Poštnina friaB— v tatovim ___ Leto LXHI., št. 148 V Ljubljani, četrtek 3« julija 1930 Cena Din 1.— Irtaja vsak dan poi>oldn€, tzvzemši nedelj« te praznike. — hiserati do 30 petH a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji mserat: petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inscrato: davek posebej. — »Slovenski Narod« volja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon 5t. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. podružnice: MARIBOR. Grajski tre 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. - Tel 1*0 NOVOMESTO. Uubljacska cesta, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Ra5uo pri pošt. ček zavodu v LJubljani št 10.551 Velepomembna akcija Jugoslaviie in Rumuniie Prvi konkretni predlog za ukinitev carin-i skih barijer v Evropi Jugoslavija in Rumunija sta pripravljeni ukiniti zaščitne carine na industrijske pridelke, če ukinejo industrijske države carine na agrarne pridelke Bukarešta, 3. julija. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje da je bil namen dr. Marinko vi ćevega poseta v Bukarešti ustanovitev skupne gospodarske fronte med Jugoslavijo in Rumunijo. Obe državi nameravata staviti industrijskim državam konkreten predlog, da sta pripravljeni ukiniti vse zaščitne carine na industrijske proizvode, če se industrijske države obvežejo s svoje strani, da bodo ukinile zaščitne carine na uvoz agrarnih produktov iz Jugoslavije in Rumuniie ter prevzele za svoj trg gotov kontingent agrarnih produktov. Jugoslavija in Rumunija bosta povabili tudi Madžarsko, da se priključi tej akciji, ki ima namen zaščititi agrarne države pred propadom in omiliti obstoječo agrarno krizo. Predlog je tudi v skladu z akcijo Društva narodov za ukinitev carinskih barijer ter z akcijo Brianda za poglobitev gospodarskega scdelovanja med evropskimi državami. V diplomatskih krogih vlada prepričanje, da bo ta predlog Jugoslavije in Rumunije, ki je bil odobren tudi na zadnji konferenci Male antante v Štrbskem Plesu, našel globok odmev v vsej Evropi ter da bo rodil pozitivne rezultate, ker je res prvi konkretni predlog za odstranitev carinskih barijer in poglobitev gospodarskega sodelovanja. V smislu tega predloga se tudi trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo ne bodo nadaljevala na dosedanji osnovi, marveč v skladu s tem pokretom. Cene bo prišlo do sporazuma, bo ostal do poteka obstoječe trgovinske pogodbe status quo. Bukarešta, 3. julija. Kralj Karol bo najbrže v drugi polovici julija zapustil Bukarešto in se prešel;.] v Sinaio. Kakor se izve. se bo tamkaj vršil sestanek med kraljem Karalam in jmgoslove-n-sfkLm kraljem Aleksandrom, ki ga je pripravil zunanji minister dr. Marirako-vič pri zadnjem bivanju v Bukarešti. Namen sestanka obeh kraljev je razgovor o ožjem sodelovanju med Rumunijo in Jugoslavijo z čarom na njune skupne agrarne interese. Obe državi bosta pri tem, kakor se pričakuje, lahko dosegli ugodnejše uspehe kot bi jih bilo mogoče doseči v širšem okviru Srednje Evrope. K pripravam za te agrarne razgovore bo pritegnjena tudi neka druga agrarna srednjeevropska država. Razpravljalo se bo v glavnem o otvor t vi skupnih proda jud'h trgov. Stiki glede skupne agrarne politike bodo seveda taki, da pri tem ne bo trpelo zvezno razmerje Male airrtarrte. Beograd, 3. julija. Zunanji minister dr. Marinković se je snoči ob 10. po večdnevnem bivanju v Bukarešti, kjer je imel važne razgovore z rumunskimi državniki, vrnil v Beograd. Danes dopoldne je bil sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju, kateremu je poročal o poteku in uspehu svojih razgovorov v Bukarešti. Lakota v Rusiji Značilna izjava pobeglega čekista — Krvavi nemiri v Odesi zaradi lakote Berfrn, 3. Talija. »Vorwarts« objavlja izjavo pobeglega funkcijonarja sovjetske čeke Aga Bebova, ki je nedavno zapustil Moskvo hi pobegnil v Pariz. Bebov naglasa v svoji izjavi, da v Rusiji ni več mti sledu kake svobode. Vsaka svobodna beseda je onemogočena. Delavski razred mora doprina-Šati brezprimerne žrtve za izvedbo gospodarskega načrta in pri tem fizično In moralno propada. Kmetijstvo je uničila kolektiv izacija in Rusija kot največja agrarna država na svetu danes dobesedno strada. Zunanja politika je ena sama laž. Trgovinska politika sovjetskih mogotcev Je naravnost zločin nad ruskim narodom. V času ko stradajo mflfjoni m ko široke mase I naroda nimajo niti trohice živil, se izvažajo ogromne količine žita in drugih pridelkov v inozemstvo, izkupiček pa gre v žepe sovjetskih mogotcev in v blagajne inozemskih komunistov. London. 3. julija. Po vesteh iz Odese Je prišlo tam do krvavih nemirov. V mestu vlada lakota, ker so izčrpane vse zaloge živil. Delavstvo Je zaradi tega priredilo velike demonstracije. V povorki so nosili Leninove slike z napisom: »To je vsa naša hrana!« Otroci pa so nosili napise: »Lačni smo!« Demonstranti so napadli trgovine m skladišča živil ter Jih docela izropali. Vojaštvo, ki so ga pozvali na pomoč, se Je pridružilo demonstrantom in napravilo v mestu krvav pokolj. Anglija se pripravlja na nove volitve Pofitieni položaj je postal nevzdržen — Po splošni sodbi bodo volitve razpisane najpozneje meseca novembra London, 3. juftja. Kakor poroča »Westrmnster Gazetiec, je postal poM-tjčm položaj v Angliji tako zapletem, da so absolutno Tx>trebne nove volitve. List naglasa, da delavska vlada ni izpolnila svojih obtab m vedno bolj narašča nezadovoljstvo v delavskih kro- List navaja v rx)dkre?ppfeev svojih trditev stanje angleške industr?je m trgovine in vse 'bolj naraščajočo brezposelnost. Lst meni, da je delavska vlada s povišanjem podpor za brezposelne pritegnila v krog podpirancev tudi take, ki do breziposetah podpor spdofa nfiso bili upravičeni. Zato je števiflo brezposelnih tudi talko naraslo. List omejenem delovnem programu in vsaka najmanjša komplikacija v Indijskem vprašanju je v stanu v enem mahu porušiti koma!l iporojeni K bera-kio-delavski sporazum. London, 3. jufcja. V vodstvu konservativne stranke je povizroolo veii-ko razburjenje dejstvo, da je nastal v vrstah konservativne stranke resen razfkol, kar je v trenutku, ko srh' ves položaj v Angliji v volitve, za konservativno stranko, ki je upala, da pride prt prihodnjih votttvah zopet na vlado, naravnost usodnega pomena, V poMčnih krogih prevladuje splošno mnenje, da bodo volitve najpozneje novembra, če bi se rzkazaio, da je manjšinska vlada pod MacdonaMovrrn vodstvom nemogoča. Ni vzJdjučenD, da pride zaradi dogodkov v Indiji do politične krize meseca oktobra ali pa novembra. Zato je konservativna stranka odredila, naj se do septemtaa urede vofckm imeniki. Nova stavba