Ji® ■■•sf/'. f, Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez i vodiče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. vre dopoldne. Rokopisi ie ne vračajo; nefrnnkiran* pisma se ne sprejemajo. Vredniikega telefona itev. 74. to. V Lijubljani, v petek, 25. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri' popoldne. Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: «* celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom j« dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie ▼ Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — i > • c i atl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina TI Milimetrov) za tokrat 13 b, za dvakrat U b, aa trikrat 9 h, za več kot trikrat a b. V reklamnih noticah atanc enostepna garmondvrsta H h. — Pri večkratnem objavljenja primeren popust UpravniSkega telefona iter. z88. J Situacija v parlamentu. Dunaj, 24. nov. Ce je g. prefetor slabe volje, e'a učencem šolsko nalogo. Aji ter dalmatinskega ces. namestnika. To priliko je porabil, da je razpel belo zastavo pred nemško levico. Previdno sicer, a dovolj jasno je izjavil, da hoče »lada tudi v bedeče varovati »nemško posest«. Italijanska fakulteta v Inomostu je zaprta in parlament more vsak čas določiti kraj za stalno italijansko vseučilišče. V stvari je torej vlada slovesno kapitulirala pred nemško levico ia jo takorekoč prosila odpuščanja za storjene korake. Ako pa je vlada imenovala češkega ministra, je to storila v nadi, da češki po slazici ustavijo obstrukcijo. Torej zopet stara pesem. Levica je potolažena vsaj začasno — do prve afere. Za Caljem Opava in Te-šin, Zagreb in Inomost. Ia če vlada moida dovoli drugo deško vseučilišče v Olomucu, se bodo ondi Nemci kot Kišoti zaletavali v Gesslerjev klobuk. Vprašanje je sedsj, kaj stoie čefki poštar ci in »blovanska sveža«, v kateri so združeni slovenski in hrvaški poslanci. Ti osobito nimajo nobenega povoda, da bi pre-drugačili svojo taktiko nasproti vladi. Današnji govor min. predsednika je jaBen do ka7, da vlada tudi v bodeče ostane le izvr ševalni organ nemške levice. lajava lojalnosti. Kakor snano, sta soe. demekrst Per-nerslorfer in vsenemški poslanec Berger nečuveno napadala v svojih govorih vla darsko hišo. Sicer Bta podpredsednik Kaiser in miu. predsednik odločno ožigosala zlorabo govorniško prcstoBti v zbornici. Vendar pa s tem nekateri krogi Se niso bili zadovoljni. Gref P a 1 f f y , član češkega kon-serv. veleposestva, je v dogovoru s Poljaki, »Slov. ivezo«, nemškim »centrumom« in Rumuni danes koncem seje odločno protestiral proti zlorabi poslanske prostosti. lato je storil baron Ludvvigstorif v imenu zmernejših nemških strank na levici. Sa«eda je bila to za soc. demokrate in Vse-nemce ugodna piilika, da so dajali duška svojim čustvom. Tudi na galerij) je daues mnogobrojno ob&nttvo kričalo vsevprek, da se je kar kadilo v dvorani. Rusko -japonska vojska. Kaj je s Kurokijem? Nemirovič Dandenko brzojavlja: O Ku-rokiju ni mogoče nič gotovega iivedeti. Eni trdijo, da je živ, drugi zagotavljajo, da je mrtev. Kitajci pravijo, da ao mrtvo truplo Kurokijevo že 3 novembra poslali čez Inkou na Japonsko. Boj za Port Artur. I« Utua poroča „Daily Telegraph", da se je v Port Arturju iznova pričel napad na okolico utrdbe Eflunšan. Ako se Japoncem niti tedaj ne posredi, vzeti te pozicij« ter napredovati v smeri proti E.ceinte in notranji trdnjavi, potem je dvomljive, bodo li Japonci še nadalje poizkušali. Iz Daljnega poročajo, da je došlo mnogo novih, večinoma mladih čet. Zagotavlja se, da se pred Port Arturjem vrže neprestani boji. Okuova čete mislijo, da se bo naskok na Port Artur ponovi), ker politični vzroki zahtevajo, da trdnjava kmalu pade. Kakor poroča .Standard" iz Tokia, se število ruskih vojaških boguncev vedno mnoii. Ti pripovedujejo, da vlada v trdnjavi vedno večji nered. V trdnjavi je 20 000 ranjencev in bolnikov in le 2000 brambov-cev (?). V Mandžuriji. Iz Tokia poročajo: Japonski oddelek jo napadel dne 23. t m. Ruse, ki so bivakirali pri Vajcoku. Rusi so dobili pomoč, vendar so bili potisnjeni proti Činšinu. Imeli so 600 mož pehote, 300 moi konjenice in štiri topove. Na bojišču so pustili Rusi 30 mrtvih, šest ujetnikov ter mnogo materi-jala. Japonci so izgubili 28 mrtvih in ranjenih. Padec Alekaejeva. Aleksejev je odstranjen. Iz vsemogočnega podcarja vzhodnoazijskega je postal neznaten član državnega sveta. Dvorna stranka njegova, na čelu ji carica- vdova, ga ni mogl rešiti. V Moskvi so sprejeli to vest z nepri kritim veseljem. Javno mnenje dolži Alek-sejeve, da je bil on tisti, ki je zakrivil, da so se zavlačevala pogajanja s tokijsko vlado, vsled čeiar je izbruhnila vojska v trenutku, tako neugodnem za Rusijo. Njega dolže, da je zakrivil izgubo tihomorskega brodovja in ruske sile na morju. On je kriv, pravijo, mnogih neuspehov, ki so zadeli vojsko na suhem, ker ae je z nerodno roko vedno vtikal vmes in motil Koropatkina ter mu delal zapreke. Lev je mrtev — vsak ga lahko brca! Car *a uradnike v Port Arturju Peterburg, 24. nov. Car je ukazal, da se vsem ruskim državnim uslužbencem v Port Arturju šteje vsak mesec službe aa celo leto. Dva angleška parnika ujeta. „Daiiy C&roniole" poroda iz San^aja, da bo Japonci ujeli angleški parnik „Tun-ghov", ki je vosil iz Sangaja v Port Artur živila. Tovor je laBt rusko-aitajske banke ter je vreden 260.000 taelov. „Lloydovo" porodilo poroča, da je dne 16. oktobra odplul v Korejo angleški parnik »InverneB" z živili in strelivom. Ker sedaj ni nobenega glasu o-njem, se boje, da so ga morda ujeli Rusi, ali pa se je vsled svojega nevarnega tovora potopil. Baltiiko brodovje. Del baltiške eskadre je ie došel v Port Said. Storilo se je vse, da se kaj ne pripeti. Ruake ladje bodo v luki popolnoma ločene od drugih ter obdane s strežnimi čolni. Dovolilo se jim bo vesti vode in mesa. Ne ve se pa še, če jim bo dovoljeno, se preskr beti b premogom. Dal angleškega srednje-morskega brodovja je tako blizu, da potom brezžidnega brzojava lahko občuje z angleškimi bojnimi ladjami, ki so v Port Saidu. Nepotrjene vesti trdijo, da je v Adenu navzoča japonska križarica. Nekaj moštva prvega dela baltiškega brodovja je ostalo v Kaneji, kjer počaka drugega dela, ki ima priti