tfhaia, i*v*em« pondeljek, r—k das 4 'tai
Asiikcga št. 20, L nadstropje. Dopisi na«
$t. 154 trnu ritfm imntu (in gnan« Mirt«
HaiJtvo: ilict »▼. Fraačiik«
. -jajo uredništvu. Nelra^kirar pivma se ne sprejemapr fWP» «	-ačajo. — O ' v	- . Prei. F. P«c:c. — Lasimk"' tiskarna Edir sk tiskan* .* - Itr^ii-S®3, -< rvaš a ca mesec L 7^3 mesec« L <«5C ^ leta L 32. Ea inozemstvo »esi^ 5. Ur več. »edniStva * __' -1- '
tetrtak 2* lirilia 1925.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik L


DINOST
Posamezne Številke ▼ Trstu in okotici po 20 cent — Oglasi se računajo v £rokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, po&lamice in vabil« po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2»—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica Frančiška Asiikega §tev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57
Niia iurf&ga
Prihajajo nam v spomin dogodki m doživetja v časih po zasedbi m .aneksiji, ko Smo prešli v svoje novo sedanje Kvo.Predno je prišla v deželo nova oblast, jje naše ljudstvo — odknto priznavamo to In noben pravičen in razsoden človek mu jne more tega šteti v zla — z neko bojaznijo pričakovalo svoje bodočnosti. — Ko pa je prišla semkaj italijanska vojska in je naše »ljudstvo videlo nastope prvega generalnega .guvernerja, generala Petitti di RorettO, ter čulo njegove oficijelne izjave, se je oddahnilo. Vzbudili sta se v njem vera, da ona bojazen ni bita opravičena, m pa nada, da bo postopanje z njim drugačno, nego se je balo General Petitti je takoj ob svoiem prihodu s povdarkom naglasa!, da bo njegova uprava -dbpktivna, neoristrs»^sV» t~r da bo vsem političnim strankam in strgam brez razlike zajamčeno svobodno javno udejstvovanje. Take izjave prvega guverner fa, podane — tako smo	• 7,'Vi, opravičeno - v imenu Italije in nje odločilnih činiteljev, so delovale na naše ljudstvo tclažrlno in pomirjevalno, posebno pa potem ko so dobile svsfo podkrepitev v slove snih izjavah v rimskem oarla^e-Mu: v besedilu prvega prestolnega govora, v •poročilu delegatov Italije na mirovni konferenci, v izjavah vodilnih državnikov in priznanih predstavnikov političnega življenja Italije. Opravičeno smo mogli misliti, da take slovesne izjave, podane ob taki slovesni priliki pred vsem svetom, se ne govorijo Te tako zavoljo« lepšega, marveč da izražajo resnično volio in iskrene namene.
Ko se zamišljamo v tiste prve čase našega novega državljanstva in se nam vzbujajo v spominu gori rečene obljube in zagotovila, nam prihaja na misel neki tedanji razgovor z nekim odličnim Italijanom-Tedaj je mnogo naših ljudi bežalo preko meje, nekateri iz lastne volje, velika večina pa prisiljeno. Oni Italijan se je temu čudil in menil: Čemu tov saj ni nobenega razloga! Nasprotno. Vi boste mogli vršiti tu plemenito nalogo — «un compito nobile». Na vprašanje, kako da si on misli to plemenito nalogo, v čem da naj bi obstojala, je pojasnil: Naloga vaša bo, na eni strani ta, da boste tudi v novih razmerah gojili in ohranjali svojo narodnnost, na drugi pa, da boste italijansko javnost seznanjali z du-ševnostjo in svojstveno&-tjo svojega ljudstva, da boste tako posredovalci med italijanskim svetom in svetom vaših soplemenja-kov onkraj meje! Tako boste ravno vi delovali za zbližanje med obema narodoma To je tista plemenita naloga, ki je meni pred očmi.
Te besede prosvetljenega Iialijana so nam še danes tako živo v spominu, da moremo reči, da smo jih podali blizu dofbe-sedno. Ob spominu na te besede nam lega grenkoba na dušo, ko nam govorijo vsakodnevni dogodki, kako vse drugače je prišlicr Pisati bi mogli grenke rekriminacije, ako bi hoteli primerno izraziti, kakio ljuto so nas prevarile vse naše nade. Ne le da nam
števanje njih soplemenjakov tostran meje, v okviru lastne države! To bi bil moral
ravno on, kot goreč italijanski nacijonalist, ki mu je narodno načelo v podlago in »tvor vsega političnega in državniškega delovanja, ki mora poznati neodklonljiv© etično sik* nacijonalne ideje in kr mora tudi vedeti, da je narodaa zavest globoko zasidrana v duši vsakega naroda ter da je naraven vir sočustvovanja s plemenjaki tncM preko mej! G. Musstciini naj <bS bil svoji izjavi, da s Slovani onkraj Snežnika trei>a računati, dodal še besede, ki jih je napisala <.Fron-tiera»: da sta vnanja m notranja politika
mod radikali in racfičevci. Pašič mu je dal potrebna navodila.
Nocoj se je vršil prvi predhodni sestanek med zastopniki radikalov in rad&čev-cev. Sestanku je predsedoval Aca Stano-jervić. Ta sestanek j« nekak uvod k oficijelnim pogajanjem, ki se po mnenju radi-Čevcev pričnejo jutri.
Nenavadna vsiljivost radičevcev ne na-pravlja ugodnega vtisa na javnost, ki ra-dičevcem očrta, da se ji® mudi za ministrske stolce.
Zajedničarji, ki se nahajajo z radičevci Seljaškem klubu, so izdali komunike, v
nerazdružljivi zvezi in da je treba zato: katerem izjavljajo, da niso v nikaki zvezi vprašanja drugorodcev v državi posvečati s pogajanji z radikali m da ne prihajajo vso skrb in pažnjo, ker je pomembno za vpoštev za kombinacijo z radikali, odnosa je med Italijo In Jugoslavijo! In — Pozornost je vzbudil tudi okisk dr.ja dosledno temu: Slovani onkraj Snežnika! žerjava pri Svetozan.i . Pribičeviču. Po-G- Mussolini sicer ni storil za prvim pa- zneje se je dr. Žerjav podal tudi k Pašiću. metnim korakom še tega drugje-ga, logične- Finančni odbor je tudi danes razpravljal ga! Ostaja pa vendar njegovo priznanje, cfca 0 dvanajstinah, zakonodajni odbor pa o s Slovani se mora računati.	^ | tiskovnem zakonu.
Naša vera pa je trdna, da pride prej ali slej tudi ta drugi korak na vijugasti poti ZflkI]ltfttfV StflfSfefll teklB f 119111110 manjšinske politike v tej državi. Dotlej pa	Ljubljančani na prvem mestu
bomo mi — kljub vsem neugodnostim in BEOGRAD, 30- Po vtdovdanskih obredih neprijaznostim časov _ z vso ljubeznijo m I ^^ ^^ ^^ ^ ^ trf.
vnemo vrsdi svo*> «plemenito nalogo,:	Dimitri>e ^ asisteoci velikega števila
širjenja kulture med nasipi ljudstvom. ^ £večenikovse ■ izvrSil sprevod Sokolov pobudo nam bo uverjenje, da n£ra prtti Sokolic< FoV<Jrko je otvorila sokolska dan, ko bodo tudi na italijanska atran,i pra- L	& fađlfaro ^ ^ ^^ »>kol-
vilno m po zaslugi priznavali plemenitost Kl^st|tv ^^ godba, za njimi sta-m potrebo te nase naloge!	Irešinstvo Sokolskoga &Veza z gosti in za.
stopniki ruskega, češkega in poljskega so-kolstva. Za starešinstvom so korakala po-
Padanje v lire
ni dovoljeno, da bi vršili tisto «plemenito nalogo^, marveč se nam že volja za to piše v velik greh. Naše organizacije, ki se hočejc« posvečati širjenju kulture med našim ljudstvom in seznanjati italijansko javnost kukurnim snovanjem našega ljudstva: 'vse te naše organizacije so zapisane v črno knjigo radi njih — tako se govori vedno — iovarskih in za državo nevarnih namenov. Prihaja na pr. me»d nas slovanski učenjak, odličen kulturen delavec, da bi predaval
0	strogo znanstvenem predmetu. Mesto pa, da bi predstavniki kulturnega snovanja z zadovoljstvom pozdravljali tak obisk, ki bi jtm nudil priliko, da vidijo in čujejo, kako ee med našim narodom vrši kulturno delovanja, se oglašajo neodgovorni činitelji s svojim veto, ker da slovansko predavanje v italijanskem mestu pomeni žaljenje italijanskega prebivalstva v njegovem narodnem čustvovanju, in izzivanje, ki bi moglo imeti jako neljube posledice- In odgovorni Činitelji so se odločili za — -«manjše zIo». Naše ljudstvo naj bp le nezadovoljno, samo da tisti neodgovorni činitelji niso užaljeni! Slovanski znanstvenik, ki mu niti na kraj misli ni bilo kako žaljenje italijanstva, ali celo izzivanje, mora nečastno preko meje. To je bil kričeč primer, ki kaže, da nam vršenje tiste «plemenite naloge» ne le ni dovoljeno, marveč da je na indeksu, na pr kribcijski listi. Volja za vršenje tiste nr.'c le, ki nam jo je pripisoval oni Italijan, j« h in posledice, ki jih moramo trpeti ra- -ia greha, nas tepejo dan za dnem
i našem javnem življenju, tolažilna nada nam pa vendar-!e J ^ Dejstvo namreč, da se, počasi sicer, V arj ^ri tudi v italijanski javnosti spo-da izvajanje tiste «plemenite nalo-: potrebno tudi na korist Italije. O tem Rajanja v glasilu bojeivnikov,
1	torej, ki so trpeli in krvaveli na bojnih poljanah za veličino Italije. O tem govorijo na koncu konca tudi besede ministrskega predsednika Mussolmija, ko je menil v rimski zbornici v pouk poslancu Giunta in vsem drugim njegovega kova, da onkraj Snežnika živijo Slovani in da bi bila ne-modra in slepa tista politika, ki ne bi hotela računati ž njimi. Gospod Mussolini ni hotel sicer, ko je izrekel A, izreči tudi B. Iz resnice, ki jo je izgovoril, ni izvajai logične in naravne posledice. Ni hotel poučiti zakrknjencev, da za pravo in veljavno upoštevanje Slovanov onkraj Snežnika je potrebno tudi pametno in smotreno upo-
Ošl: a v.
ZTP
On. Mussolini zanikal govorice o uvedbi same zna sokolska društva s *v»o(i»m.i fanfa-zlate valute	rami in naraščajem. Sprevod je »številna
RIM, 1. Lira je danes zopet zelo naza- ljudska množica burno pozdravljala ter jih dovala, tako da je bilo treba plačati na obsipala s cvetjem.
italijanskih borzah za funt šterling od Po banketu, ki se je vrSil ab eni uri po4-L 142.50 do 143.50, za dolar od L 29.30 poldne v hotelu Bristol na čast gostom in do 29.50; tudi napram francoskemu franku zastopnikom posameznih sokolskih žup, so je lira padla-	se začele ob 5. uri na Košutnjaku sokolske
Tisk se bavl zelo obširno z izjavami mi-1 tekme in nastopi. Nastopa se je udeležilo ni,strškega predsednika Mussolinija zastop- nad 25.000 ljudi. Vlado so zastopali mi nikom manjših bančnih zavodov. On. Mua- nistri Pribičević, Gjuričić, Trilković, Sto solini je odločno zanikal govorice, da na- jadinovič in general Trifunović, kot zamer ava vlada uvesti zlato valuto; poleg stopnik dvora je navzočen admira tega je on. Mussolini izjavil, da bo ener- Priča, dalje patrijarh Dimitrije, velik de gično nastopil proti razširjevalcem takih diplomatskega zbora, zastopniki narodne vesti., v.j.	skupščine in drugih korporacij.
Izjave ministrskega predsednika so na- j Radi neugodnega 'vremena je ostal kon-pravile v gospodarskih krogih ugoden vtis, čni rezultat tekem nefajsen, velndar pa se vendar je danes — kakor že rečeno — lira nahaja na prvom mestu ljubljansko Sokol
zopet nazadovala.
stvo ter sta Sokol I. in Ljubljanski Sojko dosegla najboljše uspehe.
Bstdfl aretirali! J«§ MmisMI (ržavKiii v Betearlll
Bolgarska vImU trdi, da so kili razna dveh
Telefon v zasebnih rakih
Tarifi ostanejo neizpremenjeni
RIM, 1- »Tribuna* objavlja izjave avv.
Salva tore Pugliese, zastopnika družb, ki, . .. . . .	. _. _
bodo prevzele upravo tel Jona iz državnih vs» areUraM	fcav^a« zopet
rok. Glede tarifov v večjih mestih je avv.	a ta « "P™*®*	. .
Pugliese izjavil, da ostanejo neizpren*H	1. ^ Danes zunajvje mim-
njeni. V manjših centrih pa se bodo tarifi Mrstvo prejelo od poslanika v Sofrji ob-znižali. Sedanji uslužbenci bodo ostali na vestilo,- da je bolgarska vlada odgovorila svojem mestu; seveda se bodo morali iz- vprašanje jufosl. »viade o usodi JugoisJo-kazati vešče in pridne,	venskih državljanov, ki bdi aretiranj v
---I Bolgarski. Bolgarska vlada trdi, da so bih
Dvoboj Amendola-Gtfordana	| vsi jugo slovenski državljani, ki so biii are
Priprave za gradnjo predora pod Ivanf -planino
RIM, 1. Včeraj sta se v neki vili v okoJ*?^.. že t zoPet. ^uščem, razen dveh lici Rima sabljala poslanec Amendola in E^n izmed omenjenih dveh m mofel biti ocsmm. Tullio Giordana, ravnatelj lista BpuSčen, ker se je ugotovilo, kakSor izjav-«Tribuna». Dvoboj je bil zelo živahen; po Mia bolgarska vlaAi, da >e ®pr^«nal v svode vetem napadu je on. Amendola ranil I stanovanju komuniste. Vrši se pre-svojega nasprotnika v čelo. Zdravniki so »skava, da s^ ufotovi, kje se nahaja drugi ugotovili mferijoraost comm. Giardana, šc ^prii jugosL drzav^an. Bolgarska vla-radi česar se je dvoboj zaključil Nasprot-|da ie prošla, naj se jugosl. vlada zadovolji nika sta se pobotala.	s tem odgovorom ter ukine prepoved o
Dvoboju je dal povod članek, ki ga je ob-1 vidiranju bolgarskih potnih listov javil on. Amendola proti comm. Giordana v polemiki z njim- On. Amendola je očital
Giordani, da je lahko polemiziral z njim,.	« t>___. . . n
ker je lahko z gotovostjo pričakoval da L BEOGRAD, l- ProrneUn nun«ter Ra-mu on (A'jnendoilal ne bo mogel odgovoriti, dojevic je i^avil Vašemu dopisndc^ da se ker bo <'Mondo» zaplenjen.	bo v najkrajšem času začela gradit« žefez-
On. Amen dol o sta zastopala gen. Ro-™ška P^® s berto Bencivenga m avv. Enrico Mote, S®0'. 5 ^^	^	V
comm. Giordanlo pa conte Carlo Stelluti in Bosni postala "fPf^4^-V ** svrho v Ernesto Cabrinna.	dvanajstinah določen* 200 milijonov Dm.
