slovenska drŽava »•a ht«»M Gospodje, prišel bo ias, ko bo beseda komunist - kleveta" Prof.dr.Ehrlich akademikom 1941. LETNIK XL - VOLUME XL MAJ 1989 ŠT.5 NO.5 SLOVENSKA DARITVENA 2RTEV pred 44timi pomladmi "Jaz sem, ki sem" "Ne ubijaj" Anno Domini 745 - "Gnijo po poljih" 12 0 0 LET Anno Domini 1945 - "Gnijo po moriSCih" "Ali sem mar jaz varuh svojega brata" "Jaz sem, ki sem" Pred 44timi pomladmi je novo življenje prekipevalo povsod po slovenski zemlji. Cvetlice, grmi in drevesa so cvetela v vsem svojem pomladnem sijaju in v mavričnih barvah. Petje ptičkov od prvih žarkov jutranjega sonca do sončnega zatona je bilo tako harmonično kakor tudi vsaki s svojo lastno svojsko melodijo. Nasprotno vsemu temu Življenju pa je istočasno potekalo uničenje tisočev mladih Življenj, prikrito pozornosti javnosti. Zločinec je podvzel skrajno neverjetne ukrepe, da bi zagotovil, da bo zločin ostal skrit. Celo zgodovina ni smela zabeležiti dogodkov, da o kakSnih znamenjih, ki bi nakazovala grobove Žrtev sploh ne govorimo. DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA »'V', Subscription rates ¿^JBjf^^* tlS.00 per year * jMfSMfr-$1.50 single Issue '^jilK, * Advertising .45c per agate line O.ned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada. Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi Eudid Ave...Toronto; ON M6G 2T5 Edited by Editorial Board L'rejuje konzorcij Slovenske Drtave Zastopnika konzorcija SO: Manin Duh Ludwk Jamnik Calle 105, No. 4JII 79 auon Ave. Villa Balleaer. Argentina Toronto, ON M6S 4E2 Canada Letna naro&nina znaša: Za Kanado in ZDA 15.dol, za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države 12.dol.US. Po letalski poŠti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pisec. Nt nuino. da bi se avtorjeva nazirania morala skladati v celoti 2 mišljenjem uredništva m udajatelja Prairie Priloga Supplement s prerije Vol. 39, NO. 6 June 1988 Single Issue Price $1.00 sLovensk* RZAVA NEW SUBSCRIPTION RULES Subscription to Slovenska Država is $15 per year and all regular subscribers will continue ¡0 receive the Prairie Supplement tree ol charge Annual subscription to Prairie Supplement ONLY is $10 per year Single issue price ol the Prairie Supplement is $1 begin- ning with this issue OUR ADDRESS All correspondence including subscription is to be mailed to: Leto 39, Št. 6 Junij 1988 Cena posameznega izvoda $1.00 NOVA NAROČNINSKA PRAVILA Naročnina na Slovensko Driavo je Sli na leto In vsi redni naročniki bodo še nadalje prejemali Prilogo s prerije zastonj Letna naročnina SAMO za Prilogo s prerije je $10 Cena posameznega Izvoda Priloge s prerije je $1 zatenši s to Številko NAŠ NASLOV Vso korespondenco z naročnino vred pošiljajte na: SUPPLEMENT/PRILOGA P. O. Box 373 Lemont, II 60439-0373 SUPPLEMENT/PBILOGA P. O. Box 373 Lemont, IL 60439-0373 Please do not mail any cash as the latter can be lost or Prosimo, da ne pošiljate kakršnekoli gotovine, ker se stolen. Only checks or should be sent by mail and they slednja lahko zgubi ali jo ukradejo. Po pošti pošiljajte sa-should be made out to Supplement/Priloga. mo ceke, ki pa naj bodo naslovljeni na Supple- ment/ Priloga. POGLEJMO SI V OČI Ko pride rnaj. se zganejo spomini; ne same tistim, ki smo v mislih vsak dannagrobeh. ampak tudi onim. ki jih sovražne odrivajo od sebe. V domovini se je življenje