številka 18 četrtek, 16. maja 1996	130 tolarjev
iragonja in Sovič Šaleški dolini
V ponedeljek sta bila na de-ovnem obisku v velenjskem nogovniku v šoštanjski ter-Doeiektrarni minister za
ISSN 0350-5561
gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in državni sekretar za energetiko Boris Sovič s sodelavci.
Najprej sta v Premogovniku Velenje prisluhnila težavam, s katerimi se ubadajo, v TEŠ-u pa so gostom med drugim predstavili vlaganja v tehnološke posodobitve.
(Več na 2. strani).
V nedeljo ne
V prvi nogometni ligi so do konca prvenstva le še štirje krogi. Naslov že kar trdno držijo v rokah Novogoričani, do konca pa bo verjetno neznanka, kateri klub bo moral v kvalifikacije za obstanek.
Tudi obraz velenjskega prvoligaša v teh dneh ni brez gub. Še vedno imajo možnosti za visoko uvrstitev in s tem za ponoven nastop v pokalu In-tertoto, toda tudi do dna ni daleč.Obenem pa se bojijo
morebitnih igric, ki ne sodijo v šport. Nekaj podobnega se je zgodilo v Beltincih, kjer jim je sodnik, kot zatrjujejo, priznal zadetek, ki ga ni bilo.
Njihov nedeljski nasprotnik bo Branik Maribor. Trener gostov Bojan Prašnikar, pred nedavnim še velenjski trener, ima svojo računico. Enako tudi velenjski Borut Jarc. Torej bo srečanje tudi prestižno.
■ vos
Ob koncu tedna bo prišlo od zahoda postopno poslabšanje. V zahodni Sloveniji bodo rahle padavine._
30 let velenjske Gimnazije
V teh dneh bo Gimnazija Šolskega centra Velenje
praznovala 30-letnico delovanja.
Ob tej priložnosti bodo
pripravili vrsto, predvsem kulturnih prireditev. Osrednja bo 25. maja, in sicer bo to srečanje vseh generacij te izobraževalne ustanove v velenjski Rdeči dvorani.
Jutri papež med nami
Delo za žejne v vodi
"V letošnjem proračunu za vzdrževanje ceste Ljubno-Luče ni niti tolarja, ker smo jo lani intenzivno vzdrževali," je bila vsebina izjave direktorja Direkcije za ceste RS, kije župana občine Luče dvignila v strop. Bila je tudi razlog, da sta skupaj z županjo občine Ljubno proti koncu aprila takoj sklicala "soočenje" vseh, laso lani po temeljitem ogledu podpisali zapisnik o nujni odpravi dvanajstih življensko nevarnih točk. Bili so vsi, ki imajo s cesto in njeno varnostjo karkoli opraviti, "soočili" pa so se s svojim zapisnikom in "intenzivnim vzdrževanjem v lanskem letu."
Tega seveda ni bilo niti za vzorec, čeprav je -bilo zagotovljenih dobrih 22 milijonov tolarjev;
pretežno to velja za del ceste, ki ni zajet v novogradnjo.
Časovna stiska izvajalca, slabo vreme, dolga zima...,so bili razlogi za neopravljeno delo. In glej, zgodil se je čudež, žal (spet) samo"skoraj." Prvovrsten stres za vsakega, ki se ni dva, tri dni peljal po cesti: delovna vnema na višku, veliko vidno opravljenega dela, konec razburjenja torej. Pa je vse skupaj hitro minilo. Že dan po obisku in ogledu je vnema skokovito padla, zamujeni bodo vsi zagotovljeni roki in to krepko. O, če bi bili takšni obiski (četudi s kosilom in malico) možni vsaj vsak tretji dan!
a j p
Jutri bo prispel v Slovenko papež Janez Pavel n. Na tridnevni obisk sta ga povabila predsednik Republike Slovence Milan Kučan in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Alojzij Šuštar.
Jutri, v petek, popoldne bo papež prispel na le-tališče Brnik, kjer ga bodo sprejeli z vsemi državniškimi in vojaškimi častmi, nato pa mu bo na Brdu pri Kranju dobrodošlico izrekel predsednik države Milan Kučan. Zvečer se bo papež v ljubljanski stolnici srečal s slovenskimi škofi, duhovniki, redovnicami in redovniki.
V	soboto bo ob 9. uri začetek slovesne maše na hipodromu Stožice pri Ljubljani ob 1.950 - letnici krščanstva na Slovenskem, popoldne ob 15. uri bo srečanje med papežem in predsednikom vlade Republike Slovenije dr. Janezom Drnovškom, ob 16.30 pa srečanje z mladimi ob papeževem rojstnem dnevu na letališču v Postojni.
V	nedeljo, tretji dan, bo ob 10. uri začetek slovesne maše na mariborskem letališču. Popoldne se bo v mariborski stolnici srečal s predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti, ob 18. uri pa bo poslovitvena slovesnost na mariborskem letališču, kjer se bodo od
papeža poslovili najvišji predstavniki slovenske države in katoliške cerkve.
Toča: Zima se je letos podaljšala v april, aprilsko vreme pa v maj. Zato ni nič čudnega, če v tem lepem mesecu pomladi na nas leti tudi toča. Foto: vos
Gradnja
Pred velenjsko pošto gradi Vegrad nov nakupovalni center. Z deli hitro napredujejo in računajo, da bodo lokale zgrajene do tretje gradbene faze predali kupcem septembra, nakupovalni center pa naj bi odprli v začetku letošnjega decembra.
Dve tretini druge etaže je odpukupil Inter-spar in bo imel tu trgovino Eurospar (samopostrežni tip trgovine), predpogodbo je podpisal tudi Mc Don-ald, kateremu pa morajo zagotoviti še "drive linijo", kar pomeni, da si bodo lahko kupci tu kupili malico kar iz avtomobila. V novem nakupovalnem centru bo tudi
hitro napreduje
Turboshuch, Drogeriemarkt in številni mali lokali podjetnikov iz savinjske in koroške regije. Za odkup lokala se je odločila tudi Kovinotehna, velenjska Era pa pogodbeni podpisala.
Takole je bilo videti gradbišče še včeraj zjutraj, na Vegradu pa obljubljajo, da bo še ta teden na strehi smrečka.
■ (mz)
9770350556014

DOGODKI
16. maja 191
Minister za gospodarske dejavnosti in državni sekretar obiskala^ Premogovnik
Čeha, ki proizvaja izgubo
Po tistem, ko so v Premogovniku Velenje obema gostoma, ministru Metodu Dragonji in državnemu sekretarju Borisu Soviču, v ponedeljek, 13. maja, predstavili projekt Uporaba produktov zgorevanja in razžvepljevanja ter odpadkov emajla v RLV, so jima razkazali tudi pridobivanje premoga v jami. Kasneje, na pogovoru z vodstvom podjetja paje bila v ospredju poslovna problematika in razvojna strategija Premogovnika in še zlasti cena premoga.
Th je zamrznjena in znaša 5,68 nemških mark za Giga Joul po tečaju, ki je veljal 31. oktobra minulega. Takšna kot je, prinaša Premogovniku letos okoli 3,7 milijard tolarjev izgube in bo, tako vodstvo podjetja, povzročila zelo resne likvidnostne motnje, nepredvidljive posledice zaradi nižanja doseženega nivoja varstva pri delu in močno povečanje nezadovoljstva zaposlenih. Na račun cene so v letošnjih treh mesecih že pridelali za 1 milijardo nove izgube.
Izguba se v Premogovniku vleče že od leta 1993, nastaja pa predvsem zaradi administrativnih ukrepov vlade. Konec tega leta bo revalorizirana znašala že 6 milijard tolarjev, skupaj z letošnjo pa blizu 10 milijard. Kako velik denar je to, priča podatek, da bo skupna velikost izgube ob koncu lošnjega leta že presegla tretjino vrednosti kapitala podjetja.
Ob tem so v vodstvu Premogovnika opozorili še na en problem, ki je povezan z lastninjenjem. "Ker ni v moči vodstva," je poudaril dr. R-anc Žerdin direktor Premogovnika, "da bi odločilno vplivalo na končni poslovni rezultat podjetja in, ker na osnovi strokovnih podlag
vlade ni možno uresničevati štirih osnovnih strateških ciljev podjetja, ni smiselno vztrajati na sklepu delavskega sveta podjetja o lastninjenju dela podjetja s strani delavcev."
Tako je nakazal, da vlada s svojim odločilnim vplivom na višino proizvodnje premoga, ceno premoga za potrebe energetike in na ceno premoga za proizvodnjo toplotne energije odločilno vpliva na poslovne rezultate podjetja. Pri tem pa tudi na višino cene električne energije in na višino stroškov dela, ki so v strukturi stroškov v lanskem letu predstavljali kar 54 odstotni delež.
Dr. Franc Žerdin je ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo seznanil tudi s pričakovanji Premogovnika v odnosu do vlade. Strnil jih je v nekaj točk, v njih pa poudaril: zagotovitev pogojev za poslovanje v smislu dobrega gospodarja; to, da vlada z administrativnimi ukrepi Premogovniku ne povzroča dodatne izgibe; da definira načine pokrivanja izgube od leta 1993 do 1995; da zaščiti domače premogovnike in, da omogoči podjetjem pravočasno sprejetje delovnih načrtov.
Minister Metod Dragonja se je strinjal, daje potrebno zagotoviti enakovredne pogoje poslovanja vsem podjetjem, tudi premogovnikom, rekel pa je, da država za pokrivanje izgub nima sistemskega vira in napovedal na področju energetike nove cenovne korekcije v drugi polovici leta. Boris Sovič državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti za področje energetike pa je poudaril, da v vladi zaenkrat še ne vidijo možnosti za sprotno prilagajnje cene, ker bi to povzročilo v gospodarstvu precejšnje probleme.
■ Milena Krstič - Planine
51 let od konca druge svetovne vojne • »j* • •
Slovesnost tudi v Topolšici
Na tistem koščku slovenske države, kjer živimo, so se ob koncu druge svetovne vojne odigrali dramatični dogodki. V Topolšici je 9. maja 1945, nemški generalpolkovnik in komandant nemških enot za jugovzhodno	Evropo
Alexsander Loer, podpisal kapitulacijo svojih enot. S tem
spopadov na slovenskih tleh še ni bilo konec, hudi boji so se odvijali še 15. maja na Poljani nad Ravnami.
Prvega dogodka so se spomnili v Topolšici, 9. maja, popoldne, kjer sta krajevna organizacija zveze borcev in krajevna skupnost pred spomenikom padlim in pobitim
Odpadki na celjsko deponijo
t/,* •«••••• .....
Kljub mnogim pomislekom
potrdili pogodbo
Žalski občinski svet danes nadaljuje 14. redno sejo, ki se je začela prejšnji teden in na kateri je bilo kar 24 točk dnevnega reda.
Prejšnji teden so svetniki najprej končali 13. sejo in sprejeli zaključni račun Javnega komunalnega podjetja Žalec za lansko leto, odločanje o zaključnem računu proračuna občine pa odložili, ker ga še ni obravnaval nadzorni odbor sveta. Nato so pričeli 14. sejo in najprej potrdili nadomestni mandat svetniku Juriju Blatniku iz Zabukovice (SDS), ki je zamenjal g. Tomana iz Petrovč. Sprejeli so program investicij na lokalnih cestah in javnih poteh za to leto in program vzdrževanja gozdnih cest, nato pa dolgo razpravljali o pogodbi o skupnem ravnanju z odpadki med občinama Žalec in Celje. Večina jih je bila mnenja, da je pogodba za žalsko občino neugodna, zlasti glede določila o varovanju podtalnice pa tudi zelo obvezujoča. Kljub temu so pogodbo potrdili, tako da odslej Javne naprave Celje odpadke iz žalske občine odlagajo na celjski deponiji.
■ rox
Neurejene cestne povezave
Svet občine Mislinja je na nedavni 19. seji sprejemal poleg Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Mislinja tudi akt - Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Mislinja, kjer so se med svetniki porajale dileme o številu razredov na podružničnih šolah. V pripravi bo tudi razpis o osnutku grba občine Mislinja. Poleg zanimive razprave o dvigu cen vzgoje in varstva predšolskih otrok so svetniki sklepali o nakupu zemljišča za razširitev pokopališča Dolič ter se seznanili s predlagano odškodnino za cesto na Završe. Veliko razprave je bil deležen tudi predlog komisije za volitve in imenovanja glede kandidatov za občinsko volilno komisijo, glede članov uredniškega odbora glasila občine ter imenovanja članov komisije za pripravo predloga delitve premoženja Komunalno-stanovanjskega podjetja Slovenj Gradec. Svetniki so obravnavali tudi tekočo problematiko, veliko prahu med občani pa dvigajo neurejene cestne povezave, nujno potrebne tekočega vzdrževanja in posodobitve.
■ Rado Jeromel
v drugi svetovni vojni pripravili krajšo slovesnost; v soboto, 12. maja pa je bila pri spomeniku na Poljani spominska svečanost, ki so se je med drugimi udeležili tudi člani Območne skupnosti borcev in udeležencev NOB Velenje.
"Naša želja je, da ne bi naš narod nikoli več doživel konca vojne, kar pomeni, da ne bi doživel niti začetka. To bi bilo najdragocenjše darilo, ki si ga lahko zamišljamo in želimo," je misel, ki jo je izrekel ob 9. maju in pred odhodom na spominsko svečanost na Poljano Jože Povše, predsednik Območne organizacije ZZB in udeležencev NOB Velenje.
■ mkp
msmrns
		
	^^^^ j^m HHMHRH	
	h jg^^^^O	
. M 1	"f	■p i
1
/ m"m
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, poslanec v državnem zboru mag. Franc Avberšek, direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin In direktor TEŠ Jaro Vrtačnlk (od leve proti
desni).
Ekološke naložbe obremenjujejo TEŠ
Konkurenčna energija
V Tfermoelektrarni Šoštanj so gostoma iz republike predstavili ta največji termoenergetski kolektiv, ki beleži letos 40-letnico svojega delovanja. Za prva leta je bila značilna izgradnja petih blokov, ki sojo sklenili leta 1977. Do leta 1983 so nenehno povečevali proizvodnjo elektrike in takrat dosegli tudi rekordne štiri milijarde kilovatnih ur. Za to so morali kar milijon ton premoga uvoziti. Po tem letu, ko se je v večji meri prebudila ekološka zavest in ko so spoznali, da tuji premogi prekomerno obremenjujejo naprave TEŠ, se je začela proizvodnja elektrike iz šoštanjske termoelektrarne umirjati, več pozornosti pa so začeli namenjati ekološki sanaciji. Zahteve okolja so bile vse bolj odločne in nadaljnja
proizvodnja je odvisna od uresničitve ekološko sanacijskih programov.
Pred dvema letoma so sklenili zaprti krogotok tehnoloških voda in z njim prenehali onesnaževati jezera in reko Pako, lani pa so predali namenu tudi že odžveplalno napravo četrtega bloka, vredno 142 milijonov mark. Čaka jih še ena, še obsežnejša naložba, izgradnja podobne naprave še na petem bloku. Veljala jih bo okoli 215 milijonov mark.
Ob vseh teh naložbah pa v Termoelektrarni Šoštanj skrbijo za redno in nemoteno pripravljenost z rednimi vzdrževalnimi deli, s celovitimi obnovami pa zagotavljajo obstoječim blokom bistveno daljšo življenjsko dobo. Tako so jo prvim trem blokom iz
predvidenih petindvajsetih, povečali kar na 55 let.
Tkko obsežne naložbe lahko seveda uresničujejo le ob podpori države in nanjo seveda računajo tudi v prihodnje Minister Dragonja jim je obljubil pri tem pomoč, ob tem ] opozoril na veliko omejenost finančnih virov v te namene.
V Termoelektrarni pričakujejo predvsem podporo pri predlagani spremembi (spremembo je v parlamentu vložil poslanec mag. Franc Avberšek) zakona o poroštvu države za najetje kreditov za izgradnjo odžveplalne naprave petega bloka. Ta sprememba bi Termoelektrarni omogočila najetje kvalitetnejših kreditov, ki bi pomenili seveda tudi manjšo finančno obremeniti ■ Mira Zakošet
Za odškodnine bo poskrbljeno
V ponedeljek zvečer so se v dvorani hmeljarskega doma v Trnaci zbrali krajani, ki živijo ob trasi avtoceste skozi Savinjsko dolino. Organizirani so v odboru oškodovancev zaradi avtoceste, izvajalce, investitorja Dars in predstavnike občine pa so opozorili na težave, ki jih imajo zaradi gradnje avtoceste.
Med drugim je bil na sestanku tudi direktor Darsa Jože Brodnik, kije krajanom obljubil, da bo Dars zadolžil enega delavca, ki bo ves dan
predvsem v Ločici ob Savinji nadziral dogajanje na gradbišču in ob njem. Prav tako bo obiskal vse krajane, ki živijo ob cesti. Skupaj bodo sestavili zapisnike o tem, kakšno je stanje zaradi gradnje in kaj lastniki zahtevajo. Jože Brodnik je obljubil, da se bo osebno zavzel za to, da bodo krajani dobili pravično odškodnino. Če je izvajalci ne bodo izplačali, jo bo krajanom izplačal Dars in jo nato izterjal od izvajalcev.
rox


Vsakdo ima kaj pokazati
Peter Vesenjak, saj veste, to je tisti državni sekretar za turizem, je že vse od nastanitve zelo zaželena oseba. V vsaki občini ali celo kraju bi radi, da jih obišče. Da mu oni povedo vse tisto, zaradi česar menijo, da sodijo v krog okolij, ki imajo velike možnosti za razvoj turizma, pa da ga privijejo, da zanje na ustreznem mestu zastavi kako besedo, da bi seveda izvrtali kaj denarja. Zdaj, ko so ponekod že obupali nad poskusi, da jih lahko vleče naprej industrija, prisegajo na turizem kot na tistega vlečnega konja, ki naj bi jim pripeljal lepšo prihodnost. Vsi se sicer ne bodo mogli pohvaliti s takimi promocijskimi uspehi, kot je na primer poroka Helene Blagne ali obisk svetega očeta, prisegajo pa, da je pri njih narava najlepša; da pri njih zrak najlepše diši in voda najlepše žubori.
Saj res dni, da ima skoraj vsak kraj pokazati kaj posebnega. Ponekod najdejo tudi stvari, ki ponekod naj ne bi šle skupaj, pa gredo. V Šaleški dolini s(m)o tako prepričani, da je v turistične namene mogoče prikazati tudi sožitje stvari, ki po logiki nekaterih ne gredo skupaj. Mislimo seveda na to, da je mogoče tudi premog in električno energijo pridobivati na okolju prijazen način. In da je v turistične namene mogoče izrabljati tudi "posledice " takega pridobivanja. Pa naj bodo to "pogreninska"jezera, za bolj strokovno naravnane turiste morda tudi čistilne naprave ali odlagališče pepela. Seveda so tudi taki, ki v razvoj turizma ne verjamejo najbolj. Če bi bilo to res, menijo, bi bolj pohiteli z urejanjem velenjskega hotela, saj zdaj turistov nimamo kam dati.
Na posebnosti računajo tudi drugod. V Zgornji Savinjski doli-
ni imajo za posebnost sožitje lepe narave in slabe ceste. Nekateri tudi v tem vidijo nekaj dobrega in so veseli, da državni cestarji tako zavlačujejo z urejanjem ceste proti Logarski dolini. Prisegajo namreč na elitnejši turizem, ne na masovnega. Dobra cesta pa bi v to krasotico pripeljala preveč množičnega turizma. V Spodnji Savinjski dolini pa so turizem in ceste združili malo drugače. Tam ta čas predvsem gostinci kar dobro živijo od cest - od gradnje avtoceste. Cesto gradijo tudi tujci. Ti pa tu ne le jedo, ampak imajo zvečer in ponoči tudi drugačne potrebe. Zato pravijo, da tam naokoli ponekod lepo cvete nočno zabaviščno življenje. 1hdi ti upajo, da bi gradnja tekla čim dalj časa. Posebneži so tudi Celjani. Ti dajo nekaj na tradicijo. In oni tradicionalno ponavljajo, da imajo izredne možnosti za razvoj turizma. In tradicionalno nič ne naredi jo. Nekateri objekti, kot je na primer Stari grad, že sami po sebi privabljajo turiste, Celjani pa niso niti toliko podjetni, da bi tam kaj pokrenili, da bi turistom pobrali iz žepov vsaj nekaj tolarjev. Ker tudi z najemniki gostinskih prostorov na gradu nimajo sreče, odhajajo obiskovalci z bolj ali manj praznimi želodci in s suhimi grli. Že dolgo tudi govorijo, da je Šmartinsko jezero lahko pravi raj za turiste. Pa še vedno ostaja pri tem, da je lahko.
Gospodu Vesenjaku pa še vedno tu in tam pripovedujejo o svojih možnostih. Bolj malo pa o vseh najrazličnejših zamujenih priložnostih. Ampak za nekatere turiste pa res velja: priložnost zamujena, ne vrne se nobena!
■ (k)
. maja 1996_DOGODKI_MjIS VAS 3
Jgovorz ravnateljem^ GimnazijeCSŠVeten^	Kuzmanom
30 let prizadevanj za dobro Šolo
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
teh dneh je utrip na gimnaziji Centra srednjih šol v nju še živahnejši kot sicer. Z vso vnemo se namreč 'vljajo na obeležitev 30-letnice delovanja te izo--evalne ustanove. O gimnaziji nekoč in danes smo se zvarjali z ravnateljem prof. Andrejem Kuzmanom.
30 let delovanja za izobraževalno ustanovo najbrž ni zanemarljiv jubilej? Andrej Kuzman: "Res ne, to se že kar nekaj časa na "ežitev pripravljamo z vso emo. Pred dnevi smo v arno oddali gradivo za mik s 360 stranmi, na terih je približno 300 . rafij, 24 strani barvnih tniških reprodukcij vnih ustavarjalcev bivših nazijcev in učiteljev. V miku smo predstavili "ovino gimnazije, vse gen-ije, dokaj podrobno smo se knili dejavnosti, ki so v 30 letih na šoli potekale, na koncu pa smo kar precej pozornosti namenili gimnaziji danes, ileja ne gre prezreti iz več ogov. Tbdi velenjska gim-"a je namreč ena od tistih enskih srednjih šol, ki je od svojega nastanka potrebo-la čas, da je postala tisto, čemur se reče dobra šola. Imela pa je to smolo, da je ravno v času, ko se je uveljavila, ko so se začeli vračati prvi maturanti in strokovnjaki s fakultet v lino, doletelo usmerjeno izo-evanje. Slednje je gimnazije zbrisalo iz mreže slovenskih iyih šol. Namesto da bi se no bolj uveljavljala, je vljala etiketiranje, da gim-"a kot šola ni več pomem-a. Pred leti so s ponovno bo gimnazijskega programa šoli vrnili ugled. Danes je stala najbolj pomembna, če hi preveč tako reči, in že zaradi tega jubileja ne gre prezreti." Gimnazija v Velenju pred 30 leti? Andrej Kuzman: "Sam sem 5 let ravnatelj te šole, kar je komaj dovolj, da lahko kaj o tem rečem. Gimnazija je začela n vpisom v 2 oddelka, kar pomeni, da je s prvimi tošolci bila to šola z 8 oddelki vsako leto in med 200 do 250 dijaki. Vse do usmerjenega izobraževanja. V tem času je vpis v družboslovje upadel. Z iitvijo družboslovnega in avoslovnega programa je ostala šola s 3, 4 oddelki, danes vpisujemo učence v 5 oddelkov. Pred 4 leti smo jih vpisali celo 6, kar je bilo preveč. Naša gimnazija sodi med
dolino, bražev
povprečno velike šole v slovenskem prostoru."
Najbrž je doživljala spremembe tudi stavba? Andrej Kuzman: "Na začetku je stavba povsem ustrezala potrebam in zahtevam. Pri tem nimam v mislih let, ko to ni bila matična gimnazijska stavba, ampak je bila tukaj industrijsko rudarska šola, v kateri so imeli v pritličju gimnazijci eno učilnico in eno učilnico na takratni delavski univerzi. Ko pa je ta stavba postala povsem gimnazijska, je bila za takraten obseg, vpis in število dijakov prav idealna. Imela je toliko šolskega prostora, da je imel lahko vsak razred svojo učilnico. Danes ni več tako. Tb šolsko leto je drugo, odkar imamo pouk v povsem prenovljeni stavbi; staro stavbo smo nadgradili in s tem pridobili 7 novih učilnic, boljša pre-razpopreditev prostorov pa omogoča pouk v eni izmeni." Najbrž ste ob pripravah na jubilej preverjali uspešnost dijakov na njihovi nadaljnji poti?
Andrej Kuzman: "Če se to vprašanje ne nanaša na trenutno uspešnost dijakov, potem moram povedati, da smo želeli narediti analizo, koliko jih je končalo višje- in visokošolske programe, njihovo usmerjenost v družboslovje, industrijo, naravoslovje, pa nam to zaradi nepopolnih podatkov ni v celoti uspelo. Ocena prof. Preložnikove, ki je pomagala pri pripravi analize, je, da je kar velika večina dosegla visoko-ali vsaj višješolsko izobrazbo." Gimnazija danes? Andrej Kuzman: "Mislim, da smo nekako preživeli začetne težave ponovnega uvajanja gimnazijskega programa. Je drugačen, kot je bil, stalnica za naslednjih 5,10 let najbrž ne bo. Dokončni okvirji pa so dani in v teh smo našli sebe. Učni načrt in predmetnik omogočata šoli, da se specifično oblikuje. Mi smo v letih uvedbe gimnazijskega programa kar precej razmišljali, delali poskuse (ne v škodo dijakov) in ob koncu ugotovili, da je za dijake najbolj koristno, če
imajo enoten program v prvih 3 letih, v 4. letniku pa smo jim dali možnost izbire, ki je vezana na maturo in nadaljnji študij. Vse tisto, kar morebiti s tem izgubljamo pri kakšnih speci-fikah, lahko v okviru pestre ponudbe izbirnih vsebin dijaki nadomestijo. Morda o gimnaziji danes še to: v tem šolskem letu imamo 21 oddelkov, dijakov je od 600 do 640 oziroma trenutno 611."
Andrej Kuzman: "Upam, da gimnazija ne bo ostala edina privlačna šola. Zadovoljni pa smo, ker okolje dobro sodeluje s šolo, takšno pa je tudi sode-
Ogledalo uspešnosti šole je tudi njena opremljenost. Andrej Kuzman: "Z nadgradnjo šolske stavbe smo dosegli - trdim - zavidanja vredno kulturo bivanja, čeprav menim, daje šolska stavba zasnovana za manjše število dijakov. Ne bi bilo prav, če bi glede učnih pripomočkov preveč tožili. Res pa je, da s položajem še nismo zadovoljni. Pri vseh predmetih imamo tisto, kar je v normativih in standardih zapisano kot minimalni standard. Lahko povem, da smo v zadnjih 5 letih 2- ali 3-krat zamenjali opremo v računalniški učilnici, da računalniki prihajajo tudi na ostala predmetna področja, (morda nekoliko prepočasi), da posodabljamo pouk naravoslovnih predmetov zlasti s pomočjo ministrstva."
Mimo težav s poukom telesne vzgoje najbrž ne moremo? Andrej Kuzman: "Pogled skozi okno na gradbišče vliva upanje, da bodo tudi te z izgradnjo tretje telovadnice odpravljene. Naši dijaki izvajajo skoraj v celoti pouk športne vzgoje v Rdeči dvorani. Stvar je do neke mere ustrezna, težave pa so v oddaljenosti, v tem, ker je to večnamenska hala in vedno se moramo umikati, kadar so v njej pomembnejše
prireditve. Napovedi, da bi že prihodnje šolsko leto imeli pouk v novi telovadnici, so nekoliko preoptimistične. Vsekakor pa bi do začetka novega leta ta morala biti končana." Gimnazija v prihodnjih letih? Andrej Kuzman: "Zame je dobra šola tista, v kateri večina dijakov z dovolj resnim delom, odnosom do tega brez posebnih težav obvladuje učni načrt, hkrati pa v pestri ponudbi dejavnosti najde sebe. Koliko smo se	temu
približali? Mislim, da v posameznih segmentih zelo. V nerazporejenih urah smo dali močan poudarek umetnosti, tako glasbeni kot likovni, kar se pri kulturnem utripu šole pozna. Ali so lahko zadovoljni? V popolnosti ne. Nekaj od tega lahko dosežemo z notranjim delom, nekaj z akcijo pri usmerjanju ob vpisu. Upam, da gimnazija ne bo ostala ves čas edina privlačna šola. Trenutno je morda preveč privlačna in tako se določen odstotek dijakov vpisuje vanjo, čeprav z normalnim delom ne zmorejo doseči zadovoljivih rezultatov in početi še kaj drugega, kot se le izobraževati. Tisti trenutek, ko mora učitelj delati negativno selekcijo, se seveda njegovo osnovno delo zamaje."
In kako boste zaznamovali jubilej?
Andrej	Kuzman:
"Pripravljamo teden gimnazijske kulture. V naslednjih dneh naj bi izšel zbornik, od 18. do 25. maja bomo imeli vrsto kulturnih prireditev. Pripravili bomo 2 likovni razstavi, tudi naš mladinski zbor bo imel koncert, gimnazijci pripravljajo kulturni program Gimnazijci gimnazijcem. Najbolj pomembno pa bo srečanje vseh generacij. To bo 25. maja v velenjski Rdeči dvorani. Naj izkoristim to priložnost in povabim vse, ki so kdaj obiskovali velenjsko gimnazijo, da se srečanja udeležijo."	■ (tp)
PRAVA NALOŽBA
Imate morda nekaj prostih finančnih sredstev in ste v dilemi, kako ta sredstva najbolje oplemenititi, katera oblika varčevanja zagotavlja v tem trenutku največjo donosnost?
Odločitev bo lažja, če natančno pregledate izračune, ki smo jih pripravili za različne oblike varčevanja na naslednjem primeru:
OBLIKA VARČEVANJA	VIŠINA SREDSTEV	(AS VARČEVANJA	OBRESTI
tolarska varčevalna knjižica	100.000,00 SIT	30.4.-31.5.96	1.100,20 SIT
tolarski depozit od 31 do 90 dni	100.000,00 SIT	30.4.-31.5.96	1.444,50 SIT
devizni depozit nad 1 mesec	»1.108,65 DEM	30.4.-31.5.96	2,88 DEM
* 1.108,65 DEM je protivrednost 100.000,00 SIT na dan 30.4.96 (prodajni tečaj LB SB Velenje d.d.)
Zneski obračunanih obresti za posamezno obliko varčevanja nazorno kažejo, da je vezava tolarskih depozitov v času nekoliko "okrepljene inflacije" najboljša naložba.
Svetujemo vam, da se zglasite na eni izmed naših enot, kjer vam bodo predstavljene tudi druge oblike tolarskih depozitov, s pomočjo bančnih delavcev pa boste gotovo izbrali najustreznejšo ponudbo.
Letos se davkariji mudi-odločbe že^v maju m juniju
Bo treba državi se kaj primakniti?
Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so letos prejeli 24.890 napovedi za dohodnino za leto 1995. Med njimi je bilo 86 zamudnikov, torej tistih, ki so napoved oddali kasneje kot to določa zakon, koliko je tistih, ki napovedi niso oddali, pa bi jo morali, pa se še ne ve. Predvidevajo, da naj bi bilo teh približno 1100.
I Republiška uprava za javne prihodke, ki letos sama pošilja odločbe, je te 6. maja na prve zavezance že naslovila. Torej je letos davkarija zelo pohitela. V Velenju glavnino odločb pričakujejo v drugi polovici maja in v začetku junija. S tako hitrostjo so najbrž še najmanj zadovoljni tisti, ki so si že izračunali, da bodo morali državi še kaj doplačati, medtem, ko tisti, ki vedo, da bodo dobili kaj povrnjenega, te odločbe nestrpno pričakujejo.
f Podobno kot je bilo v preteklih letih, bodo tisti zavezanci, ki bodo skupaj z odločbami prejeli tudi položnico za večja doplačila, imeli možnost to poravnati na obroke ali celo, le da to precej redkeje, to doplačilo "odpisati". Darinka Mravjjak, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke pravi, da bodo vloge reševali na izpostavah od primera do primera. "Za odpis dohodnine so cenzusi zelo
strogi, ugotavljali bomo premožensko stanje zavezanca in družinskih članov. Vloge za obročna odplačila pa bomo obravnavali po enakih kriterijih kot smo jih že v preteklem letu," pravi Mravljakova. Za oboje so zavezancem na voljo posebni obrazci, ki jih je treba izpolniti. Oddana vloga za obročno odplačilo denimo, pa še ne pomeni, da bo vloga tudi pozitivno rešena. Če bo, potem bo največ možnih obrokov za doplačilo šest, kot določa Zakon o dohodnini, lahko pa jih bo tudi manj.
Ko bomo dobili odločbo o dohodnini in nemara ugotovili, da ni taksna kot smo jo pričakovali oziroma, daje napačna, se lahko nanjo pritožimo. "Ko kdo meni, da odločba ni izdana v skladu z zakonom, da je bil v njej kršen bodisi materialni bodisi proceduralni predpis, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritoži. Pritožbo vloži na izpostavo. Če ugotovimo, daje napaka nastala pri nas, jo rešimo in zavezanec dobi odgovor takoj, če pa menimo, da je pritožba neutemeljena, smo vso dokumentacijo dolžni poslati v Ljubljano. V zakonu o dohodnini in v zakonu o davkih občanov, zdajle pa govorim o prvem, izrecno piše, da pritožba ne zadrži izvršitve. To pomeni, da je k(jub pritožbi zavezanec dolžan poravnati razliko v dohodnini. Če je ne poravna v zakonitem roku, jo prisilno terjamo in izter-jamo," je pojasnila Darinka MravUak. . Mi|ena Krstie. p|aninc
Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj m Smartno ob Pakj
Na potezi so šole
Novembra lani je programski svet gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki objavilo razpis za sodelovanje v 13. tovrstnem gibanju. Pred nedavnim je potekal rok za oddajo nalog, kijih bo v naslednjih dneh pregledalo in ocenilo 40 recenzentov - strokovnjakov z različnih področij.
Letošnje gibanje v številkah: osnovnošolci (31) so za gibanje prijavili 14, izdelali pa 12 raziskovalnih nalog (od tega 11 skupinskih in 1 samostojna naloga). Srednješolci (36) pa so od 26 prijavljenih oddali 18 nalog, med njimi je 14 delo dveh ali več avtorjev, 4 naloge pa so samostojne. Osnovnošolce je pri delu spremljalo, jih usmerjalo in spodbujalo 9 učiteljčv ter 3 zunanji sodelavci, srednješolce pa 12 učiteljev in 8 zunanjih sodelavcev. Katero od razpisanih področje je bilo za mlade raziskovalce manj in katero bolj zanimivo? Irena Pilih, vodja in koordinator raziskovalne dejavnosti občin (organizacijsko in izvedbeno pa je gibanje še vedno "vezano" na Center srednjih šol Velenje) ob tem pravi: "Težko bi rekla, daje katero posebej izstopalo. Pri srednješolcih namreč beležimo enako razmerje med nalogami s področja naravoslovja, tehnike in družboslovja, osnovnošolci pa nalog s tehničnega področja niso izdelali."
Če bi potegnili, črto z letom 1995, potem ostajajo številčni pokazatelji o letošnjem gibanju na lanski ravni, v primerjavi z leti prej pa so stvari precej drugačne. Še najprej namreč število srednješolcev - mladih raziskovalcev upada, spodbudno pa je vključevanje učencev osnovnih šol, kar gotovo ni zanemarljivo dejstvo. Ob tem ne gre prezreti tudi števila skupinsko izdelanih nalog. "Zmotno je mnenje," pravi Pilihova," daje takšno nalogo lažje izdelati. Sodelovanje, kije pri tem potrebno, terja ogromno prizadevanj, prilagajanja, resničnega sodelovanja, koordinacije, potrpljenja, usklajevanja mnej in še in še. Vse te "zakonitosti"'so za mladega človeka dragocena izkušnja."
. Zato se najbrž še toliko bolj samo po sebi vsiljuje vprašanje glede skromnosti sodelovanja srednješolcev v gibanju. Sogovornica, člani programskega sveta skupaj z njegovo predsednico Štefko Kordež, pa ob vzrokih za to "prihajajo" do enotnih zaključkov: ugodnosti pri zaključnem izpitu ali maturi mladi raziskovalci res nimajo. So pa zato možnosti za pridobitev Zoisove štipendije nekoliko večje. In še pred nečim si ne zatiskajo oči: da bodo dijaki in v učiteljskih krogih morali razmišljati o tem, daje raziskovalno delo bolj sprejemljivo za učence 2. in 3.1etnikov kot četrtošolce. Slednji zaradi mature ali zaključnega izpita intenzivnega dela, ki ga zahteva izdelava raziskovalne naloge, preprosto ne zmorejo. Nenazadnje pa se bodo morale najbrž tudi šole odločiti, ali bodo to dejavnost vneteje podpirale in razvijale ali ne.
Izdelane naloge bodo avtorji v dneh od 27. do 31. maja predstavili in javno zagovarjali, in sicer osnovnošolci bodo to počeli v okolju, kjer so naloge nastajale (v prostorih OŠ Antona Aškerca Velenje), srednješolci pa v prostorih Gimnazije Centra srednjih šol Velenje. Predstavitve, na katere vabijo vse, ki jih raziskovalno delo zanima, bodo začeli ob 17. uri. Zaključno slovesnost pa bodo pripravili 6. junija ob 18. uri v dvorani Mestne občine Velenje. Na njej bodo mladim raziskovalcem podelili priznanja, zbornik s povzetki raziskovalnih nalog, avtorjem najboljših nalog pa še denarne nagrade. Programski svet gibanja je letos za te namene predvidel 460 tisoč tolarjev. Levji delež denarja za izvajanje aktivnosti v gibanju bo prispevala Mestna občina Velenje, preostale obveznosti pa si bosta porazdelili občini Šoštanj in Šmartno ob Paki.
■ (tp)
-
_