_ .	^	__...	Trasiranje železnice na terenu se ie» že pri-
Fannaccijevo potovanje na Sicilijo čelo.
RIM, 1. Fašistovtski tiskovni urad spo- _ . ... ._.
roča, da se bo ao. Farinacci podal na po- Polom vehke tvrdke v Dubrovniku tovanje na Sicilijo ne 5. t. m- — kakor je DUBROVNIK, 1. Veliko pozornost vzbu-bilo prvotno določeno — ampak šele ja polom tvrdke Betonis. Policija je pri-11. t. m.	I jela lastnika tvrdke Befaoisa in ravna-
Zračna proga Trst-Benetke-MOan-Turin
Rodićsvcem se mudi
Prvi sestanek med ra<fičevci in radikali Pavle Radić zopet pri Pašiću
telja Mulanovića. Ta polom bo bržčas imel priti j n. , J.T, ,. . j i za posledico plačilne težkoče Se nekaterih RIM, 1 «GWrnale dltdia, poroča, da tvrdk, ki so bile z njo v poslovnih zvezah se v septembru uvede zračna zveza Trst-	-----ezan
Benetke Milan Turin.	| |jjaye HOVt 9*kQ Vlad«
v atenski narodni skupščini — Zbornica izrazila vladi zaupnico
ATENE, 1. Med največjo pozornostjo poslancev in občinstva se je nova vlada pod BEOGRAD, 1. (Izv.) Pozornost vse jav-1 Predsedstvom generala Pangalosa prednosti je bila danes osredotočena na poga- staY^ vcfra' n.aro™ skupščini. Navzočni janja med radikali in radičevci ker \e bil s? ,VS1 elaff P^1^^- Tribune di-za danes napovedan prvi oficijelni sesta- P. ^^ zbora m obcmstva «> bile na-nek. Oficijelna pogajanja pa se kljub blt° Po1nc' . vsemu pričakovanju niso pričela danes, Malo pred sejo se je zvedelo, da so do-ampak se pričnejo bržčas jutri.	' vedla pogajanja med vlado in Papanasta-
Pavle Radić je posetil danes Pašića in | s^jevo stranko do sporazuma v obliki naga prosil, naj bi se pogajanja pričela čim^j ^^ ^ spomenico, ki se ima predložiti par-prej. Pašić je rekel Radiću, naj se obrne I ^aTnentu-
kar na Marka Gjuričića, ki je pooblaščen, Ko je vstopil v dvorano parlamenta mi-da ga zastopa. Pavle Radić je sporočil »istrski predsednik Pangalos, so mu na-Pašiču, da je pisal svojemu stricu Stjepanu vzotčni poslanci in občinstvo priredili bu-za navodila glede pogajanj; vendar do no- ren aplavz, nakar je Pangalos podal toli coj ni še prejel odgovora.	pričakovane vladne izjave, kjer je rekel
Za Pavlom Radićem so pOjsetiK Pašića «*ed drugim: Gjuričić, Trifković in Živković, ki so po- «Zavedajoč se velikih težav v notra-oblaščeni, da se pogajajo z radičevci De- j njosti in na zunaj ter brezmeme odgovor-legati so ostali pri Pašiću delj časa in se nosti, ki jo Je prevzela, bo vlada delala z razgovarjali o pogajanjih- Za njimi je mi nistrski predsednik sprejel Aco Stanoje-
da se ji bo posrečilo uvesti poštena državno upravo ter zagotoviti redno poslovanje javnih uradov, ozdraiviti finančni p^ ložaj in dovesti do ugodne zaključrtve pogajanja, ki tečejo z inozemstvom za rešitev še visečih vprašanj. Vlada upa nadalje, da se p bo posrečilo vzpostaviti oborožene sile države tako na suhem kakor na morju, da bo lahko Grčija v kratkem času prišla do ugleda pri svojih sovražnikih ter postala dragocen prijatelj za zaveznike.
«Vlada čuti v sebi moč, da bo lahko izpolnila nade beguncev ter vzdržala javni red. Posebno skrb <bo pa posvetila svojim prizadevanjem za poravnanje sporov, ki razdvajajo grško prebivalstvo in ki so glavni vzrok državnih nesreč*.
Na koncu poziva vlada v svojih izjavah narodno 'skupščino, da naj ji izrazi svoje zaupanje.
Zbornica odgodena do 13. januaria i 926. Vlada dobila pooblastilo za izdajanje uka-
zov-zakomov — Pred novimi volitvami
Po tej svoji izjaivi je ministrski nredsed-nik Pangalos predložil skupščini1 načrt za dnevni red, ki predvideva odgoditev narodne skupščine do 15. januarja 1926- ter ustanovitev komisije 30 članov, katera naj bo pooblaščena odobriti novo ustavo, ki bi stopila takoj po zadevni objavitvi v veljavo, vernfar pa bi bila predložena zbornici v ratifikacijo takoj po zopetni otvoritvi parlamenta. Ta komisija bo tudi razpravljala ter odobrila zakon za u'vedbo proporcionalnega volilnega sistema.
S 1. novembra bo narodna skupščina spremenjena v navadno zbornico, katere mandat bo prenehal z 31. decembra, ki se bo pa lahko podaljšal za tri mesece. Pred poteloom te dobe bodo razpisane nove volitve na podlagi proporcijonalnega sistema.
Vlada se ptotoblašča za izdajanje ukazov-zakonov sporazumno s posebno komisijo in komisijo, ki se bavi z zadevami be guncev. V slučaju nujnosti in sicer v zade vah mornarice, vojske, dalje v stvareh, ki se tičejo pobijanja razbojništva in špekulacije z nedbhoclno potrebnima predmeti, bo vlada smela objavljati ukaze-zakone brez predhodnega posvetovanja z omenjenima komisijama.
Za ministrskim predsednikom so govorili Papanastatsiou, Ko n duh's in Gonatas, ki so se izjaVHi za zaupnico vladi, nakar je zbornica sprejela *od vlade predloženi dnevni red s 185 glasovi proti 14 ter ji s tem izrekla svoje zaupanje.
Piiflliftio rod! ItoIUcnskih dolsov
v Ameriki prekinjena
PARIZ, 1. «Petit Parisien» poroča rz Londona: Iz Washingtona brzo javljajo, da je dr- Alberti, italijanski pooblaščenec za pogajanja z ameriško zakladnico za klon-
Podrobnosti o potresu o KclUorniH
110 mrtvih — 300 ranjenih — Jetniki zbežali iz zaporov — Bolnišnice porušene
LONDON, 1. Potres, ki je pred dvema dnevoma razsajal v Santa Barbara, se je razširil tudi na ostale pokrajine Kalifornije. Kopališče Santa Barbara je popolnoma porušeno. Potresni sunki so neki hotel takorekoč razdrobili. Tristo hotelskih gostov se pogreša. Enaka usoda je doletela tudi mestno jetnišnico. Vsi kaznjenci so zbežali. Tudi bolnišnice so bile v par minutah porušene-
Do sedaj je bilo naštetih 110 mrtvih in 300 ranjenih. Na mesto nesreče je prispelo več rešilnih oddelkov. Zdravila dovažajo letala.
V Santa Barbara je bil proglašen preki scid, ker so pričeli jetniki, ki so zbežali iz zaporov, pleniti po mestu.
Požar uničil gledišče
STOCKHOLM, 1. V središču mesta je porušil požar glavno gledališče Saeska. Vzroki požara so neznani. Tudi sosedne hiše so ogrožene od požara, ki traja že drugi dan. Prebivalci so se rešili pravočasno.
Povratek Amundsena
. OSLO, I. Letalci, ki so se udeležili Amundsenove ekspedicije na severni tečaj, bodo prispeli jutri z letalom v Oslo.
Proces proti atentatorjem na Trockega
MOSKVA, 1. Proces proti nemškim dijakom Kindermann, VolscM in Dimar, ki so obtoženi, da so pripravili napade na Stalina in Trockega, se bliža zaključku. Državni pravdnik je zahteval za vse tri obtožence smrtno kazen-- Jutri bo izdana razsodba.
Slovani v Evropi
Pred svetovno vojno ni bil položaj evro-pejsk'ih Slovakov ravno zavidanja vreden. Razen Rusi/e, ki je edina predstavljala državo, s katero se je moralo re-srto računati v svetovni politiki, so bile samostojne slovanske države le Srbija in Bolgarija, ki pa absolutno riista imeli v svetovni politiki vpliva in sta bile le nekake šahovske figure v rokah drugih mogočnejših političnih činiteljev.
Zanimivi so rezultati ljudskega štetja v Evropi iz 1. 1910. Izmed 450.2 milijonov prebivalcev je bilo:
Slovanov 145.3 milijonov
Germanov 142.4 milijonov
Romanov 114.9 milijonov.	r
Ostalo so tvorili najraznovrstnejši drugi narodi, ki pa vsi skupaj ne igrajo v Evropi posebno vel ice vloge.
Najhujši boj se je vršil od prvega poiava Slovanov v Evropi z Nemci. Do svetovne vojne so Nemci neprenehoma prodirali proti Slova-
solidacijo italijanskih dolgov, sklenil takoj nora. Uničili so polabske Slovane, ki so pre-odpotovati v Rim, kjer bo prejel od itali-' hi v ali do reke Labe in Sale in od katerilj
In M rvlr rt •>«!	___3	_ _____ _ 1 " 1	1 1* Cn CA O H m « 1 1 i In I 11 n < Xlr 1 C_1_ Z £ ' ____ _ ' • 1 •
janake vlade dodatna navodila za nadaljnji potek omenjenih pogajanj.
Izlive avstrijske*! zin. ministri
Njegovo stališče napram načrtu za ustanovitev Podonavske konfederacije
PARIZ, 1. Zunanji minister avstrijske republike dr. Mataja je podal zastopniku agencije Ha vas naslednje izjave: Opazil sem, da delajo nekateri velike napake, ko govorijo o avstrijskih zunanjih zadevah. Zadeve, ki imajo zgolj gospodarski, finančni značaj, smatrajo za politične. Finančno krizo je Avstrija premagala; sedaj hoče s pomočjo Društva narodov premostiti gospodarske težkoče- Avstrija je pripravljena se podajati z vsakomur, ki ji hoče pomagati. Ne vidim razloga, da se radi teh tako jasnih stvari izvajajo politične presije, ki utegnile le zatemnjevati resnično stanje Avstrije.
Večkrat se govori o takozvani Podo
so se ohranili le lužiški Srbi. Germanizirali so precejšen del Češke in sedan;o Avstrijo, ki je bila svojčas večinoma slovenska.
Toda vzlic vsem velikim izgubam v prejšnjih stoletjih so se Slovani zadnje stoletje pred svetovno vojna močno okrepil in odpor proti germanizaciji v Avstriji je postajal vedno močnejši. Nemci so bili polagoma potisnjeni v defenzivo in tudi Nemčiji se ni posrečilo germanizirati Poljakov, kateri so leto za letom krepko napredovali vzlic vsemu pritisku nemških oblasti.
Temeljito se je spremenil položaj po svetovni vojni. S porazom centralnih velevlasti je bil zadan velenemškim aspiracijam naravnost smrten udarec. Nastale so tri močne slovanske države, Poljska, Čehoslovaška in Jugoslavija. Germanizatorična politika prej-šnili let je povzročila, da so bili priključeni slovanskim državam mnogoštevilni nemški otoki, ki pa z neverjetno naglico izgubljajo svoj nemški značaj. Tako so zgubili Nemci na Češkem Brno in Iglavo in tudi nemško ozemlje samo je že močno prepreženo s češkimi man:šinami. V Jugoslavii* so padla me-
P T O IVI « « It 1-1* I	D i.. ' *_ _ _V_ ____i _	1	1
, t 1 - v ' t - . ?~.'sla Maribor, Celje Ptuj in cela vrsta drugih navski konfederaciji. Kaj se hoče izraziti manjših krajev, ki so predstavljali nekak
to formulo? Nemogoče je oživiti pre eklost. Uresničitev Podonavske konfederacije bi naletela na velike težkoče. Vse nasledstvene države najodločneje zavračajo ta načrt.
Pfflud sen. De Rluero v Madrid
Seja ministrskega sveta
MADRID, 30. Gen. Primo De Rivera je danes prispel semkaj v spremstvu admirala Demagaza m nekaterih članov direktorija. Direktorij se je podal v vojno ministrstvo, kjer se je nato vršila seja mini-Predisednik direktorija je
strskega sveta
obrazložil kolegom potek vojaških operacij ^ . . . , . _	... , -
Maroku. Danes ob 18. uri bo Primo De	mobl1'
most do Adri;e. Znatni nemški otok' so ostali v Madžarski in Romi^iji, ki so obdani s tujerodnim prebivalstvom in visi močno ogroženi.
Tako je ohranilo nemštvo le svoje kompaktno narodno ozemlje, izgubilo pa vse postojanke ustvarjene tekom časa med drugimi narodi. Naravno je. da so prišli Slovani šele z ustanovitvijo lastn h nacijonalnih držav do politične in gospodarske veljave.
Da osvetlimo politično in gospodarsko moč novonastalih slovanskih držav, hočemo podati nekoliko štev lk.
Poljska šteže 387.8261 in ima okroglo 30 milijonov prebivalcev, izmed katerih je skoraj 90% Slovanov. Poljska se je v zadn ih letih močno okrepila. Uredila je državne finance, obnov la vojno škodo in stabilizirala valuto.
!ivera sprejel francosko delegacijo za maroško konferenco.
MADRID, 1. Gen. Primo De Rivera je izjavil nekaterim novinarjem, da se bo mudil v Madridu le kakih deset dni, nakar odide v Maroko, da izvede nekatere klavzule, ki jih določa špansko-francoska pogodba.	_
Portugalska vladna kriza rešena
LISABONA, 1. Antonio Maria Silva, načelnik demokratske stranke, je sprejel naloig za sestavo nove vlade ter predložil takoj nato sledečo listo: Predsedništrvo vlade in notranje stvari — Antonio Maria Silva; zunanje zadeve — Portugal Durao; finance — Lima Bastos; trgovina — Ma-nuel Gaspar Lem os; poljedelstvo — Torres Garcia; mornarica — Pereira Silva; voj-
viča, kateri bo predsedoval sestankom
vsemi svotjftni silami, da se bo izkazala vredno zaupanja, ki ji ga zbornica gotovo | Rikardof prosveta — Šantos Silva; justica ne bo odrekla. Vlada goji trdno upanje, —AJvaro Monteiro.
žira v slučaju vojne lahko štiri milijone mož.
Čehoslovaška meri 140.9523 in šteje 14 milijonov prebivalcev. Slovanov Je 70%. Nemcev 23.4% in Madžarov 5 6%.
