostanje, mora postati varo- vanje zdravega okolja sestavni del vsake gospodarske dejavnosti. Glavni onesnaževalci zraka z žveplovim dvokisom po občinah SR Slovenije v letu 1984 so po ocenah HMZ Slovenije bili: l. T. Velenje (TE Šoštanj 59.700t S02) 2. Trbovlje (TE Trbovlje 23.600 t S02) 3. Ljubljana Moste (Toplarna Ljubljana 16.100 t S02) 4. Ptuj (TGA Kidričevo 5.850 t S02) 5. Ravne na Koroškem (Rudnik in topilnica Mežica 5.200 t S02, Železarna 520 t S02) 6. Krško (Papirnica 4.500 t S02) 7. Celje (Cinkarna 3.400 t S02) 8. Jesenice (Železarna l.350 t S02) 9. MB-Ruše (Tovarna dušika 1.570 t S02) 10. Zagorje ob Savi (IGM 970 t S02) 11. Laško (Papirnica Radeče 820 t S02, Pi- vovarna 240 t S02) 12. Ilirska Bistrica (Lesonit 650 t SOz) 13. Kranj (Tekstilindus 570 t SOz, Opekar- na 100 t S02), itd. Poleg emisij S02 se v večini primerov po- javljajo tudi emisije prašnih delcev in druge neocenjene vrste emisij. Zaradi različne onesnaženosti zraka po ob- činah, različne konfiguracije tal in različnih meteoroloških razmer so povprečne koncen- tracije S02 v posameznih krajih Slovenije raz- lične . Lestvica najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji, ki kaže povprečno koncentracijo S02 v zraku v kurilni sezoni, je naslednja: - nad 20 mg S02/m3 zraka: Trbovlje, Hrastnik, Črna, Ljubljana, Maribor, Krško, Celje: - nad 10 mg S02/m3 zraka: Kamnik, Žer- jav, Zagorje, Žalec, Mežica, Škofja Loka, Med- vode, Kranj, Štore, Rimske Toplice, Tržič; - nad 5 mg SOz/m3 zraka: Litija, Ptuj, Slo- venj Gradec, Slovenska Bistrica, Jesenice, Vrhnika, Šentjur, Radeče, Sevnica, Domžale, Kidričevo, Murska Sobota, Idrija, Šoštanj, Ravne, Novo mesto, Ruše; - pod 5 mg S02/m3 zraka: Titov o V elenje, Kanal, Črnomelj, Izola, Ankaran, Koper, Ko- čevje, llirska Bistrica. 316 EMISIJE IN NASTOP IMISIJSKE GOZDNE MEJE KOT ZNANILKE EKOLOŠKE KATASTROFE Poleg naravnih, rastiščnih dejavnikov, ki določajo znane gozdne meje, se pojavlja nov omejujoč dejavnik okolja; to so strupene emi- sije, ki uničujejo oziroma preprečujejo rast gozdnega drevja in grmovja. Tako se v za- dnjih desetletjih opaža nastop wnetno po- vzročene imisijske gozdne meje. Imisijska gozdna meja predstavlja zaradi drugih de- javnikov okolja kritično črto med sklenjeno gozdno vegetacijsko odejo (z vsemi stopnja- mi oziroma oblikami ohranjenosti) in razkrita zemeljsko površino, izpostavljeno eroziji. Po- javlja se okoli znanih izvorov onesnaževanja zraka. Gozdno vegetacijsko odejo lahko ohranja- mo s pravilnimi, prilagojenimi gojitvenimi pri- stopi, upoštevajoč odpornost posameznih drevesnih in grmovnih vrst. Erozije in drugih negativnih sprememb na ogolelih gozdnih pobočjih pa ne moremo preprečiti brez pre- grad in drugih izredno dragih tehničnih ukre- pov, ki jih pri nas vsekakor nismo zmožni iz- peljati. Dober primer nezmanjšanih emisij in širje- nja imisijske gozdne meje ter s tem poveča­ nja že preko 360 ha velikega erozijskega ob- močja, je zgornja Mežiška dolina ob Topilnici svinca v Žerjavu. Tam opravljamo številne gozdarske in biološke raziskave, s katerimi se želimo čim bolje seznaniti s procesi propa- danja gozdov in obvarovanja vegetacijske zelene odeje na prizadetih območjih. KONVENCIJA O ZMANJŠANJU ŽVEPLOVIH EMISIJ ZA 30 % DO LETA 1993 Kaže, da se Jugoslavija še vedno ni zaved- la posledic vse večjega onesnaženja, saj ni podpisala konvencije držav o zmanjšanju žveplovih emisij. V Helsinkih so zadnjega julija 1985 ministri za okolje iz 21 držav podpisali tako imenova- ni Protokol v žveplovih emisijah. To je legalno potrjen dokument, s katerim so se vse te dr- žave obvezale zreducirati emisije ali preko- merne izvore S02 za najmanj 30 % v najkraj- šem času, najkasneje do leta 1993. Toda 14 držav tega dokumenta ni podpisalo, čeprav je v vsakem primeru tudi 30 % redukcija za tako dolgo periodo premajhna. Še težja pa bo pot k naslednjemu dokumentu o zmanjšanju onesnaženja zraka z dušikovirni oksidi. Srečanje v Helsinkih je bilo označeno kot 10. obletnica konference o varnosti in sode- lovanju v Evropi, ki je bilo praktično tretje srečanje, EB III., izvršilnega telesa za dogo- vor o čezmejnih zračnih polucijah na dolge razdalje. Dokument so podpisale: Švedska Švica Norveška Avstrija Danska Ceškoslovaška Finska SZ Belgija Ukrajina Nizozemska NDR Luksemburg Bolgarija Lichtenstein Madžarska ZRN Italija Kanada Dokumenta niso podpisale: Grčija Jugoslavija Španija Islandija Portugalska Irska Turčija Vatikan Malta ZDA Ciper V elika Britanija Romunija Poljska (Acid magazine - autumn, 1985) KAJ LAHKO STORIMO? Ali se ne umaknem o prevečkrat v gozd, k svojemu vse manjšemu »kubiku«? Ob pro- blemih onesnaževanja velikokrat dvignemo roke in ne storimo ničesar . Po svoji strokovni izobrazbi smo prvi poklicani, da opozarjamo delavce različnih gospodarskih in družbenih dejavnosti na napake v odnosu do okolja in na njihove daljnosežne posledice. Marsikate- re Krupe ali doline smrti ne bi bilo, če bi se pojavili pravočasno na pravem mestu. l . S predavanji in osveščanjem po šolah in drugod v javnosti moramo vzpostaviti bolj hu- man odnos do narave. Glasno moramo poka- zati na kršitelje in na posledice brezbrižnega odnosa do človeka in okolja. Dovolj časa smo izgubili, ko smo tri desetletja mirno gledali umiranje jelke, ki je bila nekdaj ponos naših gozdov! 2. Doseči moramo zmanjšanje emisij jn podpis konvencjje v celotnem jugoslovan- skem prostoru. 3. Gospodarjenje z gozdovi v teh območjih moramo prilagoditi posebnim imisijskim raz- meram. Naš cilj je ohranjati in pospeševati preživelo, odpornejšo primes v poškodova- nih gozdovih in jo tvoriti v stabilno, sklenjeno sestojno zmes novo nastajajočega raznodob- nega gozda. Pri različnih stopnjah ogroženo- sti gozdov se naši gojitveni cilji spreminjajo od še splošnih gospodarskih k popolnoma varovalnim, protierozijskim. Ti pristopi pa v sebi, z ohranjanjem vitalnejšega naravnega mladja, še vedno omogočajo povratek k pr- votnemu naravnejšemu načinu gospodarje- nja, kolikor bi se emisije zmanjšale oziroma odpravile. V nasprotnem primeru pa so tudi vse raz- iskave zaman. IJTERATURA: l. Statistični letopisi SR Slovenije 2. Dnevnik, l. marca 1986 (Naš program jedrske energije, Janez Stegnar) 3. Poročilo HMZ Slovenije iz leta 1985 4. Poročilo HMZ JugoslaVlje iz leta 1985 5. Was ist los mit unserem Wald? l. avgust 1985 6. Acid magazin, autwnn 1985. Obveščamo bralce in sodelavce, da ima uredništvo Gozdarskega vestnika ter Zveza društev inženirjev in tehni- kov gozdarstva in lesarstva novo tele- fonsko številko (061) 224 080. Uredni.štvo 317 OXF.: 945.26 Zmaga v Račkovi dolini Na letošnjem XV. svetovnem prvenstvu gozdarjev Drevorubač '86, ki se je odigrava- lo v Račkovi dolini blizu Liptovskega Hrado- ka na Slovaškem od 14. do 16. septembra, so naše državne barve zastopali Marko Leme- šic iz Hrvaške, Ratko Došič iz Vojvodine in mladi 23-letni Bogdan Ambrožič iz Slovenije. Med ll udeleženirni narodi tega zanimivega tekmovanja _so naši fantje dosegli lep uspeh, saj so med Cehoslovaki, Finci, Svedi, Poljaki, Norvežani, Madžari, Sovjeti, Romuni, Danci in Bolgari zasedli četrto mesto, Bogdan Ambro- žič pa je v disciplini precizno rezanje debla osvojil prvo mesto med 34 tekmovalci in v tej disciplini postal tudi svetovni prvak. Tokrat je poleg vodje našega moštva Kazi.mirja Ku- movca in še nekaterih Jugoslovanov lepo de- lo in uspeh reprezentance imelo priložnost opazovati tudi šest Slovencev. Peterica med njimi: Ivan, Jernej, Dušan, Karel in Lojze, se je podala na pot tudi zavoljo opazovanja orga- nizacijskih fines, kajti za organizacijo nasled- njega svetovnega prvenstva gozdarjev se poteguje tokrat tudi naša država, in če bo šlo vse po sreči, bomo imenitne znalce gozdar- skega poklica nemara lahko prihodnjič po- zdravili celo v naši Postojni. Šesti udeleženec pa je bil avtor tega zapisa. Ceškoslovaško mejo smo prestopili na prehodu Petržalka, tik pred Bratislavo. Pri- jazni, a odločni obmejni organi so nam nemu- doma pobrali potne liste in začelo se je dveurno brezplodno čakanje. Nehote srno pomislili, da če bodo Čehoslovaki kdaj na ši- roko odprli mejo za obisk turistov, bodo mo- rali dolgotrajne postopke zanesljivo skrajša- ti. Kadilce odbijajo