porušila Praga, 3. julija. Na Masarykovem trgu se je včeraj popoldne v PeneŠovu zrušila že-lezobetonska stavba trgovske biće, ki je bila pred kratkim dograjena. Izmed 35 delavcev, ki so bili Se zaposleni na stavbi, je večina ušla nevarnosti. Dva delavca je zasulo in sta nekaj časa dajala znake s trkanjem, pozneje pa sta utihnila. Ko so jih izkopali, sta bila že mrtva. Trajalo bo več dni, pred-no bodo razkopali ruševine. Kakor se zatrjuje ,se je nesreča pripetila, ker je počila ena izmed glavnih traverz. Krvava bitka na Kitajskem Nanking, 3. julija. Kakor poročajo uradno, so čete nacionalistične vlade definitivno pri Hengčovfu potolkle čete Kvangsu in komuniste Čangfakuejasa. Bitka le bila zelo krvava in je trajala tri dni. Uporne čete so imele 15.000 mrtvih, dočim cenilo vladne izgube na 5000 mož. Evropski filmski trust London, 3. julija. Danes je prispel semkaj nemški filmski ravnatelj dr. Erich Pommer. Kakor poročajo, je njegov po« set v zvezi z akcijo evropsikh filmskih družb, da se ustvari trust evropskih film* skih podjetij, ki naj bi zavrl vse bolj na* raščajočo konkurenco ameriških filmov. Po drugih vesteh bodo Ufa*film in druge francoske in nemške filmske družbe usta* novile ogromen evropski filmski trust. Vladna akcija na Poljskem. Varšava, 3. julija. Državni predsednik Mošcicki, ki je te dni potoval skozi za* padne province, je prispel v Druskeniki, kjer se zdravi kakor znano maršal Pilsud* ski. Tjakaj je dospel tudi ministrski pred* sednik Slavek, iz česar sklepajo, da se bo* do vršili med tremi državniki važni poli* tični razgovori. V glavnem gre za akcijo proti sklepom levice in centruma na zad* njem zborovanju v Krakovu Tudi Leninova vdova v nemilost]. Moskva, 3. julija. Na zasedanju komunističnega strankinega kongresa je govorila rudi 71 letna Leninova vdova ga. Kmpskaja o kulturnem deln v Rusiji. Njena izvajanja med poslušalci niso našla odobravanja, tako da je padlo med njenim govorom mnogo medklicev. Govornica je morala poslušalcem na opetovane medklice pojasniti, kakšno stališče zavzema glede padca Ry-kova m Totnskega. Imenovanje banskega sveta za dravsko banovino Banski svet šteje 40 članov — Zn mesto Ljubljano so imenovani: dr. Albert Kramer, Ivan Kregar, Fran Ore- hek in Albin Prepeluh Beograd, 3. julija AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve je z odlokom z dne 3. julija 1930 pod št. 35751 na podlagi čl. 36 zakona o banski upravi imenoval za člane banskega sveta dravske banovine : za srez brežiški: Franc Lipej, posestnik in trgovec v Brežicah; za srez gornjegradski: Martin Ste-blovnik, predsednik občine Šmartno ob Paki; za srez dolnjelendavski: Štefan Li-trop, obrtnik in predsednik občine Strnišče; za srez dravograjski: Peter Mrav-ljak, ekonom iz Vuhreda; za srez kamniški: Ivan Štrcin, posestnik iz Kaplje vasi; za srez konjiški: Ant. Košir, predsednik občine Vitanje; za srez kočevski: Jakob Ramovž, župnik v Velikih Laščah; za mesto Kočevje: dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju; za srez kranjski: Oton Detela, občinski odbornik v Preddvoru; za mesto Kranj: Ciril Pire, predsednik občine in trgovec v Kranju; za mesto Tržič: Ivan Lončar, predsednik občine in hotelir v Tržiču; za srez krški: Alojzij Kuret, dekan iz Leskovca pri Krškem; za mesto Krško: Joško Pfeifer, posestnik v Krškem; za srez Laško: dr. Franjo Ros, predsednik občine v Laškem; za srez litijski: Hinko Lebinger, trgovec in predsednik občine Litija; za srez logaški: Gabrijel Oblak, predsednik občine in posestnik v Logatcu; za mesto Ljubljano: dr. Albert Kramer, novinar in bivši minister; Ivan Kregar, obrtnik in občinski odbornik; Franjo Orehek, hranilniški ravnatelj in Albin Prepeluh, vsi v Ljubljani; za srez ljubljanski: Valentin Bab-n:V, posestnik v Gornji Šiški; za srez ljutomerski: Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru; za srez mariborski, desni breg: Srečko Robič, posestnik in predsednik občine v Limbušu; za srez mariborski, levi breg: Ivan Šerbinek, posestnik v Vrsniku; za mesto Maribor: dr. Alojz Juvan, odvetnik in predsednik občine, dr. Ljudevit Pivko, profesor in Rudolf Golouh, šef borze dela, vsi v Mariboru; za srez mu-rskosobotški: Franjo Paplik, župnik v Pučincih; za mesto Mursko Soboto: Josip Benko, industr jalec in predsednik občine v Murski Soboti; za srez novomeški: dr. Franc Kulo-vec, bivši minister iz Novejra Mesta: za mesto Novo mesto: dr. Josip Rezek, odvetnik in predsednik občine v Novem mestu; za srez ptujski: Ivan Veršič, predsednik občine Sv. Marko; za mesto Ptuj: dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju; za srez radovljiški: Josip Lavtržar. trgovec v Kranjski gori; za mesto Jesenice: dr. Maks Ober-snel, glavni tajnik KTD na Jesenicah: za srez slovenjgrašfci: Alojzij Člžefc, župnik: za srez celjski: Alojzij Mihelčic. trgovec in posestnik na Bregu pri Celju; za mesto Cefte: dr. Alojzij (loriean, odvetnik in predsednik Občine Celje; za srez čabarski: dr. Bogdan Korh-nlk, odvetnik in pred«sedmik občine Čabar: za srez šmarski: Florijan Gajšek, gost mičair in predsednik občine Loka. Ne silite v Brazilijo! Novosadski »Deutsches Volskblatt« priobčuje obširno poročilo o tragediji ju-goslovenske rodbine, ki se je bila pred leti izselila v Brazilijo. Bridka usoda nesrečne obitelji naj bo glasen memento onim, ki še vedno nasedajo bombastičnim obljubam premetenih agentov in hodijo iskat srečo v tujino. Dne 2. decembra 1925 je prodal posestnik Nikola Zahner iz .Starega Sivca vse svoje imetje in se z ženo in štirimi otroci preselil v Brazilijo, trdno prepričan, da ga tam čaka sreča in bogastvo. Verjel je sleparskim agentom, ki so ga znali pregovoriti, češ, da se po Braziliji pretaka med in mleko in da dobi takoj dovolj rodovitne zemlje. Seveda je ostalo samo pri obljubah. Že potovanje je bilo za Zah-nerjeve usodepolno. V nezakurjenih vagonih se je žena na potovanju do Hamburga tako prehladila, da so se ji vnele oči. Po napornem potovanju je končno družina prispela v Brazilijo. Toda čakalo jo je novo razočaranje. Zahnerja in njegovo ženo so kljub protestom poslali na plantažo obirat kavo. življenje na plantaži je bilo neznosno. Otroke so mučile tako zvane peščene uši, roditelja pa sta morala delati noč in dan za pičlo plačo. Izpostavljena sta bila trpljenju in pomanjkanju, pa tudi šikanam. Cesto so ju tudi pretepali. Zahner je kmalu potrošil vse, kar je bil prinesel iz domovine. Videč, da bo rodbina poginila od lakote, če pojde tako naprej, je prosil, naj ga gospodar odpusti, toda prošnja je bila odbita. Končno je sklenil pobegniti, kar se mu je z največjim naporom in smrtno nevarnostjo posrečilo. Rodbina se