I
M
AKTUALN O
r—


16,
- • ■
i:
Pogovor s pomočmkom^djrektorja LB Splošne^banke Velenje majg. Francem jfemvo
Vse vec brezgotovinskega poslovanja
Delničarji Ljubljanske banke Splošne banke Velenje so na svojem zadnjem zboru določili med drugim tudi temelje poslovne politike za letošnje leto. V njih načrtujejo 17 odstoten porast obsega poslovanja. Ohranjali bodo tip univerzalne banke s širokim spektrom dejavnosti na celotnem slovenskem prostoru. Posebno skrb bodo seveda namenjali svojim varčevalcem, to pa pomeni, da bodo stremeli za tem, da bo njihova ponudba kar najbolj konkurenčna. 0 tem smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja Ljubljanska banka Splošne banke Velenje mag. Francem Žemvo.
Četudi si na banki prizade- popolno varnost in tudi neome-
so kreditne kartice. Pri nas nudimo varčevalcem Eurocard,
vate, da bi uvedli kar največ brezgotovinskega poslovanja, ostajajo hranilne vloge, tako tolarske kot devizne še vedno priljubljene.	i
MAG. FRANC ŽEMVA: "Res je. Še zlasti jih imajo radi upokojenci, ki prejemajo na svoje hranilne knjižice tudi pokojnine. To poslovale smo v zadnjem času računalniško posodobili in sicer tako, da lahko upokojenci pokojnine vpisujejo v katerikoli naši enoti. Kljub vsemu pa se gneči ob izplačilnih dnevih ne moremo izogniti, pa čeprav naše ekipe takrat močno okrepimo. Prav zato predlagam upokojencem, da se na banki oglasijo kakšen dan kasneje, saj njihove pokojnine avtomatsko knjižimo na ivjihove račune.
Seveda pa se temu prilagajamo tudi z odpiranjem novih enot. Za letos jo načrtujemo v nakupovalnem centru pri velenjski pošti."
Tečaj tolarja je v zadnjem času dokaj stabilen, še vedno pa varčevalci radi varčujejo v devizah. Kakšno varčevanje bi jim priporočili vi? MAG. FRANC ŽEMVA: "Tolarsko, saj so obrestne mere mnogo bolj stimulativne. Na področju deviznega varčevaiya se moramo pri obrestovanju namreč držati medbančnega sporazuma.
Varčevalci se še vedno radi odločajo za devizno varčevanje. Pri tem jim zagotavljamo
jeno dvigovanje prihrankov (dvigov deviz pri nas ni treba napovedovati)."
Uspešni in konkurenčni ste tudi na področju menjalništva? MAG. FRANC ŽEMVA: "Stroške smo močno omejili, to pa nam omogoča, da prodajamo in odkupujemo devize po konkurenčnih cenah. Tlidi na tem področju ni nobenih omejitev, pri nas lahko nakupite devize tudi do milijona mark. Pri tako velikih količinah se s prodajalcem oziroma kupcem o tečaju tudi individualno dogovarjamo."
To seveda pomeni, da imate dnevno na voljo velike količine denarja, kako pa imate zavarovanega? MAG. FRANC ŽEMVA: "Dobro! Z vsemi najsodobnejšimi varnostnimi sistemi, vse dogajanje na banki pa seveda tudi snemamo."
Že uvodoma sva omenila, da si prizadevate, da bi se kar največ vaših varčevalcev odločalo še v večji meri za brezgotovinsko poslovanje. MAG. FRANC ŽEMVA: "Seveda. Na takšen način se vsi bančni postopki poenostavijo, varčevalcem ni treba čakati v dolgi vrsti, da uredbo svoje denarne zadeve.
Osnova brezgotovinskega poslovanja je tekoči račun, preko katerega lahko varčevalec pooblasti banko za trajno poravnavanje njegovih obveznosti. Vse bolj priljubljene
Mag. Franc ki je v svetu vse bolj razširjena in kupci tako doma kot na tujem ne bodo imeli težav s poravnavanjem	svojih
obveznosti. Seveda pa priporočam vsem tudi uporabo AKTIVE, ki bo prav tako postala mednarodna kartica. V domačem okolju je zelo priljubljena, še posebej, ker uvajamo tudi takoimenovane POS, to so računalniški sistemi, ki povezujejo prodajna mesta preko telefonske linije direktno z banko. Nekaj težav je bilo, ker je v tem okolju primanjkovalo telefonskih linij, vse pa kaže, da bo kmalu drugače."
Imetnikom Aktive odobravate tudi višje prekoračitve na tekočih računih. To je avtomatska oblika kreditiranja vaših varčavalcev. Ponudba kreditov pa je tudi sicer pestra.
MAG. FRANC ŽEMVA: "In konkurenčna. V tem mesecu smo znova znižali obrestne mere in podaljšali dobo varčevanja za namenske kredite. Zanimanje zaqje je veliko, dnevno jih odobrimo od 10 do 12 milijonov, poleg tega pa
Žemva
koristijo naši varčavalci še za skoraj 2 milijardi limitov. Odobravamo pa jih seveda tistim, ki so s svojim dosedanjim poslovnim sodelovanjem z nami, zaupanje upravičili." Ko ste pred dvema letoma postavili prvi baročni avtomat, so varčevalci z nezaupanjem zrli vanj in tudi kazalo je, da se bodo nanj težko navadili. Zdaj pa jih je že kar premalo.
FRANC ŽEMVA: "Število tistih, ki sami urejajo svoje bančne zadeve, torej dvigujejo gotovino in poravnavajo položnice s pomočjo bankomatov, je vse večje in res bi bilo nujno, da bi postavili še katerega. Res pa je, da je ta naprava zelo draga, kar okoli 50 tisoč mark stane. Za letos načrtujemo nakup dveh, enega bomo postavili v nov nakupovalni center, Kje pa bo drugi, se še nismo odločili."
Vse bolj posodabljate tudi svoj informacijski sistem. FRANC ŽEMVA: "Brez dobro podprtega računalniškega informacijskega sistema si danes bančnega poslovanja ne moremo več predstavljati. Zares imamo dobrega, ga pa še nenehno dograjujemo in dopolnjujemo, tako na področju neposrednega poslovala z varčevalci kot tudi na področju izgradnje varnega bančnega sistema. Thko izdelujemo trenutno v sodelovanju z združenjem bank Slovenije osrednjo informacijsko mrežo, s pomočjo katere bomo imeli enotno evidenco vseh kreditojemalcev, tako pravnih fizičnih oseb."
in
Prejeli smo
Enajstega aprila letos, dobrih štirinajst dni pred praznovanjem dneva upora proti okupatorju, je Državni zbor po predlogu slovenske vlade sprejel t. i. španski predlog, dokument, ki ni bil nikjer objavljen in ki so ga le redki videli prevedenega v slovenščino.
Predlogu so nasprotovali samo poslanci Slovenske ljudske stranke, Jelinčič, Demokrati in neodvisna poslanska skupina, pa tudi poslanec Borut Pahor.
O čem govori španski predlog? _
Gre za italijansko zahtevo, ki so jo tokrat posredovali Španci, da bi državljani držav, članic EU, ki so vsaj tri leta preživeli na ozemlju Slovenije, štiri leta po sprejemu Slovenije v pridruženo članstvo EU, lahko kupovali slovenske nepremičnine, torej tudi zemljišča. Da njihovo zanimanje za slovensko zemljo ni samo načelne narave, je jasno. Dandanes ozemlja ne pridobivaš več z bajoneti, ampak z nakupi.
Uzakonitev italijanske zahteve bi teoretično omogočila nakup slovenske zemlje, seveda tudi vsem italijanskim in nemškim vojakom in oficirjem, vsem italijanskih naseljencem, ki jih je Musolini naselil na izpraznjeno Primorsko, vsem nemčurjem, ki so pobegnili ali bili izgnani. Ko
Slovenski križev pot v evropske povezave
predlog Slovenske ljudske stranke, naj se španski predlog zavrne, ni bil sprejet, je Žare Pregelj, tudi poslanec SLS, poskusil rešiti, kar seje rešiti dalo. Predlagal je dopolnilo, ki naj bi besedilo spremenilo tako, da bi imeli pravico do nakupa samo tisti državljani držav, članic EU, ki so kdajkoli živeli tri leta na ozemlju Republike Slovenije -torej ne le na ozemlju Slovenije, ampak na našem ozemlju, odkar smo samostojna država. To bi število možnih kupcev bistveno zmanjšalo, s tem pa bi preprečili italijanske namene, prilastiti si slovensko zemljo. Italijani si španskega predloga namreč niso izmislili zaradi nekaj posameznikov, ampak zato, cja bodo na ta način prodirali v Slovenijo. Poslanci so predlog Žareta Preglja zavrnili.
Nekateri menijo, da je Slovenija, ko je le nekaj dni pred praznovanjem obletnice upora proti okupatorju sprejela španski predlog, dokončno kapitulirala. In to pred istim sovražnikom kot takrat, leta 1941. Vendar to ni prava beseda. To, kar se je zgodilo v Državnem zboru, ni bila kapitulacija, ampak kolaboracija. Kapitulacija je lahko tudi častna. Kapituliraš tudi po dolgem boju, potem ko ti zmanjka moči, potem
ko je vsak odpor nesmiseln. Kolaboracija pa je sodelovanje s sovražnikom. V tem pa seveda ni nič častnega.
Vendar je med kolaboracijo leta 1941 in kolaboracijo leta 1996 bistvena razlika. Po napadu na kraljevino Jugoslavijo leta 1941 so upor organizirale vsaj tiste politične sile, ki so v nacizmu oziroma fašizmu videle svojega ideološkega nasprotnika, sedaj pa se očitno vse tri vladne stranke (ne glede na to, da je ena od njih že izstopila iz vladne vprege) strinjajo v oceni, da je za evropske interese in za lasten položaj znotraj bodoče skupnosti vredno žrtvovati slovenske interese. Politika nenačelne koalicije SKD, ZLSD in LDS zelo nazorno pooseblja nečutenje samega sebe kot nacionalni subjekt in če prisluhnemo praznemu besedovanju naših velmož, bomo zlahka opazili, da nikoli ne omenjajo niti slovenskih interesov niti težav, ki nas čakajo.
Vstopanje v EU je postala iracionalna, skoraj religiozna zadeva, mit, aksiom, o katerem se ne razpravlja. Povsem pametni ljudje se obnašajo, kot da vstopanje v neke nove državne povezave ni prav tako pomembno kot zgodovinski trenutki: propad Karantanije, leto 1918, leto 1941
Dru£o odprto pisnro PetraRezmana
Zadržite izvajanje sklepal
Peter Rezman, tajnik občine Šoštanj, se z drugim odprtim pismom obrača na vse tri predsednike svetov in vse tri župane y novonastalih občinah naslednicah občine Velenje.
V prvem pismu jih je pozval, da zadrže podpis in objavo sklepa o premoženjski bilanci občine Velenje dokler v vseh treh svetih občin, pravnih naslednic občine Velenje, ne bodo zagotovljeni enakopravni pogoji za potrditev sklepa.
Tokrat jih poziva, da zadrže izvajanje sklepa, ker naj bi bilo skupno premoženje na dan 31. december 1994 prikazano prenizko, manjkala naj bi vrednost za vsaj 47 hektarov zemljišč, ki so bile v lasti, uporabi ali uživanju sklada stavnih zemljišč občine Velenje.	■ mkp
Mira Zakošek
Vrtec Velenje že vpisuje nove varovance
Prvi podatki' so spodbudni jI
V Vrtcu Velenje, kot se po novem imenuje ta zavod, ki vzgojno dejavnost izvaja v osemnajstih vrtcih, so po prvomajskih praznikih že pričeli z vpisom novih varovancev. Vpis bo trajal do konca maja.
Čeprav bodo starši tudi kas- zakonodaja. Ti so za otroke,
neje še imeli možnost vpisati svojega otroka v vrtec, pa pravočasni vpis prinaša nekaj prednosti. Med drugim bodo v vseh enotah Vrtca že lahko začeli oblikovati skupine, pa tudi starši, ki bodo z vpisom pohiteli, bodo lahko vsaj na začetku še izbirali v katerega od vrtcev bodo vpisali svojega otroka.
Prvi podatki, po dveh dneh vpisovanja, so spodbudni. "Letos smo otroke stare od treh let in naprej vabili k vpisu pisno, vsakega posebej. Po dveh dneh vpisovanja smo imeli že več kot 60 prijavljenih otrok na novo. Če sodimo po teh prvih podatkih, potem bo letošnji vpis dokaj dober," pravi Metka Čas, ravnateljica Vrtca Velenje.
V septembru bo iz Vrtca odšlo okoli 400 malih šolarjev, prostih pa bo nekaj mest manj, ker v mlajše skupine vpisujejo manj otrok. "Nekateri vrtci imajo že sedaj precej polne skupine, predvsem Najdihojca, Mojca, Vrtiljak, tudi Tinkara. Nekaj več prostora je v Lučki in na Gorici v enoti Ciciban. Poskušali se bomo držati normativov, kijih predvideva nova
starše in tudi naše delavce bistveno bolj ugodni, saj se otroci neprimerno bolje počutijo in tudi lažje vživ|jo v življenje v vrtcu, če je v skupini manj varovancev," ugotavl ja Metka Čas.
Starši se ob vpisu odločajo za enega od treh programov, dnevnega, ki traja od 6 do 9 ur, poldnevnega od 4 do 6 ur in skrajšanega, ki traja od 280 do 600 ur letno.
Čeprav se o cenah oskrbe in hrane z ravnateljico tokrat nismo pogovarjali, nas je vseeno zanimalo, kako re lačniki storitev so straši. M ■as pravi, da so tudi mes ko starši malce "zamaknej plačilo. Nekateri od njih,«kf imajo težave s plačilom, se oglasijo na upravi in tem skušajo pomagati. Kadar pa starši le predolgo ne porav jo računov, jim morajo nekako dopovedati, da njihovemu otroku ne bodo več nudili varstva in prehrane. "Je pa to zelo težko. Zato vedno prej iščemo vse mogoče možnosti, da prepričamo starše, naj pora" najo svojo obveznost."
■ Milena Krstič - Plani.
in navsezadnje leto neodvisnosti, na katero je Državni zbor enajstega aprila prav nespodobno pljunil. Razpravljalci ponavljajo stavke: če hočemo v Evropo, moramo žrtvovati to in to ... Moramo v Evropo... Prilagoditi se je treba Evropi... Če hočemo, moramo ... Prav nihče pa se ne vpraša, če res moramo.
Evropa je sedaj Eldorado, kralj Matjaž, Indija Koromandija, simbol za civiliziranost, kultiviranost, za našo bodočnost, pravno državo, za napredek in blagostanje.
Ta naš odnos do Evrope je seveda tudi dokaz naše nedržavnotvornosti, nezrelosti in državljanske infantilnosti. Smo kot otročiček, ki je ravnokar shodil in se opotekajočih korakov lovi za evropsko krilo.
In vendar govori ta Evropa samo o tem, da moramo spremeniti našo lastninsko zakonodajo in s tem nedvoumno kaže, da nas želi predvsem oropati.
Evropa nam ne bo mati, ampak mačeha. Tistemu, ki seje iz zgodovine vsaj nekaj naučil, mu mora biti to jasno.
Tkkrat, ko bo to postalo jasno vsem Slovencem, pa bo seveda prepozno.
■ Borut Korun
Gorenje Trgovina • •••••••• *> • • • • •
ie tovarne Zetor
za uspesno sodelovanje
Eno od priznanj za uspešno sodelovanje je tovarna traktorjev Zetor iz Brna ob svoji 50-letnici podeila tudi njenemu generalnemu zastopniku za Slovenijo - Gorenje Trgovini. Priznanje je na priložnostni slovesnosti v Brnu 3. maja prevzel direktor Alojz Kovše, kije tovarni Zetor ob jubileju izročil listino o izboru ZetOija43 40 za "Slovenski traktor leta 1996" in skulpturo Romana Makaroviča.
Prvi traktor Zetor so iz Brna odpremili kupcem 15. marca 1946, v pol stoletja pa so jih skupaj naredili 1.100.000, pri čemer so jih kar 800.000 prodali na tuje in to v 90 držav. Pomemben trg za Zetor, ki prerašča v sodobno, marketinško naravnano delniško družbo je po besedah glavnega direktorja Miroslaa Polačka Slovenija. Po ocenah je v Sloveniji blizu
polovica vseh traktorjev Zetor, sicerpajeSlovenijapotržn deležu držav na drugem nr
V treh letih in pol odkar je Gorenje Trgovina generalni zastopnik za prodajo trakto~ Zetor v Sloveniji, so Velenj prodali več kot 2000 trakt jev. V tem času so uspeli organizirati mrežo 23 pogodben prodajalcev in 11 pogodben serviserjev, poskrbljeno p je tudi za oskrbo z rezervnimi c
Tovarna traktorjev Zetor je proslavila jubilej, 50-letnico,v okviru 3. mednarodnega sejma kmetijskih strojev Techagro 96 v Brnu, na katerem je pre stavila tudi dve novosti - Zetor 115 40 in Zetor 4140, ki pre stavljata prihodnji prodaj potencial tovarne. Zato tudi naključje, daje bil Zetor 115 40 nagrajen z enim od osmih nagrad Zechagro 96 za razstavljene novosti. ■ ek
tovor z županom Šoštanja dr. Bogdanom Menihom
di na vrh Skornega po dobri cesti
ko smo se srečali z njim in si izmenjali nekaj stnih fraz - tako se pač začno vsi pogovori - je , da Je delo župana zahtevno in težko. Sploh zanj, daril, ki se prej s politiko in vodenjem ni prav ' o ukvarjal. Delal je kot zdravnik v šoštanjskem snem domu, v zadnjem mandatu pred delitvijo Velenje pa je bil delegat družbenopolitičnega zbora ine občine kot član Socialdemokratske stranke.
*	Nalogo župana opravljate zdaj profesionalno.
Dr. Bogdan Menih: "Menim, bilo v občini Šoštanj vs^j na ■ potrebno prevzeti to nal-profesionalno. Začeli smo nič. Če bi imeli kadre in sko upravo že postavljeno bi bilo delo že utečeno, bi to jo lahko opravljal neprofe-"lno. Morda se bo to, ko bo ska uprava zgrajena, tudi ilo."
*	Tako kot v drugih novoustanovljenih občinah ste tudi pri vas začeli z normativnim
L urejanjem zadev, postavljanjem odlokov, ki bodo krojili življenje in določali pravila šanja. Pri tem ste precej mosti namenenili krajevnim skupnostim in ašanju - pravne osebe da ali ne? Kako ste potem rešili devo?
Dr. Bogdan Menih: "Osebno 'm, daje bila ta stvar "napi-na" po vsej državi in da ni bistveno, ali so krajevne nosti pravne osebe ali ne. bi občino Šoštanj z 8000 pre-*ci zgradili tako kot si jo Ijamo, potem krajevne osti lahko odlično deluje-tudi kot nepravne osebe. Bivši sveti krajevnih skup-so podpisali solidarnostno o s katero so se obvezali, da sodelovali z občino in, da o skupaj načrtovali razvoj eznih krajevnih skupnos-% organe smo do novih volitev ov preimenovali v krajevne he "
*	Na obiskih po krajevnih skupnostih oziroma naseljih inzaselkih so vam ljudje zaupali veliko želja in potreb.
Kateri pa so tisti najbolj pereči problemi, na katere opozarjajo?
Dr. Bogdan Menih: "So stvari, ki + jih je nemogoče in nelogično ločevati, denimo komunala."
Dr. Bogdan Menih: "Povsod imajo splošne potrebe, ob qjih pa v vsakem naselju še kakšne dodatne, specifične za kraj. So naselja, kot naprimer Pohrastnik, ki ima odločno zgrajeno infrastrukturo, so pa tudi taka, ki nimajo urejenih osnovnih zadev in se srečujejo s problemi z vodo, cestami, telefoni. Osebno sem se odločil za način, da bi poskušali ta naselja v komunalnem standardu nekako izenačiti, da bi denimo tudi na vrhu Skornega imeli boljše ceste kot jih im^jo. Vem pa, da že zaradi geografskega položaja posameznih naselij ne bo nikoli možna popolna izenačitev. Odločili smo se, da bomo v začetku investirali pred-
vsem v osnovne stvari, v vodovode in ceste."
*	Kaj delate zdaj?
Dr. Bogdan Menih: "Dva vodovoda v Florjanu, zaključujemo dela na rezervoarju velikega vodovoda v Belih Vodah, začeli bomo graditi vodovod v naselju Šentvid. Ceste bomo redno vzdrževali, na novo pa načrtujemo nekaj odsekov cest v Skornem, Belih Vodah, Ravnah, Zavodnjah, Lokovici ter podoso-bitev in preplastitev ceste na Pristavo.
Čaka nas še plinifikacija, toplifikacija, telefonija, kanalizacija in kabelska televizija."
* V občini Šoštanj ljudje veliko sprašujejo zlasti po telefonih.
Dr. Bogdan Menih: "S Telekomom imamo podpisano pogodbo, da bomo najkasneje do konca leta dobili okoli 400 novih številk. Nekateri v Šoštanju čakajo na telefon tudi 8 ali 10 let. Zdaj bomo dobili bomo novo digitalno centralo, \i bo omogočala kakovostnejše in hitrejše povzave,	celotno
posodobitev omrežja, optični kabel... To je ogromen zalogaj. Skupna vsota naložbe je 75 milijonov. Občina pa bo 3 milijone primaknila za projekt Šoštanj - Florjan - Skorno. Nekaj bodo morali prispevati tudi novi naročniki, za telefonski priključek 300 nemških mark ob tistih 103.000 tolarjih, ki Sto enotni za nove naročnike po vsej državi. Drugače žal ne gre, čeprav nekateri zlobni jeziki namigujejo, da ta denar pobira občina zase."
*	Kaj pa druge naložbe v občini Šoštanj - toplifikacija, plinifikacija...?
Dr. Bogdan Menih: "Lani smo zaključili največji projekt v Šaleški dolini, vročevod v Topolšico. Letos bomo zaključili še eno vejo vročevoda, tisto, ki napaja Florjan. Najbrž bomo že konec maja začeli s toplifikacijo
dela Pohrastnika, v sodelovanju s Premogovnikom Velenje pa še letos tudi s toplifikacijo predela Goric in Goriške ceste v Šoštanju.
Severna veja plinifikacije, tista ki je vodila do Škal in Hrastovca je zaključena, zdaj smo na vrsti mi. Vprašanje pa je, knj bo z vejo Gaberke - Ravne - Lajše. Idejna obdelava projektov je v zaključni fazi in v kratkem bo znano tudi, koliko n^j bi ta naložba stala. S tem bi bila zaključena tudi severna veja.
Omeniti moram še kanalizacijo v Lokovici, kjer je predvidena sanacija v dolžini 150 metrov.
Florjan in Lokovica sta se odločila za posodobitev TV signala, v Florjanu bodo sami krajani zgradili kabelsko TV, v Lokovici pa bodo postavili pretvornik in tako odpravili sedanje bele lise."
*	Bo kaj novega tudi v mestu Šoštanj?
Dr. Bogdan Menih: "V načrtu imamo nekaj stvari, ki bodo mesto naredile bolj prijazno. Nameravamo preplastiti most preko Pake ob Tovarni usnja, obnoviti cestno signalizacijo vključno z namestitvijo horizontalnih ovir, obnoviti cvetlična korita, koše za smeti... Čaka nas sanacija strehe na kulturnem domu v Šoštanju in sanacija žlebov na kulturnem domu v Zavodnjah."
*	Kako pa kaj sodelujete s sedanjo Mestno občino Velenje?
Dr. Bogdan Menih: "Odnos z obema, tudi s Šmartnim ob Paki je dober, zelo dober. Lokalni interesi so se umirili, poleg tega pa smo tudi v geografsko zaključena celota. Želimo si sodelovanja, ker vidimo, da to prinaša več uspehov."
*	Najbrž tudi ne bo šlo drugače, kot da bodo nekatere stvari še naprej skupne? Dr. Bogdan Menih: "Ja, recimo komunala. To je sfera, za katero si težko prestavljam kako bi jo ločili, delili."
■ Milena Krstič - Planine
omjesavinjska podružnica SLS
'Maršikomu v iSloveniji ste zgled"
lovne besede je med ostalim na sobotnem občnem ru Zgornjesavinjske podružnice Slovenske ljudske nke v Gornjem Gradu izrekel dr. Janez Podobnik, Jsednik programskega sveta stranke in njen poslanec "avnem zboru. Med gosti sta bila z njim že dr. Franc ožen, prav tako poslanec in predsednik Slovenske čke zveze ter Ciril Smrkolj, tajnik in predsednik dikata te zveze. Na zboru so, kot se za izbor spodobi, oce-delo v minulem ietnem obdobju, spre-so tudi pravila užnice, izvolili nov ni in nadzorni odbor razsodišče, obrav-ili in sprejeli pa seve-še program bodočega ela. Ne povsem jučno so z občnim rom obeležili tudi o	obletnico
anovitve Slovenske "ečke zveze, prve police stranke v Sloveniji in na to ejstvo so člani sedanje Slovenske ljudske stranke še sbej ponosni. Obveznosti v zvezi z jubilejem so bile tudi 'log, da se gornjegrajskega bčnega zbora ni mogel udeležiti predsednik stranke
Dr. Janez Podobnik Je dal lep vsebinski prispevek k uspešnosti občnega zbora
Marjan Podobnik.
V njegovem imenu je udeležence zbora pozdravil dr. Janez Podobnik in prispeval pomemben delež k njegovi vse-
bini. V uvodnem nagovoru je poudaril, da se je svobodomiselni in demokratični duh zgornjesavinjskih kmetov gotovo odrazil tudi na zgodovinski 12. maj pred osmimi leti v ljubljanski unionski dvorani. Dejal je tudi, da osrednja proslava ob obletnici v delavskih Trbovljah vsekakor ni naključje, saj je eno osnovnih vodil slovenske ljudske stranke prav krepitev enotnosti različnih stanov. Vodilo je tudi spoštovanje vseh, ki pošteno delajo, prav tako duhovna in bivanjska plat našega skupnega življenja ter dejstvo, da slovenski kmetski stan v največji meri med vsemi zagotavlja možnost obstoja in življenja na lastni zemlji.
To so seveda temeljna izhodišča, med katere pa zanesljivo sodi tudi reševanje problemov, ki vsakodnevno tarejo slovenske ljudi. "To je sicer težek stavek, ki pa drži v vseh svojih razsežnostih in to zahtevno nalogo moramo izpolniti v največji možni meri. Mi smo stranka, ki mora biti, če je ne bi bilo, bi si jo preprosto morali izmisliti,"
Novus - Klub novih podjetnikov koroške, savinjske in šaleške regije
"Ko začne pihati veter sprememb,..."
V	prostorih restavracije Bellevue v Slovenj Gradcu je minuli petek popoldan zavejal podjetniški utrip in vejal je najbrž do zgodnjih jutranjih ur. TU so se namreč na 4. srečanju zbrali člani kluba Novus - kluba novih podjetnikov koroške, savinjske in šaleške regije. Poleg kluba je pri pripravi srečanja sodeloval tudi Republiški zavod za zaposlovanje - Območna enota Velenje. Domneva, daje trajal do jutranjih ur naslednjega dne, pa izhaja iz ugotovitve predsednika tega kluba Alojza Filipančiča, ki je menil, da podjetniki delajo 25 ur na dan, in da takrat, ko družijo prijetno s koristnim, ta čas med drugim izkoristijo tudi za zabavo.
V	klub novih podjetnikov - postavijo vetrobrane, drugi pa
začetnikov omenjenih regij, ki vključuje več kot 200 podjetnikov, je večina ali 90% vključenih po programu aktivne politike zaposlovanja Republiškega zavoda za zaposlovanje - območne enote Velenje. Ustanovili so ga marca, leta 1993 pod pokroviteljstvom velenjske enote z namenom pomagati ter zmanjšati tveganje na poti izvršene samozaposlitve. Zato ne preseneča, da so udeleženci srečanja osrednjo pozornost namenili rezultatom spodbujanja podjetništva v regijah in v republiki. Predstavili so jih direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer, strokovna delavka na ministrstvu Zdenka Kovač ter direktorica velenjske območne enote Štefka Kordež.
Slednja je v svojih mislih poudarila, da lahko k stabiliziranju trga delovne sile pripomorejo skupni ukrepi le, če bodo upoštevali demografske značilnosti območja in razvojne trende na področju zaposlovanja doma in v svetu. Ob tem je opozorila na spremembe, ki jih napovedujejo pri zaposlovanja, na ukrepe oziroma številne programe aktivne politike na tem področju in na njene spodbudne rezultate, na možnosti preverjanje samozaposlitvenih idej bodočih podjetnikov. Svoj prispevek je sklenila z mislijo Mao Zedonga: "Ko začne pihati veter soprememb, nekateri
začnejo graditi mline na veter" Tfcko Štefka Kordež kot tudi direktor in strokovna delavka republiškega Zavoda za zaposlovanje so udeležencem obljubili nadaljnjo pomoč pri premagovanju čeri pri vstopanju v vse prej kot enostaven poslovni svet.
Spodbudne besede v tej smeri so slišali tudi iz ust državne sekretarke za malo gospodarstvo v republiškem ministrstvu za gospodarstvo Staše Baloh -Plahutnik, ki je spregovorila o strategiji razvoja malega gospodarstva. Božo Marolt, direktor Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Republike Slovenije je ob predstavljanju dejavnosti centra menil, da viri in kapital so, vendar je potrebno poiskati najprimernejšo pot za pridobitev pomoči, uresničitev spodbud. Zoran Širca, pomočnik direktorice Sklada za razvoj RS pa je ob tej priložnosti spregovoril o letošnjih aktivnostih sklada. Ob koncu so prizadevanja na področju malega gospodarstva v svojme okolju povedali še župani občin savinjske, šaleške in koroške regije, ki so se srečanja udeležili v kar precejšnjem številu.
Člani kluba Novus so, tako kot na vseh prehodnih treh, tudi na tokratnem srečanju pripravili podjetniški forum, v okviru katerega je potekala tudi borza ponudbe in povpraševanja.
*(tp)
je poudaril Janez Podobnik. V
nadaljevanju je posebej pohvalil zgornjesavinjsko podružnico, saj zanjo meni, daje po delu in organiziranosti v pogojih petih novih občin lahko zgled vsem ostalim v Sloveniji.
Predsednik podružnice Andrej Presečnik je zgoščeno ocenil delo v minulih dveh letih in pri tem posebej poudaril velik uspeh na zadnjih volitvah ter velike obete pred letošnjimi. Stranka je odigrala veliko vlogo pri uveljavljanju novih občin, njeno pomembno povezovalno vlogo in posebej pri solidarnostni pomoči njenim članom ob velikih nesrečah. Med pomembnejše težave gotovo sodi financiranje, ki je sicer opredeljeno v ustreznem zakonu, vendar sta imela doslej pravšnjo mero razumevanja le mozirski in nazarski občinski proračun. Dodal je še, da je število članov stranke po začetnem navdušenju pred leti sicer nekoliko upadlo, je pa še vedno najmočnejša v Zgornji Savinjski dolini in smelo stopa v prihodnost.
■ jP
l.JuMja^začne veljati Zakon jo davčni^sjuzbi
Zadnji hip:'za Veiehje davčni urad
Zakon o davčni služi, ki začne v Sloveniji veljati 1. julija letos, vključuje temeljito preobrazbo davčne uprave. Th med drugim prinaša novost, davčne urade. Velenje ga bo imelo, čeprav v začetku ni kazalo tako. Zadnje pospešene aktivnosti velenjske politike so privedle do tega, daje vlada Republike Slovenije, ko je govorila o tem, v četrtek, 9. maja, z odredbo določila davčni urad tudi upravni enoti Velenje.
Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje je povedal, da so bile aktivnosti, ko so poskušali dokazati odgovornim v Republiki, da je Velenje prostor, ki ima vse pogoje za davčni urad, naporne, vendar so se izplačale. "Gre za tisto mestotvorno funkcijo, ki jo mestna občina mora imeti in tisto, ki pripomore k dobrim in hitrim uslugam. Če država hoče urediti področje financiranja in delovanja, mora urediti tudi davčno službo zato, da bomo vsi plačevali davke, ne samo tisti, ki hodimo v službo in nam te odtegujejo od plače. Zelo sem vesel, da smo uspeli Velenju pridobiti davčni urad."
Politične stranke, posebej je izpostavil LDS, so preko poslanskih skupin in tudi drugače pripomogle, da je Velenje pravočasno in na primeren način dokazalo to potrebo.
Darinka Mravljak, vodja velenjske izpostave RUJP-a pa
je bila tista, ki se je ves čas zavedala pomena urada. "Urad prinaša upravni enoti več pristojnosti in več zaposlitev. V Velenju bo še vedno izpostava, ena večjih v Sloveniji bo in že v njej se bo lahko zaposlilo več ljudi. Na davčnem uradu pa bo okoli 50 novih delovnih mest, predvsem za višje in visoko izobražene ljudi. Za to dolino je to velika pridobitev, ker bodo mladi v njej dobili zaposlitev."
Povprašali smo jo tudi po pristojnostih enega in drugega, izpostave in urada. "Odmera naj bi sodila pod davčni urad. Pri tem se ne bojim, da ta ne bi "umazanega" dela odstopila izpostavi. Vsekakor pa inšpekcije, glavne knjige, izterjav ne bi odstopili izpostavi ampak bi ostala na davčnem uradu." To z drugimi besedami pomeni, da bi za Velenjčane, če bi sodili pod davčni urad Celje, te zadeve urejali tam. Zdaj, ko je v Velenju, bodo vse pristojnosti ostale tu.
■ mkp
6
K
vas
TO iN ONO
16. maja 1;
Visoko Volkswagnovo priznanje v Slovenj Gradcu
Za Leasing Lampret Golden Dealer 1995
V španski Granadi so sredi aprila pripravili srečanje najbolj uspešnih prodajalcev avtomobilov iz skupine Volksvvagen in jim podelili priznanja Golden Dealer 1995. To priznanje podelujejo za izjemne uspehe pri prodaji in servisnih storitvah za avtomobile iz njihove skupine v svetovnem merilu.
Med njimi je bil najvišjega priznanja tega avtomobilskega koncema deležen Jože Lampret iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu s podjetjem LEASING LAMPRET.
V tem podjetju so lani prodali več kot 400 vozil znamke SEAT, ob tem pa še okoli 400 rabljenih avtomobilov, dosežek, ki Jožeta Lampreta postavlja v sam vrh slovenskih prodajalcev avtomobilov. Leasing Lampret prodaja celoten Seatov program, toledo, cor-dobo in ibizo, novost pa je INCA, tovorni furgon, v juniju pa že pričakujejo hit Seatovega programa leta 1996 Alambro in športno izvedbo cordobe s tremi vrati.	■
V torek, 14. maja, smo se skupaj z izredno velikim številom gasilcev in drugih udeležencev pogreba na pokopališču v Podkraju poslovili od našega dolgoletnega, požrtvovalnega in delovnega tovarišča in prijatelja, člana in višjega gasilskega častnika Gasilskega društva Velenje, g. Staneta Hudalesa, kije omahnil v smrt, star šele 68 let.
Kot 19-letni mladenič se je leta 1947 včlanil v naše društvo, se takoj pričel strokovno izpolnjevati v gasilskih veščinah in že leto dni pozneje opravil izpit za desetarja in tako postal dolgoletni operativni vodja ene od operativnih enot v društvu. Kmalu zatem je končal strokovno šolo za nižje gasilske častnike, leta 1966 šolo za gasilskega častnika in leta 1973 za višjega gasilskega častnika. Vse svoje skoraj 50-ietno obdobje je s svojo izredno gorečnostjo in predanostjo naši organizaciji posvetil razvoju in napredku našega društva, njegovemu strokovnemu izpopolnjevanju, opremljenosti, organizaciji in vodenju. Poleg operativnih je opravljal še številne organizacijske funkcije, bil je dolgoletni tajnik društva, polnih 10 let predsednik društva in pozneje organizator in vodja gasilske veteranske desetine. Poleg tega je bil več let tudi predsednik občinske gasilske zveze Velenje, dva mandata pa tudi član nadzornega sveta Gasilske zveze Slovenije.
Številna visoka gasilska pa tudi državna odlikovanja pričajo o njegovem vsestranskem delu, ki ga je posvetil naši organizaciji, še zlasti pri izgradnji novega gasilskega doma v Velenju, kjer je bil na čelu gradbenega odbora in še bi lahko naštevali. Ne moremo tudi mimo njegovega velikega prispevka, ki ga je vložil v obnovo njegovega Starega Velenja, pa mimo veliko turističnih prireditev, kijih je organiziral in vodil in po katerih je nekoč Velenje slovelo do dela v borčevski in drugih organizacijah in še bi lahko naštevali.
Za Stanetom ostaja njegovo delo, ostajajo prijetni spomini na naše skupno delo in tovarištvo, nepozabna bo ostala njegova humanost in vse njegove plemenite človeške vrednote, ki so bogatile njegovo nepozabno osebnost.
Slava njegovemu spominul
■ Člani gasilskega društva Velenje
20-letnica Ljudske univerze Žalec
Ljudska univerza Žalec v tem šolskem letu praznuje 20-letnico svojega obstoja. Osrednja slovesnost ob tem prazniku je bila prejšnji petek, ko so odprli novo učilnico za samostojno učenje in pripravili okroglo mizo na temo vpetostvljudskih univerz v lokalne skupnosti, zvečer pa je bilo v hotelu Žalec še družabno srečanje s kulturnim programom.
Ljudska univerza Žalec je med prvimi od 40 univerz v Sloveniji, ki so že uredile središča za samostojno učenje. Zaenkrat imajo eno učilnico z dvema računalnikoma in drugo	učno
tehnologijo ter gradivom, primernim predvsem	za
udeležence jezikovnih, računalniških in drugih splošno-izobraževal-nih programov. V njej poteka učenje brez nadzora učitelja. Učilnico je v petek odprla predsednica Zveze ljudskih univerz mag. Katja Dovžan, ki je tudi sodelovala na okrogli mizi. Pogovor o vlogi občin pri izobraževanju odraslih je vodil direktor univerze mag. Andrej Sotošek, kako bo država skrbela za to področje pa je povedal mag. Jože Miklavc, vodja sektorja izobraževanja odraslih pri ministrstvu za šolstvo in šport.	■ rox
Mnenja in odmevi
Lokovičani in Rečičani, niste edini!
Ko prebiramo Naš čas, se nam nehote utrne misel, da vas ob vaših sočnih vonjavah še najbolj razumemo prebivalci Paške vasi in njene okolice.
Kakšno, mislite, da je življenje pri nas? Zdravo prav gotovo ne! V nekoč lepi in prijazni vasi je postalo zaradi smradu iz intenzivnih pitališč življenje neznosno, in to po krivdi nekdanjih veljakov, ki niso vedeli, kam podobni objekti spadajo. Smrad, ki nastaja ob takowvelikih količinah organskih odpadkov in ob razvažanju le-teh kadarkoli in kamorkoli se komu zljubi, samo da bo obilnejša košnja in debelejša repa, moramo prenašati tudi vsi tisti krajani, ki od te repe nimamo nobene koristi. Škoda, da ne raste tudi po asfaltnih površinah v vasi, kajti tudi ta je, po domače povedano, "posrana" do kraja.
Ob vseh okroglih mizah o ekologiji in zdravem okolju, ki nam jih predvajajo po televiziju in radiu, se sprašujemo, ali ni tudi v našem kraju neke vrste ekološka bomba, za katero pa se žal nihče od odgovornih ne zmeni. Očitno jih bolj skrbijo Japonci, Kitajci in Rusi, kot pa ljudje pred domačim pragom. Ali si morda tam nabirajo glasove za prihodnje volitve?
Ne bi ponavljali tegob ob stanju, ki je bilo omenjeno že v prejšnjem članku, dodali bi samo to, da bi se morali ljudje zavedati posledic, ki jih bodo čutili naši potomci. Cilj življenja vendar ni samo v blagostanju posameznikov, ampak v spoštovanju do soljudi, družbe in naravnih dobrin, ki smo jih po svoji vesti in kulturi dolžni ohraniti tudi kasnejšim rodovom. Pri vsem tem pa puščamo ob strani najpomembnejše - to je naše zdravje in počutje, ki se ne da kupiti za noben denar.
■ Krajani Paške vasi in njene okolice
Nekaj bo treba ukreniti!
V16. številki Našega časa z dne 25. aprila sem prebral članek "Nekaj bo treba ukreniti", ki je prizadel tudi mene, zato se čutim dolžnega, da dodam svoje mnenje.
Ko vas novinarje kdo pokliče na tako imenovano pomoč, ali se
šola prijaznih ljudi
B LJUDSKA UN1VE11ZA ŽALEC
Ulica Ivane Uran|ek 6,3310 Žalec, tel.: 715-401,715-402, fax: 71
VABIMO VAS K VPISU:
1.	TRGOVINSKI POSLOVODJA
(za opravljanje izpitov na GZS)
2.	NOVOST: VISOKA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJAN
(vpis v študij na daljavo)
V ENOLETNE PROGRAME PO V. STOPNJI:
•	KOMERCIALIST
•	RAČUNOVODJA
•	VODENJE MANJŠIH PODJETIJ
•	POSLOVNI SEKRETAR
ne odlašajte pokličite še danes