tudi vsepovsod nalepljeni napisi »Zakazan fajčit« ali po naše »Prepove- dano kaditi«. Po ne prehudem brskanju po kovčku med srajcami in spodnjicami so nam vrnili dragocene potne liste in mimo vojaških straž smo se odpeljali v Bratislavo. Namestili srno se v lepem hotelu Bratislava. V mislih smo hvalili Ivana, ki se je že v Mariboru do- 318 mislil kupiti hlebec kruha. Tudi na Slovaš- kem se namreč brez denarja ne dobi nič, kron pa nismo imeli. Na želeno pivo je bilo pač potrebno počakati do naslednjega dne, ko srno po manjših zapletih vendarle uspeli zamenjati dovolj denarja v češkoslovaško na- cionalno valuto. V nekoliko kislem vremenu smo jo z našim kombijem ubrali v smer Nitra, Banjska Bistri- ca, Donavaly, Ružemberok, Liptovsky Bra- dok. Motor je lepo brnel, požirati smo kilo- metre in kilometre dobre avtoceste, levo in desno pa so za nami ostajala lepo obdelana polja. Globlje in slastneje smo vdihavali zrak na prvih pobočjih Nizkih Tater v smeri Dona- valyja. Tod imajo Slovaki številna lepo ureje- na zimskošportna središča, bregovi so prav posejani z žičnicami in lepimi hoteli. Oblaki so se razkadili, za nas pa težave pravzaprav šele začele. Nikjer namreč ni bilo mogoče stakniti nafte za našega kovinskega konjička, pot do nekakšnih bonov za to dragoceno te- kočino pa bi morali začeti že na prehodu v Bratislavi, kjer je po daljših tekanjih po ban- kah nafto vendarle mogoče zagotoviti. Z listi- nami, ki jih je posedoval naš Karel, tudi ni bilo pri vstopu v Račkovo dolino mogoče prepri- čati odločnega miličnika. S strogo kretnjo je vozilo usmeril na parkirišče, mi pa smo vzeli pot pod noge in se po strmi poti podali k pri- bližno štiri kilometre oddaljenemu tekmova- lišču. Trud je bil poplačan, okoli doma slo- vaških gozdarjev je bilo živahno, pripravljala se je otvoritev. V roke smo še uspeli seči na- šim fantom, ki so bili v modrih enotnih oble- kah res imenitni. Zbralo se je kakih 3000 ob· iskovalcev. Domačini so prispeli iz vseh kra- jev, veliko je bilo tudi povsem posvetnih firb- cev, pa zastopnikov gozdarskih priprav, oro- dij. Kot je v navadi, se je na častni tribuni zbralo dosti domačih in tujih odličnikov. Opa- zili smo rnožaka, ki se je z neko napravo v ro- kah vse tri dni tekmovanj silno trudil, da bi se funkcionarji in običajni ljudje med seboj ne pomešali. V glavnem mu je namera uspeva- la, jezil se je nekoliko le na novinarje, ki so se pač po svoji dolžnosti lahko vendarle prebi- jali tudi skozi vrste odličnikov. No, otvoritev je bila lepa zadeva, čeprav Jugoslovanov, ne kot tekmovalcev in ne kot delegacije, sploh niso omenili. Zanimivo pa je, da je govornik z odra pozdravil skoraj vsa- kogar, ki je drobencljal mimo tribune. Zato pa smo večje spoštovanje uživali za domom, kjer so se pod ceradami in na prostem ob do- brem in poceni pivu sklepala nova znanstva ali pa obnavljala stara. Tu ni bilo nikakršnih uradnih ovir in opazili srno, da so Jugoslovani pravzaprav zelo priljubljeni, številni Slovaki namreč zelo dobro poznajo našo domovino, posebej obmorske kraje. Prvega tekmovalnega dne sta bili na spo- redu dve disciplini: podiranje drevja na klin in kleščenje vej. Tu so bili našl fantje solidni, obstali so na šestem mestu. Podiranje m bilo slabo, debla so švistala komaj kaj mirno belo obarvanih klinov. Slabše so se odrezali pri kleščenju vej, kajti, kot je povedal vodja na- šega moštva, Kazimir Kumovec, so fantJe na treningih v nekem gozdu v bližini Vinkovcev trenirali na topolih in klestili veje zelenega bora. Še najbolje se je pri kleščenju odrezal Ratko Došic, ki je sicer porabil mnogo časa, zato pa je s kakovostjo osvojil lepo števtlo točk. Kazimir Kurnovec je tudi dejal: »Jutri bo zanesljivo bolje, saj bodo sledile tekmovalne discipline, ki jih naši fantje mno- go bolj obvladajo. Res pa nimamo enakih možnosti kot tuji tekmovalci. Manjka nam žag, sodobne opreme, vse premalo dajemo za reprezentanco sredstev, kakor da fantje niso navsezadnje predstavniki jugoslovanske gozdarske industrije. Še skromnih darilc ni- smo premogli, s katerimi so nas denimo pre- senetile druge reprezentance.« Bogdan Ambrožič pri preciznem rezanJU debla, kjer je postal svetovni prvak. Foto: B. Šefic Takole so udeleženci in gledalci čakali na okrepčilo na prireditvenem prostoru. Foto· B. šefic 319 Bogdan Ambrožič na zmgigovalnem odru. Sprejem čestitke po prejemu zlate kolaJne za d1sciplino pre- cizru rez debla Foto: B. Sefic Bogdan Ambrožič pri podiranJu debla. Foto: B. šefic 320 No, to zagrenjenost so fantje resnično po- pravili naslednjega dne, ko so se povzpeli na skupno četrto mesto, posamezno pa so osvo- jili 9., ll . in 23. mesto. Bogdanu Ambrožiču, kot smo že zapisali, pa se je posrečil čudovit dosežek, prvo mesto v disciplini preciznega reza debla. Neverjetno lepo je bilo slišati na- šo hirrmo in gledati na najvišjem jamboru na- šo zastavo. Nemo smo stali in prsi nam je raz- ganjalo od ponosa. Še bolj smo se veselili, saj je tudi naša šesterica v kombiju uspela rešiti naftne težave. Poslej smo, dobro založeni z gorivom, lahko potovali tudi nekoliko proč od utrjenih smeri. Kakorkoli že, srečen je bil tudi absolutni svetovni prvak Miroslav Ger- ža, ki mu je na sklepni slovesnosti segel v ro- ke sam češkoslovaški minister za gozdar- stvo. Zanimivo je, da Miroslav Gerža ni bil zmagovalec v nobeni posamezni disciplini. Pohvaliti moramo organizacijo prvenstva, ki se je odvijalo brez posebnih zamud, pošteni so bili tudi sodniki, vsaj tako so udeleženci zatrjevali. Naš klub šesterice se je neposred- no po uradnem zaključku odpeljal v smeri Donavalyja. Zgodaj zjutraj smo se napotili proti domo- vini. V Bratislavi so nas zadržali še zadnji na- Svetovni prvak Karel Križ iz ČSSR, deveto mesto Marko Lemešic (ju) 11. mesto Bogdan Ambrožič in 23. Radko Došic. l. ČSSR 3991 točk, 2. Finska 3927, 3. ŠVed- ska 3687, 4. Jugoslavija3416, 5. Poljska 3393, 6. Norveška 3384, 7. Madjarska 3342, 8. SSSR 3163, 9. Romunija 2866, 10. Danska 2623, 11. Bolgarija 2473. kupi, saj pravijo, da si s kronami zunaj Češko­ slovaške ni kaj dosti pomagati. V veliki, z be- lim marmorjem obloženi veleblagovnici je moč vse prihranke kar dobro vnovčiti. Blago ni drago, prej poceni. Še to naj povem, kako ljudje uganejo, da si tujec. Zanimajo se za na- še dinarje, čeprav se človeku milo stori, ko vidi, da ima krona na Češkoslovaškem velja- vo, dinar pa pri nas . .. Mesto Bratislava je le- po in urejeno. Tam nekje pred magistratom smo opazovali poroko. Svatje so se smejali in narnigovali ženinu, nevesta je zaupljivo gle- dala, njena mati smrkala, oče pa je z negoto- vim korakom ubral smer proti okrašenim vo- zilom. Tako kakor drugod po svetu ... Mi pa na prehod Petržalko in potem po avstrijskih avtocestah do domovine. Lepo je ubrati na- vsezadnje smer proti domu ... Bogomir Šefic OXF.: 302:306:377,45 Ergonomika in racionalizacija prevoza lesa V Straži pri Novem mestu je bil dne 8. julija 1986 seminar z naslovom Ergonornika in ra- cionalizacija prevoza lesa. Seminar so prire- dili Splošno združenje gozdarstva Slovenije, B T -V TOZD za gozdarstvo in Gozdno gospo- darstvo Novo mesto. Izvedbo seminarja je za- gotovil prof. dr. Marjan Lipoglavšek s sode- lavci. Udeležili so se ga predstavniki vseh gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, poleg tega pa še predstavniki firme TAM - Maribor -razvojna služba, DO servis vozil in mehanizacije Ljutomer in LIV Postojna- raz- vojna služba. Na seminarju so bile obravna- vane naslednje teme: Delovni čas in hitrosti vožnje pri prevozu lesa - prof. dr. Edo Rebula Poraba goriva pri prevozu lesa - Jože K ure Tresenje in obremenitve šoferjev s trese- njem pri prevozu lesa - Milan Trkman Obremenitve voznikov z ropotom - prof. dr. Marjan Lipoglavšek. V okviru programa so si vsi udeleženci tudi ogledali in ocenili gozdarski kamion, izdelan po zahtevah ergo- nomskih kriterijev. Med snemanjem je bila nazorno predstavljena tudi vsebina strokov- ne publikacije z naslovom Obremenitve šo- ferjev gozdarskih kamionov, katere avtorja sta prof. dr. Marjan Lipoglavšek in asist. Mi- lan Trkman. Na seminarju je bilo ugotovljeno, da je bil osnovni namen vsebine v celoti dosežen. Ta se kaže tudi kot usmeritev za nadaljnje