premaknilo: narod vstaja iz štiridesetletne sužnosti. ko je bil obsojen na trpljenje in molk. in zahteva odgovor na veliko laž revolucije, ki so ji rekli "osvoDodilna fronta". Dnevi zamolčane zgodovine mlademu redu niso več simbol strahu, ob katerem bi trepetali, ampak jim vsak dan bolj postajajo vir moči in odločnosti, odkriti vso resnico tistih brezpravnih dni. Razne obletnice po tolikih letih čisto naravno izgubljajo nekdanjo bolečino, nato mesto p3 stopa razkrinkana revolucija z vso grozo, lažjo in prevaro, s katerimi si je partija prisvojila oblast. Danes se v Sloveniji gode stvari, o katerih bi se pred nekaj ietih nihče niti misliti ne upal. Zadnji od starih revolucionarjev odhajajo. mlajši pa prevzemajo moralno, duhovno in gospodarsko razvalino, ki je zrasla na krvi in tiraniji. Prihaja čas odgovorov za krivico in zločine od tistih prvih začetkov leta 1941 pa do današnjih dni. Narod 2e sprašuje, partijska dada pa molil, ker nima -prečila za tako velik zločin nad narodom. Prav je. da tem-j resničnemu ljudskemu sodišču dodamo svoj glas tudi mi, preživeli slovenski domobranci. Največ smo žrtvovali, zato z vso pravico zahtevamo od partijskega vodstva: -Ko ?e ni mogoče mrtvim vrniti življenja, vsaj javno priznajte, da ste jih pobili1 • Vrnite narodu prepovedano ozemlje Kočevske Reke in Kočevskega Roga1 - Pokažite množične grobove v Rogu. Teharju. okoli Hrastnika, na Jesenicah, pod Ljubnikom. za loškim čelom, v Krimu, in po neštetih drugih krajih slovenske zemlje; pokažite na kraje vašega zverinstva in dajte jih narodu, da na te neznane grobove postavi kri? in prižge lučko v njihov spomin1 -Pozivamo Ivana Mačka-Matijo. ki je v Rogu vodil izvensodno pobijanje na deset in deset tisoč slovenskih domobrancev in drugih "izdajalcev", naj prizna, da vsa ta nesrečna množica slovenskih ljudi-ki se ceni na 35 tiso?;- niso bili pobiti, ker so bili izdajalci al: zločinci, ampak zato. ker jih je komunistična partija smatrala za nevarne idejne nasprotnike. -Naj vsi še živec: člani stare garde komunistične partije', ki imajo krvave roke. ne začno ponovne poostrene gonje o 'zločincih in izdajalcih', kot se je zgodilo pred nekaj leti, ko je Spomenka Hribar pozvala na narodno spravo. Bo zgodovinsko veliko bolj točno, če priznajo, da je ravne SKP nekdaj mirni, pošten* in pridni slovenski narod oklicala za narod 'zločincev in izdajalcev', da bi tako 'opravičila' svojo revolucijo in svoj veliki zločin nad narodom. Na Slovenskem je KP bila in je do danes ostala edini resnični zločinec in izdajalec, vsi drugi so bili samo žrtve svetovne boljševiške zarote. KP se je postavila za voditeljico naroda, vse druge (nad 90r ••) pa je ožigosala kot narodne izdajalce. NE POZAElMO Revolucija ,e že zgodovina. Nič se ne da spremeniti, olepšati ali zabrisati. Zgodovina je navadno pristranska, ker jo pišejo zmagovalci, v našem primeru pa je še toliko bolj tragično, ker so bili premaganci v veliki večini likvidirani, zato marsikaj ne bo nikoli razodeto. Narod ve. da je ta 'zgodovina' ponarejena, zato lele mladi rod znova išče in sprašuje o stvareh, ki jih je partija skrivala štiri desetletja, šele to bo resnična zgodovina. .;e zdaj razni nekdanji vsemogočni načelniki, ki so s tako naslado gonili v smrt na tisoče ljudi, stoje pred narodom in molče, ko jim kritična mladina bere izjave preživelih iz emigrantskih