715-401 715-
predstavi? In ko vas nato prosi, da njegovega imena ne objavite, ker se boji darila, kaj storite? Kakšni ljudje so to, ki si želijo nastopati v javnih medijih neimenovani? Če je bil to res tako odkrit pogovor, zakaj •nismo bili povabljeni tudi mi, obsojenci, ki smo na odkrit pogovor vedno pripravljeni?
Lokovica je vas, na vasi pa so kmetije, ki pridelujejo hrano za meščanske ljudi. V naši vasi je bilo pred 30 leti pet kmetij. Prišle pa so novogradnje, ki so te kmetije prostorsko siromašile. Ko je leta 1980 prišla še cesta, ki nam je vzela dodatno zemljo, pa naj bi Lokovica postala mesto. Ampak tudi v mestih smrdi, imajo hrup avtomobilov, nočne nemire, dim, vse v betonu, ampak vrtnice jim gojijo drugi.
Amoniak, po vašem mnenju "težki plin", kar je daleč od resnice, pa se nahaja v vodni raztopini povsod, tako v svinjski gnojnici kot v odplakah iz greznic. Ali so se prizadeti krajani tega smradu že navadili? Seveda so se, saj se ta pretaka dan in noč po "dobro" urejeni lokoviški kanalizaciji. Pa se nič ne pritožujejo, ker prispevek k neočiščeni vodi tako plačujejo v sosednjo občino Velenje.
In zakaj v sosednji Avstriji ne smrdi? Ker farmarjem pomagajo in jih podpirajo. Pomaga jim država, podpirajo jih poslanci, močni zeleni, tudi finančno, in ne samo kritizirajo. V Avstriji se vsi zavedajo, daje njihova država alpska država z urejeno kanalizacijo.
In še nekaj, glava ne boli samo dvakrat na leto, ko se vozi gnojnica, glava boli tudi med polivanjem, pa se to dogaja pred spalnico ali ne. Vsem, ki ste prepričani, da je farma narejena po "domače", naj se pridejo prepričat, pa bodo videli, v kakšnih težkih pogojih je prislužen osebni dohodek, ki nikoli ni izplačan 15. v mesecu.
P.S. Gospo (tp) sprašujem, kako te probleme rešujejo v Rečici? Hidi tam kritizirajo in se jezijo, nihče pa noče tega povedati na glas, ker je zamera takoj tu, pa še kakšno darilo povrhu!
■ Ivan Plaskan
Spoštovani sveti Oče!
Pozdravljamo Vašo odločitev, da obiščete državo Slovenijo, v kateri smo si vsi verniki zaslužili srečanje z Vami.
Kot politična stranka pa smo vas dolžni opozoriti, da prihajate v državo, kjer oblast prav surovo izkorišča lasten narod, istočasno pa s pomočjo sodstva in državnih medi-
jev preganja svoje politične nasprotnike tako, da jih v javnosti prikažejo kot kriminalce.
Za Vaš obisk naj bi komunistični oblastniki namenili najmanj 33 milijonov nemških mark, kar seveda ne odgovarja resnici. Večina tega denarja bo izginilo v blagajne vladnih strank in bo uporabljen za predvolilno obdobje konec letošnjega leta. Naj vas ne zavede ime pripadnikov stranke, ki se sami imenujejo Krščanski demokrati in vladajo skupaj s komunističnimi strankami. Še več, ta stranka ima v rokah policijo, ki jo zlorablja za preganjanje političnih nasprotnikov, pri tem pa povsem brez razloga uporabljajo tudi strelno orožje.
Vaš obisk v Sloveniji bi pomenil spravo s tistimi, ki so po cerkvi in njenih dostojanstvenikih pljuvali zadnjih petdeset let, in s tistimi, ki so po drugi svetovni vojni morili lasten narod, pa jih roka pravice ni nikoli dosegla, čeprav naj bi bili pravna država z demokratično oblastjo. Če si komunistična oblast v državi Sloveniji dovoli vzeti iz ust lačnega naroda, ki mu ne more zagotoviti niti osnovne socialne varnosti, potem ima ta navidezna gostoljubnost povsem drugačno ozadje. Nasilna komunistična oblast bo Vaš obisk izkoristila za demonstracijo svoje "demokratičnosti" pred ostalim svetom, v istem trenutku pa bo prav nesramno izropala lasten narod. Vaš obisk bodo zlorabili tudi konec leta na volitvah, ko se bodo poskušali obdržati na oblasti.
Zaradi tega Vas pozivamo, da zaradi spoštovanja do lačnih Slovencev, poštenih vernikov in preganjanih političnih nasprotnikov odpoveste svoj obisk v državi Sloveniji.
S spoštovanjem!
■ Republikanci Slovenije
Adolf Štorman, predsednik
Stavka nepotrebno zlo, toda ...
Več kot štirideset let dela puščam pred šolskimi klopmi, pred nasmejanimi obrazi mladosti. Še vedno me vleče tja, čeprav vem, da so se časi močno spremenili. Ko sem bil še mlad učitelj, je danes že pokojni diplomirani inženir v pogovoru in v zbornici dejal: "Človek je za svoje delo plačan toliko, kolikor ga družba vrednoti."
Debelo smo gledali in si mislili, da s tako izjavo podira naš pedagoški eros in celotno delo vrednoti le skozi dinar. Pa ni tako! Možakar je imel kar prav.
Ogradil se je od stereotipne mis-
elnosti, češ, biti učitelj poleti pozimi zidar je najlepše.
Nedavni televizijski dial" enim izmed slovenskih župan mojo misel samo podprl in v dneh sem se, ko sem prebiral tiste viharje in napore štirid" odločil stavkati z vsemi, ker vem, tudi na področje vzgoje in braževanja gledamo preveč na'
Seveda se tudi tu lahko 2 zgodba...
Za pouk se je treba na,' pripraviti. Heba je poiskati n kako čim bolj uspešno posred novo snov. Torej ne s prisile grožnjo. Tako da boš učence miral in jim vlival voljo tudi za doma. Brez reka "Delo in prav tako ni uspeha. Ob moraš paziti na zunanji izraz, iti na to, kaj govoriš in kako vedeš. Otroci so najimenitnejši zovalci vsega in tako ugotovij pride učitelj v razred slabe
Tika stoodstotna dotočenost na delo v razredu va celega človeka! Dodajm strokovnost, ki ti jo ponudi šo tam smo. Skoraj kabinetni lj Priprave, delam jih tudi dan krožki in še kaka druga izven" dejavnost, pa roditeljski ses" in zahteva, da poznaš vs~ učenca v razredu, da mu la pomagaš, so velike in odgo zahteve. 1b naj opravlja osnovnošolski in srednje učitelj!
Kot monotona lajna zve besede, boste rekli. Zdi pa se, smo postali preveč administi privesek države, osebnost, ki ni osebnost v polnem s besede... Prav res je, da je vsem mlademu učitelju po pomoč in vodenje in ne ne' nadzorništvo. Nad njegovim je potrebno bdeti.
Če naj bo učitelj veliko vrednoten kot doslej, potem biti njegovo delo tudi kvalite opravljeno. Idealni uspehi iz' šole, ko so morali biti učni i nad devetdesetodstotni, so p~ lost. Za vsak višji odstotek u se je vredno spopasti!
Starši bodo morali boj stopati v to mladostno are tako skupno z učiteljstvom r vse, predvsem vzgojne ovire, delo obrodilo še lepše sad Stavka bo uspela! Ne s~ . biti pesimisti. Učitelj že po ni nikoli pesimist.
Boljše materialno vredno njegovega dela bo samo po' njegov večji ugled v naši d" Ikko razmišlja šolnik po desetletjih trdega dela in noče ti le hlapec Jernej...
Uredimo svojo okolico
Tudi v letošnjem letu je občina Mislinja poskrbela za kontejnerje, ki naj bi jih občani napolnili z odpadki oziroma smetmi, kijih niso mogli odstraniti. Glede na to, da so bili postavljeni kontejnerji zelo polni in akcija še poteka, poskušajmo vso odvečno navlako, ki je ni možno koristno uporabiti, odložiti v kontejnerje ter s tem polepšati okolje. V splošnem pa je občinski svet sprejel odlok, s katerim bo vsem občanom zagotovljen stalen odvoz eti, ravno tako pa bodo na razpolago vse leto kontejnerji, lor bodo lahko občani odlagali smeti in druge neuporabne [mete proti plačilu komunalnih pristojbin. Občani Mislinjske doline, polepšajmo in očistimo svoje okolje!
■ R. Jeromel
iet je bil sejem cvetja in sadik
lislinja - Delavci Ibristično-olepševalnega društva so tudi ob koncu minulega tedna pripravili tradicionalni sejem sadik. Na nem prostoru v Šentlenartu, torej v samem centru Mislinje, je bila predstavljena bogata ponudba vrtnega cvetja, okrasnih rastlin, dik in še bi lahko naštevali. Prodajali so še izdelke iz suhe robe in domače obrti ter lončarstva. Veliko vrtnega orodja, škropiv in ostalih zaščitnih sredstev je tamkajšnja trgovina koroške kmeti-ke zadruge prodajala po simboličnih cenah. Ob vsem tem je zan-vo predvsem to, daje postal ta sejem že tradicionalni praznik slinjčanov. Na njem si namreč številni obiskovalci izmenjajo svoje izkušnje, pokramljajo ob izbrani hrani in pijači tega predela, kipa je tudi ni tako malo.
■ JaS
Kmetijska zadruga z.o.o. Polzela je ena od zadružnih enot, kije nastala po razpadu Savinjske zadruge in posluje kot samostojni subjekt. Sestavlja jo 125 kmetov, članov iz krajevnih skupnosti Polzela in Andraž in dve trgovinski enoti. Dosedanji direktor Josip Tanko je dal odpoved, novi direktor pa je Alojz Forštner, ing. organizacije, doma iz Celja. Poleg vsega drugega je prevzel tudi 22 milijonov poslovne izgube, ustvarjene do konca leta 1995. Ob nastopu nove delovne dolžnosti smo rpu postavili nekaj vprašanj. Kako ocenjujete "dediščino ', ki ste jo prejeli?
"Sestav naše kmetijske zadruge predstavna in opravka dejavnost, kije tudi uradno predmet njenega poslovanja, to je kmetijska proizvodnja, živinoreja in trgovina. Od samoosvojitve dalje je zadruga vseskozi poslovala negativno, do konca leta 1995 pridelala za 22 milijonov poslovne izgube, poleg tega pa je obremenjena še z drugimi obveznostmi, ki izhajajo iz kreditov, zalog, obresti, itd."'
Gotovo ste se tega lotili z določeno vizijo, kaj nameravate ukreniti? "Glede na stanje, ki ga je treba čimprej sanirati, je treba takoj sprejeti vrsto ukrepov. Na področju financ moramo takoj obnoviti vse kredite, ki trenutno zapadejo, tako pri Hranilno kreditni službi kot Hmezad banki, dnevno spremljati finančna gibanja, ločeno po dejavnostih, kar najbolj racionalno usmer-
jati finančna sredstva, da ne bi nastajale nove obresti, čimprej realizirati sklepe
Alojz Forštner
upravnega odbora o odprodaji premičnin in nepremičnin, kijih zadruga ne koristi ali ne uporablja in sredstva od odprodaje nameniti tja, kjer bodo najbolje naložena. Na področju komerciale pa moramo vzpostaviti najugodnejše dobavne poti za trgovsko blago m repromaterial, zmanjšati ali odpisati zapadle zamudne obresti, podaljšati neto
plačilne roke za trgovsko blago, poiskati dobavitelje, ki so pripravljeni nuditi blagovne kredite, ki bi se lahko prenašali na kupce, poskrbeti za ustrezno reklamo, zainteresirati lastne člane - kmete za nakupe v naši trgovini, uvesti kartico KZ Polzela, uskladiti prodajo z nabavo in z vsakim kmetom skleniti pogodbeni odnos in omogočiti najugodnejšo prodajo pridelkov."
Kaj pa organizacija poslovanja in racionalizacija?
"Sprejeti moramo takšno sistemizacijo delovnih mest, ki bo maksimalno učinkovita in racionalna, ukiniti vsa pogodbena dela, delavce v trgovini stimulirati glede na realizacijo, zmanjšati vse vrste stroškov, na katere lahko vplivamo sami, maksimalno izrabo delovnega časa, itd."
Kako gledate na razvoj? "Glede na to, da so člani naše zadruge kmetje, katere proizvodni programi so različni od živinoreje, hmeljarstva, mlekarstva, perutninarstva, zelenjavarstva in še česa, je potrebno najprej ugotoviti, o kolikšnih količinah se lahko pogovarjamo. Vsako področje je treba razdelati in razvojni program uskladiti s tržiščem. Potem je potrebno programe uskladiti sredivjeročno in dolgoročno ter vsakemu posamezniku zagotoviti možnost ugodnega kreditiranja tako, da bo lahko čim hitreje in kar najlaže izvrševal svoje pogodbene obveznosti do zadruge."
■ -er
Velenjjski^šofejr^
Na srečanje evropskih poklicnih voznikčv
V Združenju šoferjev in avtomehanikov Velenje, ki letos slavi 40 - letnico delovanja, je tudi skupina stotih članov - uniformirancev. Približno polovica vseh teh se vsako leto v svečanih paradnih oblekah udeleži vsakoletnega srečanja poklicnih voznikov Evrope.
Lani je bilo takšno srečanje na Bledu, letos pa bo 25. maja v švicarskem mestu Schwyz. To srečanje bo že 24. po vrsti, med mnogimi udeleženci pa bo tudi okoli petdeset velenjskih, njihovo potovanje pa bo organizirala APS-ova agencija. Poveljnik velenjskih uniformirancev je Miha Valenci, ki je
povedal, da je v programu srečanja posebej zanimiva parada vseh udeležencev po mestu z osrednjim programom in dodal: "Kljub jezikovnim razlikam se na teh srečanjih evropskih šofeijev in avtomehanikov kaj hitro sporazumemo, saj nas vežejo isti ali enaki problemi. Tako se ob teh priložnostih seznanimo o novostih in dosežkih na področju prometa in avtomobilizma, o novih predpisih in še o marsičem.
To vsekakor ni izlet v neko deželo, to je predvsem bogato strokovno srečanje poklicnih voznikov iz večine evropskih dežel." ■ B.Mugerle
Vesela šola v Braslovčah
V soboto dopoldne je bilo na Osnovni šoli Braslovče občinsko tekmovanje v Veseli šoli, na katerem so sodelovali učenci osmih osnovnih in dveh podružničnih šol žalske občine, skupaj skoraj 200 učencev.
Na državno tekmovanje, ki bo 2. junija v Ljubljani, so se uvrstili: Katja Vaš, OŠ Šempeter (4. razred), Danijel Mlakar, OŠ Polzela (5. razred), Vesna Korun, OŠ Prebold (6. razred). Maja Uplaznik in Alenka Drame, OŠ Žalec (7. razred) in Tomislav Lartoš, OŠ Žalec (8. razred).
SEJEMSKI POGOJI PRODAJE
8ASCAS7
Novo vodstvo Kmetijske zadruge Polzela
Vrsta sanacijskih ukrepov, novi direktor Alojz Forštner