delo v naslednjem: - iz grobih, sedaj znanih podatkov preiti na podrobnejšo obravnavo posameznih pro- blemov prevoza lesa, - zagotoviti celovito oblikovanje enovitej- še nadgradnje gozdarske prevozne garnitu- re, - predstavitev raziskave obremenitev voznikov gozdarskih kamionov, 321 - - možni ukrepi racionalizacije pri prevozu lesa. V razpravi so prišli do veljave tudi povsem konkretni predlogi, ki naj bi jim pri bodočem obravnavanju prevozov lesa sledili: Kako zmanjšati porabo goriva, ki predstav- lja pomemben delež stroškov v tej fazi goz- darske proizvodnje? Veliko opravil, ki temu lahko služijo, je po- znanih, toda potrebno jih bo uveljaviti. Taka opravila so: - ogrevanje (priprava za delo) motorja vo- zila, - nastavitev (vzdrževanje) šob, - tehnika (usposabljanje) vožnje, - izbor optimalne moči (konstrukcija) mo- torja, - zavarovanje (tehnika kontrole) goriva, - izgradnja oziroma kategorizacija cest. Vplivati je možno tudi na obremenitve: - pri nadgradnji gozdarskih prevoznih garnitur je potrebno dosledno upoštevati po- znane ergonomske zahteve, - kabina vozila, komandne ročice in dru- ga sredstva morajo ustrezati zahtevam po- čutja voznika, - izgradnja in vzdrževanje gozdarskih cest morata upoštevati tudi počutje voznika med vožnjo, - z organizacijo dela je možno razbreme- niti voznika in podaljšati delo vozila. Pomembno je, da so na seminarju sodelo- vali tudi predstavniki firm, ki izdelujejo vozila ali nadgradnjo. To je bila prva tovrstna izme- njava mnenj o prevozu lesa na tako široki in poglobljeni osnovi. Upravičeno je pričakovati, da bo zato bo- doče sodelovanje pripomoglo k upoštevanju ergonomskih in drugih zahtev, ki lahko o~itno izboljšajo delovne razmere in učinke pri pre- vozu lesa. Pavle Kumer 322 I. UVOD OXF.: 946,1:902 Od sekcije do društva in zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Kratka zgodovina Zdravko TURK* Gozdarstvo in lesna industrija Slovenije sta po vojni spadala najprej do leta 194 7 pod ad- ministrativno-operativno vodstvo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Nato, v času petletke planskega gospodarstva, v letih 1947-1951, so se pristojni nadrejeni resorji za gozdarstvo in lesno industrijo pogosto menja- vali ali preimenovali, bodisi da so bili za na- vedeni stroki skupni ali ločeni, kot Ministr- stvo za gozdarstvo in lesno industrijo, Minis- trstvo za gozdarstvo, Ministrstvo za lesno in- dustrijo, Generalna direkcija za lesno indu- strijo in podobno. Po letu 1951, ko so bila z rastočo decentra- lizacijo državne uprave ministrstva ukinjena, se je pričelo obdobje demokratizacije in sa- mouprave. V gospodarski operativi je delovalo Zdru- ženje lesnoindustrijskih podjetij Slovenije, ki je vključevalo 16 lesnoindustrijskih podjetij (LIP) in 21 tovarn. LIP so v letih 1950-1953 za- jemali tudi sektor izkoriščanja gozdov z 52 gozdnimi manipulacijami. Leta 1954 je bilo iz- koriščanje gozdov integrirano z gozdar- stvom. Zanimivo je, koliko pomislekov je bilo * Prof. v p. Zdravko Turk, dipl. inž., 61000 Ljub- ljana, YU proti tej reorganizaciji in vendar se je lesar- stvo, osredotočeno le nase, razvilo nad priča­ k?van~i. gozdarji pa so z blagovno proizvod- ~!o pnšh do boljšega stika z gospodarskim ZIVlJenJem na tržišču. Gozdna gospodarstva so bila prvotno usta- nove. Povezana so bila v Zvezi gozdnih gos- podarstev in podjetij gozdarstva (7 GG in 5 podjetij). Nekaj pozneje, ko so gozdna gospo- darstva postala podjetja, je bilo tudi pri njih ustanovlJeno Združenje gozdnih gospodar- stev Slovenije. V letih 1954-1960 je obstajala tudi Uprava z~ gozdarstvo LRS, ki je pospeševala reševa- nJe prob.1emov te gospodarske panoge. Od naJpomembnejših novih ustanov za raz- voj gozdarstva in lesarstva je bil leta 194 7 us- tanov}i~.n Gozdarski inštitut Slovenije, to je danasnJl Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo Slovenije, leta 1948 pa fakultetni študij gozdarstva v okviru takratne Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, p~edhodnika današnje Biotehniške fakultete, kjer .sta vključena tudi oddelka za gozdar- stvo m lesarstvo. Obstajalo je že in se širilo nižje, na novo pa ustanavljala srednje in višje šolstvo tako na področju gozdarstva kot le- sarstva. . Gozdarstvo Slovenije je imelo že precejš- nJO strokovnodruštveno tradicijo, saj smo leta 1975 proslavili 100-letnico ustanovitve Kranj- ~ko-primorskega gozdarskega društva. Ceprav je bila takrat pa vse do konca prve svetovne vojne večja gozdna posest in goz- darsko osebje v rokah tujcev, je imenovano društvo prispevalo k razvoju gozdarstva zlasti pri pogozdovanju krasa. Leta 1919 se je preimenovalo v Gozdarsko društvo Sloveni- je, toda že leta 1922 v podružnico Jugoslovan- skega šumarskega udruženja s sedežem v Zagrebu. V .iu_9oslovanskem merilu je imelo največjo tradlCt]o gozdarstvo na Hrvaškem, ki je že le- ta 1846 ustanovilo svoje prvo šumarsko društvo. Uveljavilo se je tudi med obema voj- nama z Jugoslovanskim šumarskim udruže- njem v Zagrebu, ki je tedaj združevala vsa šumarska društva Jugoslavije kot svoje pod- ružnice. Njihovo strokovno glasilo Šumarski lis~, ki je izhajal že od leta 1877 kot eno najsta- reJših gozdarskih glasil v Evropi, je postalo en?tn? gla~ilo imenovanega udruženja. Ud- ruzenJe se Je leta 1940 preimenovalo v Savez šumarskih društava Jugoslavije, podružnica v Sloveniji pa v Slovensko gozdarsko društ- vo. Med vojno je oboje utihnila. IL INŽENIRSKO-TEHNIŠKE ORGANIZACIJE l. Obdobje sekcije inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije Inženirji in tehniki vseh strok Slovenije so po končani vojni. leta 1946, ustanovili skupno D.ruštvo inženirjev in tehrukov (DIT) LRS, da b1 organizirano razvijali in krepili svoje stro- kovne delovne moči v prid našemu gospo- darstvu. Po~amezne sodelujoče stroke so sestavlja- le (bile) sekcije imenovanega republiškega DIT. Nastajale so v naslednjih letih postopo- ma .z zbtr.an]em svojega članstva . Razumljivo, da Je aktlvnost sekcij prva leta počasi naraš- čala . V gozdarsko-lesni stroki je bila leta 1947 us- tanovljen.a Sekcija inženirjev in tehnikov goz- darstva m lesne industrije Slovenije (SlT - GLI). Takrat je bilo inženirjev in tehnikov v tej stroki še razmeroma malo, ker številnim pred vojno ni bilo lahko najti zaposlitev. Leta 1949 je bilo v Sloveniji zaposlenih 98 inženir- jev in 137 tehnikov ter okoli 820 logarjev in manipulantov. (Leta 1954 že 153 inženirjev in 256 tehnikov ter okoli 1050 logarjev in mani- pulantov). Zato so po vojni številna vodilna strokovna mesta zasedali kadri z nižjo stro- ko_vno izobrazbo, priučeni tehniki in sposob- neJŠllogarji, dokler niso prišli novi kvalificira- ni kadri iz šol. Sekcija ITGLI se je zato najprej razgibala v središču, v Ljubljani z okolico, kjer je bilo tudi največ njenih članov iz vrst inženirjev in tehnikov. Od tod je prodiraJo zbiranje član­ stva na podeželju in njihovo vključevanje v naloge Sekcije. Stevilo članstva je polagoma naraščalo (glej poglavje 4 o številu članstva). Aktivnost članstva je zajemala v glavnem sektor nalog iz poglavja 5 pod a. Aktivnost se je stopnjevala okoli leta 1950, ko je dozoreva- la ustanovitev samostojnega društva ITGLI. Podobna organizacijska oblika IT kot v Sloveniji je nastajala tudi v drugih republi- kah. Hrvaško šumarsko društvo IT je priredi- lo leta 1947 ob veliki proslavi 100-letrrice hvaškega šumarstva posvetovanje šumar- skih IT iz vse Jugoslavije. 