je preselila v Sao Faolo, kjer jo je deloma še spremljala sreča. Zahner in njegovi dve starejši hčerki so dobili delo. Zahner je večkrat pisal domov, da se jim godi nekoliko bolje m da upa, da »i bo lahko kmalu prihranil toliko denarja, da se bo vrnil. V pismih je omenjal, da lahko govori o sreči, ker je dobil delo, kajti na tisoče izseljencev je brez zaslužka. Mnogo njegovih znancev in sotrpinov si je kupilo hiše na obroke, ker pa so ostali nenadoma brez zaslužka, seveda dolgov niso mogli poravnati. V takih primerih so morali hiše brez vsake odškodnine 1 vrniti prvotnim lastnikom, pa čeprav so izplačali že polovico kupne cene. Zahner je upal, da se bo lahko že čez eno ali dve leti vrnil, toda usoda je hotela drugače. Lani v maju je pri prekoračenju žetem«ke proge prttei pod viak. Nesreč- I než je v bolnici po štiridnevnih strašnih mukah preminul. Toda nesreča nikoli ne pride sama. Žena je po moževi smrti oslepela, par dni po njegovi smrti pa je rodila šestega otroka. Sedaj živi rodbina, obstoječa iz nesrečne slepe vdove in šestih otrok, v Braziliji v nepopisni bedi, izročena na milost in nemilost tujim ljudem. Bivši italijanski finančni minister v Budimpešti. Budimpešta, 3. julija. Bivši finančni minister grof Volpi bo prispel semkaj, kjer bo ostal nekaj dni. Volpi je na poti po Evropi in bo razpravljal na Madžarskem z gospodarskimi faktorji. 500 ur v zraku. Cbicago, 3. julija. Letalo »City of Chica-go«, s katerim so bratje Hunter poleteli na vztrajnostni polet, je že 500 ur (21 dni) v zraku. Letalo je sedaj preletelo okroglo 60.000 km. »Južni križ« y Chicagu. Chicago, 3. julija. Semkaj je prispel »Južni križe, v katerem je Kingsford Smith preletel Atlantski ocean. »Južni križ« bo preletel ameriški kontinent Sorzna poročila. LJBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.73, Berlin 13.4775, Bruselj 7.8906, Budimpešta 9.8926, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 796.70 — 799.70 (798-20), London 274.77, Newyork 5629 — 56.49 (56.39), Pariz 221.17 — 223.17 (222.17), Praga 167.28 do 168.08 (167.68), Trst 296.03. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275. — Pariz 20.2725. — Newyork 515.56. — London 25.0725. — Milan 27.0125. — Madrid 59.5. — Berlin 122.96. — Dunaj 72.835. — Sofija 3.74. — Praga 15.30. — Varšava 57.90. — Budimpešta 90286. — Bukarešta 3.066. Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil dražbi enega norega člana? Pred novo redukcijo j delavstva M«rod*jne oMesti naj pravočasno ukrenejo vse potrebno, da delavstvo ne ostane brez zaslužka Jesenice, 1. julija. Kakor javljajo praški listi, so v žele« Mrsi ▼ Vi t k ovi ceh radi nezadostne za« poslenosri tamoinjih valjam odpustili 1600 delavcev. Ako bo še naprej primanj« kovalo naročil, je po poročilih omenjene« ga podjetja računati s tem, da bodo v kratkem sledile še nadaljnje redukcije, ki bodo zadele več sto delavcev. »Grazer Tagblatt« pa poroča te dni, da jc v veliki železarni v Donawitzu 4000 dslavcv m nameščencev brez dela. Železarna je usta« vila obratovanje 21. junija, najpoprej za teden dni, ker pa le ni naročil, bodo po* čivali obrati najmanj še en teden, t. j. do 7. julij«. Tudi za nase domače železarne »o raz* mere zelo slične. Sporoča se nam, da bo naša največja železarna na Jesenicah radi pomanjkanja naročil morala pričeti z odpuščanjem delavcev. Vobčc so poletni in jesenski meseci za železarne najboljši čas, toda letos je za* poslenost izredno slaba- Bati se je torej, da bo brezposelnost v prihodnjih mesecih v naših domačih železarnah še bolj na* rasti* in da bo treba računati radi tega še z nadaljnjimi redukcijami. Teh redukcij bi po našem mnenju pač ne bilo treba, ako se ne bi uvažalo v našo državo toliko inozemskega valjanega že* leza in drugih železnih izdelkov, ki bi se vendar lahko naročali v domačih železar« nah. Ako premotrimo carinsko statistiko uvoza, vidimo, da je bilo uvoženo v Jugo* slavijo n. pr. lani valjanega železa 26.801 t železne žice 2.200 » železne pločevine 6337 » žjčnikov 602 » skupaj torej 35.400 t in sicer od teh količin 15.120 t iz Avstrije 0.910 » » Madžarske 6.653 » » C. S. R. 1.974 » » Belgije. Vpoštevane so v teh postavkah samo one pozicije carinske statistike, ki obsegajo izdelke, katere proizvajajo tudi domače železarne. Ako si predočimo te številke, se moramo nehote vprašati, kako je z iz* vozom naših agrarnih proizvodov v omenjene države. Madžarska, ki je sama agrarna država, vobce ne kupuje od nag agrarnih produktov, vendar pa i zvala na podlagi ugodne trgovinske pogodbe prav velike mnoiine izdelkov svojih železarn na nase tržišče in poostruje tako nato gospodarsko krito. Avstrija in Češkoslovaška sta povišali še v zadnjem času svoje carine na agrarne produkte v precejšnji izmeri in ovirata s tem naše poljedeljstvo, da ne more iiva žati svojih izdelkov v omenjeni drŽavi. Iz ietih obeh držav, ki ne kažeta za nase potrebe nobenega razumevanja, se uvažajo k nam velike količine industrijskih izdelkov, v ogromno škodo naše industrije, ki mora svoje delavstvo odpuščati. Slično je z Belgijo in z drugimi državami, ki hočejo vse v Jugoslavijo samo uvažati in ki izpodbijajo cene navzlic carinski zaščiti, z oči vidnim namenom, da M prisilile s tem našo industrijo k ustavitvi obratovanja. Zlasti kar se tiče jugoslo-venskih železarn, bi gotovo ne bilo potrebno, da se delavstvo odpušča, ako no hi inozemske tovarne tako znatnih koločin svojih izdelkov uvažale v Jugoslavijo, čeprav se največji del dotičnih proizvodov izdeluje v naših domačih tovarnah. Inozemskim železarnam bi ostalo v Jugoslaviji se vedno zadostno torišče, ako bi dobavljale in uvažale k nam samo one izdelke, ki se v naših domačih železarnah ali sploh ne proizvajajo ali pa vsaj ne v zadostnih količinah. Spričo preteče nevarnosti redukcij številnega delavstva v naših domačih železarnah smatramo za potrebno opozoriti pristojna oblastva, zlasti ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za trgovino in industrijo na nevzdržna razmere, da bi se pravočasno uveljavili potrebni »krepi, ki naj hi naše delavstvo obvarovali pomanjkanja ln bede. Bati se je, da bodo nameravane redukcije v naših železarnah učinkovale tudi na druge industrijske panoge, tako n. pr. zlasti na premogovno industrijo, k! že itak nI v ugodnem položaju. Kako bi se dale preprečiti velike redukcije delavstva, bi se morda najbolj« ugotovilo na skupni anketi pristojnih ob-lastev in domačih železarn, čim prej bo prišlo v tem pogledu do primernih zaključkov, tem bolj bo naše delavstvo hvaležno pristojnim oblastvozn, ako bi s« odpravila ona negotovost, ki Jim ogroža sedaj eksistenco. Pa so ga le