P o M i s I i n j i


Slovenj Gradec, Pod gradom 4, ■ telefon 0602/44-185, 42-051	^
Novo Mesto, Košenice 65 a, telefon 068/321-674
Divača, Lokev 189 b, telefon 067/67-615
KULTURA
16. maja 199<
Moški pevski zbor iz Ponikve pri Žalcu med nedeljskim
nastopom
Ponikva pri Žalcu •••••••••••••••
Že šestič "Pesem v maju"
Prebivalci prijazne vasi, Ponikve pri Žalcu, so minulo deževno nedeljsko popoldne preživeli v prijetnem vzdušju. Vsaj tisti, ki so se zbrali v dvorani tamkajšnjega zadružnega doma, kjer je domače kulturno društvo Risto Savin pripravilo in uspešno izpeljalo že 6. srečanje pevskih zborov pod naslovom "Pesem v maju". Na okusnem in domiselno pripravljenem odru, scensko delo Danija Jelena, se je tako zvrstilo sedem pevskih zborov, skupaj več kot sto nastopajočih. Na nedeljski prireditvi so nastopili: sekstet Vigred, dekliški pevski zbor iz Galicije, moški pevski zbor iz Šmartnega ob Paki, ženski pevski zbor iz Gotovelj, moški pevski zbor iz Dobrne, moški pevski zbor Kope in domači moški zbor, ki mu je ob tej priložnosti Zveza kulturnih organizacij Žalec podelila jubilejne Gallusove značke, in sicer: bronasto, za kar je potrebno 5 do 15 let aktivnega dela, srebrno za več kot 15 oziroma do 25 let petja in zlato, ki se podeljuje tistim, ki pojejo že več kot 25 let. V imenu Zveze kulturnih organizacij Žalec je značke podelil Marko Slokar, prejeli pa so jih: bronasto Jože Poljanšek, bronasto in srebrno: Dani Jelen, Slavko Jelen in Martin Kos, samo srebrno Ciril Jelen, srebrno in zlato: Janko Tkavc, Ivan Cokan, Branko Jelen, Jože Jezernik in Anton Zupan, zlato pa Adolf Ajtnik. V svečanem nagovoru se je podeljevalcu g. Slokarju pridružila tudi prizadevna predsednica društva ga. Nada Jelen in se domačim pevcem prisrčno zahvalila za ves vložen trud in jim zaželela še veliko uspešnih nastopov.
■ M. H.
Glasbena šola "Fran Korun - Roieljski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE
$
VABIJO IMA
KONCERT
ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO
'	•	iz	m	■ ■


KLAVIRSKI DDO

sodelujejo:
J. GREBENŠEK - K. KONVALINKA M. POLJANEC - M. HRIBERNIK B. MRAK - M. HOFLER B. PUCIHAR - K. FRELIH
mentor:
IgorDEKLEVA

VELENJE/ KONCERTNA DVORANA GLASBENE iOLE ČETRTEK, 16. MAJA 1996 OB 19.30
VSTOP PROST!
Spet kvaliteten koncert
V sredo, 8. maja, je bil v koncertni dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželj skega Velenje javni nastop dijakov četrtega letnika Srednje glasbene šole Velenje. Nastopilo je dvanajst dijakov: Mojca Vuga -klavir (mentorica: Milica Šnajder-Huterer), Jelena Milanovič - violončelo (mentor: Gregor Marinko), Jani Repnik - trobenta (mentor: Roman Grabner), Robi Caglič - orgle (mentorica: Ema Zapušek), Vanja Pantner -kitara (mentor: Istvan Roemer), Gordana Hleb -solopetje (mentorica: Dušanka Simonovič), Gvido Beliš - tuba (mentor: Darko Rošker), Boštjan Mesarec - klarinet (mentor: Tomaž Kmetič), Janez Marin - tolkala (mentor: Darko Gorenc), Jure Pukl - saksofon
(mentor: Oto Vrhovnik), Danijela Sevčnikar - klavir (mentorica: Milica Šnajder-Huterer) in Andreja Golež -orgle (mentorica: Ema Zapušek).
Ta koncert spada v večer koncertov t.i. lastne produkcije, ki jo letos na glasbeni šoli v sezoni 1995/96 prvič uvajamo. Letos imamo tudi prve diplomante -maturante srednje glasbene šole, ki jim je potrebno dati posebno mesto in jih posebej poudariti. In to je ta koncert bil!
Dijaki so pokazali s svojim nastopom izredno koncertant-no zrelost, muzikalnost in tehnično dovršenost na posameznih instrumentih.
Izredne čestitke za dovršeno igro in veliko uspeha pri nadaljnjem študiju glasbe. ■ mag. Majda Zaveršnik-Puc
Z avtorjem Zvitorepca
Pretekli četrtek je bilo na kulturnem večeru v velenjski knjižnici spet zanimivo in zelo živahno. V gosteh so imeli pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra, ki ni bil samo prijeten sogovornik voditeljici Tatjani Hudomalj, ampak je obiskovalcem tudi nazorno razložil in narisal kako nastaja animirani film. Na velikem video ekranu smo lahko prvič videli njegove risanke, ki jih je ustvaril v Nemčiji, kjer je bival od leta 1973 do 1990.
»Skupaj sem v tem času ustvaril za deset ur risanega film-na, kar v povprečku' znese sedem sekund dnevno,« je pripovedoval znameniti gost. »Vse sem delal sam: od scenarijev, animacije, kopiranja in slikanja ozady. Le barvali in snemali so drugi. Pri tem sem vsako leto zrisal še 5 do 10 reklamnih spotov za slovensko televizijo in kopico stripov za nemške naročnike.«
Prvi lik, ki gaje Miki Muster obudil v življenje je bil Zvitorepec. Pisal in risal ga je polnih petindvajset let.
Zvitorepcu je kaj kmalu dodal spremljevalca, požrešnega Lakotnika in majhnega, a pametnega Trdonjo. Ta nepozabna trojica je bila središče dogajanja v Mustrovih zgodbah, ki jih je doslej izšlo že štirideset.
Sedaj se ukvarja predvsem s politično karikaturo in s pripravo stripa o Martinu Krpanu, ki ga bo sam založil in izdal. O tem, da bi tudi na filma spravil najbolj znanega slovenskega junaka, sanja že vse življenje:
»V Nemčiji sem pripravil vse potrebno, da bi Martina Krpana posneli tudi na film, risani seveda. Vendar ni bilo dokončnega naročila. Ministri so se menjavali. Denarja niso zagotovili in tako sem lahko vse priprave vrgel stran. Škoda!«
Kot je bilo pričakovati je ob koncu, skoraj dve uri trajajočega večera, narisal znamenito trojico: Zvitorepca, Lakotnika in Trdonjo, ki bo ostala najmlajšim obiskovalcem velenjske Knjižnice. Za spomin na slovenskega Disneya!
■ M. M.
Rudarski oktet Velenje
Jutri celovecerni koncert
Rudarski oktet Velenje marljivo deluje že 17 let. Njegov umetniški vodja, trdijo, da uspešen, je prof. Ciril Vertačnik. Vsako leto pevci okteta razveselijo ljubitelje zborovskega petja s celovečernim | koncertom.
Tega bodo pripravili jutri (v petek) 17. maja ob 19.30 uri v pros-1 torih velenjske glasbene šole. Na programu imajo predvidenih kar I 20 zborovskih sklad, večina med njimi je delo slovenskih avtor-1 jev. Kot gosta - solista bosta na koncertu sodelovala Maja Lesjak f (sicer članica ansambla Šaleški fantje) in baritonist Rudi Pustinek I Spremljal jih bo harmonikar Franc Zerdoner. Pevci okteta pričaku-jejo, da se bo njihovemu vabilo za koncert odzvalo veliko ljubiteljev [ zborovskega petja od blizu in daleč.
Urbani prispevki h kulturi prostora
V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika bodo jutri, j v petek, ob 20. uri odprli razstavo fotografij in računalniških [ animacij z naslovom "Urbani prispevki h kulturi prostora". | Avtorji razstave so: Saša Piano, Nande Korpnik, David Lozej, [ Edi Vučina.	■
Razstava Draga Šumnika
V Mali galeriji na Velenjskem gradu bo še do zadnjih dni maja postavljena prodajna razstava slik Draga Šumnika - Luka.
Slikar iz Šoštanja sodi v generacijo, rojeno ob koncu petdesetih let, umetnosti pa se poklicno posvetil že pred leti. V tem času je sodeloval na mnogih skupinskih predstavitvah, zadnja v Velenju pa je njegova deseta samostojna razstava.
Mnogi poznajo Šumnika predvsem po njegovih abstraktnih slikah, saj je dalj časa ustvarjal izključno v tej smeri. Vendar je iz tega, sicer obsežnega cikla na razstavi prisotna le ena slika, ki se imenuje Štirje letni časi, po njej pa je avtor naslovil tudi celotno razstavo. Gre za največjo kompozicijo na razstavi, ki na svojstven način tudi predstavlja presek dosedanjega
Šumnikovega ustvarjanja.
Ostala dela na razstavi pa so ] povsem drugačnega značaja, s je upodobil portrete svetnikov, Marije, Jezusa in drugih jskih oseb. Šumnik se tako pred stavlja kot figuralik, kar je nasploh novost v njegovem opusi Naredil je obsežen cikel slik i steklu, ki spominjajo na umet-j nost, kakršno so ustavarjali preteklih stoletjih. Razpoznan lahko posamezne elemente, 1 so bili značilni za umetnost v času srednjega veka, predvsem gotike, a tudi renesanse in baroka Posamezne značilnosti je slikar samostojno povzel iz teh slogov, ter jih po svoje transformiral i sodobnejši likovni izraz in s tem na določen način aktualiziral tako motiviko, kot tudi starejš likovno umetnost.
■ Boris Gorupli
I
Zgodilo se je
16. velikega travna
! Leta 1904
V Slovenskem narodu so na današnji dan leta 1904 objav-
I	ili tudi članek z naslovom "Statistika o poljubih":
|	"V oporoki nekega londonskega čudaka se je našla natančna
|	statistika poljubov, ki sta si jih medsebojno dala z ženo v 20 let-
|	nem zakonu. V prvem letu so dosegli ti dokazi ljubezni velikan-
|	sko število 36.0001, j. okoli 300 poljubov na dan. V drugem letu
|	se je to število že zmanjšalo za polovico, v tretjem letu sta jih
|	zmogla na dan povprečno 10. Po petih letih šteje le še dva polju-
|	ba na dan, za "dobro jutro" in za "lahko noč". Pozneje sta si le
|	tuintam še zmenjala kak poljub. To je usoda vsega lepega in | mičnega na zemlji." I Ali pa tudi ne!?
I Leta 1913
Tudi naslednjo novico, ki govori o prijetnejši plati našega tuzemeljskega bivanja (vsaj ponavadi), smo poiskali v Slovenskem narodu:
"Štajersko. Šoštanj: Dne, 11. majnika se je poročil tukajšni član in odbornik vseh narodnih društev, duša narodnega življenja v Šoštanju g. Miloš Tajnik, učitelj, z gospodično Rizo Fister, hčerko c. kr. davčnega nadupravitelja. Z željo, da ostaneta še v bodoče neustrašna branitelja narodnih pravic, jima bodejo naše najiskrenejše čestitke. Pri tej slavnosti daroval je g. Miloš Tajnik | 200 K v narodne namene. Prisrčna hvala mu in naj bi bil vzgled
drugim.'
Miloš Tajnik izhaja, tako kot mnogi drugi ugledni Šoštanjčani, iz znane družine Basistovih iz Družmiija, ki bo kot kraj, kmalu zares živel le še v spominih šaleških ljudi!
Leta 1962
"Harmonikarji iz Velenja gredo v Kumrovec" so naslovili novico, ki je bila objavljena v mariborskem Večeru:
"V Kumrovcu, Titovem rojstnem kraju, bodo 27. maja velike svečanosti. Iz šoštanjske občine se bo teh svečanosti udeležilo 300 ljudi. Poleg njih bo na svečanosti sodeloval tudi harmonikarski zbor glasbene šole Velenje, ki ga vodi Polde Planko."
Tito in Kumrovec sta v zadnjem času, zaradi morebitne prestavitve Titovih posmrtnih ostankov v njegov rojstni kraj, zopet v središču pozornosti.
Leta 1967
V Večeru je bila objavljena tudi naslednja novica z naslovom
"Prvi maturanti v rudarskem šolskem centru v Velenju":
"Srednja tehnična šola v rudarskem šolskem centru v Velenju bo dala letos prve maturante. Maturo bo opravljalo enajst mladih tehnikov, ki se bodo posvetili rudarskemu poklicu. V vseh treh oddelkih rudarske poklicne šole je te dni končalo pouk 137 mladih Šrudarjev. Nekaj jih bo moralo razred ponavljati, medtem, ko bo velika večina opravljala sklepni izpit v prvi polovici junija. Med rudarje pa jih bodo sprejeli 3. julija, za rudarski praznik."
Glede na zanimanje za vpis v letošnje prve letnike rudarske
usmeritve velenjskega Centra srednjih šol, je interes med mladimi'za ta poklic zopet v porastu.
■ Damijan Kljajlč
I
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBUBUAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 22. maja, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	DJ PERO	Na na now
2.	SONIC	Dobre, luštne, sexy
3.	CLASSIC	Bil si moj fant
4.	DANDRAUGH	Dobrodošli
5.	SASHA Vrtnar .......................................
Nagradni kupon
Ta teden : glasujem za:_ j
• Ime In priimek:__:
: Naslov:_:
Maš Cas. Fottava 10. 63320 Velenja •
TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD 12* DO 2Cf
Janja ima Kaja
Čakali smo z objavo novice, ker smo ji hoteli dodati dokaz. Ampak novica je zdaj tu, z dokažem bo pa nekoliko težje. Oblikovalka Našega časa Janja Košuta - Špegefj je sredi prejšnjega meseca v celjski bolnišnici povila lepega, zdravega, močnega dečka po imenu Ksy. To je novica. Dokaza pa ni, ker se je ob fotografiranju novega Zemljana in Šoštanjčana "uradnemu fotografu" Stanetu pokvaril aparat in iz njega ni prišla niti ena fotografija. Ampak veijamete lahko pa vseeno.
Mnogi kolegi pa močno zavidajo Niku Rabiču, avtorju ponedeljkovih 107,8 avtomotoherzov. Razlog je preprost. Pravijo, daje prednosti, ker lahko vsak teden vozi nov avtomobil. Ampak, ker Niko ni človek, ki bi to počel samo zase, natanko opiše kako je to izgledalo in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti posameznih modelov avtomobilov. Kot vse kaže, je s to svojo oddajo tako navdušil tonskega tehnika Maijana Slapnika, da bo ta ukrepal. Kako,j>a še ne izdamo, vsekakor pa v smer o kateri govori Nikova oddaja. Ce bo šlo vse dobro, bosta avtobusni in lokalni prevoznik izgubila enega od zvestih strank.
Odkar je v "penziji" si nekaj časa za Naš čas in Radio vzame tudi Bogdan Mugerle. Skoraj ne mine teden, da ne bi za svojo staro hišo pokril kakšnega dogodka. "Dobro je to, ker me k temu nihče ne sili in lahko sam odločam kaj bom pokril in česa ne," pravi Bogdan, ki je kot vsak upokojenec polno zaposlen. Sploh zdaj, ko je treba posaditi in posejati in praktično preizkusiti tisto, kar je včasih teoretično
leta 1974, ko je zamenjal Micka Taylorja, prislužil predvsem zaradi svoje slikarske dejavnosti. Podobno kot David Bowie, je namreč tudi Ron svoja starejša leta namenil slikarstvu. Trenutno v neki galeriji v Buenos Airesu razstavlja zbirko svojih slik, ki sodijo v različne tokove slikarske umetnosti.
MARK KNOPFLER
Kitarist in pevec ter vodja skupine Dire Straits, Mark Knopfler je pred kratkim izdal nov solo album z naslovom Golden Heart. Kot kaže
gre tudi tokrat za tehnično perfek-ten album tega odličnega instru-mentalista, saj se je prvi single z albuma, skladba Darling Pretty, že kmalu po izidu uvrstila visoko na lestvice najbolj priljubljenih skladb. V tej čudoviti skladbi je moč zaslediti mnogo različnih ljudskih instrumentov z vsega sveta, kot sta na primer irska harfa in grški buzuki.
SMASHING PUMPKINS
Na sobotnem koncertu grunge rockerjev Smashing Pumpkins, ki so nastopili na Irskem, je prišlo do
tragičnega dogodka. Smashing Pumpkins so nastopili v Point Theatru, v Dublinu, kjer se je zbralo kakšnih 8500 ljudi. Ko je med koncertom prišlo do prerivanja med občinstvom, je v gneči odpovedalo srce nekemu 17-letnemu dekletu. Kljub takojšnji zdravniški pomoči in hitrem prevozu v bolnišnico, je nesrečno dekle po nekaj dneh za posledicami srčnega napada umrlo.
DOLORES ORIORDAN
Irska pevka Dolores 0'Riordan, članica trenutno ene bolj popularnih irskih skupin The Cranberries, je že najavila ločitev od svoje matične skupine. Do tega sicer še ne bo prišlo takoj, saj je Dolores izjavila, da želi s skupino
posneti kar šest albumov. Trenutno so na pol poti, saj je njihov tretji album To The Faithful Departer izšel šele pred kratkim. Kot je izjavila 24-letna glasbenica se v družbi ostalih članov skupine počuti odlično, vendar pa je še mlada in bi v življenju rada počela še druge stvari. Med drugim bi se rada preizkusila kot solistka.
LENNY KRAVITZ
Lenny Kravitz je pred kratkim izdal
svoj četrti album, ki ga je naslovil s Circus. Za razliko od predhodnega ostro rockerskega albuma, so skladbe z zadnje plošče nekoliko bolj funkoidno obarvane (Kravitz je le črn), med njimi pa je tudi veliko balad. Kljub temu se ostremu zvoku kitare ni odrekel in je ohranil lastno identiteto. Prvi single s tega CD-ja, ki počasi že pleza tudi na lestvice, je občutena balada Can't Get You Off My Mind.
Mitja Čretnik
Predlogi za nedeljo, 19. maja:
1.	FTD:	Marjanca
2.	KLINC:	Slovenski vojak
3.	NAGELJ: Blejski kočijaž
4.	PODKRAJSKI: Prav zato jo rad imam
5.	SLOVENIJA: Hotuljska veselica
Vili Grabner
BOB GELDOF
0 Bobu Geldofu, očetu ideje o Live aidu in nekdanjem vodji skupine The Boomtovvn Rats (znani po hitu ldon't like mondays), v glasbenem smislu že dalj časa ni bilo slišati nič novega. Tudi tokrat je novica bolj zasebne narave, čeprav se vrti znotraj glasbenega sveta. 41-letni Bob Geldof se je namreč po desetih letih zakona pred nekim londonskim sodiščem ločil od novinarke Paule Yates. Zakonca, ki imata sicer tri otroke, sta zadnje leto že živela ločeno. 35-letna Paula je Boba zapustila in odšla z avstralskim zvezdnikom, pevcem skupine INXS, Michaelom Htchenceom, s katerim menda že pričakuje otroka, Geldof pa že nekaj časa živi s svojo francosko prijateljico.
RON WOOD
Kitarista legendarnih Rolling Stones je doletela velika čast, ko ga je argentinski minister za kulturo Mario 0'Donell pred dnevi razglasil za častnega državljana Argentine. Laskavo priznanje si je Ron, ki se je Roliingom pridružil
obdeloval v Nasvetih za vrtičkaije. Pridelek popišemo oktobra!
Tisti, ki še niso v pokoju, pa so vneti za delo, da je kaj. Če je treba, potem lahko tudi tako kot Jure Beričnik zadnjič: odklepajo avto, stojijo pod dežnikom in telefonirajo. Pa ne z mobitela - kar skozi okno mu kolegi potisnejo slušalko.
mkp
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni 7V ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 12. maja:
1.	VAGABUNDI: TetaFani	9 glasov
2.	BARDORFER: Sem vprašat šel dekle	7 glasov
3.	KARLI: Jessy	6 glasov
4.	EKART: Namišljeni bolnik	5 glasov
5.	ALFI: Muzika, muzika	3 glasovi
MESTNA OBČINA VELENJE
Komisija za priznanja
RAZPISUJE
zbiranje pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 1996
I.	Mestna občina Velenje razpisuje zbiranje pobud za naslednja priznanja občine Velenje:
1.	Naziv častni občan
2.	Grb občine Velenje
3.	Plaketa občine Velenje
II.	Razpisni pogoji so opredeljeni v Odloku o priznanjih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/91)
III.	Kriteriji za podelitev priznanj so naslednji:
1.	PROGLASITEV ZA ČASTNEGA OBČANA
Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnih in mednarodnih merilih. Ta naziv se podeljuje tudi občanom za posebej vidne, družbeno priznane dosežke v vseh področjih človekove ustvarjalnosti. Proglasitev za častnega občana obsega listino o proglasitvi in denarno nagrado v višini deset povprečnih plač v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. Naziv častni občan se podeljuje praviloma za življenjsko delo občanom starejših od 50 let.
2.	GRB OBČINE VELENJE
Grb občine Velenje se podeljuje za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter lokalne samouprave v občini. Priznanje grb občine Velenje obsega pozlačen grb občine, listino o podelitvi in denarno nagrado v višini pet povprečnih plač v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. V tekočem letu se lahko podelijo največ trije grbi.
3.	PLAKETA OBČINE VELENJE
Plaketa občine Velenje se podeljuje domačim in drugim občanom ter njihovim združenjem za posamezne vidne dosežke in dejanja s področja njihovega delovanja.
IV.	Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo občani, organi in organizacije, zavodi, društva in druge skupnosti, s sedežem v Mestni občini Velenje
V.	Pobude za podelitev priznanj in nagrad morajo biti v pisni obliki in njih vsebina ustrezno utemeljena. Komisija sprejema pobude vključno do 14.6.1996 na sedežu MO Velenje oziroma po pošti. Po tem roku oddane pobude in pobude, ki niso vložene v zahtevani obliki ne bodo upoštevane.
Pobude naslovite na Svet Občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1,3320 Velenje.
Predsednik Komisije za odlikovanja, pnznanja in nagrade Anton Lovrec
Mestna občina Velenje
Vabimo
javne zavode in vse druge, ki bi želeli sodelovati,
da v Uradu župana do 15.8.1996 pisno prijavijo prireditve, ki jih nameravajo izvesti v mesecu septembru
in oktobru 1996 v počastitev praznika Mestne občine Velenje, ld ga letos
Vas veseli radijsko delo?
Vabimo vas, da se preizkusite!
Od vas pričakujemo, da imate najmanj srednješolsko izobrazbo, simpatičen glas in veselje do kreativnega radijskega dela.
Prijave pošljite do 25. maja na uredništvo Radia
Velenje, Foitova 10.
Mešani mladinski zbor JCSŠ Velenje
"To je Evropa!"
Mešani mladinski pevski zbor Centra sredinih šol iz Velenja gotovo sodi v sam vrh zborovske poust-varjalnosti v Sloveniji in tudi širše. Če za koga lahko trdimo, da je v Evropi, to zagotovo lahko za omenjeni zbor.
Poročali smo že o njegovem izjemnem uspehu na 44. evropskem mladinskem glasbenem festivalu v belgijskem Neerpeltu. Zapisali smo, da je v najzahtevnejši skupini (F) v konkurenci 8 zborov z utrjenim slovesom (do 25 let) osvojil prvo mesto. Sicer pa je na tem festivalu nastopilo 112 sestavov. To informacijo moramo dopolniti, kajti pevci in pevke velenjskega Centra se kitijo z več kot le prvo nagrado -prvo nagrado "cum laude", kar pomeni, da so za svoj nastop dobili nad 90% točk (za prvo nagrado jih je bilo dovolj nad 80%). Poleg njih sta bila deležna te nagrade le še 2 zbora. Svojo bogato zbirko najžlaht-nejših odličij so prav tako obogatili še z medaljo festivala. Ob zapisanem pa tudi ni zanemarljivo, da je komisija velenjski zbor izbrala še za prireditev "Cry for peace", kjer so v veliki športni dvorani nastopih skupaj z zborom iz Leipziga. Predstavili so se s programom slovenskih ljudskih pesmi in poželi buren ter topel aplavz . "To je bila ena najlepših turnej v zgodovini našega zbora. Fantje in dekleta so dostojno predstavljali Slovenko s pesmijo in tudi po kulturi obnašanja. Na lanskem gostovanju v Nantesu smo še malce dvomili
o svojem mestu v Evropi, danes vemo, da smo s svojim mednarodnim programom tam, kamor seže zelo visoka raven zborovskega petja," je ob povratku z zadovoljstvom pripovedovala zborovod-kinja Danica Pirečnik. In kako so se "znašli" v belgijskem mestu? Na lanskem tekmovanju v Nantesu jim je eden od članov komisije dal vizitko o evropskem mladinskem glasbenem festivalu. Pevci in pevke CSŠ Velenje so se prijavili, poslali zahtevano dokumentacijo (kaseta, življenjepis dirigenta, zgodovina zbora), organizatorji pa so jih na osnovi tega nato razporedili.
Pred nastopom v Belgiji so pevci in pevke tega zbora nastopili še na enem zahtevnem domačem festivalu - na republiški reviji otroških in mladinskih zborov v Zagorju. Pirečnikova pravi, da doslej na tej preizkušnji še nikoli niso manjkali (sodelovali so že kot dekliški zbor) in tudi nikoli niso nastopili neopazno. Izjeme si na letošnjem niso "privoščili", kajti komisija jih je izbrala za najboljši zbor v svoji kategoriji, dobili pa so še priznanje kot najboljši zbor med vsemi sodelujočimi zbori na reviji in priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske skladbe (T. Kverno - Ave Maris Stelle). Če to ni Evropa! Saj zavidanja vredni uspehi niso prišli sami od sebe, ampak so rezultat trdega dela tako članov zbora kot njihove dirigentke. Čestitamo!
Najbrž Danici Pirečnik na
Nepozaben obisk Salzburga
Sreda 8. maja je bila poseben dan za kar nekaj učencev Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja. Šola je namreč organizirala izlet za uspešne pevce in druge učence s pomembnejšimi dosežki na tekmovalnih področjih izlet v zanimivo mesto Salzburg.
Na izlet smo se odpravili že v zgodnjih jutranjih urah v režiji Kompasa Celje. Po šesturni vožnji in nekaj postankih smo prispeli v Mozartovo mesto. Najprej smo se s hitro gondolo(tračno) odpeljali strmo po mestnem hribu navzgor do mogočne trdnjave, odkoder je veličasten razgled po celem mestu. Sledil je ogled ogled rojsntne hiše enega največjih svetovnih skladatelja W. Amadeusa Mozarta. Hiša je preurejena v muzej z mnogimi utrinki iz komponistovega kratkega življenja. Ko smo končali z ogle-
dom smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga lahko preživeli po svoji volji.
Z manjšimi zamudami smo se ponovno zbrali in se nato odpeljali proti opuščenemu in za turiste preurejenemu rudniku soli, ki leži na sami meji z Nemčijo. Vhod vanj je na Avstrijski strani, vendar je pod zemljo označena mejna črta med državama. Rudnik je zgledno urejen, saj so v njem naprave za reproduciranje filmov o zgodovini rudnika, manjši razstavi, ladljica za prevoz čez vodo, posebni topogani, ki so jih uporabljali rudarji itd.
To je bil zadnji ogled znamenitosti in zato smo se odpravili proti domovini. Medtem, ko je Velenju padala huda toča, smo mi med vožnjo naleteli le na nekaj manjših ploh. Domov smo prispeli vsi zadovoljni z izletom v poznih večernih urah. Nekateri v avtobusu smo se med vožnjo proti domu lepo zabavali, nekateri zaspanci pa so tudi "zasmrčali".
■ Denis Vengust l.r. učenecO.Š.GustavaŠlllha
Kanalizacija v ^občini Šmartno oba Paki
Hujšega prekopavanja ne bo več!
Najbrž si investitor, občina Šmartno ob Paki, niti krajani, ki so vezani na kanalizacijo Rečica - Šmartno, niso predstavljali, kako zahtevna naložba bo izgradnja primarnega voda kanalizacije na njihovem področju. Preveč "lahek" pristop k uresničevanju je povzročil nemalo težav in nejevolje. Kljub temu, da gredo dela h koncu, najbrž težav, takšnih in drugačnih vprašanj, še ne bo konec.
"Zaradi dodatnih del, ki so jen po predpisih, kar pomeni,
jih zahtevale spremembe prvotnega projekta, ter slabega vremena seje izgradnja nekoliko zavlekla. Spremembe so bile potrebne zaradi "nerodnega" projekta (razlog nezadostno poznavanje terena), te so zahtevale določen čas in nejevolji na terenu se ni dalo iz6gniti. Nič neobičajnega tudi ni, da v strnjenih naseljih pride do raznih težav, ki se jih z malo dobre vo^je in pravilnega ukrepanja oziroma posredovanja da rešiti," nam je povedal župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun.
Izvajalec del - podjetje Cimperman (mimogrede v občini so ga izbrali na osnovi razpisa, zanj pa so se odločili zaradi ugodne ponudbe, referenc in garancijskega roka) sije torej nekoliko že oddahnil, v 30 gospodinjstvih pa so pred izgradnjo sekundarnih priključkov. Na vprašanje, zakaj teh niso zgradili vzporedno, nam je župan Rakun povedal, da je projekt predvidel le izgradnjo primarnega voda, in da praktično vzporedna izgrad-nja ni bila izvedljiva. Po njegovih besedah bo namreč to prvi sistem daleč naokoli, zgra-
da je fekalni del ločen od drugega. Mešanih sistemov v prihodnje ne bo mogoče priključiti na čistilno napravo. Izgradnja slednjih in kakovostna kanalizacija pa je predpogoj za ohranitev zajetij s pitno vodo. "Pa še na nekaj je potrebno opozoriti pri odgovoru na zastavljeno vprašanju. Na preizkus vodotesnosti, ki je
podjetje Velenje in tlačni preizkus že opravlja. Šele potem bodo lahko "prišli na vrsto" sekundarni priključki. Prehudega ponovnega razkopa-vanja terena ne bo več, le od hiš oziroma pretočnih greznic do zbirnih jaškov."
Odtok so za zdaj uredili v reko Pako. To jim dopušča začasno dovoljenje vodnega gospodarstva, ki so ga pridobili pod pogojem, "da se pričnejo dela na kolektorju in čistilni napravi. Mi imamo pripravljene idejne projekte za te naprave, na osnovi teh bo možno pridobiti lokacijsko dovoljenje, pogoj za vse pa je družbeni plan, ki bo predvidel
Dela pri več let načrtovani kanalizaciji bodo zaključili v teh dneh. Po opravljenem tehničnem prevzemu, bodo nanjo , priključili sekundarne priključke
potreben za tehnični pregled, ta pa za prevzem objekta. Naš sistem bo prevzelo Komunalno
in določal lokacijo teh objektov. Ttidi na tem področju ne držimo križem rok."
Predračunska vrednost naložbe je "težka" 11 milijonov tolarjev, najbrž pa bo po opravljenem obračunu zaradi nekaterih dodatnih del še nekoliko težja. Cevi za izgradnjo kanalizacije v vrednosti 3 milijone tolarjev so kupili že prej, in sicer s sredstvi samoprispevka bivše krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Ivan Rakun meni, da brez prispevka krajanov - koristnikov kanalizacije - računa ne bodo mogli "pokriti" sami. "Upamo, da izvajalec del ni povzročil bistvene škode pri opravljanju potrebnih del na terenu, in da se bo držal pogodbene zadolžitve. Izvajalec je namreč tisti, ki je po končanju del dolžan zemljišče in objekt spraviti v prvotno stanje ter pridobiti soglasje o zadovoljstvu lastnika glede urejenosti," je še poudaril župan Ivan Rakun. Še to: priključitev na kanalizacijo bo za gospodinjstva, ki so vezana nanjo, po določilih občinskega odloka obvezna.
Izgradnja vodovoda v zgornjem delu Podgore bo v občini Šmartno ob Paki naslednja večja skrb. Potrebne aktivnosti za začetek del je gradbeni odbor že pokrenil. Ker jih je na dobršnem delu terena "prehitela" narava, bo najbrž izvajalec delovne stroje najprej postavil na prostor, predviden za izgradnjo zbiralnika v gozdu. Takoj po prvi košnji pa tudi na travnike.
■ (tp)
■H
Izgradnja pločnikov pri šoli
Občani Mislinje, predvsem pa šolarji bodo na območju naselj Šentilj pod Tbtjakom dobili delno urejeno pešpot. Po zimskem zati se je preostali del izgradnje pločnikov ponovno začel. Glede i razpoložljiva sredstva in usmeritve proračuna ne bo mogoče zg diti vseh potrebnih pločnikov naenkrat, ampak bo izgradnja potek; postopno. V okolici osnovne šole se bodo dela v zvezi z izgradnje pločnikov kmalu končala tako, da bodo šolarji mislinjske osnovi šole pred koncem šolskega leta že stopali po njih.
■ Rado Jen
Danica Pirečnik: "Pevci in pevke so tako pridni in moram nagraditi vsakega z veliko čokolado. Naj se tudi na takšen način spominjajo ene najlepših turnej v zgodovini zbora." najpomembnejših preizkušnjah pogosto zastavijo vprašanje, kot je bilo naše: "Le kako vam kljub zamenjavi pevcev in pevk uspe obdržati tako visoko kakovostno raven? "Delo v zboru je sistematično, pevci pa ga kljub temu da gre za prostovoljno dejavnost jemljejo zelo zelo resno. "Šprican-ja" ne poznamo, zvrhana mera intuziazma in veselja do tovrstne glasbene poustvarjalnosti dajeta želene rezultate." Pridni dijaki v zboru, pridni dijaki tudi pri pouku. Večina med njimi je namreč uspešnih pri učnih obveznostih. Po naporni turneji (mimogrede - ob povratku iz belgijskega Neerpelta so nastopili še na skupnem koncertu z dolgoletnimi pevskimi prijatelji gimnazije Theodor Heuse iz Esslingena) jih čaka do konca šolskega leta le še letni koncert. Potem pa znova vse od začetka. Le še naprej tako!	■ (tp)
Ze ostrešje
Završe - Kljub hudi nesre
- Kljub hudi nesreči, ki je doletela kmetijo Iva Večka i Završ, si lastnik sam in ostali dobrotniki prizadevajo kar se da hiti zagotoviti družini Večko spet redni vir prihodkov, saj vemo, da s le-ti živeli od kmetijstva. Sodobni hlev že dobiva ostrešje, ki gaj potrebno še pokriti z opeko, v novem hlevu pa so nameščena i sodobnejša stojišča. TUdi movža bo potekala po najnovejših mete dah. Upajmo, da bo nov hlev čimprej napolnila živina in da se bo dele na kmetiji Večko, po domače pri Pristovnik^ čimprej normalizifi
ia 1996
ZANIMIVO
11
I Območna obrtna zbornica Velenje
Po 19 letih spet izpit za dimnikaija
Na velenjski Izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so letos prejeli 24.890 napovedi za dohodnino za leto 1995. Med njimi je bilo 86 zamudnikov, torej tistih, ki so napoved oddali kasneje kot to določa zakon, koliko je tistih, ki napovedi niso oddali, pa bi Jo morali, pa se še ne ve. Predvidevajo, da naj bi bilo teh približno 1100.
T I I I
Med dejavnostmi, ki jih opravljajo za svoje člane na Območni obrtni zbornici v Velenju, so tudi pripravniški izpiti. Od 50 do 70 je takih preverjanj znanj na leto, na njih pa člani komisij od pripravnikov za najrazličnejše poklice v obrti ali mojstrska dela izprašujejo toliko časa, da se prepričajo v njihovo znanje. Tako v teoriji kot tudi v praksi, seveda pri tistih, kjer je to potrebno.
Zahtevam članov komisije morajo pripravniki "ugoditi" pri dajanju odgovorov na njihova vprašanja v strokovnem delu izpita, v splošnem delu pa jih zanimajo določila, predpisi s področja obtne zakonodaja. In zakaj je bodočemu delavcu v obrti ali mojstru potreben pripravniški izpit? Zato, ker se tako dolgo, dokler ga ne i opravi, ne more zaposliti v poklicu, za katerega se je izobraževal. Kot so nam povedali na velenjski Območni obrtni zbornici "popravnih" nimajo prav veliko, imajo pa jih, kar priča, da sito na rešetu nima prevelikih "lukenj".
Minuli petek dopoldan so se na sedežu omenjene zbornice mudili člani ene od komisij za pripravniške izpite. Dogodek sam po sebi najbrž ne bi bil toliko zanimiv, če se ne bi pred predsednikom komisije Ivanom Jelančičem iz Sevnice, članom Francom Do-bravcem iz Litije in mentorjem Petrom Pečnikom - obrtnikom iz Velenja zagovarjal pripravnik, ki se je na 3-letni gradbeni šoli v Mariboru izobraževal za poklic dimnikarja. Da Igorju Kerznarju | iz Gornjega Grada ni bilo lahko, je bilo več kot | jasno. Vsi, ki smo poslušali, kaj so člani kosmije od njega "zahtevali", smo ocenjevali, da danes
tudi dimnikarstvo ni več tisto, kar je bilo včasih, in da navsezadnje tega poklica ne more opravljati vsak. Igorje izkušnjo uspešno prestal, o poklicu in razlogih za njegovo odločitev zanj pa nam je povedal: "Poklic ni tako grd in umazan, kot je bil. Nisem se odločil zanj, ker se za kaj drugega nisem mogel, ampak mi je mama svetovala, češ
Igorju pred zahtevno komisijo ni bilo lahko, ker danes tudi dimnikarstvo nI več tisto, kar Je bilo. Tudi za na videz enostaven poklic Je potrebnega kar nekaj znanja
malo jih je. Ideja se mi je zdela zanimiva, informacije, ki sem jih pridobil na informativnem dnevu, pa so me spodbudile k dokončni odločitvi. V začetku mi je bilo morda malo žal, danes ne več. Poklic je zanimiv, razgiban, terensko delo pa mi tudi "leži".
Igor je menda prvi v Sloveniji, ki je pripravniški izpit za dimnikarja opravljal pred člani "ta prave komisije". Po informacijah pa naj bi od takšnega preverjanja za omenjen poklic v občinah
Skrito delo žensk
[ Dejavnost Slovenske ljudske stranke dopolnjujejo njene zveze. Med njimi kmečka zelo dobro dela, ženska zveza pa se še ni povsem post-
avila na noge. Kar seveda ne pomeni, da ženske ne delajo, prav nasprotno. Tudi eden od prvakov stranke je prepričan v to, saj pravi, da žene delajo ogromno, le da je njihovo delo očem bolj skrito, učinek tega pa je (tudi) v tem, da možje lahko mirno in redno hodijo na sestanke.
takšnega preverjanja za omenjen poklic v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki minilo kar
Cena m2 - kilogram žive teže govedi