danes v Kanejo. V sredo je odplul od Skagena del dopolnilne eskadre, obstoječ iz ene torpedovke in ene križarke, drugo brodovje je odplulo včeraj. Ruska oklopna križarica „Kuban" se je v luki Bayonne preskrbela z živežem. Poveljnik da&a iz Peterburga povelja, ali naj počaka tretje divizije baltiškega brodovja. LISTEK. Halbejeva „Mladost". Maksa Halbeja dramo »Mladost« je vpri-zorilo prvo berolinsko gledišče »Residenz-theatir leta 1893. To ni bil prvi njegov dramatični poizkus ; inana je bila ie cela vrsta njegovih dram, napisanih zlasti pod Ibse-novim vplivom. Prva pa je prodrla na odru »Mladost«. Igrali so jo do danes po modernih odrih neštetokrat, kajiga je doživela Štirinajst izdaj. Halb8 je objavil svojo dramo, ko je bil naturaliiem v najlepšem cvetu. Dobra tri leta prej je voditelj nove struje, Gerhart Hauptman, dosegel prvi uspeh z dramo »Pred solnčnim vzhodom«. Z veliko drsnostjo se je bil boj proti »šabloni«, proti »stari drami". Drzna pa je v tem, kako obravnava erotični problem tudi Halbejeva drama. Prijazno pomladansko jutro. Rusznovski župnik Hoppe sedi ob svojem pisalniku. Njegov kaplan Zigorski je pravkar odmaševal in pride z župnikovo nečakinjo Anico k za- jutrku, za njima tudi bebasti Amand, Aničin polbrat. Pošta doneae vest, da pride strica-župnika obiskat dijak Iv&n, ki je končal srečno gimnazijske študije. Anica ga je vesela, ker se že dolgo nista videla; radovedna je, kako je srastel, in hoče poskrbeti, da bo dobro vsprejet. Kar dojde Ivan nenadoma. Sprva je Anica v zadregi, a nekaj trenotij, nekaj pogledov in besed — in že se je vzbudila v obeh strastna ljubezen. Amand ju opazuje; ker mu je Ivan neznosen, izda to v pretrganih besedah itrogemu kaplanu, Aničinemu spovedniku. Ivan, ki hoče svobodno uživati svet, in duhovnik, ki ga svari, trčita trdo skup. Mladi dijak bi moral že drugi dan oditi na vseučilišče, a naivna Anica ga hoče pridržati: naj ostane sploh pri stricu in mu pomaga pri gospodarstvu. V vredi strasti ji Ivan to obljubi. Do tu prvi dve dejanji. Kar nastopi preobrat v tretjem dejanju. Kipeča kri je zavedla strastno dvojico v greh. Anica je skesana, resna, a Ivan, ki je prej prisegal na avojo moi, je strt onemogel. Junak, ki je prej brezobzirno hotel uživati, se je iz- premenil čez noč v nevrastenidnega slabiča, ki Bi ne ve ne ciljev ne pota. Amand razkrije vse kaplanu, ta župniku. Dobrovoljni stari gospod ni strog kot duhovnik. Misel njegova, da je dobro, če se mlad človek iz-živi, povzroči razpor s kaplanom, ki mu pove, kaj se je zgodilo. Župnik zahteva, da se naj Ivan takoj odpelje in se naj vrne po Anico, kadar bo kaj iz njega. Ko se poslavlja obupano dekle od Ivana, jo zadene smrtno strel, ki ga je njemu namenil Amand. To je vsebina drame. Moderna poezija vobče, slasti še natu ralistična struja, ni prijasna katoliškemu svetovnemu nazoru. To izvira iz njenega bistva. Njena morala je Nietzschejeva, ki proglaša dioniziško svobodo uiivanja; strast in greh sta leps, ne pa krepost in zatajevanje. Vsled t«ga napadajo moderni dostikrat katoliške duhovnike, dasi včasih niti katoliških razmer ne poznajo. Kje pride duhovnik iz cerkve v mašnem plašču, kakor to predpisuje Halbe? Prirastel mu je k srcu slasti tip redkih katoliških duhovnikov, ki jim je geslo : laisser faire. Mlad naj človek pozna »vet in ga | uživa, potem bo star živel tem mirneje: to je nazor starega župnika, ki je sicer označen z vso impresionistiško spretnostjo Haupt-maanove »šole«. Slaba se pa godi strogemu kaplanu. Resni asket. ki se bojuje zoper napuh iivljenja, se d£ zapeljati koketnemu pogledu lepega dekleta, da gre plesat. Kako oduren ih tudi malo motiviran je tudi prizor, ko se spre z župnikom in mu ta pokaže vrata! Tam torej sama Bvetloba, tu sama tema: tendenca je odividna. Bebca Amanda, ki ga je sama telesna moč, slabotnega dutS pa mu je obvladalo mrzko sovraštvo in maščevalnost, je ustvaril pesnik nalašč sa nekega berolinskega igravca. Naivna čutnost in neprisiljena odkritost Aničina je bistvena za celotni milj6: prijazno, mirno življenje v katoliškem župaišču. To lepo idilo raztre kruto nadčlovek Ivan, ki se, ko odhaja v svet, vprašuje, čemu sploh živimo, dobro vedč, da ni več otrok. Prost je, odprt mu je ves svet, ki ga hoče uiivati. In to uživanje začne s tem, da vzame v stričevi hiši nedolžnemu dekletu — Ruska križarica »Izumrud", ki je hotela v luki »Frederiksnaven iz neke premo govne ladje vzeti premog, je dobila poziv, naj dvigne aidra ter ai vzame premog zu naj pristanišča, ker ae sicer s tem krši nevtralnost. Križarica .0 eg", ena pomožna kriia-rioa in en torptdni lovec so se včeraj vrnili ter se usidrali v salivu Skagen. Baron Kodama o Port Arturju. Generalni major baron Kodama, provi-zorični štabni šel za časa O jamo ve odsotnosti, je dovolil nekemu ameriškemu dopisniku rasgovor. Baron Kodama je kazal na težkota pri osvojitvi Port Arturja ter dejal, da bodo Japonci preživeli zimo v trd njivi. Kodama pravi, da bo kmalu prišel trenotek, ko se bosta na suhem obstrelje vali dve močni topniški sili. Pristavil je še: .Rad bi vsa taktike celega sveta spravil ondi skupaj, da bi ee tu učili aa bodoče vojske." Na vprašanje, ali ne bo pehota vendarle odločila osvojitve, je odgovoril: »Ne, to je vprašanje strategije, taktike in izurjeuosti inženirjev. Sovražnik ima 20000 mož, mi Sa 60000. Ni nam mogoče jih rab>ti več. ezultat je odvisen od vrhovnega vodstva in od strelivs." Kodama je še pripomnil, da so utrdbe od japosko kitajske vojske popolnoma iz-premenile svojo zunanjost. Danes ni ena sama gotova utrdba ključ do oele trdnjave. Ako je vseta ena utrdba, je vzeta le ista, nikakor pa ne cela vrsta drugih. Tretje rusko brodovje na bojišče I? »Berliner Tegeblatt" poroča iz Peterburga, da .Novoje Vremja" zagovarja misel, naj pošlje Rusija v Vzhodno Azijo še tretje brodovje ter pravi, naj bi obstojalo isto iz črnomorskega brodovja. — Japonska, tako pravi »Novoje Vremja", bi niti en trenutek ne odlašala, poslati ladje, kakršne so v Črnem morju, na bojišče. Nemci In vlada. Nemški izvrševalni cdbor je imel včeraj zvečer sejo. Večina govornikov je povdar-jala, daje ministrski predsednike svojim včerajšnjim govorom pokazal naklonjenost Nem cem, ker je povdarjal, da taktično