prepeljali Sooči so Korstkin paviljon srečno prepeljali z Aleksandrove na Miklošičevo cesto LJubljana, 3. julija. Paviljon j« že na Miklošičevi cesti, , ki je Ljubljano tako razburilo, bo končano v čast pogumnega in v svoje znanje zaupajočega mladega mestnega stavb-nika g. Miroslava Zupana. In ▼ veliko čast naše Tehniške srednje šele, ki vzgaja tako sposobne stavbnike. Poudarjamo, da je pavjjjop prepeljan brez poškodb in popolnoma intakten, čeprav so prerokovali nasprotniki transporta, da se bo razsul. Pa tudi oni, ki so svetovali, naj paviljon razdro in zopet postavijo, so se hudo vrezali. Pri razdiranju ei se namreč pokvarilo toliko materijala, da je neka firma zahtevala za podiranje in zopetno postavljanje paviljona 45.000 rjin _ g. Zupan in gospa Korsikova sta pa podpisala pogedobo na 32.000 Din in ne same sa prevoz, temveč tudi za temelj te* podrto in, ko bodo paviljon zopet odstranili, zopet postavljeno ograjo na Miklošičevi cesti, skratka, g. Zupan je na Aleksandrovi cesti od g, Korsjkove sprejel ključ paviljona in ga ji na Miklošičevi cesti zopet izrodi za 12.000 Din. Ko občinstvo vse to zve, bo gotovo soglašalo, da stgvbnik Miroslav Zupan zasluži splošno priznanje in čestitke. Sipoči je podjetnik, kakor smo že vee-raj pisali, zamenjal sprednja kolesa s valjarji/zadnja kolesa pa drugače okeval in dal na močnejšo, 95 mm debelo os. Po Miklošičevi cesti je paviljon hitel, da je bil naenkrat pred pošto, kjer je v krasnem loku zavil nagle pred »Slona«. Vsa Miklošičeva eeata je bljs polaa radovednežev, »Sleaeva« restavracija pa natlačena, da ae natakarji kemaj prinašali vrčke razgretim gledalcem. Okna m balkoni so bili pola i in gostje > Slona« so si na balkon postavili celo stole. Križ je bil pa na Dunajski eeetl, ki je preprečena s telefon skini, električnimi ia tramvajskimi žicami kakor poče« lonae. "Vse žice so morali monterji sneti m je osobje cestne Železnice imele seboj traea-vajpei voz m dolgo lestev, monter elektrarne je pa kraljoval vieoko na paviljo-novi kupoli ia pri¥*#if*t*! *te*» l>ri obloC-nieah je bil pa tako spreten« da sta se dve razbili. Druge nesreče a i bilo prav nobene in še posebej moramo omeniti, da Je ves težki in za delavce nevarni transport potekel brez najmanja t nezgode, da se ni nikdo niti vščipnil Po dolgotrajnem snemanju žic so se gledalci posebno bali ostrega in ozkega ovinka na oglu Dalmatinove ulice. Lepo se je paviljon zasukal, a je obstal preblizu Kmetske posojilnice, lzpregli so avto in Matevžu je hudo šlo za nohte, ko je avto krenil proti Figovcu, češ, sedajle se pa peljemo na ^eksecirplac« pri Devici Mariji v Polju. Zaril je razbeljeno sivo glavo pod blazino in prav je imel. Ko je namreč avto potegnil paviljon v pravo smer, se Je z rožljajočo verigo zakadil na Figovčev« dvorišče, da bi bila Ljubljana gotovo ob svojega nenadomesltjivega prometnega šefa, če bi ne bil imel z blazino zedeianih ušes. Prav po pravici povedano, vsi smo se bali za svojega neprecenljivega dobričino Matevža in se globoko oddahnili, ko je avto na drugi strani Figove a zopet pri-drdral na cesto in se vpregel v paviljon ter ga jadrno potegnil do namenjenega mu prostora, kjer bo paviljon, peln najlepšega evetja, stal do dozidave palače zavarovalnice s-Dunav«, Ali Je to mogoče? Ko opazujem to našo pevsko »fovsijo«, se moram samo prav debelo nasmejati! Tudi jaz sem slišal, da se pogajajo rasji*. ni kvarteti, okteti itd. z neko ljubljansko firmo, katera bi imela nalog poslati izbran kvartet v Berlin za snirasnje gramofonskih plošč. Seveda vsem ni mogoče ustrs* či in tudi tukaj je bilo tako. Gospode, ki so zastopali po mnenju pisca slovensko pesem v Berlinu, slučajpe s pevske strani dobro pospam in firmi samo čestitam, da je imela pri izbiri take srečno roko. Seveda so okusi za petje različni, enim ugaja ta kvartet, drugim zopet drugi, vsekakor pa mora biti petje samo eno i« to lepo! Predvsem sveži, dobri in ubrani glasovi, katerih pa pri kvartetu, ki je pel v Berlinu, ni manjkale! Vem tudi. d* *m*r mo v Ljubljani kvartete, katerih Člani pa že zdavnaj ne odgovarjajo glasovne pev* cem, katere pisec omenja kot se ^neupe-te«. Pri nas še niso časi, da bi imeli in in se vsedli različni pevei na koncesijo, češ, samo mi lahko gremo! Mislim, da je vsako zabavljanje čez omenjene gospode pevce krivično, dokler jih pisee na ploščah sam ne sliši. Saj sam trdi. da jih javne sploh še ni slišal pati! Je pač sama zavist, ea* katere imama mnogo spraviti in na katero sne lahke ponosni! Gospodom pevcem detičnega kvarteta pa k uspehu iskrene čestitam in jim >a drugo pet v Berlin (kakor sem slišal je berlinska firma kvartet iznova angažirala), dajem le vzpodbude ia želim še večjih uspehov! Objektiven pevec. Lažnjrva yma* — Ponftisli, pnijateti žena e nastavila To<ža pp transmisiji k vr*»irn rt« «ovo vodo. Etikete se vsakokrat odstranijo, ker drugače ni mogoče pomivat' *tf>kienic. Med prevo^-n no^'-no pa rr>»H manipuliranjem v skladišču se mnogo steklenic pobije. T» mrtvaki gredo kot »dobiček« med odpadke. Ran za dnem žvepketajo črepinje na dvorišču pred skladiščem, kjer je v ograjenem prostoru pokopališče razbitih steklenic. Pri take velikem obratu m čuda, da padajo žrtve. ?at padajo še po gostilnah., kjer steklene ne štejejo na vagone. Kolodvor jc k sreči blizu in tako preva* zanje poinm in prazniti steklenic ne dela posobnib preglavic. Za prevoz ima podjetje en tovorni avtomobil in en manjši traktor, ki viači za seboj velik voz v obliki \agončka ali pa kar dva navadna voza. Poleg tega najame podjetje v čatn največjega povpraševanja po radenski vodi tudi privatne voznike, da vozijo polne steklenice na kolodvor. Gostilničarji m drugi interesenti iz bližnjih krajev hodijo s tovornimi avtomobili ali vozovi kar sami po mineralno vodo ali pa se domenijo, da jo pripelje eden tudi drugim in tiko se regijski stroški zuiiajo. Izkoriščanje treh vrelcev j« lastnicama zdravilišča Slatina - Radenci glavni vir dohodkov in v tem tiči pravi vzrok, da je kapaciteta zdravilišča samega glede na izborno zdravilno vodo še vedno premajhna in da so investicije dasi znatne, od« ločno nezadostne. Zdravilišče seveda ni m ne more biti niti približno tako rentabilno, kakor je izkoriščanje vrelcev, toda to bi ne smel biti vzrok, da se zdraviliške naprave ne razširijo in modernizirajo t^K,. da bi bilo zdravljenje z radensko vod** dostopno znatno več: emu številu trpečih, kakor je zdaj. In Se nekaj je, kar M bilo treba vsaj deloma upoštevati. V sedanjih razmerah je radensko zdravilišče dostopno samo ljudem, ki lahko plačajo dnevno 120 do 130 Din. Z malo dobre volje m razumevanja za trpečega bližnjega bi se pa dala morda odpreti vsaj ozka vrstica v zdravilišče tudi bolnim liudem, ki z de lar-jem niso preveč obloženi. Saj so tuai taki potrebni zdravljenja, morda še bolj nego premožni, ki lahko plačajo, kolikor se od pjih zahteva. Oboje naj bi lastnici zdravilišča blagohotno upoštevali m mnogi bi jima bili hvaležni. Saj je samo golo naključje, da vre zdravilna voda iz zemijc baš tvn v porečju Mure in ne kje drugje. Ker smo že pri Slatin. - Rider.cih, .