2. Obdobje Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (DIT GLI) Slovenije (1961-1961) Ko se je članstvo v sekciji razgibalo in je postopoma, z naraščanjem odprtih vprašanj, 323 naraščala tudi njegova strokovna in gospo- darska aktivnost, je nastala potreba po večji organizacijski utrditvi in osamosvojitvi. To po- trebo je uvidelo tudi dotedanje republiško DIT Slovenije in priporočilo ustanavljanje društev IT po strokah pa tudi medstrokovnih društev po tedanjih okrajih ali bazenih. Sledi- lo je ustanavljanje samostojnih DIT po stro- kah. Gozdarji in lesnoindustrijci, ki so bili s svojo Sekcijo IT GLI že od tedaj med najbolj aktiv- nimi, so prvi, na ustanovni skupščini 14. l. 1951 ustanovili Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (DIT GLI) Slo- venije. Sledilo je desetletje največjega raz- maha in vsestranskega uveljavljanja društve- nega članstva v stroki in javnosti. Ustanovitev in Društva smernice njegovega delovanja v prid gospodarstva so bile nakazane v javnih občilih. Prvi predsednik imenovanega Društ- va je bil dotedanji predsednik Sekcije IT GLI Slovenije, inž. Zdravko Turk, ki je nato pred- sedoval DIT GLI do leta 1954. Društvo je takoj izdelalo in sprejelo svoja društvena pravila ah statut. Upravni odbor z mandatno dobo dveh let se je delil na podod- bora za gozdarstvo in lesno industrijo, ki sta bila posebej voljena, medtem ko je bil skupni predsednik voljen izmenično iz vrst gozdar- jev in lesarjev. Društvo je po svojih področjih ali bazenih ustanovilo svoje področne Sekci- je IT GLI, ki jih je bilo v začetku 9, nato pa 14. Pri tem je bilo v okviru organizacijskih smer- nic poudarjeno tudi, da si področne sekcije glede na razvoj in aktivnost svoj upravni od- bor delijo na pododbore za gozdarstvo in lesno industrijo ali da celo lahko osnujejo lo- čeni sekciji tako za gozdarstvo kot za lesno industrijo. Te smernice so prihajale postopno do uresničitve, kakor so se sekcije razvijale. Aktivnost DIT GLI je zajemala vse naloge, naštete v poglavju 5 pod a - c . Dotedanje splošno republiško DIT Slove- nije se je reorganizirala najprej v Zvezo DIT Slovenije, nato pa v Zvezo IT (ZIT) Slovenije. Nova ZIT je vključevala poleg strokovnih DIT tudi okrajne ali bazenske DIT. Slednja pa niso bila posrečena, ker je glede na teren- ske sekcije strokovnih društev motilo dvojno članstvo in bi se bile določene bazenske po- vezovalne potrebe uspešneje dosegale s po- vezavo strokovnih Sekcij. Podoben razvoj organizacij IT je potekal tudi v drugih republikah Jugoslavije. Novo osnovana DIT GLI po republikah vse Jugoslavije so leta 1952 na svojem I. kongresu 324 v Sarajevu ustanovila Savez šumarskih druš- tava FLR Jugoslavije. Ta Savez si je zadal na- logo koordiniranega delovanja v vsej Jugo- slaviji. Sprejet je bil ustrezni statut. Pri tem velja pripomniti, da je bila takrat v drugih re- publikah pod pojmom šumarstva všteta tudi lesna industrija, ki še ni bila tako razvita kot v Sloveniji. Šele na III. kongresu gozdarskih društev IT leta 1958 na Bledu je bilo sprejeto novo, popolnejše ime in sicer Savez IT šu- marstva i drvne industrije Jugoslavije oziro- ma nekaj pozneje Savez IT šumarstva i in- dustrije za preradu drveta Jugoslavije. Tako ta Savez povezuje in predstavlja vse inženir- je in tehnike gozdarstva in lesarstva Jugosla- vije. V vsedržavnem merilu pa je bil osnovan za vse inženirje in tehnike vseh strok in republik Save z inženjera i tehničara Jugoslavije (SITJ), ki povezuje vse inženirje in tehnike Jugosla- vije. 3. Obdobje Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije (1961 do 1985) oziroma Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije (1985 do danes) Z naraščanjem društvenih aktivnosti, s či­ mer se je hkrati dvigal tudi ugled Društva in s prilivom novih članov IT iz strokovnih šol, so določene društvene aktivnosti, zlasti glede prirejanja strokovnih izpopolnjevalnih teča­ jev, sarninarjev in poučnih ekskurzij ter ob- ravnavanja področnih strokovnih problemov praktično presegle zmogljivosti upravnega odbora DIT GLI, tj. centralizirano prirejanje za vso Slovenijo, kot je bilo umestno prej. Tre- ba je bilo najštevilnejši del teh akcij prenesti na področne sekcije ter jih tako močneje na- sloniti na njihovo področna članstvo. Zato je bila, in sicer po lO letih delovanja DIT GLI Slovenije, 4. 3. 1961 ustanovljena Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (ZIT GLI) Slovenije. Izdelana in sprejeta so bila ustrezna nova pravila. Up- ravni odbor je obstajal iz pododbora za goz- darstvo in pododbora za lesno industrijo, enako kot prej DIT GLI. Poleg upravnega od- bora se je občasno sestajal tudi plenum kot razširjeni upravni odbor, v katerem so sode- lovali še nadzorni odbor, predsedniki ali de- legati področnih DIT GLI in po en delegat strokovnih šol, ki vzgajajo inženirje in tehnike. Dotedanje področne sekcije IT GLI so hkrati prerasle v društva IT GLI. Njihov up- l. ravni odbor je bil sestavljen iz pododborov za gozdarstvo in lesno industrijo. Poudarjena je bila tudi težnja, da glede na svojo potrebo in aktivnost osnujejo ločena, samostojna društva tako za gozdarstvo kot za lesno in- dustrijo. Nekatera razvitejša društva so temu priporočilu kmalu sledila, da bi se tako mog- la uspešneje posvetiti vprašanjem svoje ožje stroke. Nova ZIT GLI Slovenije se je tako lahko po- svetila obravnavanju širših problemov in tudi medrepubliškirn prireditvam, še posebej pa reprezentiranju gospodarskih interesov ce- lotne stroke v okviru družbenogospodarskih dogajanj, to je nalogam, naštetim v poglavju S pod d. Na ta sektor nalog se je Zveza vse bolj usmerjala tudi zato, ker je bilo delo IT orga, nizacij družbeno manj upoštevano kot prej. ZIT GLI Slovenije ie na izrednem občnem zboru Il. 5. 1973 v Skofji Loki sprejela nov statut. ki je med drugim vključil tudi izpopol- njeni naslov svoje zveze in sicer v ZIT goz- darstva in lesarstva Slovenije. Tako je lesar- stvo z novim, popolnejšim izrazom, namesto izraza lesne industrije, zajeto s podobno po- jmovno širino kot gozdarstvo. V začetku je bi- lo nekaj pomislekov, dokler se ni uho priva- dilo, nato pa je novo ime popolnoma zaživelo in se utrdilo. Leta 1986, ko je bil sprejet nov statut (9. 12. 1985), pa se je imenovana zveza preimenova- la v Zvezo društev inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva (ZDIT GL) Slovenije. Splošna republiška ZIT Slovenije pa je os- tala ali postala koordinator vseh ZIT posa- meznih strok Slovenije in reprezentant IT, to je tehnične inteligence Slovenije. 4. Število čla..'Lstva v IT organizacijah gozdarstva in lesarstva Slovenije Število članstva je postopoma naraščalo bodisi s popolnejšim vključevanjem ali s pri- livom novih IT iz strokovnih šoL Člani so bili redni, tj. inženirji in tehniki in izredni iz drugih ali pomožnih poklicev, kot npr. na delu uve- ljavljeni logarji in manipulanti. Poleg teh so bili vključeni še člani iz gospodarstva, kamor so štela gospodarska podje~a, ki so s svojo članarino nudila materialno pomoč. Skupno število rednih in izrednih članov je znašalo po letih: 1947-30, 1948-86, 1949- 148, 1950- 160, 1951 - 495, 1952-536, 1953-740, 1954 -839. Na redne člane odpade okoli polovica naštetih. Članov iz gospodarstva je bilo 26 do 30. Število članov je pozneje še hitreje naraš- čalo, tako da je bilo leta 1977 skupaj zaokro- ženo 2400 članov, medtem ko je danes, po poročilu iz občnega zbora ZIT GL Slovenije leta 1985, v 21 društvih 3335 članov. Občasno so bili in so še vedno v znak pri- znanja imenovani tudi častni in zaslužni člani. Prvi naš društveni častni član je bil leta 1962 Avgust Kafol Iz Komna in sicer za zasluge ob 50-letnem delovanju na pogozdovanju Krasa. Do danes je bilo imenovanih skupaj že 63 častnih in 56 zaslužnih članov . Pri višjih IT organizacijah kot so Savez IT Jugoslavije, Savez IT šumarstva i industrije za preradu drveta Jugoslavije in ZIT Slovenije, so si člani slovenskih IT organizacij pridobili do danes skupaj 20 diplom častnih in 22 za- služnih članov . 