ne obstoji laška fakulteta v Inomostu nič več in da nima povoda jo ondi zopet ustanoviti ia da ni od Čehov nič kupil in jim nič prodal. Ti govorniki so povdarjali naj se počaka na daljnih korakov vlade. Zastopniki nemške ljudske stranke so povdarjali, da jih Korber-jev govor še ni zadovoljil, ker nemške zahteve še niso izvršene. Splošno se je pov darjala želja, naj bi nemške stranke skupno ^stopale. Nemškim strankam se je prijporo-čala edinost in previdnost, končno se je pa sklenilo počakati, kaj vlada dalje stori. Danes zboruje nemška ljudska stranka, v torek zborujejo ostale nemške stranke. Včeraj Bta poljski in češki klub imela skupno posvetovanje. Položaj se nikakor še ni razjasnil, vendar se Korberja še jasnejše vidi plavajočega v nemškem morju. Poslanec K a t h r e i n posreduje med vlado in Nemci. Kathrein pravi, da bi se Nemci morda zadovoljili, če vlada izjavi, da sa laška pravna fakulteta v Inomostu formalno zapre v dveh mesecih in da se je do tedaj ne poizkuša zopet odpreti. Na tej podlagi se vrše pogajanja. Včeraj je bil tudi S v e g e 1 j pri Korber ju. Naučni minister o nižje-avstrij-skem šolskem zakonu. Naučni minister je neki deputaciji krščansko socialnega učiteljstva glede izpreme njenega deželnega šolakega zakona za Nižje-avstrijsko rekel, da ni nikakega sadržka pred deviško šast. Ivan je eden izmed tistih junakov v modernih dramah, ki govoič veliko in patetično, čuteč v sebi sile življenja; ko pa pride odločilen trenotek, pa omahne in onemore, ker nima — volje.! Naturalistični dramatiki so se lotili v drami rasnih novih problemov. O Halbeju tega ne moremo trditi. Elini problem, ki ga skoro v vseh dramah zanima, je — erotika. V tem oziru je »Mladost« skoro najdrznejša. Morda je to napotilo cenzuro, da je vprizoritev prepovedala. Vendar, kako se pa strinja s tem, da isti cenzuri ni »Lepa Ilelena«, razno opolzko francosko blago, sploh vsa pornografija od knjig do slik in razglednic preveč »odkrita«? Ali pa morebiti iz »ljubezni« do katoliške duhovščine? Kako se zopet strinja s tem dejstvo, da je sicer isti družabni sloj takorekoč »vogel-frei« ? Ta reklama je bila popolnoma odveč! Naturalizem je danes mrtev. Sledila mu je ie nova, zdravejša doba tudi v drami, izišla tudi iz Francoske, zlasti z Rostando-vim „Cyreno de Bergerac", ki se nam obeta tudi sa letošnjo sezono. J. lotiti po nižje • avstrijskem deželnem zboru sklenjenega šolskega zakona cesarju v odo-brenje. V zakona ni nikake določbe, ki bi povzročila hlapčevstvo učiteljev. Ravno po tem zakonu bo nastal v šoli in med uSitelj-atvom mir. Predloga /a po uimah oškodovanim. Prihodnjo sredo bodo imeli agrarični zastopniki vseh narodnosti in strank v drž. zboru sestanek, na katerem se bodo posvetovali o načinu kako predloge za pomoč po uimah oškodovanim rešiti še v tekočem zasedanju dri. zbora. Trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo. Grof Posadowiky je pogajanja glede trgovinske pogodbe med našo državo in Nemčijo pospešil tako, da bo v kratkem v skupnem ministrskem svetu zadeva rešena. Boj proti obstrukciji na Ogrskem. Na Ogrskem se nadaljuje boj proti ob strukoiji Grof Viktor S a e c h e n y je iz stopil iz liberalne stranke. Vodstvo ogrske boc. demokracije je vsem ogrskim so«, de-mokraškim organizacijam naznanilo, naj ae socialisti ne udeležujejo Bhodov opozicije proti poostritvi poslovnika. Soc. demokratje bodo sicer priredili tudi shode, a zahtevali bodo splošno volivno pravico. »BudapeBti Hirlap« piše, da je grof Andrassy pripovedoval njegovemu sotrudniku, da po nje govem mnenju zadnji zbornični sklep o poostritvi poslovnika ne bo imel pravne ve ljavc. V klubu liberalne stranke Andrassy in njegovi pristaši Tiszovemu načrtu niso ugovarjali, ker niso niti vedeli, kaj pravz wv namerava min. predsednik. Andrassy je rekel, da se je moralo nekaj storiti proti obstruk ciji in zagotoviti zbornična delavnost, le z načinom poostritve se ne strinja. Grof Tisza je fanatik, in za kar se odloči, tudi izvrši za vsako ceno. Po Andrassyjevem mnenju bodo v prihodnjem zasedsnju večni škandali, ker se opozicija ne bo pokorila poostrenemu poslovniku. Grof Tisza bo v ponedeljek v Varaždinu govoril na shodu liberalne stranke o političnem položaju in o nadaljnih vladnih načrtih. Popoldne bo pa v Varaždinu priredila opozicija protestni shod, na katerem bo govorilo deset opozicionalnih poslancev, med njimi Banffy in Ugron. Poleg tega shoda bo pa v ponedeljek priredila opo zicija izven Budimpešte še 15 shodov proti vladi. Olprto pismo grofa Andrassyjs o njegovem izstopu iz liberalne strenke je povzročilo, da izjavljajo opozioionalni listi namen opozicionalnih strank, stopiti z An-drasBvjem v zvezo, kako izpremeniti po slovnik. Iz Rusije. Shod zemstev v Peterburgu bo prosil Sviatopnlka Mirskega, naj predloži sklepe carju. V Nižjem Novgorodu so na vseh pobeljenih stenab, tudi na policijskem poslopju, dobili protidinastične napisa. Našli so tudi po dvoriščih in cestah raztrošene veleizdaj-ske letake. Afrika Afričanom. Vstajo zamorcev rodu Vitboj proti Nemcem v Afriki je provzročil neki zamorski prerok na Kapu, ki je pristaš etijopske cer kve. Etijopska vera je mešanica krščanskih načel s poganskimi verskimi zmotami za-moroev in s politično primesjo: Afrika Afričanom. Etijopizem posiva zamorce v boj proti belim vsiljencem, ki kratijo zamorcem njihove prvotne pravice. Poizkušajo izvesti tudi velikansko zamorsko organizacijo proti belemu plemenu. Posebni agitatorji posredujejo zvezo med posameznimi zamorskimi rodovi in kraji. Ponajveč probujajo zamorski narodnostni ponos ameriški zamorci. Sploh je središče vsemu temu gibanju Amerika, kjer je jako veliko zamorcev, ki s denarnimi sredstvi podpirajo gibanje afriških za morcev. Etijopsko gibanje je že precej staro, a zamorci so znali zakriti svojo tajno organizacijo. Angleži so postali nanjo pozorni šele po svoji vojski z Buri. Angleška vlada v Natalu je sklenila, da bo izgnala vsakega etijopskega agitatorja. Novi italijanski finančni minister L\ italijanskega fiaančaega ministra je imenovan državni podtajnik Majorsna. To imenovanje dokazuje, da Giolitti ne bo ia-premenil svoje politike. Novi minister je star 39 let Rojen je bil na Siciliji in je bil prej