časopisov in revij. Torej je politična emigracija le izpolnila svojo dolžnost in nalogo! Vseeno pa je treba opozoriti na gotova dejstva, ki bodo pri ocenjevanju revolucije brez dvoma odločilnega pomena: Revolucijo je začeia peščica v Moskvi izšolanih komunistov z edinim namenom, da se dokoplje na oblast; osvoboditev naroda jim je bila deveta briga. Oklicali so zlagano OF in začeli z umori vodilnih oseb in celih družin. Po poznejših izjavah raznih funkcionarjev so bile izbrane žrtve v veliki meri nedolžne, strašno nečloveško mučenje pa je imelo namen izsiliti priznanje, da se ustrahuje ljudi, k' so bili proti partizanom. Teh žrtev je bilo do srede leta 1 942 Se blizu dva tisoč. _>ele tedaj se je na;. .i uprl. ko mu v križnem ognju med partizani i;, okupaterjem ni biio več obstanka iz dneva vdan pa je jasneje spoznaval, kaj komunizem prinaša. In ko danes gledamo nazaj, vidimo, da je slovenski narod prav .cenil. Dva tiso* poklanih po domeh in k gozdovih, kg.-komunističnih zločinov niso odobravali; nad tisoč Vaškin stražarjev pobitih za Časa turjaških dni. septembra 1943. ko so se . 'osvobodilni borbi' združili s fašističnim okupatorjem proti slovenskemu narodu: več kot dvanajst tisoč po koncu vojne vrnjenih ir zajetih domobrancev, katere .:, pobili brez sodne obravnave: in še drugi- vseh skupaj približne 35 tisoč od niti ne dva milijonskega naroda1 Med temi je bilo tudi 79 duhovnikov, kuratov in bogoslovcev. z edinim grehom na vesti, da se bili na poti brezbožni ker;u:nistič'>l »ovarišiji. NERAZUMLJIVO.... Ko bi kdo mogel videti in razumeti vse grozote komunistične revolucije in jih sprejeti kot družbeno in časovno nujnost, bi le vedno ostalo mnogo vprašanj, na katere ni mogoče odgovoriti. KP še vedno poudarja, da je začela socialno revolucijo za osvoboditev naroda. Samo ta zlagana trditev dvigne celo vrsto protislovij in seveda vprašanj: -Kakšno politično ali vojaško korist je pri 'osvoboditvi naroda' partijsko vodstvo imelo od nečloveškega mučenja, ki je bilo delež skoro vseh žrtev njihovega nasilja? Izpričano je. da se jih pekli na razbeljenih železnih ploščah, jim iztikali oči, jim rezali jezike, ušesa, ude. ali jim vlekli kožo s hrbtov? Za koliko minut se je zaradi tega vojna prej končala!? Na mnogih mestih se hvalijo, da je v Jugoslaviji trajala osem dni dalj (do 17. maja), ne povedo pa, da so v tem tednu pokončali blizu četrt milijona Ustašev. katere so Angleži pri Bleiburgu zavrnili. -Kakšni narodni izdajalci so bili tisti dojenčki, katere so v Teharju iztrgali materam ter jih izpostavili vročemu soncu, da so od vročine omagali? -Kaj je proti 'osvoboditvi in svobodi naroda' dalje na str .3 POGLEJMO... nadaljevanje s str.2 v Teharju zagrešil domobranski kurat, da so mu odsekali roko, ker je izdanim domobrancem delil vesoljno odvezo, ko so jih odvažali na moriŠče? -Kakšen izdajalec je bil nadškof Anton Vovk, katerega je naščuvana drhal ob prilike birme na Dolenjskem napadla, ga polila z bencinom in zažgala? Živ je gorel kot plamenica, da bi posvetil v temo naših dni. ŠE BOLJ NERAZUMLJIVO Na žalost vse te Žrtve niso prebile teme niti v srcih nekaterih tistih, ki so bili za nami poslani, da bi nam pomagali ohraniti vero in narodno zavest. Odkrito rečeno, namesto jasnosti in opore so nam s svojim zadržanjem mnogi prinesli idejno zmedo. Celo zdaj. ko se v domovini