6. Vrsta ali vsebina delovanja IT organizacij Slovenije Društveno strokovnogospodarsko delova- nje je zajemalo v glavnem naslednje 4 sek- torje nalog: a) Dviganje delovne zavesti in strokovne sposobnosti strokovnih kadrov pri opravlja- nju njihovih službenih nalog in sicer s pomoč­ jo naših strokovnih glasil in brošur, dalje s številnimi, občasnimi posveti, seminarji in te- čaji ter s poučnimi ekskurzijami, posebej s pripravo na pripravniške strokovne izpite pripravnikov. Pomembne so bile tudi gozd- no-lesno popularizacijske akcije, kot npr. gozdarski tedni in poučne razstave. b) Urejanje in izdajanje lastnih strokovnih glasil, Gozdarskega vestnika in Lesa, ki jih je Društvo prevzelo takoj po svoji ustanovitvi od tedanjih izdajateljev, Ministrstva za goz- darstvo in Generalne direkcije za lesno in- dustrijo. Ta strokovna glasila so bila ves čas glavno sredstvo in pot posredovanja strokov- no-gospodarskih obravnav in obvestil stro- kovnim kadrom in javnosti. Pri glasilih se je razvijala, vsaj občasno, tudi založniška dejav- nost ali izdajanje strokovnih navodil. brošur in priročnikov . c) Sodelovanje pri obravnavanju in reše- vanju strokovno-gospodarskih vprašanj pri različnih organih ali v gospodarsko-upravnih komisijah, posebej pri obravnavi osnutkov zakonov, uredb in drugih predpisov in ukre- pov na področju gozdarstva in lesarstva. d) Prirejanje širših strokovnih prireditev, posvetovanj in razprav ter oblikovanje sta- lišč o aktualnih vprašanjih gozdnolesnega gospodarstva na podlagi predhodno pri- pravljenih referatov in utemeljitev. Sodelova- nje na podobnih medrepubliških in zveznih 325 posvetovanjih in prireditvah in pri razčišče­ vanju stičnih točk z drugimi strokami. Uprav- ni plenumi in občni zbori so bili navadno združeni s pomembnejšimi posvetovanji. Težko je na kratko predočiti vso strokov- nogospodarsko in pospeševalna pestrost, s katero so se uveljavljale naše organizacije IT različnih stopenj in v različnih obdobjih. Ena- ko je težko odtehtati v kolikšni meri so pri- spevale k reševanju odprtih vprašanj v svoji stroki in spodbujale ter dvigale delovno za- vest in sposobnost naše tehnične inteligence v prid našega splošnega gospodarskega na- predka. Razumljivo, da je obseg delovanja rastel z organizacijsko stopnjo in s številom članstva. Uspeh in ugled prostovoljne organi- zacije pa sta bila v veliki meri odvisna, tako kot marsikje, od požrtvovalnosti in nesebič­ nosti funkcionarjev, ki so znali premostiti te- žave in k delu pritegniti tudi članstvo. Za majhno podkrepitev tega naj spotoma nave- dem, da Društvo do marca 1953 sploh ni ime- lo svojega prostora in da so zato bile seje up- ravnega odbora zvečer v različnih prilož- nostnih prostorih. Eno največjih strokovnih posvetovanj leta 1954 v Celju »O gospodar- jenju z lesom v Sloveniji«, o čemer je izšla po- sebna edicija, je potekalo npr. v soboto od 19. in v nedeljo do 18. ure. Požrtvovalnost in de- lavoljnost ob vsakem času sta bili tedaj, ob skromnih sredstvih, neprimerno večji ali bolj čislani kot dandanes. V veliki meri pa so bili aktivnost članstva in uspehi njegovega kompetentnega posega- nja v bistvena dogajanja v stroki odvisni od splošnih družbeno-upravnih razmer. Tako so npr. v desetle~u po letu 1950, to je v obdobju rastoče decentralizacije in demokratizacije državne uprave, strokovna društva imela ši- roko možnost svojega sodelovanja pri vseh važnejših strokovnogospodarskih vprašanjih socialističnega razvoja, uživala pa so tudi pri- merno družbeno upoštevanje. Delovanje Društva j tart osegalo naloge, kot so naštete v poglavju 5 o vsebini nalog pod a - c. To je bilo zlasti pomerpbno v gozdnolesnem gos- podarstvu, ki je nosilo največje breme povoj- ne obnove. Obremenitev gozdov je bila to- likšna, da se je tedaj, leta 1952, naše Društvo IT GLI obrnilo na predsedstvo vlade LRS s posebno, vsestransko utemeljeno spomenico o potrebnih ukrepih, da bi obvarovali osnov- no proizvodno moč gozdov. V poznejših letih se je obremenitev gozdov postopoma občut­ no zmanjševala. Pozneje, ko so se razrasli novi družbeni or- 326 gani in se je življenjski standard z inozemski- mi krediti prenaglo dvignil ter razvijala teh- nizacija življenja, se je v veliki meri namesto prejšnje delovne požrtvovalnosti med ljudmi razširilo hlastanje po materialnih dobrinah in lagodnem življenju. Tedaj je širši družbeni vpliv IT organizacij zelo oslabel. Nazadovalo je tudi družbeno upoštevanje in pomoč pri njihovem delu. Kmalu po letu 1960 je morala ZIT GLI iskati nova pota svojega delovanja in uveljavlJanja. Namesto na naloge v sektorju pod 5 c, se je v vse večji meri usmerjal na to- rišče nalog, naštetih v sektorju nalog pod 5 d, pri čemer ni smel zanemarjati naloge pod 5 a in b. Njen strokovni in inteligenčni potencial pa je hitro naraščal, kar se je poznalo na vse .višji kvaliteti prireditev, zlasti na temeljito pripravljenih posvetovanjih in znanstveno podkrepljenih referatih. Škoda le, da so zara- di splošnih razmer mnoga dognanja in sklepi ostajali le na papirju. To pa pomeni, da raz- položljivi strokovni potencial ni bil in ni pri- merno izkoriščen na delovnih mestih ali da iz- obrazbena investicija ne prihaja do ustrezne- ga učinka. 6. Materialne težave in skrbi Osebna članarina je bila v primerjavi z or- ganizacijsko-upravnimi potrebami neznatna. Prepičla je bila tudi naročnina na strokovna glasila, še zlasti, ker sta jih prej, preden je nji- hovo izdajanje prevzelo Društvo, neposred- no financirala Ministrstvo za gozdarstvo in Generalna direkcija za lesno industrijo, ki sta jih še nekaj časa finančno podpirali. Naročni­ na ni nikdar mogla dohiteti stvarnih stroškov in podražitev izdajanja glasil. čeprav so bili avtorski honorarji zelo skromni. Enaka usoda je spremljala tudi glasila drugih strok. Člana­ rina članov iz gospodarstva je bila za vse po- trebe preskromna in precej neredna. Zato je materialno poslovanje po predhodno spreje- tih, čeprav skromnih proračunih pomenilo za vodstvo organizacij veliko breme. Njena ak- tivnost je pogosto zadevala na težko pre- mostljive materialne ovire. Vendar je pomen in ugled IT organizacij sčasoma, vsaj med članstvom in v stroki, tako narastel, da so društveni apeli v stiski vedno uspeli najti na- jnujnejše finančno kritje. Pozneje je bilo premagovanje materialnih potreb precej olajšano z iznajdljivostjo, s ko- tizacijami gospodarskih organizacij pri prire- ditvah in z izdajateljsko dejavnostjo, zlasti z natisnjenimi referati v zvezi z visoko kvalitet- nimi strokovnogospodarskimi posvetovanji in Brez materialnih težav in tem posvečenih razpravami. naporov pa IT organizacije nikdar niso bile. 7. Predsedniki DIT in ZIT GLI Slovenije v obdobju 1950-1986 Zdravko Turk dipl. inž.- gozdar 19. ll. 1949- 6. 2. 1954 Lojze Funkl dipl. inž. -gozdar 6. 2. 1954 - 8. 3. 1958 Pavle Olip dipl. inž.- lesar 8. 3. 1968- 18. 3. 1961 Rudi Strohmayer dipl. inž. -gozdar 18. 3. 1962 - 26. 4. 1964 Ciril Remic dipl. inž. - gozdar 16. 4. 1964- 19. 3. 1966 Mirko Pečar dipl. inž. -lesar 19. 3. 1966- 12. 4. 1968 Milan Ciglar dipl. inž. - gozdar 12. 4. 1968 - 27. 3. 1970 Damjan Vindušnurer dipl. inž. -lesar 27. 3. 1970- 12. 5. 1972 Marjan Šebenik dipl. inž. -gozdar 12. 5. 1972 - 7. 3. 1975 Jože dr. Kovač dipl. inž. -lesar 7. 3. 1975-26. 3. 1977 Slobodan Rajic dipl. inž. - lesar 26. 3. 1977 - 20. 4. 1979 Zdenko mgr. Otrin dipl. inž. - gozdar 20. 4. 1979- 13. 5. 1981 Mirko dr. Tratnik dipl. inž.- lesar 13. 5. 1981 - 19. 5. 1983 Janez mgr. Pogačnik dipl. inž. - gozdar 19. 5. 1983- 6. 6. 1985 Alojz Leb dipl. oec - lesar 6. 6. 1985 - ... 8. Dosedanji uredniki Gozdarskega vestnika, strokovnega glasila gozdarstva Gozdarski vestnik je bil osnovan leta 1938 v Mariboru, kjer je obstajala že od leta 1931 gozdarska šola, tedaj edina v Sloveniji. Usta- novil in urejal ga je prof. Stanko Sotošek, qipl. inž. gozdarstva in sicer vse do vojne leta 1941, ko je Gozdarski vestnik utihnil zaradi okupacije. Tega leta so izšle le tri številke. Po vojni je Gozdarski vestnik zopet začel Urednik Stanko prof. Sotošek, dipl. inž. gozd. Miran dr. Brinar, dipl. inž. gozd. Milan Ciglar, dipl. inž. gozd. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd .. Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. 9. Dosedanji uredniki Lesa, strokovnega glasila lesarstva in Strokovno revijo Les je osnovalo leta -1949 ministrstvo. Zamišljena je bila kot skupno gla- silo za gozdarstvo in lesno industrijo, oziroma lesarstvo. Toda ta združitev se ni obnesla in Urednik Janez Jerman, dipl. inž. gozd. - gozdar Stanko prof. Sotošek, dipl. inž. gozd. - gozdar Marjan Pengov Oskar Jug, dipl. inž. gozd. - lesar Miloš Slavnik, dipl. inž. gozd. - lesar Oskar Jug, dipl. inž. gozd. - lesar Jože dr. Kovač, dipl. inž. gozd. - lesar izhajati leta 1946 v Ljubljani. Izhajal je redno do danes, le da je bil leta 1949 eno leto zdru- žen z revijo Les kot skupnim glasilom goz- darstva in lesarstva. Ta združitev ni zadovo- ljila, zato sta nadalje izhajali ločeni strokovni glasili, Gozdarski vestnik za gozdarstvo in Les za lesarstvo. Gozdarski vestnik je leta 1946-1949 izdajala za gozdarstvo pristojno ministrstvo, nato pa IT, organizacija gozdar- stva in lesne industrije. Uredniki so bili: od leta 1 štev. GV 1938 1946 1951 1973 1975/ 4 1985/6 do leta 1 štev. GV 1941 1950 1972 1975/ 3 1985/ 4 sta nato z letom 1950 izhajali ločeno Gozdar- ski vestnik kot glasilo gozdarstva in Les kot glasilo lesarstva. Les je do leta 1960 izdajala Generalna di- rekcija za lesno industrijo LRS, z letom 1951 pa DIT in ZJT gozdarstva in lesarstva Slove- nije. Uredniki so bili: . Od leta 1 št. Les Do leta 1 št. Les 1949 1951 1952/ 5 1961/5 19691 lO 1982/10 deloma 1950 1950 1952/? 