Češka ni bila prizadeta od vo'nih operacij, zato si je primeroma hitro opomogla.
Država re jako bogata n ima silno razvito industrijo.
Izmed vseh novih slovanskih držav ima pač najlepšo lego in ie nacijonalno najboli čista Jugoslavija.. Meri 247.9165 in ima okrog 13 milijonov prebivalcev, Izmed katerih 84 3% Jugoslovenov, 4% Nemcev, 3.7% Madžarov. 4% Albancev in malo število drugih narodnosti. Zadnja leta se izseljuejo iz Jugoslavije v vedno močnejši meri Turki in Albanci, ki kcnctnfr.rajo v Turčiji.
Takoj ob ustanovitvi je bila jugoslovenska država v zelo žalostnem stanju; vsa Srbija :e bila popolnoma un<čena-, železnice popolnoma razdejane in dežela vsa izropana.
Malo bolje je bilo v pokrajinah bivše Av-
ska— gen. Bernardo De Faria; kolonije	„„j- ^ • . . . vi*
— Rodiguez Gaspar; javna dela - Joao stn,c' vcndar pa ,c bll° ^ tu Pr*b,valstv°
popolnoma izčrpano in osiromašeno.
V kratki- dobi šestih let se je posrečilo Ju-slaviji uravnotežiti državni proračun, urediti
>
prometne razmere in sezidati vrhu tega še okrog 1000 km novih železnic.
Z indurtr j*Hzacijo države j« portala tudi trgovinska bilanca aktivna in dinar polagoma
•Ji stalno naraiča. Veliko se je storilo na ltuhurnem polju. Analfabetizem naglo pada, za kar je zahvaliti posebnim analfabetskim tečajem. ki so razširjeni po vsej državi. Računa «e po sedanjih uspehih, da analfabetizem v i.ekaj letih popoktoma izgine. • Na splošno se razvija Jugoslavija v moderno «arejeno državo in vzbuja najlepše nade za prihod njo st.
Najmanjša izmed vseh alovanskih držav je Bolgarija. Šteje 103.146 km* in 5 miKjonov prebivalcev od katerih je 80% Bolgarov, Država se nahaja že delj časa v velikih notranjepolitičnih težavah. O prihodnjosti te države je težko prerokovali, ker je politični boj dosegel tako ostre in neusmiljene oblike, kakor menda nikjer na svetu !n razna presenečenja niso izključena.	v
Izmed vseh slovanskih držav je vzlic velikim izgubam na ozemlju in prebivalstvu še najmočnejša Rusija.
Rusija js štela leta 1914 22.230.000 km2 površine in n č manj kakor 183 milijonov prebivalcev. Vzlic temu, da je Rusija izgubila radi voine nič manj nego 880.000 km' ozemlja in okrog 27 milijonov prebivalcev, je s preostalim 21.350.000 km* površine in 144 milijoni prebivalci še vedno najmočnejša država v Evropi. Obupne gospodarske in politične razmere, kj so vladale v tej državi, so se v zadnjem času znatno zboljšale. Kakšne izglede Ima Rusija za bodočnost, je težko prerokovati. V glavnem je zcpet vzpostavljena teritorijalna enotnost Rusije in je država prebo-» lela anarhijo, ki je bila po revoluciji tolika, da se je zdela skoraj nemogoča zopeina vzpostavitev te tako velike in mogočne države.
Pravzaprav se začenja doba polnega raz-vo a Slovanov šele sedaj po svetovni vojni. Izmed 10.040.000 km* evropske površine imajo slovanske države 5 580.000 km3 in izmed 470 milijonov prebivalcev celih 187 milijonov- j Vrhu tega se prebivalstvo v slovanskih državah hitreje množi kot drugie in gospodarevo je v slovanskih državah razen Cehoslo-vaške šele v prvih povojih.
Iz vsega gornjega sledi, da bedo slovanske države v Evropi tvorile v najkrajšem času faktor, ki bo težko padal na tehtnico pri vseh prihodnjih mednarodnih odločitvah.
V Trsi«, dne 2. jaHjm 1925.
Rstnlircijonarni pokret - na Kitajskem
Kadarkoii slišimo kakšno novo vest iz Kitajska, se navadno omalavaževalno namrdnemo, ker smo naučeni videti v Kitajcih ljudstvo nižje vrste, katero ni sposobno, da bi se vladalo. Tudi se nam zdi čisto v redu in pravično, da si evropske velevlasti skupaj z Japonsko in Ameriko «velikodušno^ prizadevajo «obvarovati* Kitajsko pred anarhije, ki bi nastala, če ne bi tako-zvanc prosvitljene države pomagale vzdrževati socialni red na Kitajskem. In vendar so Kitajci starodaven kulturen narod in ozemlje takozvane republike Kitajske je večje kakor vsa Evropa, Skupaj z Mongolijo ni Tibetom meri ogromna država preko 11 milijonov km2 in šteje 330 milijonov prebivalcev.
Da je Kitajska danes tako slabotna, je iskati vzrok prvič v slabi upravi in v politični razkosanosti raznih provinc, drugič v pomankljivi izobrazbi Kitajcev in tretjič v pohlepu tujcev, ki izkoriščajo domačine. Ena največjih ovir napredka pa je prirojena konservativnost Kitajca in pa njegova skromnost. Kitajec je delaven, miroljuben in skromen. Tudi vztrajen je kakor malo-kateri narod. To so čednosti, ki bi utegnile iz Kitajske napraviti eno najmogočnejših držav na svetu.
Toda v zadnjih tridesetih letih se je začel tudi Kitajec dramiti iz svoje duševne lenobe. L. 1912. je padlo cesarstvo in od tedaj je Kitajska republika. Vsa dežela je razdeljena v 18 pokrajin, toda v raznih pokrajinah, vladajo neodvisno od Pekinga razni generali ali mogotci, tako da je enotnost Kitajske zgolj na papirju.
Tuje velevlasti zlasti Anglija in Francija so si znale že od nekdaj pridobiti na Kitajskem posebne prednosti. Evropske naselbine uživajo privilegije, ki so podobne takozvanim kapitulacijam na Turškem. Med takimi privilegiji spada ekstraterito-rijalno sodstvo, t. j. Evropejca ne sme soditi kitajsko sodišče. Glede davkov in drugih podobnih reči so Evropejci zopet izvzeti iz kitajske državnosti.
V	zadnjih letih pred vojno, zlasti pa po vojni se je industrija na Kitajskem silno razmahnila. Večina industrijskih podjetij, kakor so tkalnice, premogovniki itd. so v rokah evropskih kapitalistov in Japoncev. Po rusko-japonski vojni so Japonci dobili na Kitajskem iste ugodnosti kakor evropske \elevlasli in Amerika. Zaradi Koreje in pa zaradi imperialistične politike Japoncev so li-Ie posebno obsovraženi na Kitajskem.
Ko je Kitajska v 1. 1917. stopila na stran zaveznikov proti Nemčiji, so tedanji kitajski državniki verjeli sladkim obljubam Evrope in Amerike. Seveda je po končani vojni sledilo razočaranje. Ostalo je vse pri starem le s tem razločkom, da je bila od velike kitajske torte samo Nemčija odstranjena.
V	zadnjem desetletju pred vojno in po vojni je tudi v kitajski mladini nastal preobrat. Mnogoštevilni Kitajci so se učili po ameriških univerzah in so prinesli s seboj domov nov duh. In ravno to novo nastajajoče izobraženstvo je tisti nemirni element, ki hoče Kitajsko črez noč reformirati. Temu mlademu naraščaju izobraženstva je pripisati budi zadnji republikanski pokret.
Razvoj industrije na eni, revolucionarni duh mladine na drugi strani je zdramil del kitajske množice in# treba je bilo le navidezno majhnega dogodka, da je prišlo do težkih posledic, ki so zadnji dogodki.
V	japonskih predilnicah ▼ Šangaju so latajski delavci ptićeli s štrajkom. O priliki neke demonstracije stavkajočih je prišlo do krvavih spopadov med tujo policijo (Angleži) in demonstranti. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih. Tedaj se je stavka razširila
tudi na draga industrijska sredi&a, kakor so Hong-Kong ki Kanton, pričel m je bojkot tujcev ki njih blaga, vsepo-vml me op»-ža, da domačini komaj čakajo dneva, ko m bodo mogli nekaznovani vreči na tujce ter jih pomoriti V obrežnih mestih ni za sedaj Se nikakr nevarnosti za posest evropskih naseljeencev, ker so velevlasti z vojnimi ladjami prihitele na pomoč ogroženim državljanom v tujini. Vendar pa se utegne za sedaj še omejeno gibanje razširiti in ni izključeno, da more priti do splošne vstaje kitajskih množic proti tujim in domačim izkoriščevalcem.
V tvomicah in premogovnikih na Kitajskem je delavstvo strašno zapostavljeno. Vsepovsod delajo otroci in to po enajst in še več ur dnevno, seveda za malenkostno mezdo. Ni čuda če se kitajsko delavstvo upira tako nesramnemu izkoriščanju. Ker so pa industrijalci po večini tujci, se srd delavstva obrača proti njim in tako zadobiva prvotni socialni pokret tudi nacionalni značaj.
Kar je nacionalistične mladine, je seveda vsa besna na evropske naseljence ne glede na njih stališče in socialni položaj. Zato je nova kitajska inteligenca z vsem srcem na strani stavkajočih in skuša vtisniti vsemu gibanju nacionalističen značaj.
Iz vsega tega je razvidno, da je treba sedanje gibanje na Kitajskem vzeti zelo resno. Tuje vlasti imajo na Kitajskem kaJcor sploh v Aziji velike interese, ki so ogroženi po tem gibanju. Verjetno je, da se bodo velevlasti med seboj sporazumele in skupno nastopile proti kitajskim upornikom.
Razen socialnega in nacionalnega ozadja tega gibanja pa je treba upoštevati še nekaj, namreč Rusijo in boljševizem. Izjemo med tujci tvorijo na Kitajskem Rusi. Rusi so priljubljeni in to ne morda samo, odkar so boljševiki gospodarji v Moskvi, ampak že
od prej. Edmo Rusi so smatrati že prej tudi Kitajca za človeka in so po človeško ž njim občevali Totlco bolj se mora to trditi o današnji Rumji, ki si je nadrfa nalogo osvoboditi azijatslos «rajo» izpod kapitalističnega jarma, kakor se to glasi v boljševiškem jeziku.
Boljševizem in rusoftlstvo bi bil torej tretji činitelj gftanja. V koliko so Kitajci zreli za boljševizem, je težko vedeti. Da pa skušajo Rusi vzdramšti speče azijatsk mase proti kapitalističnim velesilam, je umevno. Tudi je verjetno, da so boijševiški agitatorji po vseh večjih kitajskih mestih pridno na delu in da izrabljajo v prilog svoje propagande tudi budeče se nacionalistično čustvo Kitajcev.
Rusijo moramo smatrati za važen činitelj. Če bi se gibanje razplamtelo v splošen požar na Kitajskem, bi skoraj gotovo Rusija prevzela vodstvo tega gibanja, ker ima na razpolago silna sredstva.
Emancipacija Kitajske od velevlasti bi utegnila postati usodna za vso evropsko posest v Aziji spi (Ji. Zato ni čudno, če so zlasti Angleži v velikih skrbeh, zakaj Kitajska meji na Indijo in požar na Kitajskem utegne zanetiti ogenj tudi v obeh Indij ah. Saj vidimo, kako se je gibanje v Egiptu polagoma razpaslo po vsem severnem afriškem obrežju. Boji, ki jih morajo Španci in Francozi voditi proti Marokancem dokazujejo, da ni evropsko orožje vsemogočno. In v kakšnih skrbeh so bili svoj čas že Angleži, da se ne bi egiptovski požar raznesel v Sprednjo Azijo in naprej v Indijo. Tako daleč utegnejo seči iskre raz-paljenih čustev ljudskih množic.
S tega stališča moremo torej reči, da so Angleži po pravici v skrbeh zaradi dogodkov na Kitajskem, četudi so to sedaj samo še neznatne epizode, ki utegnejo zamreti same ob sebi, ki se pa utegnejo tudi raz-plamteti v velikanski uničujoč požar.
DNEVNE VESTI
Italijanski liberalci In sedanji politični petežoj
meti m srcaf Kako nujno potrebno je tako delo, uči ponovno gori označeni strašni zločin. Ce ne bi merodami čin i Url ji hoteli poslušati tudi tega pouka, bodo soodgovorni, če se bo nadalje Sirila moralna in socijalna gnilav v človeiki družbif
Stenske alti kulise u Utiske leie
Uradni list objavlja, da so sledeče slovenske »olske knjige od ministrstva definitivno odobrene: Ferdo Kleinmayr — Ivan Danev: «Tret-je berilo», Ferdo Kleinraayr— Hinko Medič: * Drugo berilo*.
Obe knjigi se dobita v založništvu «La Edi-toriale Libraria* (Tret, ul Giotto 10) in bodo v začetku prih, šolskega leta na razpolago našla šolam v poljubni množini. Knjigi sta primerni berili za 2. in 3. oziroma 4, razred naših ŠoL «Drttgo» berilo je sestavljeno na podlagi nazornega nauka in učenčevega doživetja, »Tretje* pa je ma hen izbor nežnih cvetk našega slovstva, v kolikor je umljivo nežni otroškS dobi te stopnje. Obe knjigi sta ilustrovani. —
Razna druga slovenska* berila slovenščine nesposobnih ^pisateljev* takrat niso bila odobrena. Zmagala je torej pravična kritika in zdrav 9miself
Opozarjamo še, da ima Widrov «Abecednik» {«Prvo berilo*) založništva Tre visini že od lani definitivno oaobrenje, tako da imajo naši učenci vsaj za silo nekaj knjig na razpolago.
Petindvajsetletni co svojega službovanja so dopolnili s koncem letošnjega šol. letta mestni učitelji Martin Furlan (Prosek), Rafael Ko so veti (Prosek) in Ferdo Klein-mayr (Skedenj). Slednji praznuje hkrati tudi 25-letnico svojega pisateljevanja, ki ga je zapo&el z imenom Ferdo Plemič.
Za. trgovski športni krožek v Trstu. Iz trgovskih krogov smo prejeli sledeči poziv;
Živimo v času intenzivnega športnega življenja. Vsi .poklici, od bančnih uradnikov pa do težakov, so si ustanovili svoje nogometne klu^
kapaciteti za drugimi. Tisti nogomata&i, ki — bodo smejali svojim kolegom v drugih tetah, ako jih bodo videli skakati z vrvico, ^-^itt skačejo danes otroci (tzrrrstn* trenažaJ) jim bodo morali v tekmi z obžalovanjem prepustiti zmago, ki je najlepše, največje zadoščoaie športnika.