že nekaj let vse podira; ko ves svet govori in piše o škandaloznem gospodarskem položaju, v katerega je nezmožni komunistični režim pahnil jugoslovanske narode; ko režim molče priznava množične zločine med vojno in po njej—se nekateri še naprej družijo s predstavniki režima. Kdor se z volkovi druži in z njimi tuli. je volk. Prišel je Čas, ko je treba ljudi na to opomniti pa naj Še tako boli. Mi vsi smo poklicani, da branimo resnico. Peta božja zapoved: Ne ubijaj! -je bila dana vsem ljudem in za vse čase. Komunisti so bratomorno vojno začeli s svojimi zločini, zato so krivi! Zdaj pa se nekateri tako ženejo in poudarjajo, da "je treba vse pozabiti".. Nikoli in pod nobenim pogojem, dokler za ta veliki zločin ni javnega priznanja in kesanja. Pri obrambi resnice nam je ostala samo Še beseda. Ali znamo izkoristiti to edino možnost? Le poglejmo, kako neustrašeno papež nastopa za pravice svojega naroda in se druži s tistimi, ki se upirajo krivičnemu režimu na Poljskem1 Pri Hrvatih ali Litvancih je na političnih sestankih videti tudi duhovnike, ko gre za obrambo resnice. Kako pa je v tem pogledu z nami Slovenci? Pred nekaj dnevi sem našel stare fotografije z našega romanja v Midland in r.a njih opazil tudiškofa Rozmana in druge...a od takrat je že dolgo. Takrat še nismo imeli Spominskega križa, v srcih pa smo nosili spomin na naše pomorjene brate in smo bili vsi enega duha. Že sam križ je bil nekaterim odveč. Od takrat naprej so vsako leto kakšne težave. Romarjev je vsako leto veČ. pri križu pa že več let pogrešamo duhovnika. Tudi v cerkvi ne slišimo nobene besede v spomin tistim, katerim je škof Rozman ta romar,ja začel. Zakaj tako7 Ali se bojimo križa ali resnice, ali rdečih tipalk med nami'' Ali ni morda prav v tem tudi vzrok, da se pokojnega škofa v našo veliko sramoto tako malo spominjamo, in je izjava, ki je nekomu ušla z jezika, "da ga ni poznal", samo ponesrečen izgovor'? Ob vsem tem pomislimo, kakšno navdušenje in ponos bi prevzela, recimo, ameriški, nemški, italijanski ali katerikoli drugi narod, če bi dobili samo enega novega muČenca' Mi jih imamo na tisoče, niso proglašeni, toda imamo jih. del našega naroda so, njihova mučeniska kri je tekla in njihovih src in namakala slovensko zemljo. Toda namesto, da bi bili nanje ponosni in se jim priporočali, vemo. "da ne bodo nikoli mučenci. ker so nosili orožje", znamo obsojati, "da so dobili, kar so zaslužili", ne vzamemo pa Časa. da bi se poučili o drugi strani revolucije in spoznali resnico. Namesto tega protikomunistično branje mečemo v koš, v politiko se ne mešamo (očitno pa je. da je 'politično' samo tisto, kar je proti komunističnemu režimu), vse to z edinim namenom, "da se to pozabi". Ali ni to ponovni umor časti vseh nesrečnih žrtev revolucije? Tako znamo plačevati samo Slovenci, ker smo 'boljši in bolj katoliški'.. Kje je vzrok za vso to moralno zmedo? Ali ne morda v modernizmu, ki je podrl temelje moralnih vrednot in vse postavil na glavo? Of consuming interest ÜN I f 51 , ' '' i Year ^ after year, governmen after government, Canada has built up a debt that now totals over 320 billion dollars. So that today, one third of every tax dollar is wasted just paying the interest on this massive debt. Let's stop short-changing ourselves. We've got to ^^f^^ff^. deal with the debt now. That. way we can guarantee social programs in the, future. And that's, in everybody's, best inter-: m For more information call 1-800-267-6620 1-800-267-6650 (T.D.D.) Canada j'MS/MM , ~ s V" DOSTOP STROGO PREPOVEDAN Prepovedana Kočevske Reke cona Področje Kočevskega Roga, prepovedano za tujce Jasnica (policijski tii-J^-J Izobraževalni center) i*.