196115 1969/9 1982/9 327 10. Sklep Iz podane zgodovine sledi, da so bile in so še vedno IT organizacije gozdarstva in lesar- stva Slovenije med najbolj prizadevnirni, de- lavnirni in uspešnimi tovrstnimi organizacija- mi. Zaslužijo priznanje za svoje strokovnogos- podarske prispevke in za dvig strokovnih kadrov tako s strani gospodarstva kot druž- be. Doslej je Zveza društev IT gozdarstva in lesarstva Slovenije prejela priznanje od Zve- ze IT Slovenije z njenim odlikovanjem »Pri- znanje 14. april« in sicer za aktivno, večletno strokovno delo, ki je prispevalo k povečanju in obogatitvi družbene vloge inženirjev in tehnikov. Inženirske in telmiške organizacije pa se kot širok strokovni forum čutijo prizadete ozi- roma jih moti, da kljub sedanjemu vsestran- skemu samoupravnernu in demokratičnemu političnogospodarskemu sistemu v občutni meri pogrešajo ustrezno družbeno upošte- vanje ali podporo, kar ovira njihov še večji ali koristnejši polet. Pobudo za prikaz te kratke zgodovine je dal sedanji predsednik ZDIT GL Slovenije, tovariš Lojze Leb, dipl. oec. 328 OXF.: 946.1 XIV. srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija '86 Letošnje srečanje gozdarjev Panonske ni- žine je bilo konec maja v okolici mesta Szom- bathely v Železni županiji ob avstrijski meji. Slovenijo srno zastopali trije gozdarji iz DIT Maribor in trije gozdarji iz DIT Murska Sobo- ta. Kolega Ladislav Nemesszeghy iz Murske Sobote, ki je bil pred 14 leti pobudnik teh srečanj, je bil naš odličen prevajalec. Čeprav je bil tridnevni program srečanja gozdarsko obarvan, moram omeniti, da so nam madžarski gozdarji pokazali tudi nekaj kulturnozgodovinskih spomenikov v mestu Koszeg z gradom, prelepo gotsko cerkvijo in obnovljenim starim delom mestnega jedra tik ob avstrijski meji ter čudovito romansko cer- kev v Szentmihalyfu. V glavnem pa so nam madžarski kolegi na tem srečanju prikazali gospodarjenje z zemljišči in gozdovi v obmej- nem pasu, kjer imajo poseben režim. Moram reči, da jim je to v celoti zelo uspelo. Prvi dan so nas peljali v strogi obmejni pas, omejen z ograjo in zavarovan z elektriko. Sta- re bukove in hrastove gozdove ohranjajo in negujejo z redčenji na vsakih 15 let. V začet­ ku dajejo ta red čenja okoli 40 m3 lesne mase na ha. Pri kasnejših redčenjih pred končno sečnjo pa dobijo na ha okoli 80 m3 lesne ma- se. Že takoj prvi dan našega srečanja je ma- džarska televizija kar v gozdu posnela krajšo informativno oddajo. Zanimivo je, da so vsi tri- je intervjuvanci skupaj z našim predstavni- kom in predstavnikom gradiščanskih goz- darjev odgovarjali na postavljena vprašanja v brezhibni madžarščini. Poučen je bil ogled 18 ha velike drevesni- ce v Bejcgyertyanosu. Tu imajo za gojenje sa- dik svojevrstno tehnologijo, edino v Srednji Evropi. Značilno zanjo je, da imajo mlade sa- dike razvit izredno močen in zavit koreninski sistem, ki omogoča, da sadika kasneje v na- ravnem okolju hitro raste in dobro uspeva. Sadike vzgajajo v drevesnici v plastičnih kontejnerjih ali gojitvenih ceveh v primerni Pogozdovanje s smrekovimi sadikami na njivi. Kmetijski traktor ima priključek za mehanizirana sajenje. Dve dela v ki podajata sadike v posebno režo, ena z gtunijastimi škornji tlači ob vsajeni sadiki zemljo, drugi dve pa še popra vita če je kaj treba. Takoj za tem traktorjem je novi nasad poškropil proti plevelu drugi traktor. hranljivi mešanici humusa in raznih mineral- nih dodatkov, ki pa so strogo varovana skriv- nost proizvajalcev sadik. V tej drevesnici proizvedejo letno 4 milijone sadik iglavcev in 1 milijon sadik listavcev. Prednosti takšne proizvodnje so: vzgojiti v drevesnici na majhni površini kakovostne sa- dike, zagotoviti dobre pogoje poznejši sadnji neodvisno od vremena, močno izboljšati ka- kovost in rezultate pogozdovanja in ekono- . mična vzgoja sadik. Videli smo tudi zanimive poskuse z vegetativnim razmnoževanjem hrasta. Drugi dan smo si ogledali plantažni sistem smrekovega gozda v kmetijskem kombinatu Rat6t in prikaz mehaniziranega pogozdova- nja v kmetijski zadrugi Kisnik6s. Madžarski gozdarji so nam pokazali obsežne smrekove monokulture in to na takšni zemlji, ki bi po mnenju večine udeležencev srečanja lahko služila v kmetijske rrarnene. Ker pa imajo na Madžarskem dovolj kakovostne zemlje za pridelovanje hrane v ravnini in ker je v bližini tovarna ivernih plošč so se odločili, da bodo vsa v bližini razpoložljiva in malo slabša zem- ljišča posadili z velikimi smrekovirni sadika- mi. Takšne sadike so velike do l m, sadijo pa jih v razmaku 2,8 x 2,8 m. Pogozdujejo tako, da saditvene linije natančno strasirajo zaradi strojnega vrtanja lukenj za sadnjo mladih sa- dik. Videli smo lepe, zdrave smrekove mo- nokulture, ki pa po zagotovilu madžarskih gozdarjev ne potrebujejo skoraj nobene ne- ge. Tudi škode po preštevilni divjadi v teh mladih gozdovih ni bilo opaziti. Prav tako so ugotovili v teh nasadih večji višinski in debe- linski prirastek pa tudi snegoloma ni. Drevje v takem mladem sestoju je skoraj enake ka- kovosti. Ugotovili so, da je lesna masa v lB- letnem nasadu na tej orni zemlji že tako ve- lika kot pri enakem sestoju na gozdnih tleh pri 25 letih. Vsa drevesa so lepa in ravna. Tudi kmetijske zadruge v bližini 6rsega se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo. Zanimivo je, da pogozdujejo smreko kar na njivah. Pre- cej zemlje odstopajo kmetijski zadrugi osta- reli kmetje. Tako dobijo velike površine na ravnem terenu, kjer pogozdujejo s traktorji s posebnimi priključki. Seveda je na tej orni zemlji kasneje precej plevela, ki ga uničujejo s kemičnimi sredstvi. Madžarski gozdarji skrbno pazijo na svoje 329 gozdove. Ne dovolijo, da bi ljudje križem ho- dili po njih in delali škodo. V ta namen so na določenih mestih v gozdu uredili prostore za oddih, piknike, rekreacijo in parkirne prosto- re za osebne avtomobile. Oprema na teh prostorih je lesena, preprosta ter se skladno vključuje v rta- rave. V slabem vremenu ali dežju lahko obiskovalci teh prostorov vedrijo v lič­ nih lesenih kočicah. Z najlepšimi vtisi smo se vrnili domov. Kar verjeti ne morem, kako skrbno ne- gujejo in pazijo madžarski gozdarji na svoje gozdove. Vsepovsod je red in čis­ toča, v medsebojnih odnosih pa spošto- vanje. Tudi odnosi nadrejenih do pod- rejenili gozdarskih uslužbencev so to- variški in korektni. Tu bi se mi lahko marsikaj naučili. Ko se peljem po obupno slabi asfalti- rani cesti (če se še sploh lahko tako imenuje) iz Hoč proti Arehu na naše Po- horje in se nato sprehajam po gozdovih okoli koče Planinka ne morem verjeti, da sem v svoji umazani deželi Sloveniji. 