-kočimo še na prijazen hribček h kapelt, ka-mor jo mahne rad vsak bolnik, če le nI priklenjen na posteljo in s to L Pa ne da M se kdo ustrašil, misleč, da bo sledilo dolgovezno opisovanje Kapele, vinogradov na vseh straneh in znamenite gostilne pod vrhom hriba. Ne, samo k cerkvi in vrh hriba stopimo. Mariji Magdaleni je posvečena in nad sto let že zre na nehanie vernih ljudi pod seboj. Zadai na zunanji strani so vzidane tri kamnite plošče, na srednji je napis v latinščini, na obeh stranskih pa čitamo: »Tu pozhivajo Visokovreidni Gnspri • Martin Kautshitsh. Oni so bili Sizhetek Puvanja tote Zirkvi rojeni 1 ga Novembra 735 toti Sveft sapusrili 8ga Jannera 1&26 Bog rivim dai nebeski Lon.c Tuje k spomini Visokovreidnega Gospoda Andreasa Kautsshitb keriga svon flvajo popeiva ino na kerega vsigarsbni Farmester sahvaleshno smislit ma. Rojeni 36ga Novembra 1752 v Qrezi svojo shivlenje sklenili sojo 30ga Junny IS26 Pro&mo vsi Boga naj on nvih polona-« Takele spomenike iz naše preteklosti bi Hlo treba zbrati m ohraniti. KOLEDAR Danes: četrtek, 3. julija 1930, katoličani: Helijodor, pravoelavni: 20. junija, Nausp. DANAŠNJE PRIREDITVE Kine Matica: Dekle, ki se hoče poročiti. Kine Ideal; Rumena Lilija. DEŽURNE LEKARNE Danes: piccolj, Dupajaka ceeta, Bakar-eie, Sv. Jakoba trg. Paviljen q — Tiha sveta maša radušnlea za pokojnim akademikom g. Urošem Turkom se bo brala v soboto dne S. t. m. ob 0. uri v frančiškanski cerkvi v LJubljani, o čemer se obveščajo stem sorodniki, znanci in prijatelji pokojnikovi in pokojnikove družina. Koliko je stala Italijo vojna Poseben oddelek italijanske stati-Jtifim centrale n dobil nalogo, rm \i* rgguna, koliko Ji stala luiijo svetov-n* vodila. Uradniki so se z vso vnemo lotili dela in zbrali so zelo zanimive podatke. Zečetkom svetovne vojne je imela Jt4vii>a 1*. 133.460 za vojaiko rftfbe sr>o-sor>rVih: moikih. Od tefa jifc Je mobrli-2-irala 5,500.000 alj 45.3^. V f raiKuj je W'lo mobilizirarriirt RM%< v AngUtH pa Italija ie imel* 652.000 mrtvih, to se pTavj \\.9% vseji mobiliziran h. Invalidov, k\ imajo po zakonu pravico do invalidnine, je v RtiHji 453.307, V F«wi. cijM je umrlo 5000 italijanski^ vojakov in 1?0 gaTibald'ineev, Omotna škoda, katero je p-rizadefla ItatliiH svetov«* vojna, se ceni tta 18.664 milijonov \n. Por tag tem od žalosti in pogreb'te bo stal mrjogo veš. Mož: To je sicer res, tod* to bi bfl zadnji izdatek. Solili it vrabfre v roki.,. Profesor: D«, da. dfafa moj*, špartanei, to so b*li vojaki! Kulia-rlea; Veje, frosped, mani so n*& kanoniki Wlj v#e4. UV Dnevne vesti — Promocije. V ponedeljek so promovirali na zagrebški univerzi za doktorje prave diplomirani pravniki Adam K r a -mer, Fedor Saj in Vladimir Topol, za doktorje medicine Anton T r a v i r k a, Bogomir M a g a i n a in Bogoljub P a -gon, za doktorje medicine veterinarske pa sreski veterinar v Arangjelovcu Josip K ta cel, sreski veterinar v Zlataru Marcel G o r u p, sreski veterinar v Novski Ivan V e n k o m veterinarski svetnik pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Josip Ceh. — Razpisane službe. V bolnici v Ogu* licu je razpisano mesto sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vlažiti pri bapski upravi savske banovine do 10. t m. V državni bolnici v Novem Sadu je razpisano mesto sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 12. t. m. V občini Kneževi vinogradi je razpisano mesto okrožnega veterinarja. Prošnje je treba poslati načelstvu dardjanskega sreza do 16. julija. Razpisan je natečaj za direktorja državnega posestva »Topolo* vac«. Prošnje je treba poslati oddelku katastrov in državnih posestev do 1. av« gusta. Prosilci morajo navesti, koliko za* htevajo plače. — Zakon o zemljiških knjigah. »Sluz* bene Novine« št. 146 z dne 1. t m. objav* Ijajo zakon o zemljiških knjigah. — Dovoljena javna praksa. Z odlo* kom ministrstva javnih del je dovoljena inženjeriu Borislavu Likarju iz Ljubljane jama praksa na vsem ozemlju naše dr* fave, specijelno v stroki strojnega tnže* njerstva. _ Konkurzi v naši državi. V juniju je bilo v naši državi 37 konkurzov, lani v juniju pa 105. Od tega odpade na Hrvatsko in Slavonijo 1. na Srbijo in Črno goro 1, na Vojvodino 4. Od začetka leta do konca junija je bilo 405 konkurzov (lani v istem času 610) in sicer v Hrvatski in Sla' voniji 38, v Srbiji in Črni gori 262, v Sloveniji in Dalmaciji 58, v Bosni in Herce govini 10, v Vojvodini 37. Prisilnih po ravna v izven konkurza je bilo v juniju 19 in sicer v Hrvatski in Slavoniji °, v Srbiji in Crni gori 2, v Sloveniji in Dalmaciji 1, v Bosni m Hercegovini 1 in v Vojvodini 6. — Natečaj za rezervne oficirje. Koman da obmejnih čet v Skoplju potrebuje za popolnitev vodniških mest več rezervnih oficirjev. Reflektenti morajo biti rezervni pehotni poročniki ali podporočniki, stari največ 32 let, in neoženjeni. Tmeti morajo priporočljivo oceno z zadnjih orožnih vaj in dobro oceno v dosedanji službi. Prošnje je treba poslati štabu obmejnih čet v Skopliu do 15. t. m. — Časopis za pošto, brzojav, telefon in radio. V Beogradu je začel izhajati časopis za pošto, brzojav telefon in radio. Ime nuje se' »Naša pošta«, urejujeta ga dr. Pero Soč in Miljutin Vujadinović. Doslej je izšlo šest številk, prvih pet v skupni izdaji. — Sprejem otrok v gluhonem nico. V zluhonemnico v Liubliani se sprejmejo v začetku šolskega leta 1930-31 gluhonemi otroci na prošnjo staršev aH njih namestnikov. Prošnje, katerim ie treba priložiti rojstni list, potrdilo o cepljenih kozah, zdravniško izpričevalo, domovinski list in morebitni izkaz o imovini, je poslati ravnateljstvu zavoda do is. t m, — Razpust podružnice. Po sklepu Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani m na predlog podružnice mesarjev v Ljubljani se ista z 11. junijem razpušča. — Drzavpa pletarska sola v Ptolu je mvla v preteklem šolskem letu skupno 43 učencev in učenk, od teh 2Z rednih v I. letniku in 7 v H. letniku. Z odličnim uspehom so izdelali A, > pri v dobrim '3, i dobrim 10, padli so trije. Vsi absolventi H. letnika so postali pletarski pomočniki. Razstava njih izdelkov in risb ie odprta v nedeljo 6. m ponedeljek 7. t m. od %. do 18. nre v šolskih prostorih v Ptuju, Na