Dober glas
Dober glas seže v deveto vas! Če bi tako ubrano kot pevski zbor Centra srednjih šol Velenje "pel" tudi občinski vrh, bi jih gotovo (u)slišali tudi v Ljubljani.
Mesnata
Ni nevarno le živalsko meso. Nekateri ljudje povsem ponorijo, ker preveč žrejo drug drugega!
V rožcah
Tudi Cankarjeva ulica je zaživela v znamenju cvetličnega sejma. Prav zanima me, če so med udeležence sejma šteli tudi tiste, ki so po ulici kolovratili v rožcah.
BiE
Po odprtju povezave med Hrvaško in Srbijo in po nekaterih naših razmišljanjih, da bi bilo treba misliti na obnovo ceste med Ljubljano in Zagrebom, kaže, da res vse bolj obnavljamo traso bratstva in enotnos-ti.
Upam, da le cestno!
Ne - da
Po Nazarjah in Gornjem Gradu vneto ponavljajo svoj "proti" radarjema. Ampak nekaterim v Ljubljani to odklanjanje odzvanja kot potrjevanje.
Podpora
Vse kaže, da je Slovenija država podpi-ranka. Najvišji državniki nas vneto prepričujejo, kako nas vsi podpirajo.
Pa se sliš
Slišim, da imajo na odru kulturnega doma v Gorenju svojevrstno igro zmešnjav. Kot glavni igralec naj bi nastopal šmarški župan. Za ene je to komedija, za druge tragedija.
Sprememba
Če se bo velenjski RLV uradno preimenoval v Premogovnik - se bo tudi nogometni klub Rudar preimenoval v NK Pre-mogar?!
Za resnico
Eni se borijo za resnico s knjigo. Drugi s knjigo in avtom!
z vi vika Kačunal-ti\$TVA 7£ PANBS KRASEN PAhl!		I 5FLPH <V£ TAKO \ K KASEN,,,A	-PA Z VlVlKA Ko Ji H P0MAČIH a 0&\/£ZNO$Ti /f
	a?' --	} JŽŽ--* % v *	r ir
Ko so šmarški svetniki želeli vedeti, koliko je cena spremembe namembnosti zemljišča, jim je z željenim podatkom postregel šmarški župan. Povedal jim je, da je ta enaka ceni za kilogram žive teže govedi.
In komentar iz ozadja enega od šma-rških svetnikov: "Se vidi, na kaj se naš župan najbolj spozna."	B
Mtffnf diu sm . 1 f, , t ...... -	... d& e h Meh /1 dbihnirdrt W 1 i rdČMti IriiJkilJ 1 ijric [jZ^ff^	SHai $€ liki/dmm z foteja kakorL^ ^krajšatit
obljubi m		
—■ - m -		
	i iF	
KRIŽEM KRAZEM OJUTROVEM (s,
M Marjan Marinšek
l Ni res, da zveni Sveta noč najlepše v Betlehemu. Mene niso spreleteli mravljinci, kot se mi to dogaja pri polnočnici v domači cerkvi. Kijub temu je maša v Betlehemu nekaj posebnega. Tik pred - povzdigovanjem se sredi največje tišine iz betlehemskih ulic zasliši [mujezinov glas, ki po zvočniku kliče muslimane k pozni popoldanski molitvi. Povzpnem se na zadnjo klop in zaprem majhno okno nad kapelo. Župnik Franc Rataj me hvaležno pogleda. Mojca in Vera pričneta peti tisto znano božično sveti Jožef in Marija gresta v mesto Betlehem ...
Mir in nemir v kraju Rojstva
Kot otrok sem si Betlehem predstavljal kot mesto iz Tisoč in ene noči. Tudi na papirnatih jaslicah, ki so bile pri hiši, je bil Betlehem | podoben trdnjavi z obzidjem, iz katerega so kukale zlate kupole, klanjajoče palme in lepo obokane hiše z ravnimi strehami.
Mesto je res na planoti, visoki okoli 900 metrov nad morsko gladino in pastirji res še danes pasejo ovce tam okoli. Samo da to niso prijazni pastirčki, ki nosijo jagnjeta okoli vratu in piskajo na piščali, temveč ostareli beduini, oblečeni v dolga ogrinjala iz enega kosa, z belo tuniko hatto na glavi, pritrjeno s črnim obročem iz pletene volne. Še vedno bivajo v platnenih šotorih iz kozje volne, pozimi pa se preselijo v bližnje kolibe, kjer živijo svoje bedno pastirsko življenje. ; Odlepim se od skupine in se napotim do votline na Pastirskem polju, kjer naj bi beduini prenočevali, ko jim je angel oznanil veselo novico. Nad votlino je moderna kapela Pastirjev, ki presenetljivo spominja na šotor. Stopim v notranjost. Nekoč poljsko bivališče in staja za črede betlehemskih pastirjev, sedaj pa opojna belina na kateri izstopajo tri freske, ki prikazujejo prihod pastirjev k Detetu. To je kraj, kjer bi človek lahko dolgo počival in v miru razmišljal o božični skrivnos
i
Tedej vrže nekdo kamen v avtobus. V trenutku se zavem nevarnosti in se vrnem k skupini.
Betlehem je mesto z 20.000 prebivalci. Beseda Betlehem pride od besede bet, ki pomeni hišo in lehem, ki pomeni kruh. Pomešam se med prodajalce in kupce na bazarju. Sami Arabci! Neka ženska sedi sredi fižola in druge zelenjave, ki je zložena na tleh. Redke stojnice so pokrite s kosi platna in obtežene s praznimi lesenimi zaboji. Vse, kot nekoč! Le plastične košare, ki jih nosijo na glavi in plastični skodelici na tehtnici te postavijo v današnji čas.
Nekdo se zaleti vame in mi prevrže fotografsko stojalo. Primem se za svojo denarnico in zbežim proč.
»Stoj!« me ustavi izraelska policija.
Zadržujejo me dokler ne ugotovijo, da nosim na majici le reklamno besedilo velenjskega Pikinega festivala. Brž v cerkev! To je menda edini varen kraj v Betlehemu.
Bazilika Rojstva (531) je najstarejša cerkev na svetu. Cerkev je edina v Sveti deželi, ki je skoraj sto let pozneje preživela perzijska razdejanja. Legenda pripoveduje, da so Perzijci, ki so sicer porušili vse, kar je bilo krščanskega, obstali kot vkopani, ko so na pročelju bazilike zagledali podobo treh modrih in v njih prepoznali svoje.
Skozi majhna vrata stopim v veliko cerkev. Cerkev - prava trdnjava - a tako majhen vhod! Kaj je tu narobe?
mm
mm
» V srednjem veku so glavni vhod zazidali, da muslimani niso mogli s konji v cerkev,« razlaga Židinja Berta.
Množica romarjev in turistov se iz glavne ladje vali proti vhodu v votlino Rojstva. Gneča je tu nepopisna. Spet se moram skloniti. Le kako bom uspel fotografirati kraj Jezusovega rojstva?
Votlina je široka kakih 12 metrov in prav toliko dolga. V njej je prostora za nekaj deset ljudi, morda tudi petdeset. Moji dolarji za trenutek ustavijo pritisk množice in odpre se mi pogled na
grško-armenski oltar pod katerim je velika srebrna, štirinajstkraka zvezda iz leta 1717. Sklonim se in preberem: Hic de Virginae Maria Jesus Christus natus est. Na tem mestu je Devica Marija rodila Jezusa Kristusa. S stropa visijo ikone, slike, svetilke in kadilo. Naslednji trenutek mi naval množice zakrije pogled.
Katoličani imamo od leta 1881 v Betlehemu mogočno cerkev Sv. Katarine, ki je prislonjena k votlini Rojstva. V njej je prostora za dva tisoč vernikov. V tej cerkvi poteka znamenita božična polnočnica. Toda kako priti v cerkev na božični večer? Policaji in vojaki ves dan pregledujejo cerkev in bližnji samostan od strehe do kleti. Frančiškane tudi! Brez osebnega vabila ne moreš v cerkev. Tam so diplomati ter visoki cerkveni in civilni predstavniki. Odkar je Betlehem pod palestinsko avtonomijo prisostvuje polnočnici tudi Jaser Arrafat z ženo, kije kristjanka. Tisti, ki ne morejo v cerkev lahko polnočnico spremljajo na velikem platnu pred cerkvijo ali preko izraelske televizije.
Proti jutru spet najdem stik z mojo skupino. Vsi smo! Drug drugemu kažemo kaj smo kupili: betlehemske jaslice, ducat rožnih vencev iz oljčnega lesa, sedmer-oramni svečnik menorah, betlehemski zvonček za Staneta, židovski rog šofar, komplet harmonika razglednic, kupček zemlje in suhih cvetic iz Svete dežele, betlehemsko Detece in druge mirne spominke iz nemirnega kraja Rojstva.

12 NAŠ UIS
REKLAMNA REPORTAŽA
16- maja 11
Zunanji videz zbuja spoštovanje, njegov vsebinski sijaj pa je skrit v "nekajkrat večji" notranjosti
niki se ustavijo in se bodo ob vsaki naslednji priliki. Tudi ti vedo zakaj. Mesene dobrote Jožeta Fingušta ne dovoljujejo pozabe. Mlad podjetnik je, ko je pred devetimi leti začel, je bil rosno mlad, ni se naslanjal na družinsko tradicijo, iz majhnega je zraslo veliko in bo kmalu še večje. Spremenil je podobo kraja, spremenil njegovo miselnost in vedenje. Domačini že vedo zakaj. Pravijo, da se jim je življenje v zadnjih letih obrnilo za sto odstotkov, na bolje seveda.
Iz Spodnjega v "zgornji" Gaj kakovosti!
Mogočno poslopje je novogradnja, zrasla na temelju sodobnih spoznanj, mladostne zagnanosti, prodorne sposobnosti, zdrave pameti, ki vedno išče nekaj novega. Sodobna predelava, znanje in pridnost delavcev na 2.000 kvadratnih metrih, zagotavljajo veliko in kakovostno proizvodnjo. Do konca tega leta bo Jože Fingušt dodal še 1.000 kvadratnih metrov. Pridno dela, načrtuje, nadzoruje, dodaja svoje zamisli, ki zbujajo priznanje in spoštovanje. Ob dosežkih njegove inovativnosti ostajajo brez besed evropski strokovnjaki. In na to je upravičeno ponosen.
Rajske mesne dobrine iz
Spodnjega Gaja

Mladostna zagnanost, poslovna sposobnost, inovativna prodornost!
Postoj popotnik v Gaju in se naužij dobrot. To ni zahteva, niti napotek vsem, ki jih pot zanese skozi Spodnji Gaj v Pragerskem. Preprosto se ustavijo ob spoštovanja zbujajočem poslopju, ki v sebi skriva nekajkratno vrednost. Domačinom, bližnjim in daljnim napotki niso potrebni, že vedo kam in zakaj hodijo; slučajni popot-
Najsodobnejša evropska tehnologija za prodor v Evropo!
Res, prav vse je podrejeno zahtevnim domačim in evropskim normam. To velja za tehnologijo, za organizacijo dela, za lastno prodajno mrežo, predvsem za kakovost, ki je zaščitni znak firme. Pomemben datum bo 1. januar 1997. Takrat bo sklenjena nova velika naložba, takrat bodo pričeli veljati novi in strogi predpisi, takrat bo Jože Fingušt v celoti pripravljen na prodor preko državnih meja. Pripravljen je še sedaj, tudi glede dnevnega nekajurnega veterinarskega nadzora, ki samo krepi zaupanje v njegovo firmo, kakovost in neoporečnost obsežne ponudbe. Evropa zanj niso sanje za prihodnja leta, to je dejstvo na trdnih temeljih. Dobro ve, da se bo odprl trg bližnjih sosedov na Hrvaškem in niže; dobro ve, kakšne so njegove možnosti na
jih je našteti, nemogoče naenkrat pokusiti, nemogoče odreči. Vsi izdelki so domačega porekla in lastne proizvodnje. Izbira je velika. Posebnost so domača kmečka bunka, suhe goveje salame, prekajena govedina, ne da se vseh našteti; tu je bogata ponudba svinjskega in junečjega mesa, tu je perutnina, posebej je ponosen na nenehno ponudbo odlične teletine.
Štiri desetnije delavcev za šest desetin izvirnih dobrot!
Štirideset delavcev z Jožetom Finguštom na čelu zagotavlja vsakodnevno ponudbo kar 60 različnih lastnih mesnih izdelkov. Redno oskrbo zagotavlja velik lasten avtopark, ki ga dopolnjuje utrjena sodobno opremljena in računalniško podprta prodajna mreža. Domača izvirnost zagotavlja dobro prodajo blizu in daleč.
Lastna prodajalna na Ostrožnem v Celju je dokaz vrhunske
ponudbe
Štirideset zaposlenih obvladuje domačo izvirnost in
evropsko tehnologijo
Vrhunska ponudba lastnih prodajaln!
Jože Fingušt je dobro prodajo utemeljil na lastnih prodajalnah. Ob prodajalni v Spodnjem Gaju, ki jo bo še letos bistveno povečal in oplemenitil, sta tu še dve prodajalni v Mariboru ter po ena v Rušah, Spodnjem Dupleku in na Ostrožnem v Celju, že načrtu- . J je "prodor" na Koroško in še kam drugam. Veliko vrst lastnih izdelkov je na voljo v prodajalnah velenjske ERE, načrtov vseeno še ne zmanjka.
Ponudba in prodaja v prodajalnah je zaščitni znak uspešne firme, vsem za zgled in mnogim v zavist
Odveč je poudarjati kakovost ponudbe v teh prodajalnah, preprosto se je treba prepričati. Prodajalne v Mariboru in Celju so nekaj posebnega, vsem za zgled, mnogim v zavist, predvsem pa v posebno zadovoljstvo potrošnikov.
Potrošniki vedo, kdo je Jože Fingušt in zakaj mu zaupajo. In to je vredno največ!
severu, v Avstriji in Nemčiji; dobro ve, da se zdomci v teh deželah že danes krepko zanimajo za njegove dobrote; domač okus je pač veliko slajši kot tuji. In na vse to je pripravljen, in še bolj bo s prvim dnem prihodnjega leta.
Domača izvirnost za dobro prodajo!
Posebej je ponosen na domačo izvirnost številnih izdelkov. Težko
Jože Fingušt (levo) uspešno obvladuje celotno dogajanje

■ maja 1996
_

ZA RAZVEDRILO

P9NHMI i......i
kVAS VAS 13
•" --
HOROSKOP
| OVEN od 21. marca do 20. aprila
Radi bi postorili tisoč stvari naenkrat, vendar to IjK^ ni mogoče. Organizirajte se in naredite načrt, kako ^TP se boste postopno lotili dela. Premislite, katerim načrtom bi radi mdali prednost, ostale pa za nekaj časa preložite.
BIK od 21. aprila do 21. maja
Pred vami je uspešno obdobje. Finančno si boste opomogli, pa tudi na ostalih področjih boste zadovoljni sami s sabo. Končno boste lahko uresničili marsikatere sanje, ki so se vam že nekaj časa pentljale po glavi.
IfOJČKA od 22. maja do 21. junija
Ne držite se tako kot mila jera. Ljudje vas ne more-®S jo cele dneve poslušati in tolažiti. Zadevo boste I morali vzeti v svoje roke in narediti prvi korak, ki pa bo uspešen. Vedite, da tudi za dežjem posije sonce.
RAK od 22. junija do 22. julija
Čeprav ste radi sami s sabo, pa boste v naslednjih dneh raje preživljali urice v družbi. Negotovosti skoraj ne bo, počutili se boste zelo samozavestno. Izogibajte pa se preveč kritičnim in osebnim pripombam.
IEV od 23. julija do 23. avgusta
Pred vami je pomembna poslovna odločitev. Bolje je, če dobro premislite in se ne zaletite. Rajši gradite na že zasluženem, kot pa da se ponovno spustite v novo dogodivščino. Ljubezen: poslušajte partnerjev nasvet!
DEVICA od 24. avgusta do 22. septembra
Vzemite si čas za sprostitev in zabavo, saj ste bili že predolgo predani samo delu in obveznostim. Če si ne boste kmalu odpočili, se lahko to kasneje maščuje vašemu zdravju. Čas izkoristite za dejavnosti, ki vas res veselijo.
TEHTNICA od 23. septembra do 23. oktobra
Zeljni ste svobode ter veselega življenja, toda nekaj vas venomer ovira, da tega v popolnosti tudi ne dosežete. To je vaše razmišljanje o ovirah. Ne bodite suženj napačnih predstav. Sprejmite nasvet starega prijatelja.
1ŠK0RPIJ0N od 24. oktobra do 22. novembra
Dolgo ste se ji izogibali, zdaj pa se le boste ujeli v njene mreže - ljubezen. In to zelo močno, saj boste zelo težko brzdali svojo ljubosumnost. Partner pa tega ne bo voljan prenašati, zato razmislite, ali imate vzrok za prepir.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Veliko boste delali in ob večerih le stežka našli čas za partnerja. Potrebujete malo oddiha, vendar ne v obliki poležavanja, temveč si privoščite športno udejstvovanje. Nabrali si boste novih moči.
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Končno se vam bo ponudila priložnost, da izpolnite svoje poslovne načrte, o katerih ste že nekaj časa premišljevali. Vendar jih ne obešajte na veliki zvon, dokler ne boste načrta dobro obdelali.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Pred J<ratkim ste naleteli na ovire, ki pa ste jih odrinili stran in se niste obremenjevali z njimi. Zdaj se bodo aktivirale same in se na vašo srečo jjP*J začele reševati same. Nasveti ljudi vas utegnejo zmesti.
RIBI od
19. februarja do 20. marca
Pred vami je razgiban teden. Veliko boste komunicirali in v poslovnem življenju boste dokaj uspešni. Tudi sproščeni boste, toda ne pozabite na previdnost, ker vam vsaka napačna beseda utegne še kako škodovati.
Mladi čebelarji OŠ Šentilj najboljši v državi
Za nagrado - točilo za med
V Slovenskih Konjicah je bilo pred nedavnim 19. državno tekmovanje mladih čebelarjev nižje skupine (od 1. do 5. razreda). Med 42 sodelujočimi dvočlanskimi ekipami sta bili kar dve iz podružnične šole Šentilfpri Velenju. Že pred dvena letoma so mladi čebelami te šole nastopili na tem tekmovanju, pa bili tretji, lani drugi, letos pa - najboljši v državi. Jure Čas in Metoda Završnik sta bila tista, ki sta osvojila prvo mesto in edina največje število točk.
Jure nam je povedal, da je bil vesel uspeha, saj se vključuje v dejavnost čebelarskega krožka na šoli šele drugo leto. Lani je sodeloval prvič in bil drugi, letos si je želel svojo uvrstitev izboljšati, pa mu je uspelo. "Vprašanja zame niso bila pretežka, ker sem bil na tekmovanje dobro pripravljen. Čebele me zanimajo, rad imam naravo in zato rad sodelujem pri delu krožka. Čebele in čebelnjak bomo pri nas doma v prihodnje zagotovo imeli." Metoda pa je članica krožka tretje leto. Prvo mesto jo je spodbudilo, da bo pri spoznavanju pridne delavke kot je čebela, narave vztrajala še prihodnje leto. "Če si čebelar, vs^j veš, kako lahko med drugim izkoristiš prosti čas."
Da sta oba tudi sicer pridna učenca, nam je izdala mentorica krožka mladih čebelarjev na šentiljski podružnični šoli Milena Verboten. Že 13 let vodi ta krožek na šoli, približno 20 krožkarjev se vključuje v to dejavnost. "Dobivamo se vsako sredo po eno uro, delujeta pa dve skupini: eno tvorijo novinci, drugo učenci 3. in 4. razreda, ki o čebelarjenju že kar neknj vedo. Praktično delo je po JožetujCanču, kije naredil šolski čebelnjak, prevzel Jože Kolmanič. Čebe-laijenje je za otroke zelo zanimiva dejavnost, ker ob spoznavanju čebele, njenega pomena zvedo precej še o navari, njenem varovanju in podobno. Za tekmovanju morajo kar veliko znati in zadnja dva meseca smo se na to preverjale znanja bolj poglobljeno pripravljali kot sicer."
Najprej so organizirali šolsko tekmovanje in na tem izbrali najboljše krožkaije. Ker je bilo več dobrih tekmovalcev, so sestavili dve ekipi. Na državnem tekmovanju je lahko zastopala šolo le ena, zato sta Matjaž Hrnčič in Nejc Kolar tekmovala za čebelarsko družino Mlinšek iz Velenja. Bila sta prav tako dobra, saj sta s 27 točkami bila peta.
In kaj sta najboljša mlada čebelarja v Sloveniji dobila za prvo nagrado? Tbčilo za med - dragocena nagrada in dragocen pripomoček, ki ga doslej mladi čebelarji na podružnični šoli v Šentilju še niso imeli. Čestitamo!	■ (tp)
Pripravite se na poletje!
Vas mučijo odvečni kilogrami? Bi radi dobre volje oblekli kopalke? Ali pa si le nabrali več kondicije? Vsak večer - kakšno uro pred spanjem - si vzemite 15 minut Časa in izvajajte naslednje vaje.
1.	Hodite na mestu in hkrati počasi krožite z rameni naprej in nazaj 1 minuto.
2.	Korakajte na mestu in visoko dvigujte kolena. 2 minuti
3.	Stojte v razkoraku, roke stegnite pred sabo. Narahlo se spuščajte v kolenih, vendar samo do višine kolen. 3x
4.	Ležite na trebuh, roke, noge in podplati so stegnjeni. Istočasno dvignite roke in noge. Podplate pritisnite drug ob drugega. Vztrajajte v tem položaju. Spustite. 3x
5.	Ležite na hrbet, roke sklenite za glavo, nogepokrčite. Dvigujte se v trupu in počasi spuščajte. 3x'
6.	Še vedno ležite. Roke stegnite ob telesu. Noge pokrčite in stisnite skupaj. Dvigujte kolena in se poskusite z njimi čimbolj približati telesu. 3x
7.	Vstanite. Z eno roko se prim-ite za pas, z drugo za gleženj in si ga kolikor morete pritisnite ob zadnjico. Stojte tako 20 sekund in nato ponovite z drugo nogo.
Avtocenter Meh
Servis in prodaja
Koroška 7d, Velenje tel.: 063/85 29 55 in 85 68 24
d.o.o.
Audi
S®
v**