Kdor razpolaga z vsaj pol ure časa v jutarnjih urah in sc nc straši teh žrtev iz ljubezni do sporta, bo v ponos svojim barvam rad žrtvoval tiati čas, ki gre navsezadnje tudi njemu samemu v korist. Uporabil bo jutranje ure za skakanj v višino Ln daKino in za kratke brzoteke do 90 m. 2e po nekaj d«cviB bo čutil naravnost potrebo teh vaj, V brzo-tekih naj. se poskuša bliskoma usta\iti aH naj dela sam bliskovite obrate v teku v nasprotno smer. Istotako naj vsako jutro skače z vrvico. Kroženje rok pospešuje akciio dihalnih organov. Zvečer naj nogometaš, posebno v tej poletni dobi, uri svoje telo v vzdrznh tekih v lahkem tempu najmanj 1000 ra2*alie- ki sc Postopno daljša do 10.000 m. Ako je igralcu mogoče, naj sc vadi v metanju diska in kopja, ako ne, zamore izvrstno služiti težka žoga (ne pnevmatična!) (palla vibrata). To so nasveti na splošno — modifikac je istih nc izprcmanc nič na stvari.
Zdaj je čas. Do prihodnje nogometne sezone zamorejo naši nogometaši izčrpati iz teh metod vse, kar jim je potrebno. In bi morali, ako zamorejo društvu vsaj v tem -oziru vplivati nanje.
Se par vrst — namenen^h več naši športni publiki, kot nogometašem samim. PotFebna je tudi vzgoja publike. Nc bom kritizira! navdušenja upporter'ev, ko vidijo svoje favorite v srečn h pozicijah, niti zafrkacij samih se nočem dotakniti, četudi so skrajno netečne. Resnično športno misleč človek ne bo mogel nkdar zafrkavati čete, ki gre poražena z igr šča. In kdor pozna nogomet bolj globoko, ta ve, da se moč kake čete dosti bolj izkaže v nemilosti sreče. Najboljše čete najdejo po-gostoma sebi enake ali močnejše in znajo pre-
be ali krožke, le mi trgovci in trg. pomočniki i ^jt1 Poraz' č<f.J\ *r«!>a'.« stisnjenimi zobmi. ______________6 K	I V:dimo pri naših boljših četah skra;no napete
se je bati, da se bodo vendar dogajale nesreče, do katerih bi ne moglo priti, ako bi
.________ ,_______se železniške prečnice ohranile še nadalje
Pred dnevi je zboroval, kakor je čita- k1ako?\d? J«*** ZaU> ** ^ umestno, teljern že znano, širši odbor italijanske li-; ako bl z€,ezjlaška up«*va vzela to vpra-beralne stranke. Ob zaključku zborovanja; san^ ponovno v pretres. Mislimo, da je je bila sprejeta sledeča resolucija, ki jo »aPr»va varnostnih prečnic na križiščih objavljamo radi njene važnosti za preso- j £?lezmc m «st	pametna stvar, da
janje sedanjega političnega položaja v Ita-, blt	smela odpraviti. Nasprotno, mo-
li ji. Resolucija pravi: « Odbor smatra, da!faIf	ti*k <v «4anh pokrajinah,
pripravita politika, ki jo je promašila se-j111 V*™*/; ker Jf znano'	dogajajo
danja vlada, posebno pa z govorom mini- i ^Lstan ltaf^ ftevikie nesreče ob preho-strskega predsednika od 3. januarja 1925., ™.crez železnico- Znano je: tudi, da je bilo deželi zlousodne dneve. Ta politika slabi, vlt>2®no ,vlado tozadevno vprašanje deželo na znotraj, ker je ustvarila prepad (z zahtevo, da se imajo omenjene prečnice med državljani ra državljani, kateri postaja vzP°stav-iti tudi v starih pokrajinah. Žal pa z vsakim dnem globlji, ter manjša ugled »c ostala človekoljubna akcija dotičnega Italije v inozemstvu in izpodjeda finančno P^anca brezuspešna m sedaj smo doži-zgradbo drža.ve. Odbor smatra, da ni mio- i ^V ^ _ff .ta koristna naprava odpravi goče drža vljansko sožrt^e tam, kjer se ne jtudl v naslh kralA-
sede, tiska in združevanja, kjer se ne spo-| StraSen zločin lo njetov pouk štuje nedotakljivost dema m pisemska taj-; y nepOSredni bližini Pule se je dogodil
nost m kjer }e nedo<takljrvost osebe od- strašen zIočin Tolovaji so ponoči udrli v hišo, _	^^^ _____
visna od pripadno-sti k tej ah oni politični kmeta Roka Ivančiča, umorili njega in težko poskre redno vsako nedeljo c
stranki. Odbor smatra dalje, da je odveč ranili njegovo ženo Katarino pred očmi treh I v poslopju stare polic je pr« Sv. Jakobu. Knjiž- j («hand». Tudi tu jasno govori pravilo; Kaznnje in škodljiv vsak zakon, s katerim bi se n unih otročičev. Ivančić se je bil namreč : nica razpolaga z obširno zbirko raznovrstnih j s.€ roka, ki z namenom igra! Ni pa* prepove-
se ne ganemo.
Nekoliko trgovcev si je stavilo nalogo, da obudi pri svojih stanovskih kolegih zanimanje za to panogo sporta. Konstituiral se je pripravljalni odbor in zbral že nekaj članov, ki bi za silo zadostovali za nogometno četo. Toda ko-iko je se trgovske mladine, ki se je dala pritegniti v krožek, kater! ima namen go iti poleg družabnosti to obliko sporta, ki telesno in duševno izobražuje mladeniča v odločnega in krepkega moža.
Vabimo torej vse trgovce in trgoske pomočnike od 14. leta -dalje, da se takoj priglase v trgovni Justa MauriČa ul. Istria 14. ker se v kratkem prične z redno trenažo.
Stanovska samozavest naj vam bo v spodbudo in gotovo bomo kmalu v ponos našemu trža&kemu trgovstvu Zdravo! — Pripravljalni odbor.
. V Trstu, dne 1. julija 1925.
Društvene vesti
—	Slov. akad. fer- dr.	»* Danes ob 20.30 se bo vršil redni sestanek, odborova seja pa ob 17. uri. Ker je sestanek izredne važnosti, je dolžnost vsakega člana, da se ga udeleži. — Predsednik.
—	Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi točno ob 7.45 skupna pevska vaja.
—	M. D, P. — Opčine. V petek 3. t. m. se bo vršil sestanek športnega odseka točno ob 20.30. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, se prosi, da nihče ne izostane. — T. K.
Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice»
od 10.—11 ure
finale tekem, v katerih gospoduje navadno premaganec. V teh finalih se izčrpavajo elementi do skrajnosti, uporabljajo vsaki ulomek sekunde. To so dokazi resnične vrsdnosti take finale zamore'o nudit; le rutinirane Čete.
Toda dovolj o tem — moj namen je, da ublažim nekoliko položaj naših sodnikov, teh ubogih cirenejsv, ki morajo toliko prestati 9 strani publike. V namanj 50% slučajev je navsezadnje sodnik na pravem stališču. Površno poznavanje pravil nogometa zavaja naše občinstvo do protestov, ki večinoma niso na mestu Zato nai se mi dovol:, da opišem slučaje, kjer mora, kjer sme in kjer ne sm*; zado-neti piščalka sodnika.
Naj občuti tvejše mesto vsakega sodnika in naj bolj ranl iv je on sam v takozvanem «of-side» (ofsaid). Kaj je *ofside» (izven igre)? Splošno pravilo govori; Igralec je v «oiside»f ako nima med seboj in nasprotnimi vrati na;-mani trA igralcev, (nasprotnih). Istočasno pravi poročilo, da isti igralec ni v ob>ide», ako se je nasjvotnik zadnji dotaknil žoge. Še dalje gre pravilo in prav-, da igralec, ki spremlja v teku žogo že igrano od svojega soigralca, ne moO; prtti v <fofside», četudi pride prav pred vrata in istotako ne more igralec sar" priti z žogo v «ofs«fo». Jasno bo -da se v kombinacijah to pravilo skrajno skoroplic ra in ako pomislimo, da sledi:o bliskovito napadi navadno po močnih strelih brambe, sodnik ne more sled iti gri tako naglo in v neugodni poziciji ne vidi igralca, ki se nahaja v «ofsidc» Naj mu zato zamerimo?
Drugi na;bolj pogosti prestopek je roka
hotelo uredili vprašanja odloksiv-zakcmov, svoječasno podal v Ameriko :n si je tam pri- ! knjig, od priprostih povestic za mladino do j dotik žoge z roko. Ne le pri nas, skoro ter izjavlja, da more izdajati postavne do- dobil Preceišnje imetje, da je bil — povraivši j najzanimivejših romanov slovenskih in tujih : povsod pa zahteva športna publika, da sc vsak ločbe samo parlament in da jih strne nare- Le 7~ na glasu razmerno imovitega človeka, pisatel'ev, leposlovnih in znanstvenih spisov : dotik kaznuje. Vzemimo slučaj. Bramba, pokov ati izvršilna oblast samo v SWph iz- fV^lcW.^ov^ev in dozorel v itd. Vsakdo, ki je prijatelj lepega čtiva. naj se | Jente^ kanovir, zlomi n;
,lA	it_jj x jni" SKieP» aa ga oropajo. A z ropom so zdru-
jemne m absolutne potrebe toda s tem, da ŽLli šc bestijalno umorstvo m zločin težke teše predložijo parlamentu, da jih v dolo- ]esne poškodbe. Poživinjenost tolovajev se čenem roku odobri. Obvezni sindikati m kaže v dejstvu, da so po izvršenem zločinu njihovo zastopstvo v politični zbornici bi in spričo mrtvega moža in težko ranjene žene, zdrobili enotnost države in bi jo nadome- ki so^ jo v smrtanonevarnem stanju perpeljali slili s suverenostjo moncrpolskih korpo-v bolnišnico — veselo žrli. Zločincev niso racij, ki bi bile med seboj v vojni, a isto-. zalotili do tega h pa.
časno bi bila znatno okrnjena posamezni- S J a. strasni zločin, ki vzbuja grozo med vsem
'	- * -	-	nrohiirailrtvAm nn Hn_ __ __-f ____________
kova inicijativa. Vsak načrt, ki bi šel za Prebivalstvom, pa daja nujen pouk nam vsem, lem, da s
združljiv z bnstvenom nacen mooerne ar- si ne snaemo zatiskati očesa je, da" je zavladala
J *	---. J---r"™	'"""i
lem, da se udajstvi tak program, je ne- f^.^ drugorodnrm nasprotnikom in posebej
r'T^ X že našim gospodarjem. Dejstvo, pred katerim - , bnstvemmi načeli moderne dr- si ne smemo ^tiskaU očesa je, da je zavladala žarve, ako bi pomemLo jurirficno priznanje med ljudstvom silna posurovelost čustev, sindikatov variranje njihovih pravic in do- Mnogi vidijo v njej posledico vojne, dušev-ločilev njihovih odgovornosti. Odbor od- j nesti, ki so jo izzvale grozote vojne. Dan za. klanja vsled tega fašrsbovsko zakonodajo, | <lnem se množi kronika pcbojev, umorstev in v kolikor gre za tem, da krši svoboščine, i samomorov, da se zdi, da ljudje ne cenijo Odklanja toliko tiste^ zakone, ki jih je zbor-, enCe 2 Vrš°£	tu,di mojega last-
nica že^sprejela, kolikor tudi dru^ki	- Mr^^en^
napovedujejo in pripravijo. Po&lja po- pu&ka in nož. Zdi se, ka^r da so mahnila zdraive hberalium senatar^em. m poslan-, v ijudeh vsa Waga in plemt n;ta	da .
cem, ki si z nezlomljtvsn prepričanjem pp-; ugasnila - iskra vesti, da te javna morala zadevajo, da rešijo ogroženo italijansko j padla kakor še nikoli. Ne življenje, ne politično civilizacijo, in ofeenem vsem žr- ^ zdravje, ne imetje nikogar niso več varni Ivam političnega preganjanja; izraža kon-, noben h ,p. Toda vae ugibanje o vzrokih take čno željo, naj bi liberalni poslanici, po* 1 posurovelosti ne koristi. Potrebno je marveč, poinoma neodvisni v svojem mandatu, kat- j J*	P°	socijalnem ali služ-
W določa ustava, izvedeni na katerikoB i ^^ ^vS^ V?^0 raz~ listi, vztrajali v borbi jav^svoboščine, ^^^ ffij^Z katera je bola tako moški začeta^-	socijalna rana. Eno najizdatnejših sredstev je
j VBgajanje ljudstva k višjim človeškim ciljem,
Dflflf&Ufl ZEIEZnlSKin DTCCniC i oplemeaituje čustva, javen poide z raz-
UU^IUVH M.K4.UMIUU ^ | mmv poštenimi prireditvami^ in predavanji, nedeljo smo poztotcaii na zdravo čtivo in osebno vplivanje na duševno
Že preteklo	.	_	, _____________
kratko o odredbi želetzniške uprave, s ka-} razpoloženje. Na kratko: vzgoja, ki deluje na lero se odpravljajo prečnice na križiščih pamet, srce in dušo. Širjenje in poglabljanje železnic in navadnih cest. Radi važnosti javne morale m kulture je najnujnejša naloga
AL Dt P. — Trat — C. Si «Ponx£an»» 1:1 ((1:0).
V nedeljo 18. t. m. se je-odigrala na igrišču
c^m^mj^m*. ax ' ________________________ __;_______ _C. S. «Ponziana» ta lepa in jako zanimiva no-
tetfa ukrepa pa katerem je prizadeto v ve- j vseh v to poklicanih činite le v. Tej nalogi se (gometna tekma. Mlada četa «Prosveta» se je UtS rrvo-r-i	rtoirfcfželskn rvrebivalstvo. na Povečajo — s polno samozavestjo trdimo to postavila proti izurjeni četi C. S. Ponziana
vpiše v knjižnico, ki je vsak-omur dostopna. Članarina zna&a le 1 liro mesečno. Okoličani :n vsi tisti, ki jim je knjižnica pr: Sv. Jakobu .preveč od rok, se lahko vpišejo v podružnico, ki posluje vsako nedeljo od 10.—12. ure v Ro-colu v hiši tamošnjega gospodarskega društva.
SPORT
Na igrišču «Vala» se bo vršila v nedeljo nogometna tekma med četo «C. S. Capodistria» iz Kopra. Našim športnikom bo gotovo znano, da igra četa «Capodtstria» v III. diviziji in da je nastopila z najboljšimi uspehi tudi pToti onim četam, ki zavzemajo prva mesta v tej diviziji.
«Val» se zaveda težke naloge, ki mu jo nalaga taka tekma. Kl^ub temu nastopi četa «Vala» z zavestjo, da more s svojo kombinirano igro otežkočiti zmago tudi taki četi, ka-korSnaje «Capodistria». Kdor je videl I. «Va-Ia» pri zadnjih tekmah, bo gotovo pritrdil temu mnenju. Za naše športnike se pripravlja torej dogodek, ki so ga deležni le oni, ki pose-
čajo mestna igrišča.