Skritem L Vpisovanje v J. letnik se je že pričelo in traja do vključno 25. avgusta. Reden pouk se prične 1. septembra. — Poplave v Črni gori. Po silnih nalivih je bila te dni vas Treputac v Črni gori poplavljena. Škoda znaša okoli JOO.Ofln D. —■ Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo lepo samo v Ljubljani, Mariboru ip Sarajevu, drugod pa boli ali rnarii oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beograd m Splitu 31, ▼ Sarajevu in Skopi ju 3fl v Zagrebu 28, ▼ UmSIiapi 77, v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.3 mm, temperatura ia znašala 16 stopinj. — VeH* pojac v tvorptaf oUa v Vara* ž poroča, da se odslej naprej uradne ure v pisarni od I. do 12. ip od 3. do 7. —lj Izlet Trgovskega društva »Mer* kur«. Trgovsko drištvo ».Merkur* za Slo-verijo, tu, priredi ub lepem vreme:.c za svoje članstvo ter p.ijateiie drijstva v nedeljo dne 6. L m. zelo zanimiv poučnj izjet na Lesno brdo pri Vrhniki, kjsr si bedo izletniki ogledali v graščini Golob vzorno urejene perutninarstvo. Po ogledu peš eno Uro hoda na Vraniko. Kosijo v priznani gostilni »pri Nacetu«. Udeleženci se zbirajo na glavnem kolodvoru pred odhodom jutranjega vlaka na Vrhniko ob 7.50. Pc-vratek poljuben. »4n —lj Nesreča. Pri nakladanju sena je padel ITletni posestnikov sin Janez Žaketnik tako nesrečno z voza, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. —lj Obrekovanje prj Mestni hranilnici. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, 6H%. -njj Kresni večer s plesom priredi Sokol $fr*a v soboto a. L m. v Behevueiu. Sodelovala bosta godba Sokola I. m Čitalniški pevski zbor. 3*3*1 rti«?! H Celja —e Geijoito pevsko dru*tv« Sapoje V petek zveoor, 4*e 4. julija »H kr^v. ki ga saJage pedrežnica C M D. na Starem gradu, par peanrt. Zate sJclienjem sa aoeoj r četrtek zvečer ob pol 21. (p«j a.) pevsko vasjo za mešani »bor. Pridite vsi in točno! Pevovodja. —c Izgubljene in najdeno. Lvajaa L,fe>i-čefc iz Zaveda« je izgubila prodveerajl-nJim vrecer v mesta 100 amarekl baako-vec L,ia* Lev-teer* is Rezla^rove uliee je izgnotla So. L m.. n*eča po Kralja Petra emU m Glavama trgu. ria*e danarmiee a 1180 TMn. Frapeiflc^ Kačevg. j* 3*$)a v Aleksandrovi ulici srebrno tuj a zapestnico s tau'aitiraoam napisom »Kavka&c. K vra- tarju hotela >Union« v Celju Avgustu Lovrenčiču se je zatekel pes-fojterier. —c Promovija. Na zagrebški univerzi je 30. junija promoviral za doktorja vasga zdravilstva g. Anton Trevirka, ain šolske ga upravitelja in bratranec iumarskega višjega svetnika g. inž. Travirke v Celju čestitamo! _c Zgodba o razlitem pivu. Predvće rajsnjim proti večeru je prišel brivski mojster Martin Zdolšek, doma iz Kranja na okrepčilo v Kandušarjevo gostilno v Prešernovi ulici. Sedel je za mizo, dočim je sedel za sosedno mizo čevljarski moj ster Rudolf Z. iz Celja. Ko je oesla oeta karica vrček piva k Zdolskovi misi, jo je podjetni čevljar nenadoma prijel za krilo česar se je dekle tako prestrašilo, da je razlilo pivo. Zdolšek je zahteval od moj stra Rudolfa, naj mu plača razlito pivo ta pa mu j« izlil vrček piva po obleki in ga vrhu tega še udaril z vrčkom tako ua levo lice pod očesom, da mu je prebil ko žo. Zdolšek trpi na poškodovani obleki 300 Din škode, za zdravniške stroške pa je moral plačati 100 Din. _c Jutri zvečer vsi na kres CM D. Celj ski podružnici CMD bosta sežgali jutri zvečer na Starem gradu velik kres po starem slovanskem običaju v počastitev spomina velikih slovanskih blagoveatni-kov sv. Cirila in Metoda. Celjska javnost se opozarja, naj se kresovanja na Starem gradu udeleži v čim večjem številu in naj ob tej priliki čim izdatnejše prispeva v nam one CMP. Nove muzikalije Izšla je 3. štev. VI. letnike revije nove zporovake glasbe -»Zbori«, izdaja in zalege pev. društva ^Ljubljanski Zvon«. Književna priloga zasluži pozornost predvsem zaradi dragocenega historično-glasbenega članka dr. Jc*. Mantuanija »O slovenski operi«. Razprava — v 3. št. je nadaljevanje ^ bo raščistila marsikatere temne pojme o postanku slovenske opere ter bo v avoji celoti, upajmo, izšla v posebni izdaji. Dr- Stanko Vurnik zaključuje članek »K vprašanju objektivne glasbene kritike« z mislijo, da povsem objektivna kritika sodobne prodtikeije ni čisto dosegljiva, da pa j« dolžnost vsakega kritikarja, da stremi po doseči vsaj maksimuma tega. kar je mogoče doseči. To pa se doseže s pobijanjem subjektivi-tete ▼ sebi in s stremljenjem po objektiv* ni sodbi- To stremlj«u5« je znanstven« pa etične in kulturno filozofske narave in vodi neprimerno *1We k rnanjci kakor P* najboljša subjektivna sedba. Absolutno resnico pa doseže samo ^ daj nam Bog katerega takega! — genij, »ledi kratko operno poročilo od novega leta do junija, beležke o koneertib, naznanila e novih muzikalijeb, razno ter pripombe uredništva in uprave. Glasbena priloga ima na prvem mestu »Potrkan ples« v Hubadovi prireditvi, odlično pevski, deloma polifonsko pisana narodna žaljivka iz blejske okolice na Gorenjskem, nato mojo prireditev slovaške narodne pesmi »Teč voda, teče,« kateri so slovenski pevci podložili znano pesnitev o. Zupančiča »Zaiumele gore«, ki pa ni prevod slovaške »Teče voda«. Pesem je prepeval pev. zbor UJU na čehoslovaški koncertni turneji z najlepšim uspehom. Prelevčeva nagropnica »Zadnje slovo« z otožnim a molovim začetkom, a jasnim durovlm sklepom bo moškim pev. zborom dobro došla, ker je priprost* in lebke tar se zato da hitre paštudirati, istotake ne-komplicirana, a rporda hvaležna je moja prireditev narodne pesmi »Rib'ce po vodi plavajo« za visoki moški glas in klavir. >Zbori« naj bodo ▼ rokah vsakega pevca in ljubitelja slovenske muzike. V založbi in izdaji znanega pevca pev. zbora Glasbene Matice g. Josipa Skalarja, višjega račupskegs svetnika v p., Ljubljana, R^sljeva cesta 13. kjer se tudi naroča, je izšel priročen fvezček »Zbirka m sik i h pevskih kvartetov«, I. zvezek. Kvartet Cgg. P elan, Fečepke, odnosno Završan ml., Završen pt. in Skalar) znan pod imenom pevski kvartet »Glasbene Matice« (pravil-nejsi naslov bi bf! »pevski kvartet pev. zbora SI. M.