Za nakup vozil Volkswagen in Audi Vam nudimo najugodnejše pogoje financiranja!
Leasing in kredit za nova in rabljena vozila.
Pestra izbira rabljenih vozil - tudi na kredit
Vaš Audi in Volkswagen partner
L. Crataegus
Piše: Marjana Plajhner
Glog poznamo še pod imeni beli trn, glogovka, medvedove hruške idr. Je grm, ki zraste do 5 m visoko. Veje imajo 1 cm ali tudi več dolge trne. Listi so rombasti, narobe jajčasti ali okroglasti, na sprednji polovici so tro- ali petero krpi. Majhni, beli ali rožnato nadah-njeni cvetovi so na koncu vejic zbrani v češuljah. Plodovi so na zunaj škrlatno rdeči, v notranjosti imajo rumenkasto meso. Cveti predvsem maja. Raste ob mejah, plotovih, med grmovjem, v redkih iglastih in listnatih gozdovih, najbolje uspeva na ilovnatih tleh.
Ne zamenjujmo ga s črnim trnom.
V zdravilne namene nabiramo maja cvetove in liste, plodove pa okrobra. Cvetove in liste posušimo v senci čim hitreje, da ohranijo naravno barvo, dišijo po grenkih mandeljnih. Plodove v jeseni sušimo na toplem prostoru ali v biosušilniku.
Listi in cvetovi vsebujejo eterično olje, alkaloid oksiakantin, trimetilamin, plodovi pa sladkor, vinsko in citronsko kislino, pek-tine, čreslovine, eterično olje, saponin, vitamin C, provitamin A, elemente, kot so natrij, kalij, aluminij, fosforna kislina.
Glog je že dolgo znan kot eno najbolj priljubljenih zdravil za zdravljenje srca, rahlo namreč širi venčne žile srca ter ugodno vpliva na presnovo srčne mišice, seveda šele pri dolgotrajnem uživanju. Učinkovito uravnava krvni pritisk. Cenjen je predvsem pri starostnih okvarah srca, vnetju srčne mišice,
poapnenju žil, pri splošni telesni oslabelosti, blaži motnje v meni. Vendar se prej posvetujmo s svojim zdravnikom. Uporabljamo predvsem cvetove z listi in plodove. Pazimo: zasajeni rdeči glog v parkih NI uporaben v zdravilstvu!
Večinoma uživamo glog v obliki čaja - zjutraj in zvečer pred spanjem po eno skodelico. Če smo nemirni in živčni, mu dodamo še enako količino listov melise. Poparek: 1 čajna žlička mešanice na 2 del vode. Plodove pa namakamo 7 do 8 ur v hladni vodi, na kratko zavremo, odcedimo in pijemo zjutraj in zvečer po eno skodelico. Priljubljena je tinktura, katere učinek pa mora nadzorovati zdravnik.
Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz cvetja in plodov pri pljučnici, gripi, bronhitisu, kašlju. Pomiijujoče deluje pri božjastnih napadih.
** *** n *	* Z	VEZ		D N	# **** 1 #* K		*. = v A Z	* * * 1 F	* *** # 0 T *		« * # #*;* #** # *	
© © © dobro srednje slabo	Oven	It	Dvojčka	U	Lev	Devica	Tehtnica	fcirrt«	Strelec	Kozorog	Kitar	t -1 ■ -" v' »II
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
. ■*: zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©		©
ČETRTEK,	PETEK,	SOBOTA,	NEDELJA,	PONEDELJEK,	TOREK,	SREDA,
16. maja	17. maja	18. maja	19. maja	20. maja	21. maja	22. maja
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1
10.30	Batman, 31/32
10.55	Arktični lovci, poljudnozn.
oddaja
11.25	Po domače
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.10	Janez Pavel II. in Slovenci
16.00	Omizje
17.00	TV dnevniki
17.10	ŽIVŽAV
18.00	Fallerjevi, 17/36
18.30	Kolo sreče, tv igrica
19.10	TV nocoj
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.00	Seinfeld, 5/22
20.30	Tednik
21.20	Zlata šestdeseta
slovenske popevke 22.10 Napovedniki
22.15	Nikar,oddaja o prometu
22.30	TV dnevnik 3
23.00	Poslovna borza
23.15	Severna obzorja, 2/22
SLOVENIJA 2
11.05 Iz deževnega tropskega
gozda,1/6 12.35 Nogomet: 2. finalna tekma pokala UEFA, BORDEAUX:BAYERN 14.15 Majhni darovi, kanadski film
15.45 Seinfeld, 4/22 16.10 Severna obzorja, 2/22 17.05 Pekovski mojstri, 3/6 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo - kako začeti, 2/6
19.15 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.35 Vsemu navkljub, 2/4 21.25 Pisave 22.15 Umetniški večer 23.15 Dediščina Šogunov, 3/3 00.15 Big band RTV Slovenija z Mil/en kom Prafiasko
VTV
09.25 TVURA 09.30 TO JE LJUBEZEN,
nanizanka, pon. 09.55 EPP/VABIMO K OGLEDU
10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV URA
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SANDOKAN, 23. del,
risana serija 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 VEČER Z DR. SUSMAN-OM
21.05 SOBA V DRUGEM NADSTROPJU, film 22.35 TVURA/REGIONALNE
NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TVJZLOŽBA . 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00
Petek, 17. maja TVS1 22.50 PRAGA, ang.franc.film
Režija: lan Selbar Igrajo: Alan Cumming, Sandrine Bonnaire, Bruno Ganz Avtor prikazuje razmere v nanovo formirani češki državi, kjer pa je na vsakem koraku še čutiti miselnost in zakonitosti nekdanjega s cialističnega režima. Vse to na lastni koži izkusi juank filma Alexu:'.der Novak, mladenič češke ma;3re, rojen v Angliji. Nekega i s odpravi v Prago, 'abitarr iskal kanček filma, a kater? o posnetki njegove ružine dobja 2. svetovne ojne.iz jv, ko so nacisti za-
09.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 10/52 10.00 Denis Pokora, 3/13 10.25 Zlata šestdeseta
slovenske popevke 11.15 Biloxi Blues, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.50 Terra X, 8/10 15.35 Naši baletni umetniki:
Lidija Sotlar 16.15 Kam vodijo naše stezice 16.45 Letališče Brnik: sprejem,
prenos 17.30 TV dnevniki 17.45 Brdo pri Kranju: srečanje s predsednikom republike, prenos 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 10/21 20.40 Poglej in zadeni 22.25 TV dnevnik 3 22.55 Praga, ang.franc. film
SLOVENIJA 2
11.10 Poslujemo - kako začeti, 2/6
11.40 V žarišču
12.10 Znanost od blizu, 11/20
12.35 Pisave
13.25 Umetniški večer
14.05 Dediščina Šogunov, 3/3
15.05 Marta in jaz, mednarodna
koprodukcija 16.45 Sorodne duše, 9/21 17.15 Življenje v jezeru tanganji-ka
17.40 Veliki dosežki slovenske
kirurgije 18.15 Po Sloveniji 19.00 Denis Pokora, 5/13 19.30 Ljubljanska stolnica:
večernice, prenos 20.45 Sejem - energetika 20.50 Forum 21.05 Pesek časa, 2/4 21.50 Studio city 22.50 Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi 23.40 Novice iz sveta razvedrila 00.05 Zavrtimo stare kolute
VTV
08.55 TVURA 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 VEČER Z dr. SUSMANOM 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU
10.35 SOBA V DRUGEM
NADSTROPJU, film, pon. 12.00 Videostrani 17.55 NAJ SPOT DNEVA/TV URA
18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ ,
kontaktna oddaja 19.00 RERIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 KVINTET DRUŽINE BREZNIK: 20 LET Z DOMAČO PESMIJO, dokumetnarni zapis 20.30 TO SO GADI, slov. film 22.00 ZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 TVURA/REGIONALNE
NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 24.00 Nočni kino: POKVAR-JENKE 2, erotični film
pirali Zide v koncentracijska taborišča...
Sobota, 18. maja TVS1 21.00 EVROSONG 96
Norveško mesto Oslo bo 18. maja gostitelj letošnjega, že 41. izbora za pesem Evrovizije. Na gala večeru bodo nastopili glasbeniki iz 23. evropskih držav. Evropsko združenje-radiotele-vizij je letos prejelo kar 30 prijav, zato so se odločili izbor izpeljati v dveh krogih. Na finalno prireditev se je uspelo uvrstiti tudi naši Regini, ki se bo kot štirinajsta predstavila milijonom gledalcem in poslušalcem po vsej Evropi. Ta enkratni glasbeni dogodek
07.30 Ljubljana: slovesna maša, prenos
11.15	Otroška oddaja
11.30	Jata zmajev, japonski film
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.30 Postojna*Srečanje z mladimi, prenos
18.30	Hugo, tv igrica
19.00	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.30	TV Dnevnik ^
20.10	Shadipur, dokum. oddaja
21.15	Zgodovina Vatikana
20.35	Turistična oddaja
21.00 Eurosong Ž96, prenos iz Osla
00.05 Tat otrok, koprodukcijski film
SLOVENIJA 2
09.05 Radovedni Taček
09.20 Kljukčeve dogodivščine, 19/24
09.35 Pod klobukom
10.25 Zgodbe iz školjke
10.55 Poglej in zadeni
12.25 Tednik
13.15 Room service, amer. film 14.30 Znanost od blizu, 12/20 14.55 Birmingham: EP v gimnastiki, mnogoboj, prenos
17.15	TV dnevniki
17.30	Šport
18.30	Karaoke
19.30	Na vrtu
20.05	Škrlatna barva, amer. film
22.30	Sobotna noč
00.30 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek
VTV
09.25 TVURA
09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU
10.35 KVINTET DRUŽINE BREZNIK, pon.
11.00 J0-J0, film, pon.
12.30 VIDEOSTANI
18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV ura
19.00 Otroški program: SANDOKAN 25. del
19.35 TV IZLOŽBA
20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 479.VTV MAGAZIN
20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: ansambel VIKISiz Švedske
21:00	IZIGRANE OBLJUBE, film
22.30	HOROSKOP
22.35	TV IZLOŽBA
22.40	NAJ SPOT DNEVA
22.45	Videostrani do 24.00
bodo lahko spremljali tudi gledalci Tv Slovenija v večernem neposrednem prenosu.
TVSl 23.00 TAT OTROK, ital.franc.švlc. fllm, 1991
Režija: Gianni Amelio Igrajo: Enrico Lo Verso, Valentina Scalici, Maria Golovine
Rosetta, hči prostitutke, je stara enajst let in živi z mlajšim bratom in materjo v novodobnem milanskem predmestju. Nekega dne vdre v stanovanje policija, ker je mati osumljena, da prodaja moškim svojo mladoletno hčer. Posledice so
08.10 Jekleni jezdeci, 8/8 08.35 ŽIVŽAV 09.20 "Maribor - Slivnica:
slovesna maša, prenos 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 14.50 Zlatarna, amer. film 16.20 Mariborska stolnica:
srečanje s svetom kulture in znanosti, prenos 17.30 TV dnevniki 17.40 Po domače 18.00 Letališče Maribor: slovo,
prenos 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Pekovski mojstri, 4/6 22.10 Napovedniki 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Prepovedano potovanje, nizozem. film
SLOVENIJA 2
08.35 Angleška glasbena
lestvica 09.25 Videošpon 10.10 V vrtincu 10.55 TOKTOK 11.40 Na vrtu 12.10 Nedeljska reportaža 12.40 Dlan v dlani 12.55 Birmingham: EP v gimnastiki, orodja (Ž), prenos
16.00 Atletski miting iz Atlante 19.00 Kolesarska dirka Giro
Dltalia, posnetek 19.30 Kajak kanu Soča Ž96,
slalom, reportaža 20.05 National geographic, 1/20 20.55 Večerni gost 21.55 Tiri skozi čas, 8/8 22.15 Majhne laži, 2/3 23.05 DP v nogometu: Rudar-Maribor Branik, reportaža iz Velenja 23.35 Športni pregled
VTV
08.10 TVURA
08.15 MINI 5, otroška glasbena lestvica
08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 478. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 10.45 DOBRO JUTRO-tedenski
izbor 11.55 EPP
12.00 479. VTV MAGAZIN, pon. 12.30 HARE KRIŠNA, pon. 13.30 ZABAVNO GLASBENI
PROGRAM, pon. 13.55 VIDEOSTRANI 15.00 VEČER Z DR. SUSMANOM, pon. 16.00 VIDEO TOR pon. 17.00 KVINTET DRUŽINE
BREZNIK, pon. 17.25 TO SO GADI, slovenski
film, pon. 18.55 NAJ SPOT, pon. 19.55 HOROSKOP 20.00 Videostrani do 24.00
boleče: materi grozi zapor, otrokoma pa dom za mladoletnike v bližini Rima. Za spremljevalca dobita mladega karabin-jerja Antonia, ki pa je sprva vse prej kot navdušen nad svojo nalogo...
TVS2 12.45 ROOM SERVICE, amer. komedija, 1938
Režija: William A. Seiter Igrajo: Groucho, Chico, Harpo Mara
Bratje Mara so se tudi s tem filmom povsem vključili v obstoječi svet. Tako je Groucho pro-ducent gledališke predstave, Chico režiser, pa tudi Harpo je sosnovalec predstave. Ubadajo se z velikim problemom - s po-
10.35	Pravljice iz lutkarjevega
vozička, 3/10
11.00	Mali ribiči
11.20	Arabela se vrača, 11/26
11.50	Prepovedano potovanje,
nizoz. film
13.00	Poročila
13.05	Novice iz sveta razvedrila
13.50	Utrip
14.05	Zrcalo tedna
14.20	Za tv kamero
14.35	Forum
14.50	Nedeljska reportaža
15.20	Večerni gost
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	TV dnevniki
17.10	Radovedni Taček
17.25	TV oko, 11/13
18.00	Simpsonovi, 33/48
18.30	Lingo, tv igrica
19.05	Risanka
19.15	Žrebanje3x3
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Sostanovalke, 4/13
20.35	TV konferenca
21.25	Dokumentarna oddaja o škofu Antonu Martinu Slomšku
22.15	Napovedniki
22.30	TV dnevnik 3
22.50	Šport
23.00	Severna obzorja, 3/22
23.45	Svet poroča
SLOVENIJA 2
11.00 Turistična oddaja 11.15 Christy, 2/21 12.00 Sobotna noč 14.00 Studio city 15.00 Športni pregled 15.45 Sostanovalke, 3/13 16.10 Severna obzorja, 2/22 17.00 Muenchenčana v Hamburgu, 7/14 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena '
lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Desetka, amer. film 22.40 Brane RončeUzza odra 00.10 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek'
VTV
08.55 TVURA 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 EPP/VABIMO K OGLEDU
09.35' 479. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV ura
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SANDOKAN, 26., zadnji del
19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK
Gost v studiu: IVAN DOLNIČAR 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 KONCERT EKSTRA
BAND-a Celje 21.50 IZBOR IZ ODDAJE
DOBRO JUTRO 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 VIDEOSTRANI do 24.00
manjkanjem denarja... Nedelja, 19. maja TVSl 15.20 ZLATARNA, amer.ltal.fllm Režija: Michael Anderson Igrajo: Ben Cross, Olivia Hussey, Daniel Olbrychski Film se pričenja pred II. svetovno vojno v Krakovvu, v času pred napadom Nemčije na Poljsko. Vojna, ki sledi, spremeni življenja filmskih junakov, predvsem dveh študentskih parov. Komajda poročena Teresa izgubi moža in s sinom emigrira v Kanado, kjer živita Ana in Štefan. V novem okolju ni nikomur lahko, nostalgija po domovini je velika...
10.25	Japonske pravljice
10.45	Morski zakladi
11.00	2. mednarodno otroški
festival Varšava Ž95
11.25	Jata zmajev, japonski film
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
15.30	Majhne laži, 2/3 16.20 Mostovi
17.00	TV dnevniki
17.10	Kljukčeve dogodivščine,
20/24
17.25	Otroška oddaja
17.35	Tuja serija
18.00	Fallerjevi, 18/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre
20.40	Dosje
21.30	Roka ročka
22.20	Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, 4/22
SLOVENIJA 2
09.40 Sedma steza
10.10 Osmi dan
12.40 Plesni nokturno: Regina
Križaj in Damjan Mohorko 12.55 Pomlad na Dunaju, posnetek koncerta 13.35 Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi 14.25 Analitična mehanika, 19/52
14.55 Brez žensk ne gre 15.25 Nedeljskih 60 16.25 Severna obzorja, 3/22 17.10 Vsemu navkljub, 2/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Bajke na slovenskem, 2/5 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, 8/14 21.30 Oči kritike 22.20 Umetniški večer 00.00 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek
VTV
09.25 TVURA
09.30 DOBER VEČER GOSPOD
PREDSEDNIK, pon. 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU
10.35 KONCERT EKSTRA
BAND-a Celje 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA /TV ura
19.00 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU
20.05 480. VTV MAGAZIN 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.50 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 TV IZLČŽBA 21.25 NAJ SPOT DNEVA 21.30 VIDEOSTRANI do 24.00
10.40 Deklica,delfina in lisica
zvitorepka 10.55 Hov!, 3/8 11.20 Roka ročka 12.10 National geographic, 1/ 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Dosje 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Fallerjevi, 19/36 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Gospod Bean, 13/13 20.30 Aya, avsralski film 22.25 TV dnevnik 3 22.55 Severna obzorja, 5/22 23.45 Wimbledonski zastru valeč, 3/3
SLOVENIJA 2
11.05 Bajke na slovenskem, 2/5 11.35 V žarišču 12.05 Oči kritike 12.55 Umetniški večer 14.25 Zlatarna, amer. film 15.55 Gospod Bean, 12/13 16.20 Severna obzorja, 4/22 17.10 Pesek časa, 2/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Iz deževnega tropskega
gozda, 2/6 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.20 Rim: finale pokala prvakov v nogometu, JUVENTUS: AYAX, prenos
22.20 Sakralni koncert APZ
Tone Tomšič 23.20 Koncert kvarteta Tartini 22.20 Kolesarska dirka Giro Dltalia, posnetek
VTV
08.55 TVURA 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 480. VTV MAGAZIN, pon. 09.55 EPP/VABIMO K OGLEDU
10.00 ŠPORTNI TOREK„pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV ura
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 TO JE LJUBEZEN, 7. del, humoristična nanizanka 20.30 VIDEO TOR kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.30 IZBOR IZ ODDAJE
DOBRO JUTRO 21.55 TV ura/REGIONALNE
NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00
OKOLJU PRIJAZEN DOM
ZMANJŠAJMO TOPLOTNE IZGUBE
V obstoječih hišah, predvsem pa pri načrtovanju novih, lahko storimo marsikaj, da bomo v njih zadržali čimveč toplote in s tem porabili manj energije. Se še spomnite iz prejšnjih prispevkov, da porabi varčna hiša za ogrevanje 15000 kWh energije, potratna pa kar 45000 kWh energije? Zato pri obstoječih objektih zatesnimo okna in ,	vrata' kjer je prepih premočan. Zatesnimo in
l' , n; iSVcl toPWno izoliramo rolo omarice. Namestimo energetsko svetovanje toplotno izolacijo za grelnimi telesi, dodamo nočno zaščito oken (refleksijske zavese, žaluzije, roloji, polkna). Zamenjamo okna ali namestimo dodatno steklo. Toplotno izoliramo podstrešje, fasado in tla. Gradnjo nove hiše pa načrtujemo tako, daje zunanjih površin čim manj. Prostore pravilno orientirajmo glede na smeri neba. Poskrbimo za optimalno toplotno izolacijo fasade, podstrešja in tal ter preprečimo toplotne mostove. Predvidimo posebna toplotno izolacijska stekla. Zatesnimo in toplotno izoliramo rolo omarice na oknih. Pri vseh posegih poiščemo pomoč strokovnjaka.
Energetsko svetovalna
pisarna Velenje 3320 Velenje, Titov trg 1 tel.: 063/856-151
vodja pisarne, mag. Branko Caglič
Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861

om v skladišče
V	dneh med 26. aprilom in 6. majem, je bilo vlomljno v skladišče hale Zamrzovalno hladilne tehnike Gorenje Velenje na Partizanski cestLNeznanecjevskladiščuspalete pobral kartonskeškatlevkaterih je bilo 720 termostatov za hladilne omare. Z dejanjem je podjetje oškodoval za 242.394 tolarjev.
Ukraden avto našli
V	sredo, 8. maja, okoli 9.55, je Franc B. iz Velenja parkiral svoj osebni avtomobil znamke Škoda, rjave barve, na parkirnem prostoru pri ljubljanski banki Velenje na Rudarski cesti. Vozilo je za hip pustil odklenjeno, ključe pa v kontaktni ključavnici. Najbrž pa ni pričakoval, kakšno presenečenje ga bo čakalo, ko se bo hotel odpeljati naprej. Neznanec je namreč izkoristil nepazljivost voznika in se s Škodo odpeljal v neznano.
Imel pa je srečo, saj so njegovo vozilo istega dne popoldne našli v Velenju in mu ga vrnili.
Je bilo mamilo namenjeno prodaji?
Zaradi suma, daje storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili bodo kriminalisti državnemu tožilstvu ovadili 23-letnega B. S. iz Velenja. Prve dni marca so pri njem našli 5 gramov heroina. Glede na način pakiranja najdenega mamila obstaja sum, da je bilo mamilo namenjeno nadaljnji prodaji.
V kiosk po cigarete, v bistro po korita
V	noči na petek, 10. maja, je neznanec na Kajuhovi cesti v Velenju vlomil v kisok Dela. Odnesel je 150 škatljic cigaret Marlboro in lastnika kioska oškodoval za 39.000 tolarjev.
MESTNA OBČINA VELENJE
Komisija za priznanja
RAZPISUJE
zbiranje pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 1996
I.	Mestna občina Velenje razpisuje zbiranje pobud za naslednja priznanja občine Velenje:
1.	Naziv častni občan
2.	Grb občine Velenje
3.	Plaketa občine Velenje
II.	Razpisni pogoji so opredeljeni v Odloku o priznanjih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/91)
III.	Kriteriji za podelitev priznanj so naslednji:
1.	PROGLASITEV ZA ČASTNEGA OBČANA
Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnih in mednarodnih merilih. Ta naziv se podeljuje tudi občanom za posebej vidne, družbeno priznane dosežke v vseh področjih človekove ustvarjalnosti. Proglasitev za častnega občana obsega listino o proglasitvi in denarno nagrado v višini deset povprečnih plač v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. Naziv častni občan se podeljuje praviloma za življenjsko delo občanom starejših od 50 let.
2.	GRB OBČINE VELENJE
Grb občine Velenje se podeljuje za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter lokalne samouprave v občini. Priznanje grb občine Velenje obsega pozlačen grb občine, listino o podelitvi in denarno nagrado v višini pet povprečnih plač v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. V tekočem letu se lahko podelijo največ trije grbi.
3.	PLAKETA OBČINE VELENJE
Plaketa občine Velenje se podeljuje domačim in drugim občanom ter njihovim združenjem za posamezne vidne dosežke in dejanja s področja njihovega delovanja.
IV.	Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo občani, organi in organizacije, zavodi, društva in druge skupnosti, s sedežem v Mestni občini Velenje
V.	Pobude za podelitev priznanj In nagrad morajo biti v pisni obliki in njih vsebina ustrezno utemeljena. Komisija sprejema pobude vključno do 14.6.1996 na sedežu M0 Velenje oziroma po pošti. Po tem roku oddane pobude in pobude, ki niso vložene v zahtevani obliki ne bodo upoštevane.
Pobude naslovite na Svet Občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1,3320 Velenje.
Predsednik Komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade Anton Lovrec
V noči na ponedeljek, 13. maja, je neznanec poskušal vlomiti v Vinski klub Viva na Prešernovi v Velenju, a je bil pri tem pregnan. Vseeno je na vratih naredil za 7.000 tolarjev škode. V isti noči pa je neznanec vlomil v Klepetuljo na Starem trgu v Velenju. Odnesel je več CD plošč, iz blagajne pobral manjšo količino menjalnega denarja in odnesel tri korita za rože. Marija L. iz Topolšice je oškodovana za okoli 70.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJ. MOZIRJE
' ^ - -ilplft^ ••"	s- isis	..........r
Neznanec izpraznil trgovino
Neznanec je v noči iz ponedeljka na torek, med 6. in 7. majem, vlomil v trgovino Merkator ZKZ Mozirje v Šmartnem ob Dreti. Odnsel je večjo količino oblačil in drugega tekstila, večjo količino različnih cigaret, več steklenic dragih žganih alkoholnih pijač in več suhomesnatih izdelkov.
Trgovno je odškodova za okoli 600.000 tolarjev.
Naročenega ni plačal
V četrtek, 9. maja, so iz Metalke Trgovina p.o. Ljubljana obvestili mozirske policiste, da jih je 31-letni LP., ki stanuje na območju mozir-ske upravne enote ogljufal. V Metalki seje oglasil že sredi marca 1992 in se predstavil za direktorja zasebnega podjetja. Z odgovornimi osebami v Metalki je sklenil posel v vrednosti nekaj več kot 200.000 tolarjev in za sklenjen posel izpolnil naročilnico in akceptni nalog. Klub večkratnim opominom računa ni poravnal. Ker ima že od leta 1991 blokiran žiro račun obstaja sum, daje storil goljufijo. Policisti ga bodo ovadili državnemu tožilstvu.
Hudo poškodovana kolesarka
V ponedeljek, 13. maja, seje ob 14.45 uri na lokalni cesti v Vrbju pri Žalcu zgodila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba hudo telesno poškodovala.
21-letna Martina D. iz Stopnika je vozila osebni avtomobil iz Vrbja proti Žalcu. V neposredni bližini stanovanjske hiše Vrbje 9 je dohitela kolesarko, 35-letno Kato P. iz Vrbja in jo nameravala prehiteti. V tistem iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Cvetko H.
Ko je Martina ugotovila, da se z njegovim vozilom ne bo mogla srečati, se je pričela umikati desno in močno zavirati. Pri tem je z vozilom zadela zadnji del kolesa. Kolesarka je padla po vozišču in se hudo poškodovala. Odpeljali so jo v bolnišnico Celje, kjer je ostala na zdravljenju.
Vlom v stanovanje, barako in hišo
V	pondeljek, 6. maja, je neznanec vlomil v stanovanje Manje K na Šlandrovem trgu v Žalcu. Odnesel je zlat in srebrn nakit, uro štoparico in več kosov bižuterije. Lastnico je oškodoval za okoli 150.000tolarjev.
V	noči na četrtek, 9. maja, je neznanec v Marija Reki vlomil v lesno barako last Karla S. iz Prebolda Odnesel je motorno žago znamke Husqvarna in lastnika oškodoval za 40.000 tolarjev.
V	dneh od 12. aprila do 13. maja pa je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Bregu pri Polzeli, last Valterja V. iz Celja, ki začasno živi v tujini. Vlomilec je iz hiše odnesel radiokasetofon in televizor. Lastnika je oškodoval za 120.000 tolarjev.
Sta policista prekoračila pooblastila?
• ■»■»■»»•••••»aitda*«*«««««*««««
■>tllll>ll(
Oba v disciplinskem postopku
14. aprila je prišlo v Vinskem hramu v Šoštanju do neljubega dogodka. Del tega se je odigral tistikrat tam, drugi del pa se nadaljuje s preiskovo o tem, ali sta policista, ki sta v dogodku posredovala ravnala prav ali ne, ko sta uporabila pri postopku prisilna sredstva in pri tem enega od gostov tudi poškodovala.
Kaj se je dogajalo v šoštanjskem Vinskem hramu bo pojasnila preiskava. Zoper policista velenjske policijske postaje so že uvedli kazenski in disciplinski postopek, za enega od njiju pa od 13. maja naprej velja tudi suspenz.
Na sodišču oproščen poskusov umora
"Drama", kot smo po policijskem poročilu poimenovali dogajanje v začetku februarja v Velenju in Šaleku, je dobila svoj epilog na celjskem okrožnem sodišču. Hazima M., ki je bil osumljen in kasneje obtožen dveh kaznivih dejanj poskusa umora, je sodni senat oprostil.
Hazim M. naj bi bil letošnjega šestega februarja zvečer v Šaleku napadel svojo zunajzakonsko partnerko in njenega prijatelja. Do tja naj bi jima sledil že vse od parkirnega prostora tovarne Gorenje. Kot sta tedaj navedla oškodovanca, naj bi ju bil napadel s škarjami, ko pa sta hotela z avtom pobegniti, se naj bi bil prijel za vrata, tako da sta ga "vlekla" še skoraj sto metrov. Pred njim sta se napadena nato zatekla na velenjsko policijsko postajo, "napadalec" je prišel za njima tudi tja in še tam naj bi jima bil grozil, tako da so policisti zanj odredili pridržanje. Na sojenju sta oškodovanca povedala drugačno izpoved, ki se je močno razlikovala od prvotne. Po sedaj izpovedanem naj bi bil Hazim le želel dobiti svojo ženo iz avtomobila, ni pa imel namena s kom obračunati.
■ (k)
Prvi štirje meseci na območju UNZ Celje
Več mrtvih in več hujših kaznivih dejanj
Na območju UNZ Celje so v letošnjih štirih mesecih policisti obravnavali mai\j prometnih nesreč kot lani, vendar pa je bilo v prometnih nesrečah več mrtvih. Tudi število kaznivih dejanj je bilo v letošnjem začetku leta le za tri odstotke večje kot lani, toda v porastu so predvsem hujša kazniva dejai\ja. S temi podatki so v torek novinarje seznanili na UNZ Celje. Stane Veniger, načelnik UNZ Celje, je kljub temu stanje ocenil kot dokaj ugodno. Predvsem znova izstopa visok odstotek raziskanih primerov, saj so razrešili domala prav vsa najhujša kazniva dejai\ja.
V prvi tretjini leta je na cestah celjskega območja v prometnih nesrečah umrlo 15 ljudi (lani le 10), v maju pa so umrli še štirje, tako da so ceste letos doslej terjale že 19 življenj. Na področju kriminalitete se tudi letos nadaljuje trend iz lanskega leta, to pomeni, da še narašča število kaznivih dejanj z elementi nasilja in tudi dejanj z najhujšimi posledicami. V prvih treh mesecih so kriminalisti obravnavali osem primerov umora, oziroma poskusa, lani le en tak primer. Letos so obravnavali že tudi deset primerov ropa, lani le sedem. V porastu so tudi kazniva dejanja tako imenovanega organiziranega kriminala (mamila, orožje, tatvine avtomobilov).
■ (k)
AlftO ZAREKdo.
Janka Vrabiča 10 a, 3320 VELENJE Tel / fax:063 / 856-^L-.,,
-prodaja vozil znamke oAAd
-	krediti za VSA NOVA in STARA VOZILA brez pologa z ieluo obrestno mero I + 7 % dalje
-krediti plačljivi s POLOŽNICAMI
-SUPERleasing
-staro za novo, staro za staro
-	prenos lastništva, komisijska prodaja..
DEL. ČAS: vsak dan od 8.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. AVTO ŽAREK AVTO ŽAREK AVTO ŽARU K
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA
VOZILA
AVTO CELJE
d.o.o.
CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
NA ZALOGI
TIP VOZILA	BARVA	LETNIK	MPC
ALFA ROMEO 33IE 1,3 S	rdeča	88	633.700,00 SIT
FIAT UNO 90 CS	modra	90	723.300,00 SIT
FORD M0NDE0 CLX1.816V	modra met.	93	2.279.601,00 SIT
FORD SIERRA 1.8 D CL	srebrna met.	91	1.560.673,00 SIT
FORD FIESTA 1,1 IC	modra	91	978.300,00 SIT
OPEL VECTRA1.8 I 5 V	srebrna met.	91	1.633.840,00 SIT
OPEL KADEH KAR. 1,41	bela	90	1.049.000,00 SIT
OPEL KADETTTDLS 1,5	bela	90	1.037.000,00 SIT
MITSUBISHI LANCER GLX	modra	91	990.390,00 SIT
PEUGEOT 405 GL	siva met.	91	1.153.800,00 SIT
PEUGEOT 106 XN5V	rdeča	93	1.221.750,00 SIT
UNIS GOLF JXB 5V	bela	91	1.073.200,00 SIT
UNIS GOLF JXD 3V	modra	86	536.750,00 SIT
LADA SAMARA1300 5V	bela	91	605.032,00 SIT
LADA SAMARA 1300 5V	siva met.	95	998.000,00 SIT
LADA SAMARA 1300 3V	črna	90	524.784,00 SIT
CIM0S AX TGE 5V	srebrna met.	91	798.000,00 SIT
CIMOS AX11 TGE	bela	90	780.300,00 SIT
CITROEN AXSP0T 1,113V	rdeča	novo v.	1.379.947,00 SIT
DAIHATSU CHARADE	modra	89	618.500,00 SIT
HUNDAY P0NY GLS 1,5	rdeča met.	90	953.200,00 SIT
RENAULT R 5 CAMPUS5V	rdeča	92	775.500,00 SIT
RENAULT R 5 CAMPUS 3V	rdeča	92	758.209,00 SIT
RENAULT R 5 CAMPUS5V	rdeča	90	677.978,00 SIT
RENAULT R 5 5V	srebrna met.	90	834.833,00 SIT
RENAULT R 5 CAMPUS	bela	89/90	693.000,00 SIT
RENAULT R 5 CAMPUS	siva	90	690.325,00 SIT
IMVR18TU	krem	87	703.500,00 SIT
VOLVO-340 GL DIESEL	modra met.	87	680.000,00 SIT
ZASTAVA 101 SKALA	bela	88	178.500,00 SIT
ZASTAVA YUG0 55 KORAL	rdeča	89	326.000,00 SIT
ZASTAVA YUG0 55 KORAL	modra	90	374.596,00 SIT
YUG0 55 KORAL	modra	88	175.000,00 SIT
ŠKODA FAVORIT 135 L	zelena	91	648.000,00 SIT
ŠKODA FAVORIT 135 GLX	bela	93	871.500,00 SIT
ŠKODA FAVORIT 135 L	bela	91	579.000,00 SIT
ŠKODA PICK UP 135 L	modra	92	628.000,00 SIT
ŠKODA PICK UP 135 L	rdeča	92	648.700,00 SIT
V0LKSWAGEN TRANSPORTER bela		89	1.209.056,00 SIT
FORD TRANSITTSD	bela	90	1.213.250,00 SIT
ZA DOLOČENE TIPE VOZIL DAJEMO DELNO GARANCIJO!
061E0 VOZIL Ipavčeva 21 (Salon FORD) INFORMACIJE
TEL 063/412-328 od 7. do 17. ure
ifltftitaetiti kutfiir
zl + W%«k Km : Mi n mm kcdtaHilM mlm ttn a MJ
M M M	ŠPORT	16.mn|«199«!
Beltinci - Rudar 1:0 (0 :0)
IRRSIIISSIIIS1I1II1II
V režiji stranskega sodnika
"To, kar se je dogajalo danes v Beltincih, je najblažje rečeno čudno, vsekakor pa to ni v korist slovenskega nogometa. Morda pa je imela današnja tekma dvojni pomemen, " je dejal po nedeljskem srečanju v Beltincih velenjski trener Borut Jarc, ki jil zelo razočaran nad tem, kako je delila pravico mariborska sodniška trojica.
Ta je do vrelišča razburila velenjske nogometaše in njihovo vodstvo ter njihove zveste navijače Velenjske knape petnajst minut pred koncem tekme, ko je na posredovanje stranskega sodnika Bojana Novaka glavni Josip Jakopiček priznal Osterčev zadetek. Domači so v tem minuti izvajali strel s kota z leve strani. Osterc je poslal žogo proti velenjski mreži, Borče Hristov jo je odbil do soigralca, ta pa jo je poslal z igrišča. Sodnik Jakopiček je bil čisto blizu Dabanovičeve leve vratnice, torej na tisti strani, s katere so domači izvajali kot, in na mestu (črti), kjer je imel idealen pregled ali je žogo prešlo s celotnim obsegom vratarjevo črto ali ne. V trenutku, ko je Hristov odbil žogo, je z rokama pokazal, naj igro nadaljujejo.Toda stranski sodnik Novak, ki je bil povsem na nasprotni strani, in do katerega je medtem pritekel domači trener Simenunovič (!?), je z mahanjem zastavice sporočal glanemu sodniku, da je žogo prešla vratarjevo črto, ki je zaradi blata seveda ni bila vidna. Obleganje Rudarjev sodnika Jakopička seveda ni zaleglo.
Beltinčani po tej zmagi sedaj gotovo lažje dihajo, saj so jim te življenske tri točke povečale izglede, da se rešijo kvalifikacij za obstanek v ligi. Največ koristi s
porazom Velenjčanov pa je imel Maribor Branik, ki se je po zmagi nad Ljubljančani vsaj do nedelje usedel na četrto mesto.
Sodnika Jakopiček in Novak (prvi mejni Silvo Borašak ni imel nobene sporne odločitve) sta imeli čudne in različne kriterije tudi v preostalih minutah srečanja. Hristov je dobilo udarec v hrbet, da se je ne samo videlo, ampak tudi slišalo na tribuno, pa Jakopiček ni takoj ustavilo igre; Sergej Soštar je bil pokošen odzadaj, pa to ni bilo za rumeni karton; mi-nutio pred koncem je Jani Žilnik obležal na tleh in na presenečenje njega samega in gostujoče klopi pokazal rumeni karton. 'To priznanem zadetku, se je sodnik popolnoma izgubil. Dobil sem tudi rumeni karton, potem ko je name štartal igralec Črnko. Sodnik je pustil igro teči naprej, ko pa so domači izgubili žogo, mi je pokazal karton in v nedeljo ne bom, smel igrati, "je opisal sodnikov postopek.
V nedeljo bodo Velenjčani gostili Maribor Branik. Srečanje ne bo le prestižno za oba trenerja, Boruta Jarca in Bojana Prašnikaija, ampak bo zmagovalec zelo blizu tega letos zelo zanimivega pokala, v primeru delitve točk bodo to seveda gostje. Toda velenjski trener te dni ne razmišlja o tem tekmovanju.
"Bojim se, da je bil današnji scenarij tukaj v Beltincih tudi na tekmo z Mariborom," je dejal po tekmi v Beltincih.
Samo želimo si lahko, da se v preostalih štirih prvenstvenih krogih prvoligaška juha le ne bo prevečkrat zasmodila.
Rudar: Dabanovič, Javornik, Hudarin (Oblak), Žilnik, Ratk-ovič, Balagič, Pranjič, Doler, Hristov, Cvikl( Šoštar), Ekmečič.
■ vos
Košarka
V Šoštanju Jugoslavija in Makedonca
Z novo športno dvorano so v tem mestu dobili tudi možnosti za izvedbo tako pomemebnih domačih kot mednarodnih košarkarskih tekem.
Medtem seveda niso držali križem rok. Sredi prihodnjega meseca bo v Šoštanju mednarodno košarkarsko srečanje mladih reprezentanc do 22 let Slovenije in Jugoslavije, ki bo 11. junija prišla na enotedenske priprave v Topolšico oziroma v Šoštanj. Decembra letos pa bo v Šoštanju še zanimivejše. V kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem košarkarskem prvenstvu bodo gostili A reprezentanci Slovenije in Makedonije.	■ vos
Krim Electa
isiaiiiiaa*
Vegrad 26:17 (11:8)
• miliiisiiil
Včeraj še Žalec, v soboto Olimpija
Rokometašice Igrajo tekme končnice državnega prvenstva. Igralke Vegrada so v soboto v 2. krogu gostovale v Ljubljani in po pričakovanjih izgubile tekmo s Krim Electo s 26:17, zanimivo pa je, da je z enakim Izidom Robit Olimpija v Žalcu premagala domačo ekipo.
Gostje so nastopile oslabljene brez poškodovanih Tanje Oder in Marjane Semerdjijeve. Ti dve igralki sta se poškodovali že na prvi tekmi končnice z Robit Olimpijo.
Velenjčanke so se včeraj (sreda) v velenjski Rdeči dvorani v sosedskem derbiju srečale z Žalčankami, v sobotnem 4. krogu pa bo njihov nasprotnik Robit Olimpija.
VEGRAD: Lakič, Frelih, Nojinovič, Bižiene 7 (1), Rodič 1, Raukovič, Osmanovič, Kranjc, Stevanovič 5, Ibralič 2, Grud-nik, Vujovič 2.	B
Napredek - ERA Šmartno 1:1 (1:0)
Prvi zadetek in točka
v gosteh
Igralci ERE so v tem krogu dosegli zadetek na tujem v pomladanskem delu prvenstva. To pomeni tudi prvo točko z gostovanja v tem delu in nadaljevanje neporaženosti v Domžalah. Točka seveda precej pomeni v boju za obstanek, sicer pa bodo Šmarčani do konca prvenstva še dvakrat gostovali in dvakrat igrali doma.
Začetek tekme v Domžalah je bil v znaku igranja na sredini. Domači so tesno pokrivali šmar-ske napadalce in vezne igralce. Gostje tako niso mogli razviti svoje igre, domači pa so prilike iskali v nasprotnih napadih. Tako jim je v 28. minuti uspelo prekiniti napad gostov in z dolgo podajo presenetiti šmarsko o-brambo, domžalski napadalec je nato preigral še vratarja Kališka in zatresel mrežo. Do konca polčasa se ni zgodilo nič zan-
^(mJf
NK RUDAR VELENJE
"pf]pš
NAJVEČJA IN lUJliUit NAGUADNA ISBA BUDAKJA
NAPOVED REZULTATA
Maribor Branik: Rudar
NAPOVED REZULTATA
Maribor Branik: Rudar
Cena stavnega lističa je 200 SH Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seitevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav d omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE JE NAMENJEN nNANCIRANJP MLADINSKE. KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NI RUDAR
jms/
Ime in priimek, naslov
(izpolni čitljivo)
Gorenje B - Lisca Sevnica 26:28 (13:12)
(«IS(illS<«t88aiI»19liat!llil
Pokopal jih je vratar