vseučiliški profesor v Gataniji. Turško nasilstvo v Makedoniji. Vsako leto imajo mohamedanci v mesecu ramadanu post. Softe, to so mohame danski uienci korana, zapuste svoje šole in se podajo k bogatim turškim posestnikom ln zasebnikom, da molijo ž njimi v postnem mesecu predpisane molitve. Redno softe tam času razburijo in fanatizirajo mohame-dansko ljudstvo proti drugovercem. Tudi letos se že kažejo pojavi turškega fanatizma v Makedoniji. V Kopriiliju, v katerem je mešano bolgarsko in turško prebivalstvo, so softe mohamedansko prebivalstvo tako (a-natizirali, da je od kajmakana zahtevalo orožja, češ da ga potrebujejo proti Bolgarom. Ker kajmakan množici ni dil orožja, so mohamedanci polni jeie odšli, med potom pa pretepli več Bolgarov. Bolgarski trgovci so za to satvorili svoje trgovine. V Bog dancah so Torki zaprli 7 grških vstašev. Grki so ravno imeli veselo pojedino. Tadi turški major Ismail aga je bil pri pojedini in se zabaval z Grki. A medtem, ko se js gostil z Grki, je zapovedal skrivaj, naj turški vojaki obkolijo hišo, v kateri je bila gostija. Ismail je odšel in turški vojaki so vdrli v hišo ter odvedli nič hudega sluteče Grke v zapor. Grki so zaradi tega izdajstva zelo razburjeni. Bolgarski makedonski vstaški odbor je dobil velike denarne vaots. Denar )odo razdelili med ljudstvo bolgarski sve-čeniki. Pomnožite v nizozemske mornarice. V nizosemiki zbornici je Van Bylandt z ozirom na rusko japonsko vojsko zahteval, naj se pomnoži nizozemska vojna mornarica. Govornik ja oBtro obsojal vladno poli tiko v naselbinah. Zlasti je obsojal krvave ekspedicije Nizozemcev proti domačinom na otoku Sumatra. Nisozemci so postopali, kakor svoj Čas Huni. Morili so žene in otroke, da so osvojili rudnike in pa petrolejne vrelce na otoku. Odkrita zarota na Srbskem. V Negotinu bo zaprli stotnika Nikol di. V pogovoru z dvema častnikoma je namreč obsodil srbskega kralja Aleksandra. Nadalje e govoril o okupac ji Srbije in poizkušal »idobiti mlajše častnike za novo zaroto. — 3roti N.količu ao odredili strogo preiskavo, ur sumijo da ima sokrivce. Amerišk« - portugalsko mirovno pogodbo sta podp;sa!a ameriški državni tajnik H iy in portugalski poslanik v Washingtonu vikomte de Alte. Koroške novice. k Velike povodnji ao v Ziijski in Kanalski dolini. k Povodenj v Zabnioab. Vsled tridnevnega deževanja noč in dan je nastala aa Zabnioo velika nevarnost, posebno zgornji del proti cerkvi je v največji nevarnosti. — Celi potok „Saha« teča med hišami ter pri naša a sabo mnogo »šodra« in peska, na nekaterih krajih je že zasuto do okenj, voda je vdrla že v več hišah v notranje prostore, tako da niso domačini več varni v spodnjih prostorih. Posebno po noči je najhujše Ako še danes naprej dežuje je en dsl vasi »na kopah« oopolnona zasut, kakor pred lanskim v Uivab. Ljudje so že popolnoma zbegani, ker ni varno prebivati v hišah. Sedaj naj bi prišli deželni zastopniki k nam pogledat Fiscber, Dreyhorst in drugi, kje ste ? Pridite in poglejte, kako se nam godi; nobenega ni blizu, tudi goBp. župan Kranner ničesar ne stori. O a bi lahko brzojavil za pomoč pa tudi tega ne stori. — Sedaj šele sprevidijo naši liberalci, kje da so, ko jim že voda res, v grlo teče. Trpeti moramo vsi bodisi »liberalec« ali »klerikalec« ker nimamo pravih mož, ki bi se brigali za blagor obSine in za svoje domačine. Ko pišem te vrBtice še vedno hujše dežuje. Jutri pišem več. Železniški promet je ustavljen, vlaki vozijo samo do Ukev. k Ukve Pri nas je zopet velika nevarnost, vse delo in vse je zaman, ves denar, ki ga je dala dežela je vržen v vodo. Najbolje bi bilo vas zapustiti in se drugod naseliti, kakor smo si mnogi želeli. Vsled zasutega železniškega tiraje železniški promet med Ukvami in Pontaf-1J c m ustavljen. k »Miklavžev večer« prirede celovški S ovenai v nedeljo, 11. decembra. k Porotne obravnave ▼ Celovcu. Zslezniški delavec Jožef Brejdič, ki je svo jega tovariša pri katerem je stanoval v prepiru zabodel v trebuh, je bil obsojen na 4 leta težke ječe. — 251etni Janez Goler od Sr. Štefana pri Beljaku je bil radi požiga, s katerim si je hotel prislepariti zavarovalno svoto, obsojen na 4'/,letno težko ječo. Štajerske novice. š Mariborsko učiteljišče V včeraj šnji seji drž. zbora je odgovarjal naučni minister dr. pl. Hartel na iuterpelacijo poslanca Ireta glede razmer na mariborskem učiteljišču. Dejal je, da za vlado ni nobenega pevoda, na tem zavodu kaj izpreme-ninjati. Ta zavod ni namenjen samo zato, da vzgaja učitelje za nemške ljudske šole, ampak tudi za slovenske ljudske šole na Spodnjem Štajerskem. Vsled tega morajo biti na zavodu tudi take učne moči, ki so zmožne slovenščine. š „Deutsche Wacht" v Celju ima novega urednika v osebi Hugo W e b i n -g e r j a. š Umrla je najmlajša hčerka naduci- ttIjc g. luilila. š Mariborski ob6. svet je tujim kramarjem prepovedal prodajati na tedenskih semnjih. , i V®Iika »8 je utrgala na koroški železnici pri postaji St. Lovrenc. Nezgodo so še pravočasno opazili, da se ni zgodila nesreča. š V Dravo Je skoiil pri Mariberu 58 let stari Janez Pečar. Zmešalo se mu je. š Nagla smrt Umrl je dne 16. nov. nagle smrti Miha Lupše v Pilštanju. Ravno si je mislil na njivi zakuriti, ko ga zadene kap. V eni roki je še držal skalino, v drugi pa žveplenko, ko so ga našli. Mož je bil star 70 let. * T»š*aJer8®vl* pristaši pogoreli. V bt. Janzu na Drav. polju so se vršile dne 25. maja t. 1. občinske volitve. Ker je zmagala slovenska stranka, je vložila „Štajer-čeva" stranka ugovor proti volitvi. Te dni je došel odlok namestništva, v katerem se ta volitev potrjuje, ker se je vse zakonito vršilo. Torej delg nos so dobili »Štajerčevi" pristaši. š Z mazilom se je zastrupila. Helena Amon iz Zagorja si je šla v Podčetrtek po zdravila za vrat. Mesto da bi rabila zdravilo kot mazilo, ga je med potom pila. Zastrupila si je kri, padla kmalu v nezavest in umrla. Deklica je imela šele komaj 19 let. š Zvit tat se je splazil pretekli teden pod posteljo v hiši Antona Vahčiča, trgovca na Vidmu. Ko sta mož in žena zaspala, jima je odnesel nepovabljeni gost 1500 K. Orožniki so ga dozdaj zastonj iskali. š Izpit učiteljske usposobljenosti za ljudske šole so naredile v Gorici sledeče gospodične: Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Bezlaj