«) je po Sloveniji s svojimi podeželskimi keneerti splošno znap ter ima dokaj obširen repertoar zlasti starejših slov. pevskih kvartetov. Na prošnjo raznih pevevodij ie posamezajb pevcev je g. Skalar vse te drobne kompagieije zbral, isdal prvi svesek ter namerava nadaljevati z izdajo nada}jnih zvezkov s plemenitim namenom čisti dobiček nakloniti v prvi vrsti fondu za postavitev spomenika komponistu driavn« himne itd. Davorina Jenku. Zvarek je. sele lično opremljen, ima žepa« obliko, je krasno pisan (F. Juva-nee) in aamogel sem v njem najti le štiri neznatne napakice. Na 11. strani popravi v 3- taktu 1- basa prvo noto iz be v ce, na 14. strani spodnji sistem, prvo noto drugega takta prvafa basa iz as v a, isto- tafeo na IS. str. zadnji noti 1. basa v dru-f*m siatasMi pripiši vračaj. ker ima v istem taktu dragi tenor nizaj, končno mora biti najbrt aa ti. strani t 2. sistemu tretja nota S. tenerja v prvem ta$tu, de a ne ee. Zvesek ebaeara deset kvartetov starejšega datama, B«riakušer>ih neštetokrat ki jih slast! aorasrsjepa, podeželska pnblika sliši vedae isaeva rada in jih morajo pevci še in se ponavljati. Sestopaš! se komponisti Aetee Hajdeik (<*▼* kvarteta), MarinkoTie »Na AdrtJa« Je pra* se p?** »ber, *4r* »Lult** le Zbirko zieftj z gabrom na n^avHer spomenika Davorio« Jenku najnujnejše priporočam s Kosti prvega človeka iščejo Ekspedicija ameriškega učenjaka dr. Andrewsa v zibelko človeštva puščavo Gobi Iskanje pra'ieda pekinškega olove-ka te.r krajev, kveg se ie razprostiral vrt Eden in 'kjer je tekla po rrrnen^u paleontologom zibelka človeštva, to ie namen ekspedicije, katero vodi dr. Roy Ohapman Andrews. O tej ekspeddcii smo kratico že poročali. Napotila se je iz PeJcmga. Nl>fcn cjlj je r>u£čava Gobi v Mongoliji. Ekspedicija bo iskala oka-ntencila okostja ljudi, živečih pred epoho, ozmačeno z imenom S itn a rtt ropu s Pekmensis. S tem znanstven m imenom se označuje moš-kj ali ženska, katerega odnosno katere okamemelo lobanj so rtaSH lani na kraju, oddalj-enem od Pekinga okrog 40 milj. Prodno se je najetji s štirimi tovornimi avtomobili v puščavo, je dr. Andirews, vodeni ravnatelj slavnega m a nst vernega zavoda Amerikan Museum of Natirral History, izjavil, da se je mongolski sel. katerega ie posk'1 v puščavo vTirtl z vestjo o neznatnem jezenj. ob katerem je mnogo okamenelih kosti. Dr. Andrews je prepričan, da najde v teh krajih ostanke rjudiu ki so živeli v dobi pred pekinškim človekom ali približno pred miijonom let. Zemeljske plasti datirajo tam iz pKocenove dobe, katere začetek sega 6 milijonov let nazaj. Sedanja ekspedicija je pela in zad-Tr,a, katero fjnanciira omearoena ameriška jamstvena ustanova. se ne posreči najti sledov prvega človeka, bodo nadali ne poskuse opu stidi. Glavnna nafloga dr. Andjrewsa je iskat.. Z nekaterimi pomočniki je že dokazal, da se najdejo v Mongofliji najstarejše okame-niine Soveskih in tudi ži\"alskih kosti. Označil je tudi kraj, kjer je največ teh okamenin. Po njegovem mnenju je v dotičnem kraj-u dovol-j gradiva za vse bodoge ekspedcije v prihodnjih 50 letih. Američki mu^ej ie že lani organiziral siHično ekspedijciijo, ki se je pa izjalovila, ker je Kitajci niso p««rili nks-pediciio nekae bi^o pa prepoz-«0, bi se peeal s "^erijozmim ra-mke-vantie-m. ker U že zatradel sne?. Od Mongolov je dT. Andrws iViML (3^ jo daT.-j« v pnršeavj je zero, ob katerem je iminogo okaTTrenelfh kosti. Ti Morrgo-•li so videft ekST>edknjo prri del*u irn so pozmafli pometi okameroin. Lam, ko je billa napetost med ameriškim učenjakom in omenjenim krtaj-sfarm driušrvjom m višku, je poslal dr. A«rrews zanesljivega sla, da poišče dotično jezero. Z nezinatmo karavano veJbloKitov je prodrl dotični Mongol daleč v puiscavo rn vrntl se je z vestjo, 4$l je nadeli jecero in ofcamenele kosti. V Petan« je prinesel rrmo^o okamene-tih kas*i, o kiterm se učenjak u^oto-vf|f. da so ostanki prftdfej&tor&ne Žira-fe, vesMod«, morske«a leva in dnusrih Mvall ki zmnosrti še niso bik znane in W l>odo pT©ska»ne pozneje. In do tega jezera hoče zidaj prodreti dr. Andrevs. Ker tovoren avtomobaC niso prife- sodenj vožnji po peščeni puščavi, so napravili za ile bazo na mejj med trdim in mehkim peskom. To je okrog 400 mi'lj od Kalga-iia proti vzhodu od poti. ki veže Ka-lgan z Urgo. Tam čaka že 40 velblodov. na katerih bo ekspedicija nadaljevala svaio pot. Pa-vič s>e ustavi pri jezeru in po povfršnem ogledu bregov krene v gore. ki se dvigajo na eni strani jezera, da poišče gorske kotline in jame, v katerih so se utegnile ohraniti razmeroma maj4vne kosti predhistoričn©p:a človeka. Samo na takih kratiih so lahko ušle pozornosti zveri in vodi, k bi jih biJa sicer odnesla. Dr. Andrevs je trdno prepričan, da se mu bo posrečilo najti ostanke prvega Človeka. Ozemlje je bilo nedvomno po-gozdeno in v okolici je brlo mnogo vode, kaijti natšl so tudi bobrove kosti. Tu je brl po mnenju učeinjakov rojen prvi človek. Pred odhodom je dr. Andrervs izjavil, da ima malo upanja, da bi našeJ v Mongoftjn vez med opico m Slove-kom. Sicer bo pa uspeh eskT>edTcije popoln ie. če najde ostanke prvega čllo-veka. Ekspedicija namerava znova po-setiti kraj prejšnjih izkopnin. Pred dvema letoma je našel dr. Granger kosti iz prednje in zadnje noge mastodonta, ležeče 25 čevljev druga od druge. Med njimi je našel peto tega o^omniega telesa. Petna kost je bila tako velika, da je niso mogft dvigniti in odnesti. Sedanja ekspedicija bo skušaJa to kost najt: in odnesti. Dr. Granger trdi. da bo s tem dokazano, da so žrveAe v pra-veku v teh krajih ogromne živali. Mongolski sel. ki je naSed jezero, bo vodil kot 8?hr\Tti vodja ekspedicijo do base, kjer ostanejo tovorni avtomobili. Med udte-leženci ekspedicije ni nobenega topogtrafa. ^špedicija ne bo nkoti nad pet dni brez zveze z zunanjim svetom. Razbojnikov se ekspediciji ne bo treba bati, ker jih v fcrarrh med Karga-nom in Upgo navadno ni. Poleg dr. Andrewsa so znani kot raziskovalci zibelke človeštva dr. Granger, Thompson in Young. Vsi so ;meli na ekspedii-cijah v Mongdl'fji srečo, ker so najti okamenete kosti najVečoega sesalca jit mnogo ostankov dirugžh predfristorič-n-ih živan". ki pomagaio zdaj učenjakom pisati biološko zgodovino sveta. Originalen klnb Originalne klube ustanavlja1 jo samo v defeli, kiier ni pomanjkanja d€niaTJa, še manj pa veselja do raznih budaitasti. Me4 najoriginalnejse klube spada ne-d\Tomno v Newyorku ustanovljeni khib za mrtve proglašenfh. Člani tega kfoiba lahko postanejo vojaki, ki se do>go niso \-rniH z bojišča in so bih" proglasem" za m«rtve, ali pa 'taki, ki so pri-^i rxm>oto-ma vr seznam padlih. Pri svoji romantični zanimtvoafci ima pa fahrb tudi praktične cifte. Svojim članom nudfi pravno pomoč v procesih z zavaro^-ainicami, ki so zahtevnJe po powatku dozdevno padlega od njje^o-^"i•h sorodnikov ^lači'lo zaostslih opro* kov. Takih pravd je v Ameriki rnnofro. Smrt se da napovedati? Znani unav&k^ astrolog Errnjnd H«rr je predaval te diri rta Dunaju p tem, kako se da na temelju astroloških rakunov rjoloofti bližnjo bodoenost poljubnega človeka. Astrolog .:e ^ojasn.e-vafl KozrrwOTe vzroke, jz katerih ijrvira možnost točnega setavi;an;a heroskotK>v in za prmier je navedel zannniv doro-dek, ki se jc