---^
— Za vzpodbuje valno kolesarsko dirko, ki
jo bo priredilo «Športno Udruženje* v nedelo 12. t. m., so se prijavili do sedaj sledeči dirkači: Barič, Brecelj, Kalin Drago in Milko, Na-dižar, Pertot Stanko (Kraljev), Pertot Stanko, Peras, Rupelj, Starec, Španger, in Trampuž, vsi člani barkovljanskega «Vala». Nadalnje pri'ave sprejema Hinko Pertot, Via S. France>-sco 20/1.
Hki meri naše podeželsko prebivalstvo, pa	,	- - -.. - —— -
tudi, radi nenavadnosti t^e^are^ma ^ j
le zneske tn cestne polic^e^atramoza; stev žc dosegajo	he ^^ naše
potrebno, da ponovimo veebmo toza<lev- pokrajine. Zato bi morale oblasta, če se za-nega sporočila železniške uprave. Do se-sedajo svoje dolžnosti za širjenje morale in daj je bilo namreč naše ljudstvo vajeno, j kulture, za dobro vzgojo prebivalstva, naj-da je železnica sama skrbela za re<i, t. j. j dobrohotnejše podpirati delo naših kulturnih za to, da je bil prehod črez želeiznico na (organizacij! Vidimo in doživljamo pa na-takih križiščih zaprt s posebnimi prečni-, sprotno. Delovanje naših organizacij se ovira, cami. Te prečnice bodo sedaj, kakor ^ prepoveduje,« se poštene prireditve deUjo nakanila železniška uprava, odpravljene
, ....... 1	t.____- aV ,delavci so todi osebno črno zaoisani. Pač pa
m na križiščih bo postavljen	«A*-( se z nekim veseljem do volju jejojavni ptesi, ki
tenti al treoo!» (Pozor na vlak!). Občinstvo izpodkopavajo moralno in materijalno zdravje «	tiari« na vlak za- ljudstva, da se zdi, da so ti plesi dobrodošlo
sredstvo za fotove namene, četudi na največjo škodo dobre javne vzgoje. Strašni zločin pri Puli naj bi služil zaslepljenim našim oblastvom v na:nu;nejši opomin, da spremenijo svoje postopanje napram našim kulturnim organizacijam, ki bres vsakega ozira na dnevne politične homatfje zasledujejo le vcrftien člove-čanski cilj: širjcaje naobrazbe, klatenje vseh grdih nagonov, dviganje čustvovanja napram vzvišenim človečanskim ciljem, — vzgojo pa-
bo moralo torej samo paziti na vlak, za kaj prehod črez železnico bo vedno odprt. Železniška uprava odklanja vsako odgovornost za škodo in nesreče, ki bi znale zadeti občinstvo.
Priporočamo torej občinstvu, naj bo na takih križiščih skrajno oprezno, železniška uprava pravi sicer, da se odpravijo prečnice le na takih mestih, kjer se bo vlak lahko videl že od daleč, toda kljub temu
(odsek Sv. Jakob) in je s tem, da je skozi ves prvi polčas dominirala igro in se le v drugem polčasu, to je že proti koncu dotičnega pustila vjeti v zagotovljeno zmago z golom ki ga je zabil «kanonir» Rossi, pokazala svoj konstanten napredek.
Igrišče je bilo vsled naliva skra.no neuporabno, ali kljub temu sta se obe Četi srdito borile za zmago. Uspeh M. D. P. — Trst moramo še posebej jpovdariti, ker je igral v močni in težki četi «Ponziane» tudi član II- divizije Rossi (Igralec čete Cantiere Navale Triestino — Monfalcone). Za M. D. P. — Trst je zabil gol igralec Opara.
Hazena tekma se vsled težkega igrišča nt vršila (po želji C. S. »Ponziana*.)
Football-Assoclation
Par wtkdi o nogonetu In pnr nasvetov
(Konec, £l. «Edinost* od 18. in 25. VI.)
Društva, ki goje nogomet le zato, da ne zaostanejo za drugimi, ki na nogomet ne polagajo potrebne važnosti, bodo videla svoje barve vedno v zadnjih vrstah in zaostajati v
apad z močnim strelom. Napadalec v ostrem teku ne more zbežali žogi, ki mu prileti naravnost v obraz. Ako tu gralec dvigne roko, da obvaruje obraz, ne da bi spremenil v tem potek igre. naj se li zafo kaznuje? Naši sodniki so se prilagodili mnenju občinstva. Mnogokrat zaruore prestopek doprinesti sli četi. ki ga je zagrešila, veliko korist. Praktičen slučaj: Četa X je kaznovana s kazenskim strelom (pcnalty), V trenotku strela se spravi igralec od X v kazenski prostor. Ali naj sodnik anulira kazenski strel, ki je imel morda pozitiven uspeh? (To se je dogodilo pri tekmi hazene Adrija-Ilirija v Ljubljani. Sodniku to pač ne služi v pohvalo.)
So tudi slučaji, kjer mora sodnik soditi po lastnem -kriteriju. Le pristranost naj vzbudi upravičene proteste. V slučajih, kier je razsodba prepuščena kriteriju sodnika (kar kacije, brutalno igranje, nekompetentnost aut sodnikov, obnašanje čet), bi moral biti sodnik naši publiki itzvoljen tiran na igrišču. Predvidevam, in to upravičeno, da bo naš sodniški naraščaj v kriteriju na splošno nepopoln, zato smatramo da izpiti ne bodo dali našemu sportu tega, kar od njih upamo. Kdor hoče biti sodnik, se ne bo branil prakse» za autsodnika, ki bi jo moral delati precej časa. Imeli bomo dobre teoretike,
ne pa preveč praktikov.
• • «
Imam pri rokah statistične podatke o nemški nogometni zvezi (Deutscher Fussball Bund — D. F. B.) Iz teh je razvidno, kakšno važnost je polagala in polaga še na nogomet država, ki brezd^omno združuje enega najzdravejših narodov sveta. Imenovana zveza obsto a iz štirih udruženi in sicer: Siiddeutscher fuss-balverband, Westdeulscher Spielverband, Westdeutscher Fussballverband, Norddeu-tseher Fussballverband in štirih	raz-
meroma manjših udružen j (Verband M(.ttel-deutscher Balispielvereine, Verb?.nd Branden-burgiseher Balispielvereine, Siidostdeutscher Fussballverband in Baltischer Rasen und Win-tersportverband.) Obe prvi udruženii sta najmočnejši i nimata včlanjenih pri Nemški nogometni zvezi fD. F. B.) vsako po približno 200.600 članov. V celoti šteje D. F. B. danes nad milijon članov, prijavljenih po 4390 društvih.
Kakšno raprezentativo zamore postaviti na igrišče taka zveza, ki ima izbero med milijon nogometaši, je jasno. In vendar je ta raprezen-tativa morala prepustiti zmago raprezentativi Italije(l : 0) golom, ki ga je napravil Janni. To znači, da tudi v Italiji uživa nogomet tisto upoštevanje, kakor ga zasluži.	S, R.
Spominjajte se ob vsaki priliki .DUaike Matice1

V Trstu, dne 2« t
1925.
Iz triaSkega iivllenia
—	Posledic« neslane šale. 32-letni Jakob Floreance, kuhar v hotel« ^Milano-*, je včeraj popoldne, ko je končal svoje opoldansko delo pri piskrib in kožicah, legel na klop v sobi postrežnega osobja, da se nekoliko odpočije. Ko je trdno zadremal mu je neki hudomušni natakar \ takml za vrat kos ledu. Floreance se je prebudil, skočil jezen pokonci ter pričel zmerjat: natakarja. Ta se je sprva smejal, a ker ga je kuhar pa i al s čim dalje mastneišimi priimki, mu je pričel odgovarjati. Beseda je dala besedo in nenadoma je natakar, sit prerekanja, pograbil polliterski kozarec za pivo ter ga zalučal kuharju v glavo. Floreance je pri tem zadobil tako hude poškodbe po obeh sencih, da mu je moral prihiteli na pomoč zdravnik rešilne postaje. V mestni bolnišnic , kamor je bil nato prepeljan, so kuharju zašili in obvezali rane, ozdravljive v kakih dveh tednih.
Nagajivi natakar ,ki je 28-letni Jakob Zam-perlo. je bil aretiran.
—	Nesrečen korak. Ko se je 34-letni težak Ivan Mahnič, stanujoč v Škednju št. 481, včeraj popoldne vračal z dela domov, se je spotakni na razkopani cesti v bližini gostilne Jos'pa Fraudolicha in padel tako nesrečno, da si je zlomil na dveh mestih desno nogo. — Na l ce mesta poklicani zdravnik rešilne po-s!a;e je dal prepeljati Mahniča v mestno bolnišnico, kjer bo moral varovati posteljo kakih 8 tednov.
—	Pazite na otroke! Nezadostno nadzorovanje otrok je dalo povod že marsikateri hudi nesreči, pa kljub temu se niso nekatere matere spametovale. Radi pomanjkljivega
nadzorstva letno
Pindemonte
in	_ _ _ __________________ _________^	^
je lonec, v katerem se je kuhala juha, prevrnil ] menjal svojo srajco! Po slabi družbi rada glava ' v teku treh wkund"r^»if malo kocko iz K-in vrela tekočina je pljutkotta na »alo Fulvio . boli, pravi stari pregovor in resnica jel tipam, i tega železa, kos granita pa v eni minuti Po-
M.*. - J--------- ---^ :--------vršina leče je v tem slučaju znašala sedem
kvadratnih čevljev. Na podlagi tega so izra-
. .. .	-	, —-- - --------• —-------, .čunali, da če bi napravili tako lečo, katere
sijo življenje.	da naloži na svoja ploča teio vipavske občine! površina bi merila eno kvadratno miljo <(1-60
Bog ga živi!	.j km9), bi na njenem koncentracijskem polju
— Iz Pnra&BC. Že večkrat smo čitali«, nastala taka vročina, da bi raztopila železo v
-----___X____~ " i mam n t>tfn v mi! naDI^Itri	J.
Ljudem, ki so šH predpreteklo noč okoli 24. ure po ulici Battaglia, se je nudil nenavaden ki nič kaj zabaven prizor. Iz h:še št. 2 je nenadoma planila na tnico mlada ženska, vsa raskuštrana ic napol oblečena, ter obupno vpijoč na pomoč bežala kar so jo nesle noge. Ža njo je drvel vidno zelo razkačen mož, oborožen z dolgim nožem, s katerim je grozeče mahal po zraku. Bogve kako bi b'l končal nenavaden lov, da niso k sreči prišli tedaj po nlici trije policisti, ki so . ustavili žensko in razorožili njenega zasledo- |
ci<> "trii .	n H ^f o H rt n »> « arvrnpf««
da so tupatam nameščene take učne moći, j manj ne£® v eni mfljontinki sekunde, katere ne razumejo in ne poznajo duše na-1 Na žalost je pa velike steklene leče vsled šefe naroda.	j tehmi*in težkoč skoro nemogoče napraviti in
v _ i	___t, t- ! na podobne težkoče naletimo, če hočemo na-
V ono ski^ spada gotovo tudi gdc. pra^ti veiika vbokla zrcala. Misel na velike Marega Adele, katera poučuje italijanščino steklene leče so izumitelji kmalu zavrli in na Baši ljudski šoli Imeaorvaaia učiteljica. istotako »o zapustili konkavno (vbokloj zrle doma is obnif jnih krajev ter bi lahka. calo. Na mesto slednjega so zaceli uporabljati poznala čut našega ljudstva. Mesto tega j večje število ravnik zrcal, ki so pa bila tako , n, t	,	- ,	j se ponaša in zasramuje v šoH našo deoo z, razvrščena, da so vsa odbijala, soinčne žarke
valca. Oba sta T>iU nato odvedena na kvestu- jgr<^ni pj^J^ fa ffa pošilja v Rusijo itd. i**	Doseženo toploto na tem mestu
35-Jetnega teza-1 ^ , , . , . . -
KMETSKO POSESTVO NA PRODA«!: Gor.
Resa pri Vidmu ob Savi (Štoj), 12 arondi-ranih oralov razne kulluree (tudi vinograd), dv2 poslopji, živi in mrtvi inventar, vse v. najboljšem stanju, se radi preselitve proda. Cena 110.000 Din. Prknorcem dam prednost. Podrobnejša pojasnila zahtevajte od lastnika univ. prof. Dr. lapsjne v Ljubljani, Bogi-šičeva ul. X	893
BABICA, sprejema noseče. 10/IL
Via
Madonnin^ 892
ro. kjer sta bila spoznana za ka Vita Battagliarlni in njegovo 28-1 etno ženo
Yincenco, stanujočo v ulici Battaglia Št. 2. Ženska je poxe+ela, da se je doma sprla z mo-ž.m 'ad* 1 uho *vsr nasti. Tekom hudega prerekanja se je m rž nenadoma zapodil pro*i r.j; z nožem, giozeč ji da jo zakolje. MoJoče b: bil tudi izvršil svojo grožnjo, da mu c" žena zbežala. Battagliarini se je izgovarjal, da je hotel ženo le ostrašiti, in da ni imel nikakega hudega namena. Ta izgoror pa ao ni nič pomagal; bil je pridržan v zaporu. Moral se bo zagovarjati prad sodiščem radi nevarne grožnje z orožjem.
2eleli bi, da bi se že enkrat napravil i £5te?n izraftmamo- če količino toplote enega ^ \ ' . j Vi- rr^ .	w "^cala pomnožimo s številom vseh zrcal.
konec temu in da bi naši otroci bili pa človeško vzgojeni.
S soinčnimi žarki so na ta
način eksperi-
ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme v via Mo-lin gr^hde 36	894
STANOVANJE, soba in kuhinja, eventuelno mala sob ca, se odda v Rojanu. Rcflektanti naj se oglasijo najkasneje do petka. Naslov pri upravništvu.	895
menidrali odlični znanstveniki, med katerimi ' RARITA	*	^
>i,ul._ :____:_ -trn-___tjVTT'*." i - •	dajmca, avlonzirana sprejema noseče. Govo-
ri slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
Poslala se je tudi g. didaktičnemu rav- \ lahko imenujem Viljema. Herschela, ki je na-natelju v Mirnu primerna pritožba, podpi-, pravil mnogo tozadevnih in zanimivih posku-sana od vseh starišev, f^H njenega bru- |?v	afriškim solncem, in pa kapitana
talnega postopanja z otrtaci "s prošnjo, da f^®8?^	^^vil mnogo v tej smeri in
. . , . .	. - solncni motor, Ju je lunkcijoniral prilično
Utroci sami pričakujejo g. nadzornika,1 dobro.
da mu podajo svojo pritožbo.	j V poslednjih letih «o pa tak solnčni motor
Ob visaki priliki se poudarja, da se želi zgradili v Souih Pasadeni v severoameriški
mirno sožitje obeh narodov in da so liam državi Californij'i. Tu vrši sedaj svojo nalogo
dani učitelji, da nas izobražujejo- Ali vpra- favlc)maiični soinčni sir o;, ki ne potrebuje ta- _
samo se,	jg taka učna moć, ki kore*oč	nadzorstva in ki črpa svojo BUKOVNA debla
mesto ljubeznivega aH pa, če potrebno	f izčrpnega vira soinčne toplote.' •
J. 'T: ^tTL T ^ 1	„ ', vsa naprava izgleda od daleč kot velik
tudi pravično strogega pouka zmerja nase ^ na veter Reflektor z zrcali k podoben
otroke s priimki, s katerimi se ne morejo velikanski skledi brez dna, katere premer na
impnr>ra4i niti	Vprašaml:i, kakšno, vrhu znaša 33 čevljev in 6 palcev, na dnu
PRODA se velikio posestvo ob železnici, sesto-ječe iz treh dobro vpeljanih trgovin, z vsem inventarjem in z zemljiščem. Cena po dogovoru. Obvestila pri upravništvu pod «Zavarovano*.	873
AKADEMIK išče primerne službe za dopoldanske ali popoldanske ure. Ponudbe pod «Vesten» na upravništvo.	872
v vsaki množini in drva za kurivo kupim. Stenovič, Casella 504 Trst.