Josipina iz St. Vida pri Planini, Gomilšek Antonija iz Pišec, jebačin Roza od Sv. Marjete niže Ptuja, S. Jeraj Valerija iz Maribora, Juvančič Olga iz Selnice, Lazar Milena iz Ormoža (ekolica), Lecker Matilda iz Slivnice pri Celju, Posega Marija od Sv. Miklavža blizu Ormoža, Rosenberger Alojzija iz Leč, S. Trstenjak Emanuela iz Maribora; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Cink Alojzija od Sv. Andraža nad Polzelo, Mar-telanc Amalija iz Poljčan, Šauli Eleonora iz St. Petra na Medvedovem selu in Vagaja Eliza iz Laporja. Dnevne novice. V Ljubljani, 25 novembre. Obstrukoija v štajerskem deželnem sboru Popolnoma tako, kakor je »Narod« pisal proti katoliško-narodni ob-strukciji v kranjskem deželnem zboru, piše zdaj nemškutarski »Stajerc« proti obstruk-ciji štajerskih Slovencev v Gradcu. Prav je, da tudi tu konstatiramo sorodnost duha in teženj med Ornigovimi in med Schweglo-vimi slugami. Slovenski trgovci poior! Celjskim nemškim trgovcem zadnji čas gotovo slaba prede, kajti preplavili so pred kratkim celo Kranjsko in gotovo tudi druge slovenske kraje s ceniki a ne slovenskimi, kar takt zahteva, marveč z nemškimi, Ta nem-škutarska predrznost dovolj jasno kaže, da so Nemcem slovenski groši dobro došli, kaže pa tudi ta alučaj, da Nemci še vedno računajo z mlečnostjo slovenskih trgovcev. Po-stanimo že vendar enkrat odločni in zavrnimo vse nemške cenike od naših največjih narodnih nasprotnikov. Sicer bi se morda kdo dal vjeti gospodom iz Calja valed navidezno nizkih cen (ns pr. pri petroleju) ■ temu ni tako, kakor bi se na prvi trenutek mislilo, kajti vedeti je treba, da je vsako blago dobiti različne kakovosti. Slovenski trgovci naj bodo prepričani, da so naši vele-tržci vsakokrat zmožni solidno konkurirali z nemškimi gospodi iz Cilja, kar najbolj dokazuje trgovski promet v Ljubljani. — Ns smete pa slovenski trgovci tudi pozabiti, kako nas sprejemajo celjski nemškutarji, kadar se vrši kaka slovenska prireditev v Celju: Med glavnimi razgrajači in izzivači so celjski n e m š k i trgovci inprinjib nastavljeni slovenski rene-g a t i. Gledališče in liberalci. »SI. Narod« jako ganljivo miga vodstvu slovenskega gledališča, da se mu »ni treba prav nič ozirati na čutila klerikalcev«. »Na čutila klerikalcev« sa pa vodstvo gledališča itak ne ozira. Edino, kar šo liberalcem manjka, jo to, da bi videli na odru tako »umetnost«, kakršno mažejo njihovi pornografi v listkih »slov. Naroda«. To ugaja »čutilom liberalcev". Vodstvo gledališča bo pa jako moti, ako misli, ds bodo »klerikalci« potem posebno navdušeno g>asovali za podpore. — Pogreb 11 ponesrečenih na Jesenicah se ]e vršil včera| popoldne ob 8. uri. Vsi ub močnemu nalivu je bila ude ležba ogromna. Delavci sa ljubijo med se bo), tako smo vzkliknili, ko smo videli za 11 črnimi rakvami korakati nešteto mnoliso žalujočih delavcev iz Hrušoi in tudi iz to* varne. Zastopana so bila vsa jeseniška dru štva. tudi »Katoliško delavsko društvo" ii Ljubljana je poslalo svojega predsednika gospoda Urbarja. Pogreba sta se udeležila tudi sekcijski šef W u r m b in okr. glavar pl. Detela. Častno so bila sastopana po avojih uradnikih vodstvo tukajšnje tovarne, dalje podjetništvi na Hrulici in Jesenicah, gradbeno vodstvo in nače'stvo državne že leznice. Jeseničani so se, skoraj smemo reči, v večini vsi udeležili. Pogreb je spremljala tovarniška godba. Na grobu sta govorila do mači gospod iupnik v slovenskem in nek italijanski delavec v italijanskem jeziku. — Drugo poročamo jutri v »Jeseniških novi «ah«. — Izmed ranjencev v tunelu je vče raj popoldne še eden umrl, torej dvanajsta 2rtev. Pokooali ga bedi dane« popoldne. — Pokopalliče ae podira. Iz Pred dvora 24. nov.: Danes nekoliko pred 10. uro zjutraj se je v tem hudem deževju ob na rasli vodici, ki priteka iz M»č, porušila več metrov visoka škarpa ob pokopališču župne cerkve v dolžini kakih 24 metrov. Zvonilo je, kakor pri ognju, žalostno plat zvona, ljudje so prihiteli iz vseh bližnjih krajev skupaj ter z največjim naporom vsi premočeni odvedli vodo nekoliko v stran. Rušeč o se zemljo pokopališča so s obraščenimi smrekami podprli, ker več grobov je v nevarnosti, da se porušijo. Hud udarec je to za našo taro. Letos smo morali dati zvonik pobeliti, sedaj pred simo sa nam je pa žs Skarpa pri pokopališču porušila. — Imenovan je za provis. učitelja na šoli v Dobovou učitelj Jožef B e r n o t iz Ljubljano. — Državno subvenoljo 1200 K je dobila mlekarna v Rovtah za zgradbo kleti za led. — Predavanje v Preski. V nedeljo, 27. t. m. bo predaval v Preski član »Slov. kršč soc. zveze« g. P u h a r o tiskarstvu. Uljudno se vabijo vsi člani in pri jatelji društva, da se predavanja mnegobrojno udeleže. — Neprestani napadi v Furlaniji. Se vedno se pojavljajo v Furlaniji roparski napadi in tatvine, tako da ni več varno vo-aiti Be ali pa hoditi peš po Furlaniji v po-nočnem času. V nedeljo zvečer napadla sta dva lopova nekega hlapca, ko se je peljal sam iz Kormina domov v Perteole. Hlapec se jima je komaj ubranil s tem, da je za-£el mahati po lopovih z debelim koncem biia. Pl — Udelešnike prvega vinskega aemnja v Vipavi dne 27. vabi kmetijsko društvo v Vipavi, da si ogledajo na novo vrejeno nadiemsko klet, kjer se bo tudi poizkušalo vino po novem načinu napravljeno. Klet kmetijskega društva je nasproti prostora vinskega semnja. — Egiptovska očesna bolezen se Siri med a«lavoi na Hrušici. — Nov hrvaSki leposlovni list, ki bo tudi ilustriran, prične izhajati v £adru. Ime mu bo »Lovor!