330 Besedilo: Branko štampar Slika: Peter Pinterič OXF.: 902 Še enkrat- Katera je druga najstarejša slovenska gozdarska knjiga? V lanski 1 O. številki Gozdarskega vestnika je Boštjan Anka v rubriki Kres- ničke predstavil Scheyerjeve Tablice, iz katerih se izve, kako se obsežek lesa v kubične metre prerajta. Pravi, da ni znano, da bi med leti 1869 (ko je izšla pr- va slovenska gozdarska knjiga) in 1872 izšlo kakšno drugo pomembnejše slo- vensko samostojno delo z gozdarsko vsebino in imamo Scheyerjeve Tablice po pravici za drugo slovensko knjigo z izključno gozdarsko vsebino. Trdi tudi, da Jiteratura tega dela ne navaja, izjema je Sivic v nekem članku . Žal vse te ugotovitve niso točne. Pre- gled bibliografij in leksikonov pa tudi druge literature nam hitro pokaže, da Scheyerjeva knjiga ni neznana. Najde- mo jo npr. zabeleženo v Slovenski bib- liografiji za obdobje 1551-1900 ah v za- pisu o M. Scheyerju v Slovenskem bio- grafskem leksikonu (9. zv., 1960, str. 127). Scheyerjeve Tablice pa tudi niso druga slovenska gozdarska knjiga. L. Dimitz je leta 1871 izdal svoj Potni pod- uk o krasu in pogozdovanju Krasa, delo, ki ga navajajo vsi, ki se kakorkoli vrača­ jo v zgodovino pogozdovanja našega krasa. To je druga doslej znana objav- ljena slovenska gozdarska knjiga. Iztok Winkler OXF.: 176.1 Domači oreh ijuglans regia) Pred prvo svetovno vojno, ko sem bil še majhen in komaj sposoben, da sem pasel tri repe, kolikor srno imeli živme pri hiši, je bilo ob naših vaseh in gmaj- nah vse polno orehovih nasadov. Nad polovica vsega sveta pri nas je pripada- lo občini, ostala polovica je bila last pri- vatnih kmetov. Sicer je bil občinski svet slabši kraški svet, ki se je uporabljal za pašnike in gozd za drva. Tehničnega le- sa v gozdu skoro ni bilo, tudi zato ne, ker je zlasti v višjih predelih prevladovala bukev, ki je kot tehnični les nobeden ni uporabljal. Po gmajnah pa je raslo veli- ko grmičevja skoro izključno leskove- ga. To je dajalo otrokom vedno veliko lešnikov, ki smo jih otroci pridno nabira- li, sušili in shranjevali za zimo. Okoli vasi in ob poteh pa so kmetje sadili orehe: posebno ob poteh so rasli pravi drevo- redi, dolgi tudi več kakor en kilometer. Ti drevoredi so stali vedno le na občin­ skem svetu, ker če je privatna last sega- la do ceste, je bil drevored prekinjen in se je pričel spet na občinskem svetu. Bi- la je namreč navada, da so kmetje sadili orehe na občinskem svetu in so postali oz. bili lastniki teh orehov, kakor da bi ti rasli na njihovi lastni zemlji. Jeseni, ko so orehi (sadeži) dozoreli, so jih oklatili in odnesli domov. Ob dozorevanju, poseb- no ko je zapihala burja in močno otresla orehe, smo jih otroci hiteli pobirati, tako da smo si vedno nabrali precejšnje ko- ličine in si jih shranili za čez zimo. Saj so tedaj orehi in lešniki predstavljali edine slaščice za nas otroke in gotovo bolj zdrave kot so današnji cukrčki. Prva svetovna vojna, ki je divjala v teh krajih dve leti in pol, je pa te nasade hu- do pokvarila. Kjer niso bili orehi podrti od granat, so bili polni ran in drobcev, uničeni za nadaljnjo rast. Ker je Italija po vojni zasedla naše kraje in je rabila ve- liko lesa, so se pojavili trgovci in začeli odkupovati les. Kmetje so vse te orehe od kraja posekali in prodali, a skor o nih- če se ni več zanimal, da bi nasadili dru- ge. Tako so propadli vsi orehovi nasadi, verjetno za vedno. Ker je oreh naš najbolj žlahten in dra- gocen les, bi bilo več kot prav, če bi za- čeli močneje spet gojiti orehe, saj od oreha poleg lesa dobimo še dragocene sadeže, ki nam povečajo dohodek. Večkrat smo se že menili med kmeti, kako naj bi povečali orehove nasade. Med drugim je nekdo predlagal, da bi začeli saditi orehe ob cestnih drevore- dih. Ker pa oreha ne moremo primerjati z lipo, divjim kostanjem ali platano, smo se zamislili, da bi v takih drevoredih iz- menično sadili en oreh potem eno lipo itd. ah pa en oreh, nato en divji kostanj, itd ... Tako bi bila rešena estetika in do- sežena velika korist za gospodarstvo. Seveda so tudi drugi primerni kraji za orehove nasade, ki bi jih lahko koristno uporabili v ta namen, a jih žal ne. Kdaj bo do tega prišlo? Na koncu naj omenim še tale dogo- dek. Leta 1954 smo imeli gozdarji iz go- riškega okraja ekskurzijo na Postojn- skem in v Ilirski Bistrici. Na žagi na Pivki smo opazovali žaganje orehovih hlodov, ki so jih uvažali iz Bosne. Bilo je veliko orehove hlodovine m mislim, da nobe- den teh hlodov ni imel manj kot en me- ter premera. Gotovo so morali biti ti hla- di zelo stari. Ta les so plačevali na kg, vsak kilogram je stal nekaj nad 30 di- narjev, toliko, kolikor je tedaj stala pše- nica. Pokazali so nam tudi hlade, ki so bili zaradi starosti že votli na sredini. Da bi tudi te hlade prodali za zdrave, so jih na vsakem koncu zadelali s primernim kosom lesa, sredmo pa napolnili s ka- menjem in tako prodali hlod za zdrav. Ob pogledu na to je marsikdo rekel, da moderne tehnike še ne poznajo, ali sle- parit znajo. P. S. Tako sem ta članek napisal kot bivši gozdar, ker mi je res pri srcu na- predek v korist bodočim rodovom in sploh bodočnosti, če ga boste objavili. Ivan Jug 331 OXF.: 902.1 Ob smrti prof. dr. Riharda Erkerja Iztekla se je ž1vljenjska pot profesorJa Riharda Erkerja. Tako tiho, kot je med nami bival in delal, se je tudi poslovil od nas. Rihard Erker se Je rodil 6. aprila 1912 v Starem logu pri KočevJu v učiteljski družim, v kateri je bilo lO otrok. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v svojem rojstnem kraju, mu je bila pot v srednjo šo- lo zaprta, saj ga straši ob tako šteV1lni družini niso mogli vzdrževati v mestu. Toda vztraJnost, ki Je bila ena IZmed odlik prof Erkerja, ga je vendarle pri- peljala na realno grrnnazijo v Novo mesto. Kljub te- mu, da je sleherrn dan prepešačil 14 km dolgo pot do hiše učenosti in da je zaradi prekinitve šolanja moral opravljati tudi pnvatne izpite za 5. in 6. raz- red gimnaz1je, je leta 1934 opravil zrelostni izpit. Življenje ga je skalila v rani mladosti in že tedaj si je izoblikoval življenjski nauk, ki ga je kot srednje- šolski m visokošolski uč:ttelj ob raznih priložnostih posredoval svojim slušateljem vztrajno delo bo us- peh imelo. Prvinska navezanost na gozdnato okolje Kočevske, v katerem je odraščal in zanimanJe za življenje gozda ter za vsa dogajanja v njem ga je us- merilo v študij gozdarstva. Na Poljedelsko gozdar- ski fakulteti Vseučilišče v Zagrebu je diplomiral le- ta 1939. Kot študent je bil član naprednega Aka- demskega društva »Triglav«. Ker so bile tedaj možnosti zaposlitve slovenskih gozdarskih strokovnjakov v ožji domovini zelo sla- be, se je napotil na prakso v Gospic. Tudi po od- služenju vojaškega roka ni dobil zaposlitve in je v pnčakovanju štiri mesece brezplačno delal pri Za- časni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, pri kateri je bil leta 1940 končno name- ščen. Opravljal je posle materialnega knjigovodje, pomočnika upravitelja in upravltelja gozdne upra- ve ter ves čas okupacije kot pošten narodnjak ak- tivno podprral OF ter tako v težkih razmerah lZpol- nil svojo narodno dolžnost. Najtežja leta po vojni, Je- ta velikih sečenj in frontnih brigad, ko sta gozdar- stvo m les reševala naše gospodarske probleme, se je R. Er ker kot izoblikovan strokovnjak pojavljal na odgovorrnh dolžnostih in premnogokrat s tež- kim srcem pristajal na nestrokovno gospodarjenje z gozdom. V letih 1946 in 1946 Je bli upravitelj gozd- ne uprave Črne na Koroškem, nakar je bil preme- ščen na Ministrstvo za gozdarstvo v Ljubljano za šefa odseka za gozdarsko šolstvo, kasneje pa za šefa plana kadrov. Ko je bil leta 1948 v Ljubljani us- tanovljen gozdarski tehnikum, je bil imenovan za 332 njegovega prvega ravnatelJa. Toda že leto kasneje je moral na novi službem dolžnosti, najprej za po- močnika dlrektorja na Gozdno gospodarstvo LJub- ljana m nato za šefa plana na poverjeništvo za goz- darstvo oblastnega ljudskega odbora Ljubljane. Nekoliko rrurne)e je zadihal. ko se je leta 1950 kot srednješolski profesor ustalil na gozdarskem teh- mkumu, kjer se )e dela lahko lotil bolj poglobljeno m sproščeno SvoJe bogato znanje iz dendrologije, gojenja gozdov, semenarstva in drevesničarstva ter tehnične mehamke je s pretehtane besedo po- sredoval generaCIJam gozdarskih tehnikov. Pn svojem pedagoškem tn vzgojiteljskem delu je po- kazal vse svoje sposobnosti in veljal pri dijakih za enega najbolj priljubljenih učiteljev m vzgojiteljev. Ob pedagoškem delu se je začel prof. Erker uvelJaVljati tudi na pubhcishčnem področju. Napi- sal je sknpta 12 go]enJa gozdov m dendrologije, na- kar je izdal knjigo Gozdno semenarstvo in dreves- ničarstvo. Leta 1955 ga Je pot vodila na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, kJer je delal kot strokovni sodelavec v sektorJU za gojenje gozdov. Z vso vnemo se je lotil proučevanja hitrorastočih listavcev in tujerodruh drevesruh vrst. Kot vodjam nosilec zvezne teme )e v letu 1963 v elaboratu »Ekološka. biološka in tehnološka svojstva vrst gozdnega drevJa, ki se mtroducirajo« objavil rezul- tate svojih raziskovanJ o razširJenosti m uspevanju štirih tujerodnih drevesmh vrst v naših klimatskih razmerah V tem času je izšla tudi nJegova publika- ctja v oblila. priročnika »GOJenJe gozdov« Objavil