884
¥esti z Goriškega
Koncert Pevskega in glasbenega društva j nija (g. Naglig) zapel prav dovršeno, da Je
v Gorici.	! napravila vtis, kakor ga zasluži to lepo delo. j imenovali niti živali. _____,__^_____________^. ^ w ^_______
S tem koncertom je društvo "astno za-1 Društveni pevovodja, g. Komel, ki je na- . čustvo more navdajati etariie, ko zvejo od pa 15 čevljev. Njegova notranja površina je na-
kl j učilo proslavo svoje pStindvaisetletnice. j študiral in vod J zbor in orkester, zasluži vse otrok, kateri pridero iz šoie, kako jih uči- pravljena iz 1788 majhnih zrcal, ki so vsa , „ r^^^m, -, ,-,-—
KtinK mnntfriKrninim	Vi	onznanic m bo ^otnvo tudi nadal.e Tyotru- ' teliica zmeria	uravnana tako da mečejo soinčne žarke na < OliKOKOM išče dobro vzgojeno zdravo de-
GospoddMaktični ravnatelj! Da bo ko- določe11? žarišče In tu, natančno v sredi ža- klico ^ledna rodbfna na deželi. Ponudbe
nec tem razmeram, da rešite svoje dobro ^t^Zu*?*'1 \ J? 13	in 6
• •	- 4«vL +	-- ' * f^c^v dolg ter drzi sto galon vode (ena ga-
temveč se mu je sedaj posrečilo napraviti tudi nemu društvu za umetniški užitek, ki nam ga i	„T^j.2??110^?^ lonaje 3.785 litra), če je puščenih osem ku-
C L mm O n TO r> rtt o Lr	<«rtr>4 t	jJ	X «%4<n _. #v -t rt rtii/ii In c I a rimm r\ »-i	+	Ar •	W
IŠČEM deklico, od 14—17 let, dobrih starišev, pošteno, za k otroku 8 mesecev. Plačilo po dogovoru. Jančar, trgovina Senožeče. 867
Kljub mnogobrojnim težkočam, ki se nudijo Pfiznanje in s2 bo gotovo tudi nadalje potru k^kor vsakemu drugemu tudi temu društvu da z dobrim materijalom, ki mu je na raz-v obilni meri, je ne k ohranilo in dvignilo P°lag°. doseže še mnogo večje uspehe, svoj zbor, spet razvilo svo!o glasbeno šolo, Hvaležni moramo biti Pevskemu in glasbe-
emu društvu za umetniški užitek, ki nam ga I	._- .__, -	_.
skromen začetek s sestavo domačega orke- je nudilo s to svojo prireditvijo, ki bi bila za- (,1^Pr4V.®e)?otrwnc korake, da se odstrani stra, kateremu želimo vztrajnosti in poguma, služila vsaj polno če ne nabito dvorano. i učiteljica Marega iz naše šoHe, ker da ostane na začrtam poti .D^ je bila misel srečna, je pokazal obilni aplavz, s katerim občinstvo v pravem razumevanju položaja ni štedilo, toliko v priznan'e kolikor v vzpodbudo.
-č. j tesn trpi tudi ugled države.
Dornberg {Slabe poštne zveze). Pred
Pritožba, ki je bila
na
»enemu rav-
kratkim se je "nekdo iz" naše vasi upravičeno j "^f3*11 £ ^Jj*?11' *	^^sketn pre-
, oglasil v «Edinosti* radi slabih poštnih zvez i ^J ^odpi«aMoi stansem učenčev Ijud-■7 T	T	, • .	našo občino in drugimi ltraji. Pisec je tudi ^^ soie v Prvačmi I® c35* pretfiožiti Va-
od UdJeZ Se,void» Sf«aiirtS '	i ! pojasnil, da niso tem razmeram krivi poštni š«nu gospodstvu sledečo pritožbo proti &
ptdvsfmTd^r ink°^riavrutOVda uslužb^	^	poštnih | spodični učiteLjici Adeli Marega. Podpisani
je prišel bolje do veljave " zlasti i ženskih Z™ ""f ™ - P^^lpva. Ker ni pošt- prosrjo ^ ^----^--------^ ?
glasovih res lep materijal. Zato sU posebno ^	se uv.delo teh pom^klpvo-
u^a^ala Lajovičeva ženska zbora .PrSan. in ^tJ^^^A^J^ * INe povem v; kljub nemalim
krasni skladb', čisto r» nnmprnim 7.inncnm I
bičnah čevljev prostornine za paro. Motor je narejen izborno; videti je na lahko zgrajen in podprt z drobnimi osmi in drogovi, a je vendar dovoli močan, da kljubuje stomiljskemu vetru. Reflektor mara biti obrnjen natančno proti solncu in navzlic temu, da tehta tone, je narejen tako, da se z lahkoto giba v katerokoli smer. Montiran je kakor veliki astronomski teleskopi, da
klico
pod «Dobra oskrba» na upravništvo
861
TRGOVINA jestvin. sadja in zelenjave se proda radi bolezni. Ro;an, via Apiari 12, Sker-bec.	887
SOBO s hrano iščem pri slovenski družini. Ponudbe pod «Pošten» na upravništvo. 888
vala, in Učenci
se lahko obrača od
- , . - ...	— .	, vzhoda proti zapadu in od horizonta proti ze-
, da bi se nphova prošnja upošte- (nitu. Reflektor sledi soinčni poti avtomatično, n to iz sledečih razlogov:	: mehanizem, ki bi bil podoben mehanizmu ure,
ljudske šoie v Prvačini, katere j ga uravnava. Posebno kazalo kaže, kje je
vam. zakaj...,, ki sta bila odpela ^ 1°	ki tbi poučuje knenovana učiteljica, pripovedu-1 P^avo žarišče
m težkočam. kijih nudita ti dve ; izvini Xed^? ob^e.^^dT^&bfh" j ^ fr učiteljica Matega zasramuje. Hnaf^ežT^ tZ ^ ^
* " ° ~ ™ 1 --------;tvo v ob^T 1 priimki «brutti mascalzoni, cretinž, mani- ? j ' d.oseZ€ Parni kotel barvo razbeljenega
f andate in Siheria dagU bar- ^ P™^Ta^« SoTo&t Jefona. O tem	^ _ __ __ ______|M«U k .siroiu ta « vrae, iz rgcičevalca
V,	, ..	primernim zanosom.: poj,^ zvez lrpi tudi gospodarstvo v ob£ini.
Ne mora se odreči priznanja tudi moškemu .........."
zboru, ki je kljub nerazmerni man šini tenorjev , močno ^^ ^ nape]jav<) telefona
Slišali smo tudi, da se je v
(Sledijo podpisi vseh starišev). Z odličnim spoštovanjem V Prvačini, 2* VL 1925.»
proti basom prav častno rešil svojo obširno 1	„ u j
nalogo. Proti koncu so tenorji pač bili neko- j	pa pr.hodnpč
liko utru eni, ker je bila točka dolga, pevcev I — ®?vec: Obrtno-nadaljevalna sola v Bov-pa malo, da so morali ves čas peti z vso na- j cu z&kljuci svoje solsko leto 1924-725. dne: 4.
petostjo in pozornostjo. Všeč so bili vsi š'ire	t' L z razstavo-vseh risarskih m pismenSi
moški zbori, vsi Adam čevi: < Zrasle so tri ^^ tudl °brtnih izdelkov posameznih va-
konople», «Gorit gori, dekliči», <Zdrava bodi, j61!?6^
draga moja» in v «Kmečki pesmi« zlasti ba- Razstava bo občinstvu odprta dne 4. in 5. rifon solo.	I julija od 11. do 6. ure zvečer.
rM	l i___ • 1-1 i	-I Razstavljeni obrtni izdelki vajencev bodo
JtrŽiiZ Z* aC ,C - ° me^od!,cno.. istočasno tudi na prodaji - Vodstvo. ^TJ^'f rlJA P°ienVZrcl°	- Bovec: šolsko vodstvo obrtno-nadalje-
nrinJ	w?CVirk0^JtM0,a P™1™3*' valne šole v Bovcu si šteje v svojo prizetno
52TMaož,	izrCČi	^-jni posojilnici
isriT*ki Tk kodr°fasK' iakcvnežna LSssrg0? ssrria^sSr
ijucka skladba, lzvaiana točno in s ffurno. da .	.	. . .. . „ .
„r;-i , , I- L j T V- 4. J najpr.dnejs-un ucencem tukajšnje sole. —
ic pn&ia v vseh tmesali do polne veljave. Tudi	_ _ '	Tr	. '	... ...
Premrlov šal ivi Polžek, je našel s primerno — Iz Vipave. Vse povsod se shsa o obcinskin interpretacijo v občinstvu pravi odmev. Že- vontvah in mislim, da se bodo tudi v Vipavi leti jc. da b toliko pevke kolikor pevci ostali i	DolŽ<> let ^o bih pokorni sužnji g Pe-
na tej poti napredka in se spopolnjevali v i tro v či ca, znanega iz ene vecperesne deteljice vsakem cz;ru, sebi v čast in kulturnemu dru- i 1Z. P^vih časov slovenskih snoparjev. V njego-štvu v korist.	! časih fe cvetela v Vipavi — črešnje so cve-
tele na Zemoni, zarod, marelice in breskve so cvetele — samo prosveta ni cvetela, ker jo je
in
_ _	držijo
armon:ziran-Ji narodnih pesmi. Posebno je zakon.°y»- če se je približal kak ponižen tržan
u^.jala «Gozdič ;e že zelen», zapeta z ob- 5	gospod župan n^re, pogledat	.	----------- _
č u ikom in v lepem soglasju glasov. Korajžna 1 v zakomf * s?	«I>ragi moj, jaz, rabiti toploto našega solnca za proizvajanje
♦ N1 kdar na svetu lepšega ni:> je elektrizirala ! sei? 2ap^isezen;') AXl Pa Se Vmje zabliskalo iz- pare, ki naj bi gonila parni stroj. Misel sama ob čir «t v o. — Oc%nrkove ^Ledene rože-, dokai ! OC V1 P0®1.201 lrža» sf J« ^ubil iz «šole» ,na sebi je dokaj vaHjiva, ker prejemamo težavna a efektna skladba, ie bila zelo anlav- k5tJi>?ni!f1?,lSIc	kadar pritisne burja soln&io -toploto brezplačno in če bi jo izrabili
dirana. _ Čestitati je glasbenemu društvu da ■ ^ ^a dob. Bilo ^ pred dobrima dvema me- na kake nove načine, bi nam tadi ne bilo ima med svo;imi sotrudniki tako vrle moči, ?'sc:ma' 101	,da je prižel treba dajati zato narav* računov.
V se mu tako vztrajno n požrtvovalno sta-	županu, ^a' bi mu blagovolili podpisati ■ Izumitelji so	»Msikaf N»rav-
o na razpolago. G čni Erženova Fonova P1"0*11'0 za VOJEO odškodnino. To je bilo na 24., ljah so velike izbokle leče iz stekla, to so in g. Levpušček so se nam že častr0 predsta ! aPriJa z;'atraj ob deseti uri, ko so bile Še vse : zbirale soinčne žarke na enem mestu, kjer je vili v operi, vredno se jim je pridružil gosp oslale taike P1"0«1^ na občinski mizi aeodpo- ( vded te^a nastala istomemo povečana to-Rudi Bratuž. Nadejamo se, da jih bomo še	' žuPan so pogledali prošn;o, malo po- plota. Navadna leča ki jo kupimo za nekoliko
večkrat sl šali.	mislili, nato pa zmaiali z glavo prav pošasi po lir in ki ima morda le par centimetrov pre-
Tzmed znamenitih Dvcfakovih duet *ta nam S™]1 flxf' navadi in s? ,rekH:. -Jaz sem zapri-j mera, koncentrira soinčne žarke v toliki gori imenovani gospodični zapeli dva- «Jaz "IT IJc.m°rem PO^^J.® PrckasnoU Pa meri, da moremo vnjoletju prižgati z njimi ci- j te zapustim» in < Ujeta*, precizno, z občutkom ; bl! 5?kt2.e 24'.aPri^ 111 so ^.ff vse Prošnje gare^. Poleg steklenih leč imamo nadalje ' in lepim prednašanjem. Glasova harmonirata j • , T", mJ?°g ^^J* «'T2UPaf ( vbolda «cala ki odbilo soinčne žarke na-!