« — Uradniiko konsumno drnitvo se Bnuje v Gorici. Omovati ga hoče zveza državnih in zasebnih uradnikov. — Grozna smrt drvarja Dne 14. t. m. ponesrečil je v Gajshorou Slovenec drvar Miha Rutar iz Čadre na Tolminskem. Rutar je stopil namreč v drčo, po kateri se spušča leB v dolino Ker teče blizu iste drče potok z močnim šumem, ni slišal Eutar klica, ki ga je svaril, naj se umakne, ko so drva drčala po drči v nižino. Vsled tega so drva podrla nesrečnega Rutarja na tla ter ga s seboj drvita v dolino, kamor je dospel vsled dobljeaih ran, mrtev. Polom« ljene je imel koati in odbit mu je bil tudi del črepinje. Pogreb nesrečneža se je vršil 17. t. m. in je bil jako spodoben. Uiele lilo ae ga je mnogo občinstva, med temi je bilo 53 drvarjev, večinoma njegovih doma činov. Prva Bta šla za krsto gospodar Ant. Grešnik in pa podietnik dela, Jakob Kavčič. Pogreba se je udeleževalo tudi delavsko društvo. Ljubljanske novice. Vrsta porotnih obravnav. Za 28. t. m. ste odrejeni dve razpravi in sicer prva proti Janezu Wohlgemuth-u, dimnikar iz Stražišča in druga proti Janezu Brejcu, posestnice možu iz Podbrezja, oba zaradi hudodelstva uboja. Dne 29. t. m. proti Leopoldu Š p a n u, trgovcu v Igavasi in Frideriku Kranjcu zaradi hudodelstva tatvine; preti Frančiški Zelich, šivilji z Dunaja zaradi hudodelstva umora. Dne 30. t. m. 1. proti Mariji Manfredonija, branjevki v Hrašah in Tomažu Košir, delavcu v Boh. Bistrici, zaradi poizkušenega napeljevanja k hudodelstvu ponarejanja kovanega denarja; 2. proti Jerneju L i n d a u, bajtarju na Podjelovem brdu zaradi hudodelstva uboja. Dne 1. decembra t. 1. proti Francetu Sedlarju, hlapcu v Zgornjih Dupljah in proti Jožefu Morelu, delavcu v Narinu, oba zaradi posilstva. Dne 2. decembra t. 1. proti Antonu K o 1 e n c u, delavcu iz Konj, zaradi hudodelstva umora in posilstva. Dne 3. decembra t. I. tiskovna pravda proti nadučitelju Franju Jakliču. Dne 5. decembra t. 1. proti Alojziju G r e -bencu, trgovcu v Vel. Laščah, Viktorju Ceriču, agentu iz Portore in Ivanu G o r u p u, agentu iz Trsta, zaradi hudodelstva goljufije. Ta obravnava bo trajala tri dni. Repertoar slov. gledališča. Jutri, v soboto, uprizori se prvič na slovenskem odru nova velika opereta .Dijak p r o s j a k". Godbo zložil Karol Millocker. Ta opereta se je muzikaln« kar najskrbneje študirala in sodeluje v njej vse naše prvo operno osobje. Poleg opernega osobja pa nastopa tudi več dramskih moči in velika kompar-zorija. Tudi za zunajno opravo operete se je poskrbelo ter se je napravilo več novih krasnih kostumov. Opereto je naštudiral kapelnik g. Hilarij Benišek, režijo pa ima g. Jaroslav Tišnov. Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v „Narodni kavarni", Gbsposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta. Denarnico s 320 kronami je iagubil včeraj popoldne posestnik Mi« Prime iz Smaria na poti od magistrata do dolenjske mitnice. Volila je umrla gdč J Recher „L ud-ski kuhanji" 2000 kron, frančiškanski in trnovski cerkvi po 600 kron, •Jož.fiSču" in otročiemu zavet šču po 400 kron. Za Vegov spomenik v Ljubljani je daroval cesar 2000 kron. Društvu slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov prmtopU sta aot ustanov nika z uplačilom po 50 K tekom letošnjega leta po II. skupini tega društva gospoda odvetnika dr. Maks Pire in dr. Ivan Hribar. — Podpisani šteje si v dolžnost imenovanima blagimi gospodoma izreči pireBrčno zahvalo za ta dokaz njiju naklonjeno it* našemu društvu. Za II. skupino: Josip Christof, tč. predsednik. Umrli 80: Sofija Stipic, gostilničarjeva hči, stara 8 in pol leta, Streliške ulice 15; Marija Klun, gostija, stara 77 let, Karlovska cesta 7; Ana Keržan, sprevodnikova hči, etara 3 laesece, sv. Martina ossta 21; Mi hael Potočnik, pekovski pomočnik, star 37 let — V bolnici: Anton Matjaž, kajžar, star 47 let; Marija Kouril, črevljar-jeva žena, stara 62 let; Martin Svete, go-atač, star 67 let. Oklicana sta bila pretečeao nedeljo v župnijski cerkvi sv. Petra g. L j u d e v i t Heidinger z g. IvanoCuk. Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih prosi častite članice gospej-nega odbora, da blagovolijo nabiralne pole in nabrane don»Bke poslati podružničnemu blagajniku, g. ravnatelju A. Mihru. Tat in okradeni v zaporu. Da policija tatu in okradenega odpelje v zapor, se redkokdaj zgodi, včeraj pa se je to primerilo dvema .prijateljema*, 401etnemu hlapcu Feliksu Kočarju in 44'.etnemu delavcu Francu Zabnikarju iz Iške vasi. Popivala sta po Ljubljani, nakrat je pa Zabnikar izginil. Kočar je pogledal v žep in videl, da mu je prijatelj odnesel 18 K 94 h. Povedal je to policajem, ki so Zabnikarja dobili na tleh letečega pijanega v Jesihovi gostilni v Rud' niku. Naložili so ga na voz in peljali v Ljubljano. V bližini mitnice so dobili ležečega na cesti Kočarja, ki se je med tem časom .čez mero" napil. Pobrali bo tudi njega in položili na voz ter oba prijatelja peljali na magistrat, kjer sta se najprej v zaporu prespala. Pojasnilo o zabavnem večeru .Glasbene Matice". Z ozirom na naše poročilo o zabavnem večera pevskega zbora »Glasbene Matice« smo dobili pojasnilo, da je zabavni večer pevskega zbora »Glasbene Matice« bil radi tega prirejen v areni »Narod, doma« in ne v veliki dvorani, ker je pevskemu zboru arena za take zabave brezplačna, dočim pa je za vsako prireditev v dvorani treba plačati za vsak večer 100 K najemnine. Ker „Glasbena Mat ci" in tudi njen pevski zbor nimata nikogar, kdor bi pokrival deficit podobnih zabavnih priredeb, se mora pevski zbor na to ozirati. V prihodnje bo »Glasbena Matica« izkušala take večere prirediti v dvoranah, ako bo imela zaslombo v večjem obisku pri primerno višji vstopnini. Književnost in umetnost. * Maks Halbe: »Mladost« v slovenskem gledaličču. Mnogo krepkega, pristnega čustvovanja poleg prazne sentimentalnosti in votlih fraz — to je vtis, ki ga zapusti Halbejeva drama ob vprizoritvi. Potem pa še to nesrečno tretje dejanje. V prvih dveh naraven, krepek razvoj, v tretjem pa onomore junak in ž njim dejanje ; bebasti Amand reši kot dobrodošel »deus cx ma-china" junaka, ki si ne ve izhoda, pa tudi — pesoika samega. Sploh sodi danes kri- tika o literarni vrednosti igre precej drugače, kakor pred 11 leti: tonsadreso .Slovenskega Niroda« ! Igralo se je, recimo, srednje dobra. Župnika, ki pravi, da je doživel mnogo na avetu. pa se je pomiril, je igral g. Dobro-volr.y korektno, nepretirano. Dobra in dostojna je bila njegova maska. Malo več iivabnosti bi pa vendar le pričakovali od moža, ki je bil nekdaj medicineo. Puhlost Htlbe-jevih argumentov se je najbolj pokazala v prizoru ko župnika vženo v zagato njegovi lastni nazori in mu mora dokaze nadome-atti — ironija! — »gorenjska« pest. Dostojno je i^ral tudi kaolana g. Nučič — odini igraves Slovenec! Malo krepkejših akcentov v odločilnih prizorih, nekaj sigur nejšega nastopa bi si sdino ša želeli. Vloga bebistega Amanda je najtežavnejša. G. Bo-leška se