pripetil pred štrrtmi itil Nekega Ehinajcana je zadela 20. H» nuarja 1926 v tramvaju kaei-čana se je vioMo boljšalo in profesor Je*, rake, na kateri se je bolnik loftl, jf Hi nekaj dni dovoia megovi žen! vzeti inr> ža v domačo oskrbo. Astrolog jc pa izračunal, da s-e bo 10. februarja bolrirko* vo stanje rnoono poslabšalo in d« be med 11. in 12. februarjem umrl. 0 svoji ugotovitvi j« obvestil profesorja, ki je obdržal bolnika na 'kliniki. In asrr^Jo-*ove rmt**v*A se je res iapofrtila. Rol-hHc je M. februarja umri. " wr- ■-1-- In sin$#4(* Oče aaieri aMflea. k*4i s4srWaj cigareto. Ves ogorčen za kriči: — Paglavec aH si me videl, da t* bft r tvojih tetah že feadk? Avgustus Muir: 37* Krog zločinov/! Roman — Hm. Zelo neprevidni — zelo, ze-* lo neprevidni, — je zamrmral nekam* posebno zadovoljen. Ozrl se je lokavo* na Molly in znova se je obrnil k oknu., — Koga pa mislite, Bili? — je vpra-«-Šal George in pogledal čez Eastwoodo-~ vo ramo. — Dr. Dravtona? Mislite, da*j je nepreviden, ker nima zagrnjenih* oken, ka-li? Eastwood je vzdihnil, odložil daljnogled in popil kavo. — Nocoj sem vas hotel povabiti na zabavo, dragi moj. Bojim se pa, da bova morala to reč odgoditi. — Na-tlačil si je pipo z virginskim tobakom iz velikega mehurja. — Da ne pozabim, ali mi niste pravili, da ima dr. Dravton za asistenta grbastega moža, človeka, ki ga redko vidiš? — Ne, profesor Caspian ga ima. — Ah, seveda! Eastwood je s pipo v ustih in gorečo vžigalico obmolknil. Njegove oči so bile brez izraza, njegove misli so blodtle drugod. — Seveda! Pri Caspianu je zaposlen — pri Caspianu. Kaj sem dejal? Vžigalica je dogorela. Vrgel jo je v peč in se poslovil od Georga in Molly s kratkim »lahko noČ<^. — Kaj sem vam pravil? — se je smejal George. — Kako morejo trpeti Billa v Scotlandu Yardu, mi ne gre v glavo. Pravijo, da je najnevarnejši v tem stanju pozabljivosti. Vse kaže, da gre zdaj za resno zadevo. Najvišja kazen za ponarejanje denarja je menda 14 let ječe. Kdor pomaga ponarejati ali zavaja po-narejalce, ga zadene enaka kazen. Lepi izgledi za nekoga. Vzel je njeno prazno skodelico in jo postavil na mizo. Na zvoniku cerkve sv. Petra je bila ura devet. Udarci kladiva so se razfeegali daleč po okolici. Ob pol desetih jo bo čakala Julija Farrova. Zato se je Molly poslovila. — Spremit vas grem, — se je ponudil George in odšla sta po stopnicah. Ko sta prispela .-ditelji razstave: »če bi bilo treba določiti stopnjo vrlin vladajočih žen. bi bila angleška kraljica Elizabeta najbrž slavnejša, ruska carica Katerina lepša, toda Mar?.a Terezija bi odnesla tri krone — junaštva, državniške modrosti in vedre misli.c Hudomušen čita teb je pa pripomnil k temu. da ljudstvo zdaj kron ne deri več, da opravljajo ta posel za narode zgodovin ar i, da pa je tri več ko ena. če že ne gre drugače. Mariji Tereziji je dodal isti hudomušnež četrto krono, s stališča habsburško - lotrinškega rodu najsr.ajnejšo. Svojemu možu je bila čudovito zvesta, čeprav je bil slaven ba-bjek. Ko je umrl, je dejala Marica Terezija njegovi zadnji ljubici, knegimji Auersnergovi: »Ljuba kneginja, jzgubih" sva mnogo«. Marija Tere/;ra je :majce©ejsel Občina Ljubljana. U(*t.i! pogrebni zavod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni brat, tast in stric, gospod Anton Brglez trgovec in posestnik danes 3. julija 1.1. po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 81, letu starosti mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 4. julija 1.1. ob 3. popoldne od doma žalosti, Kladezna ulica 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 3. julija 1930. Žalujoči ostali > mM ali o£lc*si< Vsaka beseda SO par. Plača mc lahko tudi w znamkah. Za odgovor mamico 1 ■- Na trprašanja fcfM Najmanja o£lam Dim Kuharico ki zna dobro kuhati iščem za nastop s 15. julijem. Plača 500 Din ter stanovanje in ob-skrba. Natančne ponudbe na Jos. čop, Vel. Gorica. 1956 Za stavbe vsakovrsten sun tesan in ža- gan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Posečajte boteJ-restavracijo »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, garaže, kopalnice, avto 50'T □□□□□nnnnnnnnnconnoo MODROCE Ia afrfk močno blago Din 240.— spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše tupite pri RUDOLF SEVER Marifin trs 2 Zahtevajte vzorce! Z9/T -□□□DajauuLJuuuiJuuuuuLj Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primasi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 58/T Vsa pleskarska in Hčarska dela izvršuje točno, so! dno io po konkurenčnih cenah pod garanc!Jo J. HLEBŠ pleskarstvo in fičarstvo Ljubljana. Sv. Petra cesta 33. Posestvo ali hišo dobičkanosno, kupim. Obširne pismene ponudbe na naslov: L. K vitko, Ruše 22. — Posredovalci izključeni. 1954 Restavracijske servirke izvežbane, z znanjem nemščine, sprejmem. Nastop takoj. Predstaviti se je osebno pri plačilnem natakarju v kopališki restavraciji v Rimskih Toplicah. 1955 REVM ATIZEM Ishias. zabrekle žile, bolečine v kosteh, zobobol, glavobol itd. zdravi najzanesliveje An-tirheumin , ki si je v kratkem času stekel nebroj priznanja. Cena orig. steklenici 35. poskusni pa IS Din. Ferralbumin je izredno sredstvo proti malokrvnosti, obči oslabelosti, pomanjkanju teka itd. Cena orig. steklenici 35 Din. Obe zdravili se dobivata po lekarnah aM pri proizvajalcu: Mr. A. Mrkušič, lekarnar, Konjic, Hercegovina, ki pošlje franko po povzetju 3 orig. steklenice za 105, a 1 za 40 Din. Poskusne 3 steklenice Antir- heumina za 65, a 1 za 25 Din. 1921 DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ najlažjega m najmodernejšega trpa najboljših svetovnih tovarn Otroški vozički od oajpriprostejšega do najtfvnejše&a modeb. lzdekijejo se endi po okusu naročnika Šivalni stroji, motorji, pneumatika. posa-mezrrt dek. VeRka jzbera, oajn&je ce«e. Prodaja na obroke Ceniki franko • TRIBUNA« P. B. L, tovarna ovokoles In otroških vozičkov, Uuteljana Kartov&ka cesta ftt- 4. Zahvala Za obilne dokaze iskrenega sočustvo* vanja povodom težke izgube mojega ljub* ljenega soproga Antona Adlerja poštnega poduradnika v p. se vsem iz dna duše najtopleje zahvalju* jem. Posebno pa se zahvaljujem ravna* teljstvu in uradniŠtvu zavarovalne družbe »Feniks«, 6. č. duhovščini, poštarskemu pevsk nu društvu in ostalim g. pevcem za genljivo petje, vsem darovalcem pre* krasnih vencev in cvetja ter Vam vsem, ki ste ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v po* nedeljek 7. julija oh 7. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. T.fubljana. dne 3. julija 1930. Marija Adler Urejaj« Josi© Z tip.: r. ^! v •Narodno mfaarao«; Pran Jeseršek. — Za opravo io mseratni del tasta; Oton Canttot — V« t UebJjam.