zelo 'dobro v barvi in načinu petia. Pozna se ?«,TV * ElT^- ^J^^^L ' ^ Tok	zdruzu;e>o na določeni točki, kjer
-	b:l še podaljšan. Bog ve, ah bi se g. župan istotako nastane silna vročina vsled tega Vi
v vsakem slučaju držal tako svoje zapriseie- iek te vročine je odvisen od velikosti »nv/1 nosti!? — Vipavci! Resno besedo! Koliko let šine zrcala in to velja tudi ia stekW pestrega se boste še klanjali g. P etrov čiču? Vsi taki ] Francoz Viflette je na prime rnLr^i
»Je me-I hude so izknriš^<» val^il ^o če crvnmn^tc (Mrf.1i „k^lrl^ ____1.: :____:i______"pravil
zbor ob
Skromnosti reklame je pripisati, da je ob- i"a "1Tlon1'	^rence m oresKve s,
činstvo bilo tako prijetno presenečeno, ko je cvetele — samo prosveta n, cvetela, ker ,0 y
mešani kvartet odpel svojo prvo točko. Za- ?T? r Č™*- ,	?.rxcPnčaI1!a .i1
nimanie je rastlo pri vsaki nadaljnih od Deva |	stl' J.^spod Petrovetč se «drziH
armoniziranfh narodnih oesmi. Posebno ;G "konov». Ce se ,e pnbhzal kak pon:zen trzai
• naši otroci tako zmer-| nazaj v kotel v obliki vode. Tako se je kotel |ayo, je sramota za šcao m tudi domovina j vedno avtomatično napolnjuje. ner™OTe biti ponosna na take učiteljice. Teča^ stroja se mažejo tudi avtomatično, Učenci se učijo italijanski jeizik z vnemo,! skratka vse pri tem stroju je avtomatično, a namesto da bi jih naleljica vzgajala kjZjutra? Pač mora lastnik uravnati, toda dobremu, jih zmerja. Zadovoljni smo da Potem deluje sam brez vsakega nadzorstva se naši ofcnoci učijo italijanski jezik, toda VJ5**^ .H soInc!. Mi4e
zahtevamo tu^, da se z našnnć otroci 00-!	, ?,vlta. VT?čhla osredotočena na
Rto^a ,	- nasmiu oiroci po | parnem kotlu, je ^oro nemogoče povedati,
Bt^akot zTudmi ni ne kot z zavalim. kaHi ko je stroj V polnem obmtu. ni kotla niti Zato predlagamo pricu>ooo pritožbo,, s videti, ker ga obkroža bel oblak sikajoče katero prihajamo sicer že kasno, ter pro- j pare, toda če bi kak drznež poskušal presko-simo Vaše gospodstvo, da ukrene pri- čiti žarišče, bi tega ne storil več v drugič, meme korake, da bo imenovana' učiteljica ker bi se v sekundi spremenil v oglje. Baker premeščena in nadbnjščena s takšno ki. se v žarišč" raztopi takorekoč takoj, lesen kol bo znala postopati z našimi otroki kot jpa zagori v 51 €m kakor fosfor-mati in jih bo vzgajala k dobremu.	------"---'
AVTOMOBIL Puch, tip 8, 26 H. P. za turizem, šest prostorov, jako lep, v popolnem stanju,, se proda po zmerni ceni. Pojasnila daje lastnik Kletschka Trst, Via Gelsi 11. 891
Afto kvarijo uai odraz
mozolikl madeži
trdnice
effells
bule
tvori
eezemi
Znanost h umetnost
Šolnini motor
2e dolgo let je, odkar skušajo izumitelji iz-
in vsi v to vrsta spadajoči kožni izbruhi,
, ki -skrivajo lepoto obraza in škodijo imeh*
Ta stroj služi samo za črpanje vode iz ar- j k-obi kože in ki se poraja jo posebno v
teza,skega vodnjaka pod n. m m dvigne na vročih mesecih vsled močnega solnca, ««
dan vsako minuto 1400 galon vode, kos luži	u^šno z artifelidično vWlo
za namakanje lastnikovega polja. Njegova1	uspesno z artilehcticno vodo
sila je enaka sili desetih koncih moči. i "Peaitmax1^1 fotovo sredstvo, rafclpvo ■	1 z največjo lahkoto m ki je na proda-j v
(Dalje na IV. strani)	i lekarnah.	ČG
Mirno se je poslovila iz te solzne doline in odšla v večnost, v 80. letu svoje starosti, včeraj ob 9.30, naša predobra mati
Frančiška vd. Martelanc
Pobožnim jo toplo priporočamo v molitev.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil đaaes ob 17. url.
BARKOVLJE, 2. julija 1925.
Marlia, Amalija, ličed.	Angel, sin.
Amafila, nevesta. Našica, vnukinja	(510)
jima debra šola. Na klavirju je spremlial mojstrsko znani goriški glasbenik, g. Seghizzi. Zadnja točka srečno izbranega
programa Schwabova -Zlato kangl co* je me-j hude so izkoriščevalci! Se še spominjate tistflT vboklo zrcalo, ki"je n^rilo"v premeniT^ spremljan u klavirja in harmo- ' časov, ko so gospodovali po Vipavi račni črni Vse soinčne žarke, ki so padli nanj, je to
sar 1
cm. zr-
Predno kaj nakupite, obiščite	±
Veliko skladitte pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via RattorJ št. 1 — Via HaKanton it. 7-13
Spalne eotoe, o bedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
PODLI S T E K
V. J. KRIŽA NOVSKA:

Moč preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevede! Ivan Vocfe
Njegove besede so me pofcrle, ker nisem mislil, daje tako hudo. Ne morem povedati, kako mi je bilo bridko pri duši S potrtim srcem sem šel v sobo k Giovanni. Ležala na SWjem priljubljenem mestu pri odprtem oknu; ognjeni žarki zahajajočega solnca so svetili na njen bledi obrazek in zJate lase ki so tvorili okoh nje sij. Revica je spala izmučena od belezni in m slisala mojega prihoda. Stopil sem k njej m tedaj se je Giovanna stresla in zašepetala:
—	Paolo!
-S svojimi ustni je potrdila resnico: brezimna ljubezen jo je potrla in umorila. Nato je odprla oči. redaj sem sedel k njej, jo prijel za rdko in rekel
karajoče:
—	Giovanna, zakaj mi nisi toliko zaupala, da bi mi odkrila s kri vnesi svojega srca? Kako si mogla misliti, da bi jaz žrtvoval tvojo srećo in tvoje življenje svojemu častihlepju?
Naslonila je svojo glavico na moje prsi in za&tela.
—	Ali ga hočeš videti.> Pokličem ga, — sem jo vprašal in jo gl^ij pQ blatih	2 za^oeetni* izrazom je odmajala z glavo in rekla:
—	Neumna sem, videti bi ga hotela zadnjikrat, toda on... ne bo prišel?
—	Ne, ne! Pride, takoj pošljem sla k njemu.
Mrzlična rdečica ji je zaplula na licih.
DmroH mi, stric Ridoffo, da mu napišem nekaj besed, — je neodločno izpregovarila.
—	Piši, otrok moj, tačas grem odpravljal da.
«Potem mi je iy.rorj la ^p^at^ pismo in če tisti večer je sel odšel, ko je prejel ukaz, da naj hiti. Od tega dne se je Giovanne polotila mrzlična nestrpnost' in nemir, ki je glodal v njem notranjosti. Prosila je, naj jo vsako jutro prenesemo na streho stolpa, odkoder se je videla cesta, in ostala je tam, dokler ni tema legla na vso okolico. Včasih je vprašala po tr ndoliai m z oslabelim glasom je pela eno izmed mojih, priljubljenih balad, toda napor jo je utrudil in padla je v drcmavico, Pada pa še vedno ni bilo. Poslal sem drugega sla in pisal, da ne dobi Giovanna žive, ako ae podviza s prihodom. Nisem razumel tega zavlačevanja in mučile sta me jeza in nemir. Giovanna pa se je vedno bolj razburjala; včasih jc vila roke in na obrazu se ji je pojavil obup. Previdno sem jo opnaiail, naj se itrnom, toda odločno ase ie odbila.
. Neba je nesmiljeno in krivično. Nekatere z izobiljem, a drugim vzame vse... Nočem
"Hiliti
«Nekega juira ni hotela Giovanna, da bi jo prenesli na stolp; mračna, vase zatopljena je molčala m si hotela jesti. Poslal sem po gospoda Feficia in sem ostal pri njej. Dremala je v nekaki omotici, a ie tak«fe-ekoč oživela, nagk) se je vzpela s ši-roko odprtimi očmi in ognjenim pogledom.
— Aha! Ti si neusmiljen... zadnjo miloščino od-b»jasberaču?.„ te počakaj! Tudi jaz bom neumiljena s teboj! In ko te zagrabim, te ne izpustim več, — je s pridušenim , tujim glasom in z zvonkim smehom je padla na blazino.
«Njene roke-so blodile po zraka, se oprijemale nečesa nevidnega, mene pa se je polotilo strašno čuvstvo, čutU sem, da sovraži P ari a. To so biie njene zadnje besede, ki sem jih slišal; in ker se mi je da je zaspala, sem šel v svojo sabo, da se ne-kdiko odpočijem. Predno pa sem legel, sem šel v to sobo, kjer leži ta rokopis, da napišem neko nujno pNmo. Bilo je Umi polnoči in končal sem pisati, ko scat se steesel, zakaj zapihal je hladen veter. Mislil sob, da je skoči okno rapdiai sveži zrak, in sem se cfcnul, tedaj pa sem edrvenel.
•Dva knraka od mene se je vil steber	dima,
" — z zeleno svetlobo, iz njega so švigale iskre;
nato se je hkrati razgrnil, kakor da se je odprla zaveza, in pokazala se je visoka moška postava, odeta v starinsko obleko. Njegova roka je bila dvignjena, v njej je držal krvav predmet, ki ga nisem mogel razločiti; toda vsa njegova zunanjost je bila podobna kamenitemu kipu. V moji glavi je tre notno zablis-nila misel, da je to naš prednik Girolamo, katerega obličje sem poznal po portretu v galeriji.
— Gorje ti, gorje ti, nesrečni oeč! Nenieza se pri-hližuje! — je izpregovoril pridušen, istočasno pa močan glas. — Srce izdajalskega Galeazza je ostalo zločinsko, divje in zlobno kakor srce krvoločne zveri m on ne bo utekel maščevalni usodi!
«Postava je zbledela in se raztajala, meni se jc zavrtelo v glavi in padel sem v nezavest. Ko sem prišel k sebi, se je že začelo svitati, jaz pa sem sedel kakor poprej v naslanjaču pred delovno mizo. Da govorim po vesti, ne morem reči, če je bilo to, kar sem videl, resnična prikazen ali samo izrodek razburjenih živcev. Ves tresoč se sem šel v spalnico in legel v posteljo, toda nisem mogel spati, a črez uro časa mi je prišla stara njanja povedati, da je Giovanna umrla. Oblekel sem se in takoj šel k pokojnici.
«Ž žalostjo in pomilovanjem sem gledal na pre-lestni obrazek, na katerem je ležal čudovito zlovešč m sovražen izraz. Položil sem ji Razpelo na prsi, se spustil na kolena in goreče molil za dušni mir nesrečnega dekleta, ki ga je smrt predčasno ugrabila.
V Trstu, dne 2. julija 1925.
•EDINOST«
V	takih krajih, kjer je malo dežja in mnogo aolaca b st- te vrste motorji krasno obnašali jb* samo Zu namakanje. Na tisoče in tisoče kilometrov izvrstne rodovitne zemlje je na svetu, ki te pa danes neizrabna vsled hude poletne suše. Treba bo pač poklicati na pomoč soln-čno energijo, da bo izsrkala iz globin potrebno vodo za namakan e.
Postavitev takega stroja je sicer draga, toda pozneje pa ni rikakih posebnih stroškov vec z njim.	F. M.
0 pravilniku m zračno pMo
Ko sem si izbral ta predmet za svoj članek, sem se nehote spomnil profesorja, ki smo ga imeli za prirodopisje v nižjih razredih gimnazije. Bii je priznan prirodoslovce, kot človek blaga in dobra duša, kot učitelj pa „profesor", kakršnega nam slikajo šaljivi listi itd. Posebna smola se ga je držala pri kemijskem pouku, ki je bil po tedanjih učnih načrtih združen s prirodopi-som. Če je namreč pomotoma uporabil pri kakem poiskusu nekoliko več kisline, nego je bilo treba, je to popravil s tem, da je še nekaj dolil. Isto, dozdeva se mi, nameravam storiti tudi jaz s tein člankom. Skozi tri tedne sem pital potrpežljive čitatelje z raznimi odloki in odredbami o šolstvu, in danes jim strežem zopet z isto jedjo.
Tega vprašanja sem se sicer mimogrede že dotaknil v članku o letalstvu. Tam sem namreč tudi omenil, da je razvoj zračne plovbe stavil tudi pravnike pred novo in obsežno nalogo. Pokazala se je potreba po zakonih in odredbah, ki naj urejujejo promet po zraku.
V	Italiji je bil z odlokom-zakonom od
24.	decembra 1922. uveljavljen tezadevni dogovor, ki je bil 1 1919. sklenjen v Parizu med Italijo in drugimi držami. 20. avgusta 1923 je sledil odlok-zakon, ki vsebuje glavne določbe elede zračne plovbe. Letos pa je
25.	aprila bil izdan tozadevni pravilnik. Isit ne obsega nič manj nego 128 strani velf-kega formata, kakoršno ima „Gazzetta U-ficiale*. Res je sicer, da odpadajo skoro tri četrtine na razne formularje in tiskovine, toda še ostali del ima 258 paragrafov. Zanimivo je predvsem poročilo, s katerim je komisar ža zrakoplovstvo Mussolini predložil načrt italijanskemu kralju. Tam se izrecno povdarja, da ima pravilnik skoro šolski značaj, ker je predmet pač docela nov in je predvsem potrebno pojasniti vse pojme in izraze. Radi tega ne štedi pravilnik z definicijami in prinaša skoro dobesedno vso vsebino prejšnjih zakonskih odlokov.
Ne bom podal vsebine pravilnika, povem naj samo, da govori o vsem, kar je v zvezi z zračno plovbo, o poimenovanju, o plovbi in plovbnem redu, o pristojnih oblastih, o carinski in varnostni službi, o signalizaciji, o brezzičnih telefonskih in telegrafskih aparatih o fotografiranju in kine-matografiranju, o pristaniščih, o poveljnikih, pilotih in osobju spioh, in seveda tudi o kaznih.
Jaz se hočem ustaviti samo pri prvem paragrafu, ker je isti najbolj poučljiv.
Ta paragraf hoče namreč napraviti red v poimemovanju raznih zračnih prometnih sredstev. Neenotno je pri Italijanih, ravno tako nejasno in negotovo pa tudi pri nas. Ni mi znano, da bi se onstran meje že lotiii tega vprašanja, po pisanju časopisov bi sklepali k večjemu lahko na nasprotno. Radi tega ne bo škodovalo, ako spoznamo, kako je izkušala italijanska vlada rešiti ta problem za italijansko poimenovanje.
Prvi paragraf pravilnika poda najprej definicijo zračnega vozila. Zračno vozilo (aeromobile) je mehanizem ali kakoršnakoli naprava (struttura), ki ž njo lahko z uporabo statičnega ali dinamičnega zračnega vzgona prenašamo po zraku stvari ali osebe.
Telesa se namreč, kakor je znano, vzdržujejo lahko v zraku, ako je njih specifična teža manjša od specifične teže zraka. Na tem principu, ki nosi ime po Arhimedu, so zgrajeni n. p. baloni. Telo pa se,lahko vzdržuje v zraku, tudi ako-je specifično težje od zraka, če se le zadostno hitro premika nasproti zraku. Spominjam samo na papirnate zmaje, s kakršnimi igrajo otroci. Pri teh vlači ali deček zmaja, na vrvki za seboj ali pa piha veter proti zmaju. Učinek je isti, glavno je da se premikata zmaj in zrak drug proti drugemu.
Temu primerno razlikuje kakor smo videli, tudi pravilnik, zračna vozila, ki so lažja od zraka vsled statičnega vzgona, in vozila ki so težja od zraka in ki se vzdržujejo v zraku le vsled svojega gibanja. Med vozila prve vrste šteje pravilnik aerostate (balone), ki so lažji od zraka, in so lahko pritrjeni ali prosti, ki pa nimajo nikakega motorja, in ona vozila, ki jih mi običajno imenujemo zrakoplove. Pravilnik jih imenuje „d i r i g i b i 1 i*. Slovenski izraz ne odgovarja italijanskemu in tudi ne označenemu predmetu. Kajti zrakoplovi so tudi aero-stati. Bistvena razlika med prvimi in drugimi je, da imajo „zrakoplovi" mehanični pogon in da se dajo krmariti. Radi tega bi bila zanje primernejši izraz ,,krmljiva zračna ladja" kakor jitn pravijo Nemci, aii vsaj „Krmlji-vi zrakoplov*.