imivega, saj so eni in drugi bolj čakali na napako nasprotnika.
Takoj po odmoru so Šmarčani zaigrali zelo napadalno, s hitrimi podajami so povsem nadigrali domačine in Purg je že v 51. minuti izid izenačil. Po tem so bili gostje popolni gospodaiji na igrišču, po dobrih strelih Purga in Fajdige pa je bil domači vratar vedno na pravem mestu. Šmarčani so pritiskali vse do konca tekme, Domžalčani so se krčevito branili in rezultat se ni spremenil.
V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostovala drugouvrščena Nafta iz Lendave, tekmo pa bodo pričeli ob 17.30.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Omeragič, Irman, Polovšak, Jur-čec (Bulajič), Purg, Mašič, Grobelšek, Mešanovič, Fajdiga, Puckmeister (Hodžar).
a Janko Gorlčnlk
Letna liga "Šmartno 96"
V vodstvu RBM Commerce
V Šmartnem ob Paki so odigrali 4. in 5. krog letne lige. Rezultati - 4. krog: Rečica-Little Boys 4:1, Šmartno-Flamingo 1:2, Beni-Adri-atic 2:3, Roje-Bistro Melanšek 2:2, Adsalute-Rekreativci 3:1, Podgo-ra-RBM Commerce 0:4; 5. krog: Flamingo-Rečica 1:1, Bistro Melanšek-Beni 1:2, RBM Commerce-Šmartno 5:1, Adriatic-Podgora 2:2, Rekreativci-Roje 2:4, Little Boys-Adsalute 2:5.
Vodi RBM Commerce pred Flamingom.	_
Mladi velenjski rokometaši so tudi z izvrstno igro proti Sevničanom potrdila, da si je upravičeno prislužila oznako največjega presenečenja v letošnjem prvenstvu.
V letošnjem prvenstvu je bil njihovjihov cilj osvojitev šestega mesta v zahodni drugi ligi, ki zagotavlja uvtstitev v enotno slovensko drugo ligo. Toda presegli so vsa pričakovanja, saj so si s četrtim mestom zagotovili igranje v končici, kjer so v dveh tekmah znova nepričakovano, toda zasluženo, izločili Radeče Papir, enega izmed kandidatov za prvo ligo, in se uvrstili v finale. Tega uspeha pa po stari slovenski navadi niso zalili, ampak so se ostrigli na balin.
V prvi finalni tekmi niso zmogli novega presenečenja, a so kljub porazu navdušili gledalce, ki so jih pred začetkom srečanja bučno nagradili za sijajne letošnje igre. V prvem polčasu so bili boljši, gostje so vodili le dvakrat, in to le z zadetkom, domači pa so imeli najvišjo prednost v 12. minuti -
6:3.
Toda prve minute nadaljevanje je bila nasprotnikova mreža predvsem po zaslugi na tem srečanju odličnega vratarja Marco-la Sevničanov zanje kot začarana. Gostujoči vratar jim je odnesel tudi nekaj "zicerjev", in v 36. minuti je bil izid 13 : 16.
Sevničani so imeli v nadaljevanju predvsem po zaslugi vratarja (prvi vratar domačih Stropnik pa je morao zaradi poškodbe že v 16. minuti z igrišča) in visokih Blagojeviča ter Čatra trikrat prednost štirih zadetkov. Toda mladi Gorenjčani so se še enkrat dvignili . Z nadvse zavzeto igro in pokrivanjem Blagojeviča oziroma Čatra, so deset minut pred koncem izenačili - 21 : 21. Toda v preostalih minutah igre so gostje le potrdili, da so zelo blizu prve lige. Povratna tekma je bila sinoči.
Gorenje B: Stropnik, Tamše, Dolinšek, Radšel 7, Rožič 2, B. Oštir 2, Fricelj 4, M. Oštir, Ga-vriloski 1, Sovič 7, Oprešnik 3, Vivod
■ vos
AK Velenje
Odličen začetek sezone
V nedeljo, 12. maja, so bile v Celju kvalifikacije 1. dneva za finale Atletskega pokala Slovenije v absolutni članski kategoriji Tekmovanja seje udeležilo 16 slovenskih klubov in med njimi tudi Atletski klub Velenje. Velenjski atleti so več kot odlično začeli sezono na prostem, saj jih je kar 15 od 24 doseglo nove osebne rekorde. Atletski klub Velenje s tem dokazuje, da je strokovno delo z mladimi na zelo visokem nivoju.
Rezultati - 1. mesto: 100 m ovire Alenka Majdak 15.95 - osebni rekord, 100 m: Marko Štor 10.79, 400 m: Jolanda Steblovnik 55.90 osebni rekord, 4 x 100 m moški (Janžovnik, Šalamon, Krajnc, Štoi 41.90; 2. mesto: višina Alenka Majdak 163, 4 x 100 m ženskt (Breznik, Majdak, Pugelj, Steblovnik); 3. mesto: krogla Damjan Verb-njak 14.23 - osebni rekord; 4. mesto: 400 m Sergej Šalamon 49.01 ■ osebni rekord; 5. mesto: 100 m Jana Pugelj 13.02,100 m Matjaž Krajnc 11.30 - osebni rekord, daljina Iztok Jelen 628, 1500 m Kristin Obronek 4:52,20 - osebni rekord.
Ostali atleti, ki so še izboljšali osebne rekorde: 100 m: Neca Čepelnik, Andreja Ternik, Saša Šalamon; daljina: Jure Pocajt; 1500 m: Jasna Njenjič, Igor Jelen, Sašo Njenjič, Boštjan Buč; 400 m: Peter Poles.
Velenjski tekači na 40. Pohodu Ljubljana 96
»■•■•■»•■••■»•■■••■■»■■»■■••■a
Lepe uvrstitve
Liga "Škale 96"
Zlatorog Skale in Zavodnje
V 1. in 2. ligi malega nogometa "Škale 96" so odigrali drugi krog. Rezultati -1. liga: Mušketiiji Cigler-Vigo 1:3, Fori Skale-Mušketiiji Cigrad 6:2, Mister X-Plešivec Rib.koča 6:2, Kamnoseštvo Kozjak-Zlatorog Škale 3:7, Saloon Mins-Tempo Florjan 0:4; s po dvema zmagama vodita Zlatorog Škale in Vigo.
Dekor Stropnik-Kremenčko-vi 0:2, Avtoprevozništvo Sovič-ŠK Cirkovce 7:1, Kalimero-Kro-kodilčki 6:2, Club Duo-Pizzeria Toplica 4:4, Mins Saloon-Zavod-nje 2:3, TTG prost; obakrat so zmagale le Zavodnje.	_
Na 40. Pohodu "Ljubljana 1996" so v tekmovalnem delu tradicionalnih tekaških preizkušenj, predvsem v tekih trojk, lepe uvrstitve dosegli velenjski tekači, s štirimi uvrstitvami na zmagovalne stopničke pa se lahko ponašajo tudi tekači slovenskega maratonskega teama pod sponzorstvom Gorenja, ki v Ljubljani že deseto leto zapovrstjo zastopajo SKEI Gorenje.
V ženskem teku trojk na 14 km dolgi progi od Urha preko Golovca do Ajdovščine v središču mesta so prve pritekle na cilj znane slovenske atletinje Mateja Udovč, Silva Vivod in Anica Živko (ekipa Čižman Šport NM), čas 0:52,42, pri moških na 28 km pa so zmagali Geza Grabar, Igor
Lokostrelstvo
Moziijani odlični na tujem in doma
Člani Lokostrelskega kluba Moziije so se minuli vikend izkazali na dveh tekmovanjih. V italijanskem Tolmezzu je bila tekma za pokal Alpe-Adria v "erowheadu," nastopilo je 77 tekmovalcev iz štirih držav, Mozirjani pa so bih odlični v disciplini compound.
Pri veteranih je s 623 krogi Dušan Perhač, v isti disciplini pri ženskah pa je zmagala Jožica Emeršič (608) pred Bernardo Zemljak (580).
Ostali člani mozirskega kluba so v nedeljo nastopili na Ptuju. V tekmi "900 krogov" so tekmovali samo v absolutni kategoriji. Zmagal je Grega Emeršič (829), drugi je bil Štefan Ošep (826), peti Sašo Emeršič (821), zmagovalec apa je po finalnem delu osvojil še prehodni pokal.	B
Šalamun in Zvonko Holdinar (Radenska) z 1:40,41. Trojke iz Velenja so dosegle po kategori-. jah naslednje uvrstitve: članice: 2. Gorenje SKEI (Dragica Hriberšek, Anka Pugelj, Ljubica Do-lovski) 1:06,36; veteranke: L Čeplak d.o.o. (Slavica Poznič, Sonja Bučan, Veronika Bohinc), 4. Gorenje SKEI (Helena Žigon, Marina Bukovec, Lojzka FelicK jan) 1:16,00; ljubljanski maraton (tek posameznic na 14 km) - veteranke: 4. Edita Jerčič (Gorenje SKEI) 1:15,43; moške ekipe-čla ni: 22. Termoelektrarna Šoštanj (Stane Grudnik, Rudi Ravljen, Andrej Štendler) 2:28,22, 24. Gorenje SKEI (Martin Lah, Branko Žnidar, Darko Fijavž) 2:32,46; mlajši veterani: 2. Gorenje SKEI (Jože Uranjek, Obrad Lazič, Peter Anič) 1:59,16, 3. Gorenje SKEI (Branko Perme, Bojan Ko-tar, Jože Jere) 2:01,52,10. Gorenje SKEI (Hinko Jerčič, Albin Širovnik, Franc Rupret) 2:24,24, 13. Gorenje SKEI (Roman Goršek, Roman Pugelj, Tomaž Kolar) 2:48,02; starejši veterani: 1. Gorenje SKEI (Edo Gregorič Vinko Fortuna, Janez Sitar 2:08,48.
V teku posameznikov (ljubljanski maraton na 28 km) so solidne uvrstitve med najboljšimi slovenskimi dolgoprogaši dosegli Milan Župane, Branko Krajnc in Jakec Ogradi (vsi Gorenje SKEI) ■ H. J., V.P
maja 1996
ŠPORT IN REKREACIJA, OBJAVE
MAŠ ČAS 17
[Velenje
ii 11111
Irh in Por za Velenje
V soboto, 18. maja, bodo ieli vsa ligaška tekmovanja i po enokrožnem sistemu, va članska ekipa in ekipa »ic ŠTK Velenje nastopa v 1. i ligi, druga ekipa članov, ti je sestavljena iz mladih igral-v, pa v 3. teniški ligi. Kot je znano je v lanskem letu l izdal nekaterim standardnim kmovalcem izpisnice, ker so iljevali šolanje v drugem kra-, ekipa ŠTK pa je v tem letu lla v 1. ligi 6. mesto. V letu i so v skladu s politiko klu-, da v Velenju ostane prva liga, ezno sestavili ekipo za prvo . Sestavili so jo s prostimi iglici v Sloveniji, ki niso imeli nosti igrati v 1. ligi. Vodstvo ! Velenje je z ustreznimi do-lovori in upoštevanjem pravilni-»v TZS sestavilo zelo kvalitetno ikipo, ki se bo potegovala za sam i v 1. ligi.
ŠTK je z igralci pridobil tudi hove sponzorje, zato se ekipa i čas nastopanja v 1. ligi im-iuje Merkur-Protenex-ŠTK-VE. Nastopanje vrhunskih igral-r za ŠTK Velenje v 1. ligi bo evek k dvigu kvalitete tenisa aleški dolini, na svoj račun pa ) gotovo prišli tudi gledalci in ibitelji tenisa. Sestava 1. ekipe rkur-Protenex-ŠTK-VE v 1. _ ; Borut Urh, Marko Por, Gre-ior Krušič, Žiga Rupar, Matic
Šulin, Jaka Gorišek, Dario Mi-lojčič, Denis Topčič, Andraž Šegš, tujca v ligi pa sta Radovan Svetlak (CZ) in Filip Kaščak iz Slovaške.
Sestav 2. ekipe ŠTK Velenje v 3. ligi: Jaka Napotnik, Andrej Krivec, Miha Avberšek, Matjaž Grosman, Miha Lisac, Jado Vrat-islav in Richard Neugebauer.
Članice bodo letos prav tako nastopale v 1. teniški ligi. Prva igralka ŠTK Velenje bo Katarina Srebotnik, ki je od 3. maja dalje članica ŠTK Velenje in ji bo tekmovanje v 1. ligi priprava na turnir v Parizu v začetku junija.
Sestav ekipe ŠTK Velenje: Katarina Srebotnik, Alma Memič, Urška Radanovič, Dunja Bibian-ko in Urška Lorger.
Razpored tekmovanja za konec tedna: sobota, 18. maja, 1. kolo-1. liga člani: TK Soča L'J : Merkur-Protenex-ŠTK-VE v Ljubljani; 1. liga članice: TK Branik MB : ŠTK Velenje v Mariboru; 3. liga člani: ŠTK 2 Velenje : TK Mežica v Velenju - pričetek ob 9. uri.
Nedelja, 19. maja, 2. kolo- 1. liga Člani: Merkur - Protenex -ŠTK - VE : TK Branik MB v Velenju, pričetek ob 9. uri; 1. liga članice: ŠTK Velenje : KP MG Slovan LJ v Velenju, pričetek ob 9. uri; 3. liga člani: TK Laško : ŠTK 2 Velenje v Laškem.
Uab
Ijanje
bri nastopi
MALO OGLASI
DVA ŠIVALNA STROJA: Necchi igelni transport in Owerlocck Union Special 4 gelni, prodam. Telefon 063-851-286. DVOSOBNO STANOVANJE 64 m2, prodam. Telefon 885-357. ZARADI PROSTORA PRODAM KRAVO in brejo telico, simentalki in 2 m3 suhih mrekovih desk colaric. Naslov: Jože Cevzar, Šenbric 28, Velenje. KODRE SIVE, mladiče z rodovnikom, cepljene, prodam. Telefon 063-851-315.
FIČKA PRODAM, izpraven, vozen, neregistriran za 1000 DEM. Telefon 856-077 od 8. o 9. ure.
ROLETE, ALUMINIJASTE IN PLASTIČNE ter ostala senčila izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943, mobitel 0609-615-283.
ŠIVALNA STROJA NECCHI igelni transport in Owerlocck Union Special 4 igelni, prodam. Telefon 063-851-286. ZELO UGODNO PRODAM rabljen štedilnik 2 + 2. Telefon 855-312. V MOZIRJU prodamo nedograjeno hišo ali zamenjamo za stanovanje. Telefon 854-066 ali 853-095. KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 858-508.
AVTO PRIKOLICO PRODAM. Telefon 881-024.
PRIKOLICO ADRIJA 3 + 1 z vso
opremo prodam. Telefon 854-977. JUGO KORAL 45, letnik 90, prodam/ Telefon 852-274.
BREJO KRAVO 7 mesecev, prodam. Telefon 851-557 po 20. uri. KRAVO, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 892-313.
prodam. Ivan Štamol, Dobrteša vas 16f, Šempeter.
KUPIM OBRAČALNIK ZA SENO,
priključek na motokultivator Muta.Malovrh, telefon 850-827. IŠČEM POSLOVNI PROSTOR za
trgovino v Velenju od 20 do 30 m2. Telefon 881-185.
R-4 GTL, letnik 90, registriran do 97/3, redno servisiran. Telefon 885-067. OTROŠKO POSTELJICO, lepo, belo, kakor novo, poceni prodam. Telefon
852-996.
TELIČKO SIMENTALKO 120 kg,
prodam. Telefon 882-710. ODDAM MAJHNEGA, črnega mešanca, psičko, staro leto dni. Telefon 885-166.
PODARIM JOG1190 x 180. Telefon
853-925	popoldne.
ZASTAV0101 letnik 86, prodam za 80.000 sit. Telefon 063-857-297.
3, na Ljubnem ob Savinji oddam v najem. Telefon 841-414. OSEBNI AVTO TIP 126 P, letnik 91, reg. do 97/1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-371. DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU 55 m2, prodam. Telefon 856-733 po 20 uri.
ZAMRZOVALNO SKRINJO in hladilnik ugodno prodam. Telefon 855-157. DVE KOSILNICI BCS.602 in 622 prodam. Telefon 885-625. BIKCA SIVCA 250 kg in telico, sivko
NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO. Vsako soboto ob 5. uri izpret Avtobusne postaje Velenje. Telefon 863-516.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK
znamke Dino, prodam. Telefon 852-899.
PRODAJAMO KOZJE MLEKO.
Telefon 856-224.
IMATE ČAS, želite delati v komercialno organizacijskem poslu z možnostjo dobrega zaslužka in možnostjo samozaposlitve, se oglasite po telefonu 856-551.
MOBITEL CARRYPHONE prodam. Telefon 0609-635-868. GOLF DIZEL, letnik 83, v zelo dobrem stanju, reg. do 10/96, prodam. Telefon 51-117.
TRISOBNO STANOVANJE ZAMENJAM
za manjšo hišo v Velenju ali bližnji oklici. Telefon 851-832 do 15 ure. UGODNO PRODAM RISALNO DESKO A-0 format. Telefon 850-703.
NEMŠKE OVČARJE, mladiče prodam. Telefon 856-065 zvečer.
INGOT VELENJE, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Telefon 063-854-733.
HLADILNO SKRINJO, trosed in dva fotelja ter dva radiatorja, prodam. Telefon 856-974. KOŠNJO DAM V NAJEM, ugodno. Telefon 882-480.
PRAŠIČA 100 kg, prodam. Telefon 882-402.
BREJO TELICO 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 895-229. ENO DO DVE PARCELI, prodam. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "30 DEM/m2". 3 HA RAVNE NJIVE, oddam v najem za travnik. Telefon 882-319. PUJSKE TEŽKE 20-25 kg, prodam. Cena 360 sit za kg. Telefon 882-802. VOZNIKA ZA C in E kategorijo uzaposlimo. Telefon 893-850. ZAZIDLJIVO PARCELO Z ZAČETO GRADNJO 6 km iz Velenja v Andražu
ZA DELO NA TERENU Z DOBRIM GOSPODINJSKIM APARATOM,
sprejmemo honorarne sodelavke. Telefon dopoldan 066-272-111, 0602-43-857, popoldan 0602-43-857.
PEUGEOT 405 GR LUX, letnik 93, 65.000 km, dobro ohranjen prodam. Telefon 831-933 popoldan. V OKOLICI VELENJA iščemo resnega kooperanta za razrez hlodovine cca 200 m3 mesečno. Telefon 861-424. JAGENČKA IN KOZLIČKA za zakol ali nadaljno rejo prodam. Telefon 882-754.
FANTOVSKO GORSKO KOLO, Zastava Skala 89/11, gumijast čoln Maestral 18 z mororjem Tomos 4, prodam. Telefon 858-843. SUKNJIČ ZA PRVO OBHAJILO prodam. Telefon 888-240 zvečer. BIKCA SIMENTALCA160 kg, prodam. Telefon 778-523.
AVTO AX, letnik 89, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 881-395. POSLOVNI PROSTOR cca 50 m2, Plač
130 kg, prodam. Telefon 852-032. SLAMO IN DVA TELIČKA, prodam. Telefon 893-590.
BREJO TELICO SIVORJAVO brejo, A kontrola, prodam. Telefon 895-218. MOTORNO ŽAGO TOMOS - Husqvarna - 61 FF zelo ugodno prodam. Telefon 852-698.
V CENTRU VELENJA DAM V NAJEM ali
prodam urejen poslovni prostor za mirno dejavnost Telefon 852-505 zvečer. VRTNO UTO Kinta-Kunte s parcelo. Telefon 857-631. OPEL KADET, letnik 67, prodam. Telefon 856-692.
DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA PRODAMO. Telefon 852-839.
TOMOS AVTOMATIK A 3 in prikolico IMV Adria 390, ugodno prodam. Telefon 853-849.
ZASTAVA 101 SKALA 55, letnik 9/89, prodam. Telefon 861-160. GRADBENI TEHNIK IŠČE DELO v
gradbeništvu. Telefon 853-050.
KAMN0SESTV0 P0DPECAN
Izdelovanje nagrobnikov, okenskih polic in stopnic
Tel.: 857-558, Šalek 20
Na pokalnem strelskem tekmovanju mesta Tolmin je v soboto opila tudi velenjska ekipa mlajših mladincev in osvojila 4. mes-os694 krogi. Za ekipo Velenja so nastreljali: Mihelak 176, Sotler 174, Vrečar 172 in Obradovič 172. Zmagali so domačini s 719 krogi I Leskovcem 716 in Postojno 701.
Marljivi strelski delavci Doliča so na otvoritvi novega strelišča z lQ strelskimi mesti za zračno streljanje in malokalibrsko tekmovanje (100 metrov) izvedli otvoritveno tekmovanje. Udeležili so se ga strel-i iz Celja, Zagorja, Braslovč, Žalca, Slovenskih Konjic, Velenja in anačini! V ekipnem članskem delu so zmagali domačini z 993 kro-i pred Braslovčami (962) in Konjicami (947). Med posamezniki je agal Toplak pred Tkalcem (oba Celje), konkurenci veteranov pa i zmagali strelci Zagorja (1063) pred Celjem (1014) in Velenjem 92) krogov. Med posamezniki je zmagal Roman Kajtna iz £agoija 1357 krogi, z enakim izidom pa je bil drugi Velenjčan Stane Rek. r	UF.Ž.
avanje
l * • ■ m m
talci in Primožič zmagala
Več kot 350 plavalcev in plavalk iz 34 klubov in 14 držav se je b koncu minulega tedna zbralo na tradicionalnem mednarodnem Dovanju v odprtem 50-metrskem bazenu v Ljubljani. Otvoritve-i miting poletne sezone je organiziral Plavalni klub Ilirija v ititev osvoboditve mesta Ljubljana. V zelo močni mednarodni konkurenci je nastopilo tudi 12 lajboljših velenjskih plavalk in plavalcev. Osvojili so dve prvi in dve ugi mesti. Med mladinci sta zmagala Andraž Valcl na 200 m delfin n Jure Primožič na 400 m prosto. Drugi mesti sta v članski konkurenti osvojili Ajda Valcl in Špela Bukovec. Ostalim plavalcem seje pozna-, da letos še niso trenirali v 50-metrskem bazenu. | Rezultati - Mladinci - 400 m prosto: 1. Jure Primožič 4:26.72;
I m prosto: 4. Jure Primožič 18:08.84; 200 m delfin: 1. Andraž Valcl2:12.42; Mladinke - 200 m hrbtno: 5. PetraPandža 2:46.51, 9. i Pandža 2:51.26. Članice - 400 m prosto: 8. Ajda Valcl 4:48.21; } m hrbtno. 2. Ajda Valcl 1:08.73; 100 m delfin: 2. Špela Bukovec 1.54; 200 m delfin: 4. Špela Bukovec 2:28.81; 100 m prsno: 9. teja Udovičič 1:26.98; 200 m prsno: 9. Mateja Udovičič 3:08.14.
■M. Primožič
ijanje
>t ■ i * t
tp uspeh veteranov
Na državnem veteranskem prvenstvu so trije šoštanjski kegljači lenetili z dobro igro in uvrstitvami. V najmočnejši skupini je Jože tler do zadnjega nastopa vodil pred Ivom Gradečkom, oba sta i po 437 kegljev, na koncu pa sta za 8 kegljev zaostala za novim avnim prvakom iz Litije. Na vrsti so bila tudi kvalifikacijska tekmovanja za nastop na avnem prvenstvu. V Slovenskih Konjicah in v Celju so nastopili ! šoštanjski pari. Po prvem krogu so bili L.Fidej-Hasičič na četr-, S.Fidej-Kramer na sedmem in Glavič-Križovnik na 19. mestu. V L krogu v Celju so vsi pari popravili uvrstitve. L.Fidej in Hasičič sta e prebila na tretje mesto, četrta sta bila S.Fidej in Kramer, tretji par pa i pristal na 12, mestu. Na državno prvenstvo sta se uvrstila le uvrščena para, najboljšemu šoštanjskemu na tretjem mestu pa je lavno prvenstvo ušlo le za 5 kegljev.
Kar ni uspelo moškim, so dosegle ženske. Hojanova in dbrežnikova sta z odlično igro presenetili tudi Celjnake in se z jim mestov uvrstile na državno prvenstvo.	■
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo lla (pri Veliki Pirešici)
Te/efon/fa*: 063/728-080
f»OSEBNO UGODNA PONUDBA
MOKA T 500 25/1 KG	54,90	JUICE FRUCTAL12/1 L	125,00
SLADKOR 50/1 KG	103,90	RADENSKA ZABOJ	650,00
OUE 12/1 L	149,90	PIVO ZABOJ 25/1	2.250,00
VEGETA1 KG	899,90	KOTNI BRUSILNIK KB 69 A	9.500,00
Č0K0LIN0 200 G	189,00	VRTALNIKVIBR. 558 A	10.990,00
TESTENINE 1/2 KG	84,90	KOSILNICA NA LAKSGT 32	38.990,00
ČISTILO PRIL	199,90	VRTNA KOSILNICA 350 S	38.900,00
T0AL. PAPIR R0LE10/1	249,90	MLEK0VIT 25 KG	4.990,00
ARIEL 2,4 KG	759,90	VRTNA MREŽA KOLUT 25/1M 4.770,00	
PERSIL 2,4 KG	599,90	VRTNA MIZA + 4 STOLI	6.999,00
NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OUE,
VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TEHFONU.
KDOR VARČUJE,
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ
W:
Vpis novih otrok za šolsko leto 1996/97
od 20. do 22. maja od 8. -15.30 ure in odi 23. do 31. maja od 8. -13. ure
-	za ŠOŠTANJ v enoti "BRINA", Kajuhova 3
-	za T0P0LŠIC0 v enoti "URŠKA" v Topolšici
-	za ŠMARTNO OB PAKI v enoti "MAJA" v Šmartnem ob Paki
Uprava
Namizni tenis
» m m p m s n t u
Odlični nastopi mladincev
Na zaključnem regijskem turnirju severovzhodne regije v Mariboru je v najmočnejši skupini brez poraza prvo mesto osvojil Damijan Vodušek. V drugi akakovostni sakupini je bila četrta Karmen Steblovnik, prav tako v četrti skupini pa je pri mladincih kot rezerva nastopil Luka Sever in bil zelo dober drugi.
V nedeljo je pet igralcev ERE nastopilo na 3. odprtem prvenstvu Zaloga in osvojilo vsa najboljša mesta. V polfinaliu so se znašli kar štirje in odigrali klubske dvoboje. F finalu je Jiije Slatinšek premagal brata Uroša, v dvoboju za 3. mesto pa je bil Damijan Vodušek boljši od Bogdana Simončiča.
Vodstvo kluba in igralci si odličnih uvrstitev želijo tudi na državnem prvenstvu, ki bo to soboto in nedeljo v Murski Soboti.
Konjeniški šport
• »■■■»■■ m m
Matjaž Cik najboljši
V soboto in nedeljo je bil na Krumperku dvodnevni turnir v preskakovanju zaprek, na katerem so se velenjski predstavniki odlično odrezali. V nedeljo je bila tudi prva tekma za slovenski pokal. Med mladinci je bil Lovro Blatnik drugi, med člani pa Matjaž Čik tretji, prav Matjaž pa je bil na koncu izbran za najboljšega jahača na turnirju.
Rezultati velenjskih jahačev: sobota - A2,1,10 m: 1. Sandi Smolnikar (Krumperk), 4. Jerneja Dolar; nedelja - A2, 1,10 m: 1. Matjaž Čik (Dublin) 4. Lovro Blatnik (Saturn); L, 1,20 m: 1. Uroš Kocbek (Maribor), 2. Matjaž Čik (Dublin), 4. Primož Rifelj (Profi); L,-pokal mladinci: 1. Uroš Kocbek (Maribor), 2. Lovro Blatnik (Saturn); Ma, 1,30 m: 1. Zoltan Kiš (Krka), 3. Matjaž Čik (Atlas); Ma, pokal člani: 1. Andrej Kučer (Celje), 2. Matjaž Čik (Atlas).	_
ISKRA FERITI
podjetje za proizvodnjo feritov in navitih komponent
spada med velika podjetja s pretežno izvoznim programom. Kvaliteto dokazujemo tudi s certifikatom ISO 9001.
Zaradi širitve obsega poslovanja in avtomatizacije proizvodnje, uvajanja že osvojenih tehnologij v proizvodnjo, zaposlimo strokovnega sodelavca v enoti Ljubno ob Savinji, za delo na področju tehnologije in vzdrževanje avtomatike.
"-Odfafididalapdžakisjemo: r:/:
- da je ing. ali dipl. ing. elektro, z znanjem tujega jezika, jdeiGvnfe Szkušojg sosleierje:■ Nudimo možnost strokovnega izobraževanja doma in v tujini, stimulativno plačo, ugodne delovne pogoje, možnosti -sodelovanja pri rešitvi stanovanjskega vprašanja ter varnost zaposlitve.:	:
Dodatne informacije vam nudimo v kadrovski službi v Ljubljani, ga. Pe&o - tel.: 061/571-159 ali direktno v poslovni enoti Ljubno, g. Kokai - tel.: 063/841 -230.
Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni na sedež podjetja: ISKRA FERUI, Stegne 29,1000 Ljubljana.
v-—
18 KAK VAS