\ pl5;liiS I.../T.t., I Svetil potok, poligon za urjenje rezervistov Državna lovišča, rezervat za vzrejo divjih živali Možna lokacija »naprave« - lager za oporečnike? dajal za vse to oclgcvor? Letos, ko upanje tudi v domovini gori s svetlejšim plamenom; te dni, ko na sto tisoč misli išče po Rogu. pojdimo v duhu tja tudi mi in prosimo za zvestobo mrtvim in ideji. Z njimi, ki so vse žrtvovali, prosimo, da bi znali in mogli odpustiti, a nikoli pozabiti. Prosimo tudi za mlačne in za vse. ki tavajo v terrv in nočejo spoznati resnice.,.. A morisča domobrancev Brez vzorov in ideje stojimo na peščenih tleh modernega sveta in se zmote niti ne zavedamo. Zadovoljimo se kvečjemu z dialogom, tem duhovnim strupom našega časa in debatiramo na desno in levo. pozabljamo, da vsak dialog pomeni kompromis v kompromisu pa ni popolne resnice. Ali je potem kaj čudno, če smo že prav blizu tiste točke, kjer ne bo nobene razlike med dobrim in zlom, kjer je vse enako dobro ali enako slabo, zato je mešanih zakonov vedno več. mladine je v cerkvi vedno manj. greh je itak samo še ostanek starih neumnih časov. KdobO Najbolj surov je bii izvensodni poboj SLOVENSKIH DOMOBRANCEV. Te!ko si je predstavljati argumente, ki so tiste, ki so sprejeli odločitev, vodili v takšno nečloveškost. Toda , ko pretehtajo morebitne "vojaške ali politične " razloge, postane očitno, da je bila ielja po maščevanju nad bivšimi političnisi in vojaškimi nasprotniki bržkone odločilen argument, Po tem, ko so se vodilni slovenski boljševiki oko-pali v krvi 10.000 ljudi, je bilo za naprej vse laije. Samo začetek je težak. Vendar so se množični grobovi v Kočevskem Rogu napolnili v največji tajnosti (kot pravi polkovnik. SI«0 DUBftJli v 11. Številki letošnje (lladine, so umazan "tehnični" posel opravile tudi NEKATERE NESLOVENSKE V0JA5KE ENOTE).(Torej, v glavne» SLOVENSKE1 op,ur. )Zato je bilo potrebno slovenskemu ljudstvu tudi javno in na najbolj otipljiv način pokazati, kako se bo vladalo v Sloveniji in predvsem, k.aio bo oblast eliminirala svoje potencijalne nasprotnike. Hladina 5t.l3 7,april 1989 Legenda: Q nekdanjo taborišča KO SE SPOMINJAMO V KOČEVSKEM ROGU POBITIH DOMOBRANCEV VELIKA IZDAJA Pod tem naslovom je londonski neodvisni list THE INDEPENDENT objavil v nedeljski izdaji 23. aprila članek, ki obravnava .dogodke v Avstriji, neposredno po zaključku druge svetovne vojne, ko so zahodni zavezniki vrnili v države Vzhodne Evrope, vključno v Jugoslavijo, na tisoče ljudi, ki so bili potem do večini pobiti. Avtor članka. Nigel Nicholson. je bil v tistem obdobju častnik britanske vojaške obveščevalne službe in je vodil repatriacijo okrog 70 tisoč ljudi, med njimi mnogo žensk in otrok, ki so se ob koncu vojne zatekli k zahodnim zaveznikom, v prepričanju, da jih bodo zaščitili pred njihovimi sovražniki. Vedeli smo, piše Nicholson. kakšna usoda jih po vsej verjetnosti čaka. in vendar smo jim lagali, da bodo preseljeni v nova taborišča v Italiji. Med njimi je bilo okrog 30 tisoč beguncev iz raznih delov Jugoslavije, in nato živo