Tu Ji izmed letal, težjih od zraka, razlikuje pravilnik dve vrsti, krilna letala in zračne zmaje.
Krilna letala (velivoli) ali kakor jih navadno kratko nazivljejo letala, imajo nosilna krila in se premikajo po lastnem mehaničnem pogonu.
Krilna letala so ali aeroplani, ki se vzdigujejo lahko s trdne podlage in istotja tudi lahko pristanejo, aH h i d r o p 1 a n i, primerni za polet z vodneda površja.
Zračni ali leteči zmaji (cervi vo-lanti) so tudi težji od zraka, imajo kakor letala nosilna krila, nimajo pa mehaničnega pogona, pač pa se dajo vlačiti po vrvi kakor otroški zmaji.
Seveda niso s tem izčrpane vse vrste zračnih vozil. Omenim naj samo krilna letala brez strojev, ki so ž njimi dosegli v zadnjih letih nepričakovane uspehe. Toda začasno ne pridejo ta letala za pravi zračni promet v poštev, tvorijo k večjemu najnovejšo in obenem najbolj drzno panogo sporta.
Tudi letala, ki bi se dvigala v zraku pod učinkom vijakov z vertikalno osjo ali pa na podlagi Flittnerjevih rotorjev, o katerih smo že nekdaj prej govorili, ali pa letal, s gibajočimi se kreljutmi kakor pri pticah, ne omenja pravilnik, vsa ta letala so sicer mogoča, toda začasno se čakajo še vedno praktične rešitve.	L. Č.
— «Bankarstvo». Izašla je sveska za juli, ovog velikog ekonomskog časopisa, koja ima-de biran sadržaj naročito u pitanjima naših ekonomskih odnosa sa inostranstvom. Pored ostaloga, nalazigio tu slijedeće orig nalne rasprave: Ljubomir Sv. Kosier: Naša koncentracija kapitala i njene pouke; Vaso Ristić:.Stane privrede u Bosni i Hercegovini; Dr.Vidan O. Blagojević: Kampanja za vanstečajnu prinudnu nagodu; Dr. Radivoj Walter: Prinudna nagodba izvan stečaja de lege lata i de lege ferenda; Nikolaj Samson-Himmelstjerna: Sto-sunki ekonomiczne polsko jugosk»wainskie (Ekonomski odnosi izmedju Poljske i Jugoslavije); Ing. Konstantin ĆuTuković: Harmonija socijalnih f-urkcija; M:lan Milić: Ekonomski odnosi izmedju Rumunjske i Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; Karl von Erney: Ungari-sches BankweSe'n und sein Interesse fiir Jugo-slawien und Balkan (Madjarsko bankarstvo i n.egov nteres za Jugoslaviju i Balkan); Celso D. de Barrios: La emigration a la Republica Argentina (Emigracija u Republici Argentini); Dr. Franjo Pavlić: O naplati naših potraživa-n'a kot poštanskih štedionica u Beču i Budimpešti; Jacques Joaiathan: Les relationes eco-nomiques' elitre le Republique Brasilienne et le Royaume des Serbes, Coates et Slovenes (Ekonomski odnosti izmedju Brazilije i Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; J. Matulić-Zo-rinov: Les relationes mercantiles entre Clrle et Jugoslavia (Ekonomski cdnosi izmedju Chi-le i Jugoslavije); Dr. Mirko Kus-Nikolajev: Teorija i načela socijalizacije IV.; Ivo Randić: Nedaće osiguravajućih zavoda; Važna privredna pitanja u godini 1924.: Gledšte Narodne Banke Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca; zatim bibliografski pregled iz pera Dra. Viđana O. Blagojevića, hron ku itd. — Godišnja pretplata 200.— dinara, a šalje se administraciji «Bankarstva» u Zagrebu, Marovska 30.
so pokradli, ni 9« ugotovljeno. Ta dogodek je izzval v vsej okolici veliko razburjenje, ki mu je bil glavn? razlog v okolnosti4 da j« kneževo truplo še popolnoma ohranjeno. Sovjetska vlada je poslala v Prohurov posebno komisijo, v kateri so bili poleg predstavnikov okrožnega sovjeta tudi zastopniki prokurature in zdravnikov. Komisija je ugotovila, da so se na telesu kneza Trubeckega lepo ohranili lasje in dolga ;brada, nohti, črte obraza, suknena obleka in lakasti Črevlji. Papirnati in platneni d-eli so strohneli. Na podlagi pripomb na mramorni nadgrobni plošči je ugotovljeno, da je knez Trubeoky umrl v 50. letu svojega življenja v inozemstvu na tuberkulozi, a v Prehorovu so ga položili v grobnico dne 16. avgusta 1850. Po ukazu sovjetskih oblastev so telesne ostanke Trubeckega prenesli v podolsko sovjetsko bolnišnico. Zdravniška komisija je t<u pazno pregledala truplo ter izdavila, da je bil knez Trubecky po smrti balzamiran'z neko nepoznano tekočino, ki je ohranila truplo. Zdravniki si domnevajo razen tega, da je bila truplu odvzeta kri in pomešana z neko kemično spojino. Pregled ohranjenih telesnih ostankov n podrobni referat o tem je vzbudil veliko zanimanje v zdravniških krogih. Truplo Trubeckega bo preneseno v Moskvo, kjer ga vnovič pregleda posebna komisija, sestavljena iz naj-odlrčnejših zdravnikov današnje Rusije.
Srebrn denar, zlato, brilante
kupuje p0 najvišjih cenah edino
Alojzij Povh
na Piazza Garlbaldi št. 2 prvo nadstropje (H2)
Pravimo Vam samo to:
Predno kupite
(48)
To in ono
—	Chitta Ranjam-Das. V Darjelingu je
umrl v starosti 55 let Chitta Raiajam Das, Gandhijev rojak in politični prijatelj. Sicer ga ni dosegel, mogoče pa je vendar za angleško gospodstvo v Indiji pomenil še nevarnejšega nasprotnika, kot je bil kot voditelj ljudi in strank, kot osvajalec zborovanj in kongresov, kot organizator in parlamentarni taktik mož, da mu ni bilo para. Das je iz bengalske rodbine visoke kaste m sč je posvetil odvetništvu. Vse potrebne izpite je napravil v Londonu. Eden njegovih bratov se je potvzpel do službe sodnika pri najvišjem sodnem dvoru v Patni. V Kalkuti je bil kmalu znan kot odvetnik in pridobil si je veliko premoženje. Po svetovni vojni se je Das^ pridružil nacijiotnalističnemu gibanju, katero je hotelo potom mirne «Non-Cooperation* porušiti angleško gospodstvo- jDvigml se je kmalu dk> uglednega voditeljskega mesta. V decembru 1921. je bil izvoljen za predsednika nacionalističnega kongresa v Ah-medabadu in kmalu nato aretirali. Pol leta je tičal v zaporu. Njegova popularnost je še narastla. Pri volitvah v zakonodajni svet je bU izvoljen v več vcdilnih okrajih in prišlo je tako daleč, da mu je guverner v Bengaliji ponudil dostojanstvo premier-ministra za to provinco, kar je pa Das odklonil. Izvoljen je pa bil leto pozneje za župana v Kalkuti. Angleško časopisje je zadnje čase slikalo Dasa kot voditelja spravljive smeri v okviru indijskega naci-jonalnega gibanja, ni dvoma pa, da so se varali Angleži o Dasu, ki je bil zelo pre-vdaren in ni nikdar dajal izjav, iz katerih bi se razvide lo njegovo politično stremljenje.
_ Pokopališče velikanov. Iz Newyorka
poročajo: Skupina ljudi, ki se je vrnila iz Mehike, je iskala zlato in srebro po gorovju Kihuauha, je naletela tamkaj na veliko grobišče, v katerem so bila človeška trupla še popolnoma dobro ohranjena. To je pokopališče plemena, ki je že izumrlo. Ta trupla so izmerili- Nekatera so bila dolga nad tri metre, noge so merile 40 do 45 cm. Vladni airtropologićm oddelek v Mehiki odpošlje komisijo, ki pregleda vso to pokrajino.
—	Truplo, ki ae je ohi —fin 75 let. Te dni so v občin". Froherov blizu Moskve zločinci vdrli v občinsko cerkev. Vdrli so tudi v krasno grobnico, v katero je bil pred 75 leti položen visoki državnik knez Djuradj Trubecky. Prebivalstvo je trdilo skozi leta. da se v mrtvafiki krsti nahaja zlata sabl.a, okrašena z briljaati, kakor tudi drugi diragoceni nakiti. Lopovi so odprli krsto in vrgli truplo iz nje na tla. Kaj
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
ulica Torre bianca štev. 19 Telefon št. 4439,
*
ima v zalogi:
Orehove tropiae po L 150.— za 100 kg, laneno seme-, otrobi.
Semena: jesenske repe, okrogle in dolge, špi-nače širokolistnate po L 6.50 kg., vrzote Ver-tus, zelje, karfijol erfurtski zgodnji, seme ble-desa, salate endivje širokoHsinatet in kodrave, vse vrste poljskega, vrtnega in cvetličnega semena.
Semena trav memskejla izvora, detelje triletni, inkaraatae in hi cente.
Vinogradniške potrebščine: žveplo, dvakrat rafinirano in ventilirano, preiskušeno z 99.57% čistosti po 100 lir kviatal.
Modro galico, angleško v vrečah po 2.80 kg., v sodih po L 3.— kg.
Škropilnice, žveplalmkie, ročne in nahrbtne.'
Kose Merkar, Vulkan itd.
Umetna £*>jiku (*-tS% superfosfat, 40« kalijeva sol, čilski soliter.
Kmetijske orodje: orala, osapalniki, šape okoličanske istrske* in kraške, gnojne in sene-ne vile, železne in lesene grablje, koslšča itd.
Bisulin. Pravi nemški bisulin, adravilo za na spolovilih obolelo živino.
Ptičjo krmo: ogorščica (ravizon), laičen oves in konoplje.
Tržaška kmsfljulr« dražba v Trsta, Torrebćaaca št. 19 ia Raifiaeria it. 7.
Pohištvo
oslejtt si MjRilo Mero prt
M. STEINER
ni fiepn 15 io 17 vii Geppi 15 m n
Edini materijal za kritje streh Zaloga: Trs«, Via Milano štuv. 12 V. JANACH in DRUO. (399)
Vf Adria ževiei

Boran« poročila,
DEVIZE Amsterdam od 1050.— do 1200.— Barija od 12:.— do 130—; Pari« 130— do 132.— Lomtsn ©d 142 50 do 144.50 ;NewYork od 23.30 do 29.70; Španija od 415-ftO do 430.— ; Švica od 550.-- do 575.— ; Atene od 48.— do 52—; Berlin od 690— do 710.— ; Bakarešt od 12.75 do 13,—: Praga »d * ..— do 8$.—: Odrska od 0.0400 do 0.0415; Dni j od 0.0110 do 0.0430; Zagreb od 52.40 do 52.75.
VALUTA; Avstrijske krone od 0.0410 do 0.0430 dinarji od 51.50 do 52.50; dohuji od 20.15 do 29. r 5; novci po 30 frankov od 109.— do 112.— funt £ter-lingod 142.25 do 143.50.	•
Benočgsko obveznico tU*.—.
Tržaško pojolilnltu
m hranilnico
rtglstrovana zadruga z omejenim poroštvom
uradu}« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni proraet, ter jih obrestuje
im po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dtfoveru.
Davek od vlog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpttap varnostne celke (safe)
Irtfie ure z« straake as 8 V, to 13 In od 16 do 18
Ob nedeljah je urad zaprt Štev. telef. 25 - 67.
itilstiKili slo«, denarni zavod
v Mani it. M.
Odprt vsaki dan izven srede in sobote. V sredah in sobotah v NabreŽini od 12-2. (504)	Stanko Perhavec.
trgovina
GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zaloga raznih čevijev za sport
narodna Maroa ztesa s knjigoveznico
GORICA — Via C. Favetti 9.
Mefina Knjigarni limm i papto
GORICA — Via G Carducci 7.
BREŠČA& NTOM
Zaloga in tovarna pohištva
GORICA — Via G. Carducci 14.
Srata CEJ
slikarja GORICA — Via Ascoli 5.
KGZM&M
Kmečko leseno orodje in kuhinjska posoda
GORICA — Via Rastello 27.
KRUŠ3Č in SIN
krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37.
ŠULIGOJ JAKOB
urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19.
rr
SAUNIG BHUNO
Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d.
GORICA — Via G. Carducci 7.
ANTON KOREN nasl.
Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode
GORICA — Via G. Carducci 4.
KlRŠSViiNJ JOSiP
Dvokolesa, šivalni stroji, puške
GORICA — Piazza Cavcur 9.
luksozno in navadno
Via Carducci št. 20
Telefon 42-33
Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah.	(3<7)
TISKARNA .EDINOST' v TRSTU
HIIIIIIIIIIW*«»M»»M««
Izvršuje v«a tiskarska dela v najmodemejem stilu kakor f tudi v vaCbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, | črkami, Lynotype, »tereotyptjo ter rotacijskim strojem. | Vsa naročila — izvršujejo tečno in po zmernih cenah, i
-------J-----------------:-----------------------------
Ulica S. Francesco d'Assisi 20 I
ČUK ELIJA
šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9.
DiŠ&lCiK KA&l
pekarna in slaščičarna
GORICA — Via Carducci 21.
SAUNSG IGNACIJ
najboljša poprava pušk, šivalnih strojev in koles
GORICA — na Komu (hišar «Kmečke banke»)
PAHOR LOJZE
najmodernejša krojačnica v
GORICI — Via Moreili 4
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
i
Članica ln rezerve DUarjev iMU.NI'-
Telefon: 5—18» 22—98
J PODRUŽNICA V TRSTU C
CENTRALA V LJUBLJANI
tlaniK ia rezine Kurje!
Teleron: 5—18, 22—98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 */* na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, ^emomelj, Kranj, Logatec
:::::::::: Maribor ::::::::::
HolprlkMneia zvezo z JugoMo
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split :::::::
HENRIK VOUK
mehanik ključavničar
GORICA — Via Favetti 7.
JAKOB BRATUŽ
pekarna in slaščičarna GORICA — ul. MamcBi 6, (Šolska ul)
MAVRlt ANPREJ
manufakturna trgovina
GORICA — Via Carducci 3.
ZOTTER LUOViK
brivec
GORICA — Piazza Vitloria (Travnih) 17.
Brata ZOTTER
man. trgovina združena s krofačnico GORICA — Piazza Viiioria (Travnik) 17.
Kje se dobro je ia pije ?
Gos*l!na„ČRNi OREL'4
Dvorana, prenočišče, hlevi
GORICA — Via S. Giovanni &
MOLAR JOSIP
Gostilna GORICA — Via Monache li-