nam je zdel v začetku precej ko mediantski (k la Kecal), polagoma pa ae je vživel v svojo vlogo in našel primitivnim čustvom izraza, ki ni več vzbujal smeha. — Za gospodično Spurnovo Aniflma vloga pač ni mpriličnejša. — Župnikovo n e č a k i n i o si predstavljamo mnogo naivnejšo, ktkor je ona nastopila v prvem dejanju. V resaih prizorih pa je bila njena igra neprisiljena, naravna. V tem se je do brodejno railikovala od nesrečnega svojega liubimca, o katerem raje molčimo. Za kon fl kte med neznanjem slovenščine in igral sbo nespretnostjo vendar še naše gledišče ni — naipripravnejše pozorišie. G edišče je bilo srednje obiskano. Reklama 7.a prepovedano igro torej ni poma* gala. Ali je naše občinstvo ie tako pokvar jen o, d« hoče burk in operet — ali pa hoče resiejših ige»? Intendanci želimo edinole — brez ozira na strankarske interese — v bodoče srečnejše roke. J. * Drnitvo sa kričansko umetnost v LJubljani. Poročilo o dveh odborovib sejah Seja s dne 10 oktobra 1904. Poleg predsednika prisotnih šest odbornikov. Načrt za novo žuono cerkev v Javoru pri Liubljani (ing. Hannusch) se odobri. Presodi se skica za načrt note župne cerkve v Srni-helu pri Žužemberku (Faleschini & Schupp ler). Ocenita se dva načrta Andr. R vška: za veliki oltar na Koroški Bali in s a oltar M. B. v Ilirski Biatrici. — Seja z dne 21. nov. 1904. Navzoč h poleg predsednika sedem odbornikov. Podpredsednik, ravnatelj Iv. Subic čestita v imanu odbora predsedniku Jos. Surekarju kot novoimenovanemu prelatu Nj. Svetosti papeža. Predsednik pa čestita nenavzočemu odborniku mag. Tomo Zupanu kot odlikovancu z viteškim krilcem reda Franc Jožeta I. Poročilo predsednika, da so se totogr. negativi gotskih slik v stari blejski cerkvi na prošnjo izročili c. kr. osrednji komisiji za umetnost in zgodovino na Dunaju radi reprodukcije v „Mitteilungen« te c. kr. osrednje komisije. Rtzgovor o nekaterih zadevah starejše in nove umetnosti. Z veseljem se pozdravlja otvoritev tečaja za stavbene obrti na o. kr. umetno-obrtni stro kovni fioli v Ljubljani. Zthvala gre zato tudi ravnatelju Iv. Subicu. Oceni sa načrt slikarja Ant. Jebačina sa poslikanje župne cerkve na Boh. Beli in skica slikarja Job. Kastnerja za sliko velikega oltarja na Kor. Beli. Pregleda se načrt za prenovljenje zvonikov« streha pri podružnisi v Jablanici (župnija Sooartno pri L:tij*)- Daljši razeovor o skici iupnika in c. kr. konseivatorja Fr. Avseca za prezidavo cerkve na Ziplazu. Skica se odobri, na tem temelju naj se izdela popoln načrt. * »Bresmadeina devioa« Pod tem naslovom je ravnokar izšla mala zanimiva knjižica, spisal č. g. p. Joief Valjavec, duhovnik družbe salezijanske Knjižica je prikladna in priporočila vredna zlasti letošnje leto, ko obhajamo petiesetletnico. V njej je pisatelj pokazal, kako se je češčenje Brez madežne razvijalo v sv. katol. cerkvi in se pretakalo cd rodu do rodu. V četrtem poglavju dokazuje, kako brezmadežno Bpočetje nikakor no nasprotuje človeški pameti. V pntem poglavju opisuje čast in slavo svete cerkve, katero je ona odkrila z razklicom te verske resnice. Končno je pisatelj pridejal devetdnevnico k Brezmadežni. Gana knjižice je le 20 v., po pošti 25 vinarjev. Dobiva se v »Katoliški Bukvami«, pri Ničmanu in v Balezijanskem zavodu na Rakovniku. ftazne stvari. Majnovejie od rasnih strani. Samoumor vsled žalosti nad moževo smrtjo je izvršila 53 letna E»tra Aduth. Moi ji je umrl pred 4 tedni. Zena se je zastrupila in včeraj umrla. — Samoumor nadporočnika. Nadporočnik 7. lovskega bataljona ter bata ljonski pobočnik E gen Sutter v Bruoku na Muri se je včeraj najbrie vsled nesrečne lju bežni UBtrelil. — Umorjsna družina. Iz Peterburga poročajo: V Nikopolu so neznani zločinci umorili in oropali trgovca Sacksteina, njegovo rodbino, služabnico in trgov, pomočnika, skupno sedem oseb. — Velikansko šolsko poslopje, v katerem bo 150 šolskih sob in prostora za 8000 otrek, bodo »gradili v New Yorku. — Stavka nakladalcev premoga na Dunaju. Doslej ntavka nad 1000 delavcev. Med polisijo in delavci so se vršili pretepi. Ve3 voz so delavci s silo ust* vili in prisilili tovariše, da so se stavki pridružili. — Velikanski snežni viha r j i so bili na Tirolskem. 80 talefanskih svež in nekaj brojavnih zvez je razdrtih. Promet preko Brennerja je ustavljen. Ravoo taka poročila prihajajo z Angleškega. V Londona še niso imeli tako visokega snega, kakršen je sedaj zapadel. Več vlakov je na Angleškem 20 ur tičalo v snegu, ne ds bi mogii datie. Na milijone kit Kikor znano, je kitajska ossaric« sapovedala Kitajcem, naj ne noaijo več kit. Vsled tega pride okolu 200 milijonov kit na trg, kar bo na evropsko modo gotovo jako vplivalo. Dolžina teh kit je skupno 190000 km, kar bi se lahko pai-krat ovilo okolu sveta. Po evropiki modni pameti ni izključeno, da bodo sedaj namestu Kitajcnv nosili kite — Evropejci. Židovski Oderuh. Budimpeštanska policija je prijela predvčerajšnjim židovskega menjalca L. Diamanta vsled oderuštva in izsiljevanja. Po časniških naznanilih je vabil k sebi častnike in državne uradnike tev jih lovil v svoje mreže Na ta način je mnogim uničil eksistenco. D amant je star ša le 30 let. Pri h šni preiskavi, ki Be je vrfiits v torek, bo našli nič mini ko 800 častniških menjic v znesku 300 000 kron. D.amant je izsilil od Bfoiih žrtev v enem samem letu več bo 100.000 kron oderuških obresti. Žrtev poklica. Na postaji Sunja na Hrvaškem je zapazil železniški čuvaj Peter Popovič ravno pred dohodom vlaka, da je ogibališže napačno postavljeno. Htro je je postavil pravilno, a umakniti se ni mogel več in vlak ga je povozil. Bil je na mesto mrtev. Zapušča vdovo. Slikanje v temi. Neki angleški Blikar je slisal svoje slike v temi. Sedai bo svoje metodo podvrgli preizkušnji. V temni sobi bo slikal potret nekega Mr. E Ivina Dreva brez palete. Umetnik bo naslikal tako sliko, da se bo videla, kakor bi bila naslikana žs pred 200 Isti. Slikar, zove se Raine, bo rabil posebno okno, ki b-» povzročilo, da bo v sobi potrebna teuota. Unetnik trdi, da je odkril skrivnost, ki sla jo že poznala Rem-brandt in Ve1aeq lez. Njegovo odkritje je sad šestletnega proučavanja. Njegovo delo bo nadzirala posebna komisija. Telefonska In brzojavna poročila. Danaj, 25. novembra. V »Slovanski zvezi r je danes dr. Susteršič zahteval nadaljevanje obstrukcije. »Neue Fr. Presse« pravi, da je dr. Susteršičeva skupina pripravljena z najostrejšimi sredstvi nadaljevati obstrukcijo. Danaj, 25. novambra. Klub nemške ljudske stranke je danes izjavil, da vlada med njegovimi člani še vsdno nezaupanje do vlade. Poslanoi nemške ljudske stranke bo za složno postopanje Nemcev. Predsedstvu se je naročilo, naj posreduje, da se vrii splošen sestanek načelnikov državnozborskih klubov, ki se naj dogovori o načinu, kako zopet doseči delavnost parlamenta. Dunaj, 25. novembra. »Reichspostc pravi, da je stališče ceB. namestnika Hohen-lohe v Trstu omajano. Dunaj, 25. novembra. Mladočehi so podali izjavo, da se radi tega niso pridružili lojalitetni izjavi, ker smatrajo zadosten ukor predsednikov. Dunaj, 25. nov. »Arbeiterzeitung« polziva socialne demokrate naj v nedeljo ob 10. uri dopoludne prirede pred palačo ministrskega predsedstva demonstracijo proti Korberju, ker hočs baje vlada od nižjeavstrijskega dež. zbora sklenjeno reformo šolskega zakona predložiti cesarju v sankoijo. Jesenice, 25. nov. 01 v predoru ponesrečenih sta zopet dva umrla. 8edaj Je vseh mrtvecav 14. Beljak, 25. novembra. Na progi Ukve-Ponteba se je otvoril danes zopet promet z vlakom št. 912. Dunaj, 25. novembra. Dalavci trgovcev s premogom so danes pričeli zopet z delom. Na severni železnici ne delajo, ker je vse stavkujoče uprava odpustila. Soc. demokratični poslanoi prosijo, naj se odpuščene ZO; pet sprejme. Zagreb, 25. novembra. Včeraj je imel hrvaški sabor zopet sejo. Poslancem, ki so se udeležili v Budimpešti glasovanja za premembo poslovnika so bile priredene ironične ovacije. Opozicija je sklenila, da pošlje adreso kralju, katerega prosi, naj razveljavi finančno nagodbo Hrvaške z Ogrsko, ker je krivična in je poguba Hrvaške. Zagreb, 25. novmbra. Ustrelil ae je bivii pravnik Peter Subljak Kreinsa. Černovioo, 25. nov. Pri dopolnilni drlavnczbcrski volitvi v drugem razredu veleposeetva je bil «cg!a«no z vetrni 73 gla-■ovi, iivoljen deželni poslanec baron Hormu-laki (Romun). IaVOT, 25. nov. Trg. in obrtna zbor niča ;e ntmestu vnrrlega pcslanca Piepesa izvolila za drž. pcslinca lvovskega župana dr. Malachovskega. Prosnice, 25. novembra. Pri občinskih volitvah propadli češki socialirti in socialni demcbratje so priredili demonstracije. Na starevanjih mladcčežkih voditeljev in ca ob-iinski biši so pobiii okna. Pariš, 25. nov. V seji poslanike zbornice je bila ra dnevnem redu razprava o proračur.u za bogočcstje. Poslanec Binder je praial ^Lcmba , li res namerava odstopiti fin. minister Rauvier. Combes pravi, da ne. Socialist Allard predle ga, raj se črta v proračunu posta-ka ta bogofastje ter ee s tem napove boj papeštvu. Allandov predlog pa je bil odklonjen 7 325 proti 232 glasovi. Pariz, 25. nov. »Ntw York Herald« poroča iz Peterburga : Glavni vzrok, zakaj je Kurop> ustavil boj, je vpcmanjkatju vode. Reke bo vse zamrznjene. Težkoče za preotisnju ledu in topljenje za vso veliko množico vojakov in konj so tem večje, ker je malo kuriva. Poleg tega Hunhuzi vzne mirjajo ruske postojanke. Zadnji čas so vrgli v zrak neki železnški racat. Tokio, 25. novembra. Brzojavka iz glavnega stana mandžurijske srmade javljs: Dne 23. t. m. je r.3padel 6C0 mož broječi sovražni oddelek selo Sinlautun Japonoi so se po vedurnem boju umaknili na glavne čite. Selo ie pciganr. Mukden, 25. nov. Zsdnje dni je ponehal tcpmSki egenj. Tu sedijo, da bo Kuro patkin ram, ako ne bodo pričeli Japcnci, začel ofenzivo. London, 25. novembra. Reuterjev urad poroča iz glavnega tabora ruske armade: Zadnji dni se je vršil rekegnoskačni boj okoli Putilovega griča. Japonci so bili po tisnjeti nazaj. Boj je bi hud, a trajal je le 6 minut. Rusi so izgubili SO mož. Jokohama, 25. novembra. Sem je priplulo 500 ramih ladij. Carigrad, 25. novembra. Na morju je divjal velikanski vihar. Otok Kclnike je popolnoma opustošen, mnogo ljudi mrtvih. Brodovje luke mesta Amdeca je uničeno dve ruski bojni ladji ob Bcsptru sta bi!i vrženi ob skalo ter sta se razbili. Vse moštvo je utonilo. Berolin, 25. nov. V predmestju Neuen-doif je umoril nakrat zblazneli črevljar Schunk s črevljarskim šilom svojo sestro in svojega brata. Tržna poročila. 24. novembra. Budimpešta. Pšenica za april 10.15 do 10.16. Rž za april 7.94 do 7.96. Oves za april 7.15 do 7.17. Koruza za maj 7.52 do 7.53 Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, mirno. — Prodaja 15.0(0 met. stotov, vzdržano, — Druga žita vzdržano. — Vreme: blago Metcorologltne poročilo. ViSfnanad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9mai O«* Oft- HTU> S ta« j« Wo-n«tr>. T»;t- ratnn ceflriin V.ta.Tt, H.b« 24 9. zvec. | V20 5 | b 2 si. svzb. | obl. 2&I 7> zintr- 1 j 2.popol.| '«23-6 i 724-3 | -0'2 6'2 sr. sever i si sever.j megla, obl | 13 8 Zahvala. Za mnosobrojiie dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam došli ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnnea in srčno dobrega očeta oziroma strica, gospoda Franc Martinc-a i k kr. ravnatelja deželne deske v p., posestnika častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje 'i j od naših sorodnikov, znancev, prija-I teljev in tovarišev, izrekamo tem po-j tom vsem svojo najodkritosrčnejšo in I najtoplejšo zalivalo. ,| Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem ! darovateljem prekrasnih vencev ter ; za nepričakovano mnogobrojno, zelo I častno udeležbo pri pogrebu prebla-' K^ga pokojnika. Ljubljana, 23. nov. 1904. Globoko žalujoči ostali. Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko, Srednja včerajšnja tpi»p»r»tur» 7-3', norm 1 7* pazite na tvorniiko znamko. šivalni stroji. Co. i. (Ma za šivalne stroje. V Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 6. 352 20-20 l^meteualci! 635 52-35 Samo 6 dnil Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovem. MMHtM •M(UfHHNna•«11 n boril. Menjarična delniška družba „M E B C U R" U Mah 10 Ii 13, Dunaj, I, IMil|iiti L >T Pojainila v vseh goipod&riklh in finanAnih ■traroh, potem o korinih vrednostih vseh ipeknlaoljiklh Trodnoatnlh faplrlav in veitnl nasveti u dotego kolikor i« m*|o«e •breilOTinja pri popobu v ara o« ti naloienlh fflavnlo. 134 403