opisuje prizore, kako se je vsa ta množica, v prepričanju, da gre v Italijo, mirno vkrcavalav živinske vagone, bele. ko se je vlak premaknil proti jugu, so se zavedli, da so vagoni zaklenjeni in spoznali, kakšna usoda jih čaka. Nicholson nato navaja je navedeno brez kakršnegakoli obžalovanja in brez kakršnihkoli znakov pekoče vesti, da je bil izid teh operacij za zaveznike "popolnoma zadovoljiv". Vojaški krogi pa zdaj trdijo, da so krivi politiki in ti valijo krivdo na vojsko. Nicholson ugotavlja, da so krivi eni in drugi. V Želji, da bi ustregli Titu in Stalinu, so zavezniki organizirali pokole v Kočevskem Rogu, to veliko izdajo. pri Pliberku in drugod ter ugotavlja, da je bila to najsramotnejla akcija, katero je morala britanska vojska izvršiti na dano ji povelje. Nicholson nato piše. da se mu zdijo skrajno cinične pripombe, ki jih je odkril v pravkar objavljenih službenih zgodovinskih zapiskih o vojaških kampanjah britanske vojske na področju Sredozemlja...V teh pripombah, piše Nichoison. Nicholson zahteva uradno preiskavo, ki bi našla odgovore na vprašanja: kdo in zakaj?1 (Op.ur. : Nekaj odgovorov bo morda prinesel sodni proces, ki naj bi se začel 6. junija v Londonu, v katerem bosta soočena takratni poveljnik britanske vojske v Avstriji, brigadni general Toby Low in zgodovinar Nikolaj Tolstoj.) Kočevski Rog je znan po partizanski »Kazi 211", bolj malo pu po moriščili okrog 25000 neohoroženih domobrancev in »ostalih izdajalcev« (Kren, Maccsnova norica. Krimska jama itd.). To so l)ili vojili bcgunci iz Slovenije, ki so jih v maju in juniju 1945 angleški zavezniki i/ zbirnega taborišča v Velrinju na avstrijskem Koroškem, predali jugoslovanskim oblastem. V transportu. /H katerega so begunci menili, daje namenjen v Kalijo, so bile tudi ženske in otroci. Večina jih je končala v Kočevskem Kogu. V nebo vpijoči zločin: POKOL MAVSARJEVE DRUŽINE Sedem članov pomorjenih 27.decembra 1942. na dan sv. Družine v gradu Dob pri Št.Rupertu na Dolenjskem: Vilko, umorjen 23. marca 1943; Dolfi, umorjen 2. maja 1943; Pavle, umorjen v juniju 1945 v Kočevskem Rogu. Od 12. članske družine sta ostala pri življenju samo brata France v Clevelandu, USA in Monsignor Jože, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda in generalni vikar škofije Helena, Montana, ZDA. Sporazum med narodi-jugoslovanska rešitev Politiki in danes že redki jugoslovenski umišljeniki so desetletja poudarjali nevarnost italijanske in nemške ekspanzije. Geopolitična lega naše domovine v današnjih svetovnih političnih razmerah dejansko ni v nevarnosti. Velesile se dobro zavedajo, da bi kakršen koli Vznemirjajoča poročila o nemirih v državi nas postavljajo pred zgodovinsko stvarnost- 71 letnega obstoja- s prepričevalnimi, usodnimi temelji politične povezave južnoslovanskih narodov, tudi slovenskega, ki se je že leta 1848 odločil za Zedinjeno Slovenijo. To leto je pravzaprav nas slovenski vojaški poseg pomenil spopad narodni praznik, 29. oktober 191 8., pa le delna izpolnitev tega zgodovinskega dogodka. Belgrad, kjer so nakopičene vse odločilne politične in gospodarske ustanove, ministerstva, banke ipd., je za državo anahronizem (podedovana zastarelost), s katero državno središče povzroča mednarodna nesoglasja in hromi celotno državno morda celo z nuklearnim udarom. Jugoslavija je po 71 letnem obstoju zato politično