Je tud1 več strokovruh člankov v razrnh domačih in tujih strokovnih reVIJah. Kot uveljavljen strokovnjak na področju dendro- loglje in žlahtnjenJa gozdnega drevja je bil leta 1957 izvoljen za visokošolskega učitelja na gozdar- skem oddelku tedanje Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. V kratkem času je osnoval prepornembno den- drološko zbirko in nap1sal prvi učbenik iz den- drografije. Do leta 1964 je bil predstojnik katedre za gojeje gozdov in za tem dve leti tudi predstojnik gozdarskega oddelka Rezultat raziskovanj črnega gabra v Kamniški Bistrici je doktorska disertacija z naslovom >>U šum- skiro zajednicama područja Karrrniške Btstrice i njegov šumsko uzgojni značaj«, ki jo je leta 1971 ubranil na univerzi v Sarajevu. Več kot dve desetletji je svoje znanje, ki ga je bo- gatil s specializacijo doma in v tujini, nesebično in s prizadevnostjo posredoval slušateljem gozdar- stva. Delo je bilo prof. Erkerju smisel življenja. Za svoj prispevek na visokošolski ustanovi je prejel priznanje ob njeni 30-letnici. Leta 1980 je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Žal, jeseni(svojega življenja ni užival dolgo. Svoj mir je našel avgusta letos na ljubljanskih Zalah. Prof. Er ker je bil zaradi svojega šm ... kega znanja, skromnosti, plemenitega in klenega značaja ter prešerne domačnosti cenjen in spoštovan tako pri študentih kot pri sodelavcih. Vsi, ki smo ga poznali, črpali od njega znanje in z njim sodelovali, njegovi dijaki, študenti in sodelavci, ga bomo ohranili v le- pem spominu. Janez Titovšek 333 OXF.: 902.1 Božo Šarler, in memoriam Sredi julija 1986 smo se na mariborskem poko- pališču poslovih od BožidarJa šarlerja, diplomira- nega inžemrja gozdarstva, tajnika območne sa- moupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Ma- ribor. Rodil se je 25. avgusta 1928 v Baošiču pri Her- cegnovem v Črnogorskem primorju. V domačem kraju je obiskoval osnovno in meščansko šolo. šo- lanje je prekinil, ko je bil januarja 1942 s starši pre- seljen na Štajersko. Tu ga je nadaljeval in leta 1948 maturiral na mariborski realki. Odločil se je za štu- dij gozdarstva in aprila 1954 diplomiral na gozdar- ski fakulteti v Zagrebu. Po diplomi se je zaposlil pri gozdnem gospodar- stvu Maribor kot projektant za ruzke gradnje. Ob svojem delu se je srečeval s pohorskimi drvarji, kmetJ., gradbenimi delavci in izobraženci; to priča iz kako bogatega človeškega znanja Je zajemal spoznanja o gozdu, o ekologiji, o telmiki in tehnolo- giji, o človeku in družbi. Kot mlad intelektualec Je vsrkaval znanje z njemu znano neučakana, vehe- mentno in ukaželjno naravo. V gozdovih Pohorja in Kozjaka se je spopadel z ledino gozdarske projektive m gradbeništva. Čas do leta 1961 je bil čas njegovega zorenja, v kate- rem je rastel v velikega strokovnjaka, ki je znal po- vezovati svet izkušenj s svojo razumsko in s teorijo dopolnjeno inteligenco, kar ga je povzdignila v enega najboljših poznavalcev moderne projektive in ekologije ter enega najboljših ustvarjalcev goz- darskega gradbeništva. Vse Žil/ljenje je posvetil delu v naših gozdovih. S sodelavci je pripravtl prvi celovit investicijski program izgradnje cestnega omrežja za Pohorje in Kozjak, ki Je še danes osnova za načrtovanja gozdnih prometnic. Nato je pet let delal kot gozdarski inšpektor, se zopet vrnil v našo delovno orgaruzacijoin pnjel za povsem novo pod- ročje - projektiranje centralhega mehaniziranega slcladišča v Limbušu. Tako smo pod njegovun vod- stvom zgradili prvo centralno mehanizirane skla- dišče v Sloveniji in Jugslaviji. Po izgradnji skladišča je prevzel leta 1971 mesto direktorja TOZD za gradnje in mehanizacijo ter s posluhom izrednega organizatorja vodil in preobrazil to temeljno orga- nizacijo v eno najboljših gozdarskih gradbenih te- meljnih organizacij v Sloveniji. Povsod kamor je prišel, je začel na novo. Njego- va spoznanja so izhaJala iz načela, da moramo vključevati v gozdno proizvodnjo le strokovnjake z 334 najVlŠjlm znanjem, kajti le tl bodo znail s pravo me- ro uravnavati tehnološke novosti z naravnimi zako- nitostmi gozdov, da bo ekos1stem ostal neokrnjen in kljub človekovlffi posegom tudi homogen in trajen. Ko razmišljam o Božu Šarlerju kot človeku lahko rečem, da so bili delavnost, poštenost ter vsa dru- ga moralna načela moto vsega njegovega ravna- nja. Z njimi Je dosegal uspehe in na koncu tudi pri- znanja. To ga je tudi izdvajalo in dVlgnilo iz po- vprečja ter ga izgradilo v velikega gozdarskega strokovnJaka. ZnanJe ga je sililo v nova raziskova- nja vsega neznanega, v še bolj zahtevna dela, nove naloge in novo ustvarjanje. Vse to izdaja prepnčlji­ vega strokovnjaka, ki pozna zakone narave in goz- da, a jih ne more spreminjati, temveč se jim z vsemi ukrept vse bolj prilagaja in podreja. Hkral:l pa Je v tem prepričanju kljuboval vsemu tistemu, kar og- roža človekov optim1zem za doseganje večjega in boljšega in bil proti brezbrižnosti in nestrokovnosti. Ob vsem svojem strokovnem delu je imel tudi svoj notranji svet, $Vet skrbi, radosti in njemu svojskega humorja, kar je prav tako vključeval v podobo svo- jega delovanja, v podobo svoje izjemne osebnosti. Božo šarler ni bil filozof, ni maral prisile ali lepo- rečja, vedno je gradil le na spoštovanju dela, reda in strokovne poštenosti ter je po teh kriterijih menl sebe in druge. Ljubil je svojo domovino, zato je bil zagnan družbenopolitični delavec, ki je delal med ljudmi in za njih dobro. Spomeniki njegovega sno- vanja so ceste, zgradbe, mostovi in vrsta drugih ob- jektov družbenega standarda, a le redko smo se vprašali, kdo je bil ta neutrudni mož, ki je nepres- tano vlekel voz napredka. Z izostrenim občutkom za napredno je znal še posebno tenkočutno pri- sluhniti mladim kadrom ter prenašal svoje bogato znanje in izkušnje tudi nanje. Vedno ga je vodilo prepričanje, da v tej družbi brez dobrih kadrov ne bo hitrega napredka in sodobnega gozdarstva, a tudi ne blagostanja, ki bi bilo trajno. S svojimi boga- timi izkušnjami in širino svojih nazorskih vizij je svo- je ideje in znanje prenašal na mlade, jim pomagal v vsakem trenutku in kjer so ga potrebovali. Za njim je ostala bogata dediščina, ki jo visoko cenimo. Z njegovim odhodom pa je nastala velika vrzel, ki jo čutimo že danes, še bolj pa jo borno jutri, tako njegovi najbližji sodelavci, prijatelji, kot tudi širša družbena skupnost. Za strokovnjaka, človeka in komunista, kot je bil Božo Šarler, ni potrebno na- števati vseh nalog in funkcij, ki jih je opravljal, pre- več jih je bilo. Delal je v sindikatu, SZDL, ZK in še posebno aktivno v krajevni skupnosti. Delež njego- ve ustvarjalnosti je viden v vsaki veji našega goz- darstva na Pohorju, Kozjaku pa tja do Slovenskih goric in Haloz, v obliki projektov, tehnologij, orga- nizacije in gradbenih objektov. Pa tudi v soseski, kjer je živel, je gradil mostove med človeškimi srci ter ustvarjal odnose zaupanja in spoštovanja ter ut- rjeval pridobitve naše socialistične stvarnosti. V svoje delo ni vlagal le razuma, dodajal mu je tudi srce in dušo. Samo s takšnim prepričanjem je lahko našel pravo pot skozi gozd in med ljudmi, pot, ki vedno vodi k novemu cilju. Predvsem pa je bil ing. Šarler dober človek, od- ličen strokovnjak in politik. Njegova dela ostajajo in nam bodo dober vodnik pri nadaljevanju njegove trdno začrtane poti, ki ne zavaja, je premočrtna in pravilna. Pogrešali ga bomo v preizkušnjah, ki nas čakajo. Za vse mu velja naša trajna zahvala in spomin. Jože AJDIČ: \ 335 TOMOS HUSQVARNA razširjata prodajni program profesionalne kvaUtete tudi preko konsignacije motornih žag Na voljo so naslednji tipi motorn.ih žag: TIP BENCINSKE MOTORNE 2A..GE 181 SE18" 266 SE 18" 266 SG 18" 154 SG 15" 238 SG 13" 61 18" MOTORNI OBREZOVALEC 165 R 244 RX TE2A BREZ MECA, VERIGE IN GORIVA 6,7 kg 6,0 kg 6,0 kg 5,4 kg 4,5 kg 5,8 kg 10,4 kg 8,7 kg ELEKTRICNE lAGE ELECTRIC 13" 3,8 kg MOC 4,0 kW 3,2 kW 3,2 kW 2,7 kW 1,9 kW 2,9 kW 2,9 kW 2,2 kW 1,4 kW CENA V SVEDSKIH KRONAH 2.410.- 2.240 .- 2.380.- 2.270.- 2 .185.- 2.065.- 2.895.- 2.690.- 770.- Na carinsko osnovo se plača še 26 do 28 % dinarskih dajatev. INFORMACIJE: TOMOS KOPER, Smarska c . 4 86000 KOPER Telefon: 066/31-111 - Konsignacija Husqvarna