Ja 199^
DEŽURSTVA
...KINO.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za inlormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 16. maja -dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Slavič in dr. Mijin Petek, 17. maja - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar
Soboto, 18. maja in nedeljo 19. maja - dežurni dr. O.Renko in dr. D.Vrabič
Ponedeljek, 20. maja - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Friškovec Torek, 21. maja - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dr. V.Renko in dr. Rus
Sredo, 22. maja - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo: 18. in 19. maja -dežurni dr. Zora Koharovič-Pavlovič v dežurni zobni ambulant' od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 17. maja do 24. maja - Franc Blatnik, dr. vetmed., Stanetova 47, Velenje, mobitel 0609/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala Valentin in Ana Ročnik iz Zavodenj.
Poroke: Antal Laslo, Šoštanj, Primorska c.št. 3 in Suvada Napreljac, G. Ramiči, Republika BiH; Damjan Ožir, Dobrič št. 2 in Mateja Urbane, Velenje, Goriška c.št. 61; Sebastjan Andreje, Vinska Gora št. 44 in Tanja Štetanič, Velenje, Kardeljev trg št. 10. Smrti: Janez Tajnšek, roj. 1910, Gavce št. 55; Rudolf Koželjnik, roj. 1904, Florjan št. 140; Marija Meklav, roj. 1910, Rečica ob Paki št. 35; Angela Skarlovnik, roj. 1915, Velenje, Ul. Pohorskega bataljona št. 3; Maksimiljan Bogovič, roj. 1923, Škofja loka, poljanska c.št 46; Teodor Jelen, roj. 1936, Velenje, Šlandrova c.št. 10/b; Marjan Horvat, roj. 1937, Slovenj Gradec, Pohorska c.št. 29; Terezija Robnik, roj. 1941, Podkraj pri Velenju št 17; Stanko
Hudales, roj. 1928, Stari trg št. 14; Marija Šrot, roj. 1921, Celje, Starihova c.št. 2.
Upravna enota Žalec
Poroke: Martin Slapernik, Zabukovica št. 91/a in Darja Vidmar, Založe št. 79; Sebastjan Špacapan, Polzela št. 114 in Romana Sovič, Slatina pri Ponikvi 14; Rajko Košenina, Gomilsko št. 38 in Suzana Skok, Stopnik št. 30/a. Smrti: Edvard Kozmelj, star 52 let, av-tomehanik, Andraž nad Polzelo 125; Helena Vratanar, stara 86 let, upokojenka, Juvanje št. 26; Frančišek Šalej, star 86 let, upokojenec, Žalec, Kidričeva 1. Upravna enota Mozirje Poroka: Anton Pistotnik, 1974, Šmiklavž 16 in Jerneja Kos, 1972, Radegunda 11 a.
Smrti: Zofija Kropovšek, 1911, Bočna 25; Franc Bider, 1930, Rečica ob Savinji 104; Frančiška Retko, 1910, Ljubno ob Savinji, Foršt, 50.
Dom kulture Velenje
Petek, 17.5. ob 20. uri Sobota, 18.5. ob 22.30 uri Nedelja, 19.5. ob 20.30 uri 12 OPIC - futuristični triler Režija: Terry Gilliam Vloge: Bruce Willis, Madeline Stowe, Brad Pitt
Med preteklostjo in prihodnostjo, med preudarnostjo in blaznostjo, med sanjami in resničnostjo leži skrivnost 12 opic. Piše se leto 2035 in človeška vrsta je obstala v izoliranem peklu, ki je posledica uničenja 99 % zemljine populacije, zaradi strupenega bacila, ki ga je nekdo spustil v zrak leta 1996. Skupina znanstvenikov pošlje nazaj v leto 1996 prostovoljca, ki naj bi odkril kako se je to zgodilo in tragedijo preprečil... Nedelja, 19.5. ob 18. uri Ponedeljek, 20.5. ob 20. uri HOLLANDOV OPUS - melodrama Režija: Stephen Herek Vloge: Richard Dreyfuss, Glenne Headly...
Holland je skladatelj in neobičajen učitelj klasične glasbe, ki svojim študentom z velikim veseljem predava tudi rock'n'roll. Zgodba je ves čas prepletena z glasbo in
globokimi čustvi se odvija skozi trideset let njegovega življenja, ko je čakal na svoj skladateljski trenutek, zatajil ljubezen do gluhonemega sina in postal velik glasbeni učitelj, ki je želel z glasbo spremeniti svet. V ganjijivem slovesu od mnogih generacij študentov, ki priredijo slavnostni koncert v njegovo čast, Holland neizmerno srečen dirigira orkestru, ki prvič javno izvaja "njegovo" Ameriško simfonijo.
Kino Šoštanj
Petek, 17.5. ob 20. uri HOLLANDOV OPUS - melodrama. Sobota, 18.5. ob 20. uri
12 OPJC - futuristični triler.
Kino Šmartno ob Paki
Sobota, 18.5. ob 20. uri HOLLANDOV OPUS - melodrama.
Nedelja, 19.5. ob 18. uri 12 OPIC - futuristični triler.
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik samo na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure!
S£UKL trgovina
urcu\3sviT
Velenje
RAZPISUJEMO
prosto delovno mesto KV AVTOMEHANIKA
-	najmanj tri leta delovnih izkušenj
-	iz Velenja ali bližnje okolice
Pisne ponudbe pošljite na naslov: SVIT d.o.o., Šaleška 7, 3320 Velenje, telefon: 063/852-377.
K A IH O V l i l! X II
ČETRTEK, 16.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.43 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 17.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 I Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; | 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 18. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo I o fimu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svi-1 denje.
NEDELJA, 19. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minutez I domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. |
PONEDELJEK, 20. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Porpčiia; 7.00 Horoskop; 7.30 Namine čestitke; 8.30 Poročila; 9.00 1 07,8 Aytomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; | 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJtime; 18.30 Poročila; j 19.00 Na svidenje.
TOREK, 21. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.301 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 [ Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UN Nasveti strokovnjaka - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svi-1 denje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 | Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 ŽiV žav; 18.30 Poročila; 19.0 Na svidenje;
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PODJETJA
FOJlI
SALON VELENJE - HRASTOVEC 24, VELENJE, TEL.: 0637 893 - 884, FAX 063 / 893 - 715 PRAVILNA REŠITEV: PRIJETNO PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA
1.	NAGRADO: bon v vrednosti 30.000 SIT pri nakupu novega vozila prejme Jurkovnik Vanda, Subotiška 9,3320 Velenje.
2.	NAGRADO bon v vrednosti 30.000 SIT pri nakupu novega avtomobila prejme Mirni Pire, Dom varstva odraslih, Velenje. 3. NAGRADO: bon v vrednosti 30.000 SIT pri nakupu novega avtomobila prejme Radovanovič Spomenka, Tomšičeva c. 33, 3320 Velenje.
Nagrado lahko vnovčite osebno v avtosalonu Fori v Hrastovcu 24 s predložitvijo osebne izkaznice.
ČESTITAMO 11
Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker Tebe ni...
ZAHVALA
Tako tiho in mirno, kot je živel, nas je 10.5. zapustil dragi
CIRIL KOPRIVC
1933 -1996
Vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, iskrena hvala!
VSI ŽALUJOČI
Sporočamo žalostno vest, da je preminil
TOV. STANE HUDALES
predsednik K.O.ZB Staro Velenje, član Izvršnega odbora OSBU NOB Velenje
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Odbor OSBU NOB Velenje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, tašče, stare mame in prababice
MARIJE MEKLAV
iz Rečice ob Paki 35, 8.11.1910 - 7.5.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in
svete maše oziroma cerkvene potrebe. Hvala sosedom Pirčevim, ki so nam v teh težkih trenutkih vseskozi stala ob strani in nam tako velikodušno pomagala. Hvala gospodu dr. Juvanu Stupaiju in patronažni sestri gospe
Faniki Krbavec, ki sta ji v tej hudi bolezni lajšala bolečine. Hvala gospodu Ivu Rakunu za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala gospodu župniku Ivanu Napretu za pogrebni obred in lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej!
ŽALUJOČI VSI NJENI
Zlata mama si bila
in takšna boš za nas ostala. Hvala Ti za vso ljubezen, ki si nam jo dala.
Utihnil tvoj je glas, obstalo tvoje je srce,
ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
STANKA HUDALESA
Iz Starega trga v Velenju 20.4.1928 -11.5.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in mu izkazali spoštovanje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tudi obema govornikoma, gasilcem, borcem ZZB Slovenije, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in družini soseda Jožeta Jelena za vso pomoč.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter izrečena in poslana
sožalja.
Pogrešali ga bomo: žena Julka, hči Nuša z družino in brat Jože z družino.

m
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MAKSIMILJANA ZBIČAJNIKA
1931-1996
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikoma za poslovilne besede, Rudarski godbi, častni straži in pevcem za
odpete žalostinke.
Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI.
V SPOMIN
15. maja je minilo leto, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi mož,
oče in dedi
VINKO OCEPEK
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč. Nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko Tebe ljubi mož in dragi očka več med nami ni.
Dnevi minevajo, bolečina ostaja.
Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: žena Marta, hči Romana z možem Darkom, sin Bojan z ženo Metko in vnuki Petra, Špela, Jernej in Lena.
Zaman je bil boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od volje do življenja.
ZAHVALA
V miru je zaspal naš dragi mož, oče in stari oče
RUDOLF KOŽELJNIK
14.4.1904 - 7.5.1996 Iz Florjana 140 v Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali ob njegovi bolniški postelji, ob boleči izgubi pa nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, gospodu dekanu za opravljen obred, govornikoma, pevcem ter še posebej
HVALA gasilcem GD Topolšica.
VSI NJEGOVI
Srce Tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen,
ker Te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči praznini, ki jo čutimo ob smrti naše ljube mame, žene
in babice
TEREZIJE ROBNIK
11.8.1941 -10.5.1996
se iskreno zahvaljujemo družinama Marin in Mihelič, Ivanu in Mileni Robnik ter vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in
znancem.
Enaka zahvala velja gospodu dr. Ivanu Zupancu za zdravljenje.
Hvala pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Za njo žalujemo vsi, ki jo bomo neizmerno pogrešali.
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo Tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil Tvojih oči sijaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
JOŽETA PIREČNIKA
7.3.1927 - 4.5.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica in Kliničnega centra
Ljubljana, ki so mu lajšali poslendnje težke trenutke. Enako zahvalo izrekamo gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, govornikom, pevcem in godbi.
Žalujoči: Žena Vera, sinova Jože in Zvonko z družinama, hčerka Cvetka z družino ter hčerka Zdenka z možem.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
ANGELE SKARLOVNIK
rojene Cvikl
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, zancem in organizacijam
za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo družinama Miklavžin in Hladin za njihovo pomoč v najtežjih trenutkih ter govorniku gospodu Borovniku za poslovilne besede.
Hvala gospodu župniku za poslovilni obred in srčne besede ob slovesu.
VSI NJENI
ZAHVALA
Tiho, kot je živel, je odšel od nas dragi
IVANCENBAUER
iz Velela 27.6.1921 - 22.4.1996
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam osebno ali pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Aleksandri Žuber za lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih in sosedoma Lukan in Plazer iz Zidanškove za nesebično pomoč v času
njegove bolezni.
Predvsem pa se zahvaljujemo gospe Ibreziji Grazer, ki nam je stala ob strani v
najtežjih trenutkih. Prav vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Kata, hči Slavica z možem Karlom in vnuk Uroš ter sorodniki.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
FRANČIŠKE PODLE SNIK
rojene Lesnjak 8.3.1912 - 25.4.1996
Za dolgoletno zdravljenje se iskreno zahvaljujemo ZD Velenje, dr. V.Renko in patronažnim sestram, ki so njej in nam v težkih trenutkih nudili pomoč. Hvala sosedom in prijateljem iz Žarove ulice in sosedama Jenkove 5, sorodnikom, zancem in vsem ostalim, ki ste jo v tako velijkem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu Gorograncu za ganljivi govor, pevcem in gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Protestni shod planincev na Menini
"Nedotaknjeno ohraniti prihodnjim rodovom!"
Izredno slabo vreme z dežjem, vetrom in gosto meglo, kije v nedeljo dobesedno zagrnila v mrak Menino planino, vendarle nI odvrnilo planincev od vsepovsod, lovcev in domačinov od protesta proti gradnji radarskih sistemov. Kakšne tri stotnije srčnih ljubiteljev in oboževalcev lepot te veličastne planote se Je povzpelo do planinskega doma in se udeležilo protestnega shoda prijateljev Menine, ki ga je v sodelovanju z Odborom za zaščito Menine organiziralo gornjegrajsko planinsko društvo.
Prišli so planinci in ljubitelji neokrnjene narave od vsepovsod, posebej ogorčeni so bili tudi domačini, lovci in člani pašnih skupnosti. Svoje nasprotovanje so izrazili srčno, z vsem spoštovanjem in ljubeznijo do Menine, na vso srečo brez pretiranih strankarskih in političnih poudarkov, brez politikov ali "politikov." Takšen je bil tudi namen gorn-jegrajskih planincev. Politikov in strank niso vabili in tudi niso prišli; pa bi bilo lepo, če bi ob vsej svoji siceršnji zavzetosti le obiskali Menino - kot pravi in iskreni oboževalci narave (pa naj so bile razmere še tako slabe, saj bodo ob najbolj črni inačici neizmerno slabše). Da ne bo pomote, prišli so gornjegarajski župan in svetniki z družinami, bila je tudi predstavnica kriznega štaba Menina.
Pred planinskim domom so izvedli program, ki so ga obogatili nepogrešljivi člani zgornjesavinjske godbe, vse skupaj pa je bilo s kleno in jedrnato besedo prežeto z o-dločnim nasprotovanjem radarjem. Protestno izjavo so podpisovali kar v domu, saj bil bil pohod na Šavnice in Vivodnik ob pregosti megli preveč tvegan.
V izjavi so zapisali, da zahtevajo prekinitev vseh dejavnosti glede gradnje radarjev. Doadali so, da so v nedeljo protestirali mimo, vendar trd-
no odločeni ubraniti Menino tako krutih posegov v okolje. Če bodo aktivnosti nadaljevali, bodo vsi skupaj prišli še bolj množično in bodo dela tudi fizično preprečili. V izjavi še piše: "Načrtovalcem naše "lepše in varnejše prihodnosti" pa kličemo: STREZNITE SE! Posege v naravo načrtujte bolj premišljeno in strokovno. Preživetje tega naroda bo odvisno od tega, kako bomo uspeli ohraniti okolje."
Med udeleženci je bil tudi svetovni popotnik Tomo Križnar. Opisal je vtise s svojih potovanj, ko so mu domačini v dalnjih deželah očitali, da smo belci kot neustavljivo rakasto oboljenje, ki uničuje neokrnjeno naravo in samega sebe; daje Menina čudovita katedrala in v njena neokrnjena in zdrava nedrja bomo hodili krepiti dušo in telo, zato vsaki posegi ne pridejo v poštev; dejal je, da tisti, ki se vsega tega bogastva ne zavedajo, niso odgovorni, odgovornost moramo torej prevzeti tisti, ki se zavedamo, saj na druge očitno ne moremo in ne smemo več računati.
Domačini, kmetje, člani pašnih skupnosti, planinci, lovci, skratka vsi skupaj moramo vedeti, da smo vse bogastvo Menine podedovali od naših prednikov in to moramo brezpogojno ohraniti. Pretežek bi namreč bil odgovor na vprašanje naših zanamcev in prihodnjih rodov, zakaj in kako smo tako lahkomiselno in neodgovorno vse skupaj zapravili.
To je bilo osnovno sporočilo

It L
Takole sporočilo je (tudi) dovolj zgovorno
domačinov, ki so dodali svoje	hodnje, se bodo s svojim o-
razočaranje nad dejstvom, do so	dločnim ne "približali" od-
vsi dosedanji protesti naleteli na	govornim sredi lepe bele Lju-
gluha ušesa; če bo tako tudi v pri-	bljane.	gjp
Ob zaprtju komunalne deponije na Ložnici
Uspel podpis pogodbe s Celjem
Po tem ko so pred tednom dni dvignili roke za podpis pogodbe o odvozu komunalnih odpadkov v Celje člani Sveta občine Žalec, je ta dokument stopil v veljavo, kar Je pomenilo rešitev ene največjih težav v omenjeni občini. Tako je to dejanje ocenil žalski župan Milan Dobnik in uspešnemu dogovoru med Žalcem In Celjem namenil tudi ponedeljkovo novinarsko konferenco.
Dogajanja na svetu ob obravnavi tega vprašanja je označil kot politično obarvana, saj so - po njegovem mnenju- nekateri svetniki poskušali dosežek čim bolj "zminirati". Razlogi, zakaj seje odločil in vztrajal pri dogovorirs Celjani, so bili trije, odločilni pa finančni vidik, zanemarljiva pa
tudi niso prizadevanja v državi glede regijskih deponij.
Tako kot Milan Dobnik so tudi predstavniki vaškega odbora Ložnica podpis pogodbe ocenili kot uspeh, saj so si za rešitev tega vprašanja prizadevali vsaj že 5 let. Za vse občane Žalca so dogovor uvrstili med sprejemlji-
vo dolgoročno rešitev. Ob tem so opozorili, da je do zapore o-dlagališča komunalnih odpadkov v njihovem kraju prišlo ob pravem trenutku, saj je sedaj zaradi izgradnje avtoceste na voljo dovolj kakovostne zemlje, potrebne za sanacijo deponije. Po ocenah strokovnjakov bo prav ta možnost pocenila sanacijo za 80%, občina pa bo lahko na ta račun prihranila od 35 do 40 milijonov tolarjev in jih namenila za reševanje drugih komunalnih težav. Kot so še dejali, naj bi bila deponija črna gradnja, podpis pogodbe s Celjani
OHRANITI PLANINSKEGA ORLA -Tirske peči nad Ljubnim ob Savinji so v lanskem letu razglasili za krajinski park. Razlog za takšno odločitev je nedvoumen - na tem območju namreč gnezdi planinski orel, ki je v vsem evropskem prostoru med najbolj ogroženimi vrstami ujed. Takšno naravno bogastvo je seveda treba varovati in tega se v ljubenski občini v celoti zavedajo. Zato v tem obdobju polagajo na srce vsem planincem, jadralnim padalcem, drugim ljubiteljem narave in rekreativcem naj do 30. junija spoštujejo domovanje tega kralja zračnih višin.
Mffoto: jp)
301et
Gimnazije Velenje
PONEDELJEK, 20. maj 1996
Otvoritev razstave likovnih del bivših dijakov in pedagogov Gimnazije
Gimnazija Velenje 19.30
TOREK, 21. maj 1996
Večer poezije bivših dijakov gimnazije
Knjižnica in galerija Velenje 19.30
SREDA, 22. maj 1996
Letni koncert Mladinskega mešanega pevskega zbora Šolskega centra Velenje
Dvorana glasbene šole Velenje 19.30
ČETRTEK, 23. maj 1996
Predstavitev jubilejnega zbornika ob 30. letnici Gimnazije
Knjižnica in galerija Velenje 19.30
PETEK, 24. maj 1996
Gimnazijci bivšim gimnazijcem kulturna prireditev
Dvorana glasbene šole Velenje 19.30
t
SOBOTA, 25. maj 1996
Srečanje vseh generacij maturantov
Rdeča dvorana, Velenje 19.30
db
GimnazijaVelenje
Zgornja Savinjska dolina
Japonci na obisk
pa edina sprejemljiva rešitev.
K sanaciji deponije na Ložnici naj bi pristopili čim prej. Pripravljajo že tehnično dokumentacijo, objavili so tudi že razpis za določen del drenažiranja in odvodnih kanalov. Najbrž pa vseh potrebnih del ne bodo končali letos.
Očitek, da bodo zaradi tega oziroma zaradi odvoza smeti v Celje občani Žalca to storitev morali plačati več kot doslej, ne drži povsem, so poudarili na ponedeljkovi novinarski konferenci. Šlo bo za višjo raven odlaganja odpadkov na deponiji v Bukovžlaku. Sedanja cena 6,21 tolarja za m2 stanovanjske površine pa že sedaj ni pokrivala vseh stroškov. Kljub dodatku 3,44 tolarja cene odvoza smeti ne bodo med najvišjimi v Sloveniji, ampak nekje v sredini v Sloveniji. Cena v Žalcu bo v primerjavi s ceno v Celju višja le za 0,90 tolarja, tolikšen naj bi bil strošek poti.
Ob tem so predstavniki žalske občine še poudarili, da mora predlagani prispevek 3,44 tolarja za m2 stanovanjske površine sprejeti še žalski občinski svet. Plačevali ga naj bi vsi, torej tisti, ki so do sedaj vključeni v odvoz in tudi tisti, ki niso. Z delom tega denarja naj bi med drugim sanirali deponijo na Ložnici in plačali obveznosti za deponijo v Bukovžlaku.
mtp
Prva dva dni tega tedna je Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino obiskala delegacija japonske nevladne humanitarne organizacije JEN NGOs. Japonski človekoljubi že vsa leta balkanske morije pomagajo beguncem vseh narodnosti. Glavni sedež imajo v Zagrebu, operativnega na Reki, dobro pa sodelujejo tudi s slovenskim Rdečim križem. Izdajajo tudi časopis za begunce, tudi v pomoč njihovemu iskanju, prav novinar in urednik tega časopisa pa je bil vez, ki je omogočila obisk.
Ustavil se je namreč v prenovljenem gostišču Planinka na Ljubnem, beseda je dala besedo, želja in zanimanje sta bila obojestranska in humanitarci so z veseljem sprejeli povabilo. Za gostitelje je bila to razumljivo tudi lepa prilika za predstavitev doline. Goste so skupaj s predstavniki Rdečega križa v ponedeljek sprejeli na Ljubnem in jim še istega dne pri-
i» i
pravili ogled radmirske zak niče ter gornjegrajske kate kjer jih je sprejel tudi župani Rifelj.
Časovna stiska je storila s trije dnevi obiska so se skrči dva, skrčen je bil tudi progn torek je bil temu primerno i pan. Zjutraj je goste sprejela benska županja Anka Rakun, njihovo posebno željo pa! zatem ogledali begunski cen* skladišče v Velenju ter se i kajšnjimi gostitelji pogovori možnih oblikah sodelovanja, kratek čas so se ustavili Savinjskem gaju in Modni k fekciji Elkroj, popoldne jih ' Lučah sprejel župan Mirko mernik, obiskali so še I dolino in dan je bil spet pre"
Predstavitev doline, gostitelji, dogovori s predse ki Rdečega križa in še kaj, zlogi za zadovoljstvo vseh in iskreno na svidenje.
Pred gornjegrajsko kat