nedotakljiva, kvečjemu zaradi komunistične vlade prepuščena "finlandizaciji", to se pravi, sovjetski politični odvisnosti. To ni njena rešitev, niti ne za zvezno komunistično belgrajsko vlado. gospodarstvo - v škodo v prvi vrsti Sloveniji in Hrvaški kot najbolj razvitima republikama. Kaj predstavlja nevarnost za mir v zvezni državi? Nedvomno v prvi vrsti belgrajska rdeča čaršija s srbskim nacionalizmom in JLA, ki preprečujeta zgodovinsko nujnost- sporazum med južr.oslovanskimi narodi za Svobodne južnoslovanske države. Skupna jugoslovanska država pod belgrajskim, to se pravi, srbskim vodstvom, je zapisana gospodarski in politični propasti ker se izogiba sporazuma med življenjsko prizadetimi narodi. Enostranska zgradba državne sestave je posledica kratkovidnosti neodgovornih belgrajskih vodnikov, ker nočejo, niti ne želijo, rediti mednarodnih odnosov, še manj pa eksplozivnih socialnih in gospodarsko- političnih problemov. Skupna država ne more obstojati ne v federaciji, niti v konfederaciji, rešitev je le v Svobodnih državah vseh prizadetih narodov. Motijo se tisti, ki v svoji naivnosti domnevajo, da je s premestitvijo nekaterih ministerstev v druge republike, že dana rešitev. Južnoslovanski narodi se nočejo podrediti "rasni srbski politiki", ki hoče vsestransko nadvlado v državi. Srbski nacionalizem je vedno težil in tudi dejansko obvladal številčno manjše narodne republike, ki danes vedno bolj glasno vztrajajo v boju za svojo svobodo v svojih Svobodnih državah. Ta pereča vprašanja pa lahko rešijo samo svobodno izvoljeni predstavniki narodov. Decentralizacija je že po državni zakonodaji iz leta 1974. še bolj pa po nedavnih, narodom vsiljenih ustavnih spremembah neizvedljiva, Se več naravnost zanikana. Ponovno je vspostavljen skrajni centralizem, ki je obstoječim republiškim vzdevkom odvzel poslednje sledove obledelih senc papirnate državnosti. Zmotili so se Pasič, kralj Aleksander I. in Tito- z enostranskim totalitarnim sistemom, ki ni bil nikoli porok svobode narodov niti obstoja države. Vsi so bili "polni ust o narodni jugoslovanski enotnosti in bratstvu", Hrvat Trumbič pa je že ob ustanovitvi SHS videl v Jugoslaviji veliko Srbijo. Stalin ni prizanašal srbskim komunistom; Tita je navidezno priznal šele po Churchillovem prizadevanju. Zgodovinsko je tudi izpričano, da je Stalin leta 1935. preko Kominterne zapovedal rušenje kraljeve Jugoslavije. Tudi Kardelj in Kidrič se v začetku revolucije nista navduševala za Jugoslavijo, sprejela sta jo šele po odločitvi AVNOJA. Kardelj je vzel s seboj generala Avšiča in prof. e. Kocbeka, da sta na skupščini predstavljala slovensko OF. AVNOJ in tudi OF sta danes že navaden papir s posledicami sklepov, ki jih je priznala tudi kraljeva vlada v Londonu. Srbi so se odpovedali svojemu državnemu prazniku I. decembra in priznali 29. november kot novo slavje "Titovske bratovščine". Obe diktaturi sta uvedli in vsilili narodom srbohrvaščino kot državni jezik. O JLA ne bomo izgubljali besed, njeno vlogo dobro poznamo. Ta povzroča politično napetost v državi, je hrbtenica propadajoče JKP in predstavlja srbsko hegemonijo nad drugimi narodi. Z odvzemom Albancem avtonomne pravice in svoboščine Srbi niso rešili perečih problemov, pač pa celoten položaj poslabšali in prav s tem ustvarili vrsto novih, ki jih v danih okoliščinah sploh ne bo mogoče rešiti. Andre Malreau je že leta I976. opozoril srbske vodnike, ko je dejal: "Z nacionalno srbsko politiko, ki jo vsiljujete drugim narodom, se igrate z državo". Ta izjava je bila obelodanjena šele 14. 1. 1 986. v "Ninu". Vseučiliški prof. Svetozar Stojanovič (E. R.) ne prikriva v dunajski reviji s svojo razpravo velesrbske miselnosti. Je destruktivna in prav zato politično popolnoma zgrešena. Predsednik SLR, Janez Stanovnik, je v USA izjavil nasprotno: "rešitev jugoslovanskega vprašanja vidi le v političnem pluralizmu, v demokraciji in za Slovenijo zahteval samostojno industrijo z odločnim nasprotovanjem državnemu zveznemu nadzorstvu". Zdomci z zadoščenjem in ponosom sledimo nastopom slovenskih izobražencev v boju za slovensko svobodo z željo, da slovenski narod, danes še vedno pod terorjem in nasiljem političnih mogotcev, podpre njihov idealizem. Nastopil je že skrajni tas evolucije, previdnosti in z njo doba junaških odločitev. Jugoslovanska komunistična ustava dovoljuje slovenskemu narodu odcepitev in oklic svoje države. Miren razhod bo v veliki meri odvisen od zrelosti belgrajskih političnih prvakov. Nudi se jim zgodovinska prilika, da slede naravnemu političnemu razvoju. Zdomci v svobodnem svetu moramo biti čuječi, in.nas zdomski slovenski politični program razširiti z novimi koncepti politične in ideološke miselnosti celotnega slovenskega naroda. Svobodna slovenska država: : SLOVENIJA, bo imela svojo vojsko, podrejeno slovenski državni oblasti. Ta bo ščitila slovenske meje. Ker bo strogo nevtralna in povezana z delovnimi slovenskimi množicami, bo v vedni pripravljenosti na svojih domovih in s tem ne obremenjevala državnega proračuna. Slovenski narod ima danes dovolj resnih izobražencev, ki bodo državo častno in zvesto zastopali pri vseh narodih, tudi južnoslovanskih. Slovenski narod je odporen in vztrajen. V njem je veliko življenjske sile. V zgodovini je preživel velike politične in gospodarske krize, v času protirevolucije pa dokazal, da je v skrbi za svoj življenjski obstoj pripravljen boriti se za svobodo in neodvisnost , priborjeno svobodo in funkcijsko državnost pa čuvati in braniti! ~ ST H & Polom ljubljanskega "ekumenizma" Že dolga leta so se v Ljubljani šli ekumenizem. tako da so vabili na teološko fakulteto pravoslavne dostojanstvenike iz Beograda. To sicer ni bilo iskreno, saj so pri tem, da se ne bi zamerili Srbom, povsem prezrli zastopnike pravoslavnih iz Makedonije. Srbski pravoslavni pa so radi prihajali, tako da so s tem širili velesrbski vpliv tudi v Slovenijo. Hrvaških predstavnikov pa v Ljubljano tudi niso vabili, sicer bi srbski ne prišli. In tako je ta "ekumenizem" lepo uspeval, v Vatikanu je naletel na odprta ušesa in priznanje. Toda letos je bilo tudi te igre konec. Na praznik sv. Tomaža dne 28.1., zavetnika katoliških šol, so v Ljubljani znova povabili srbske kolege na proslavo na teološki fakulteti, ti pa so svojo udeležbo odklonili. Tako se je vsa ekumenska zadeva pokazala takšna, kot je v resnici. Univ. prof. dr. L. Ehrlich ifn » t kú K med JkWf nami TORONTO IGRA, PESEM IN ŠE KAJ * 18. . 1Ü-12 Iz prc.lcklosti mimo sedanjosti v bodočnost se jc vzpela svetla misel. Vmoko pod zvezde sc jc vzpela, sprva nejasna, brez določnih obrisov. Pn. so se razbilinilc meglice in oči so zamaknjene strmele v prelepo prikazen — vizijo: Ožarjen mavrično