—   314   —
Književna poročila.
— Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. I. zvezek. Kazenski zakon. — Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852 št. 117 drž zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 18t)2 št. 6 d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazensko-p ravnega obsega. I. natis. V Ljubljani 1889. Izdalo društvo ^Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna".
Dvojni je razlog, zakaj se nam je veseliti te knjige s tem naslovom Kolikor dolgo se po ur,idovih pojavlja slovensko uradovanje, prav toliko časa se je živo čutilo, da temu uradovanju manka podloge, manka praktičnega sredstva,
—   315   —
to je priročne izdave zakonov v slovenskem jeziku. Slovenskega uradovanja ni zavirala nedostatnost slovenščine, niti zgol politično protivje. Slovenščina se uže izza početka ustavne dobe hitro in lahko popolnjuje s pravo= in upravoslovnimi izrazi, — varnost in točnost pravnega življenja pa zahtevati slovensko uradovanje tako nujno, da se tej zahtevi ne bi upirali niti politični protivniki, ako bi jim ne bilo treba nekako posebnega truda zalagati pri tem uradovanji. Dosedaj je vedno treba prav posebne trudoljubivosti, kedor hoče priučiti se uradni slovenščini ali jo uporabljati. Zakoni in ukazi slovenski, na katere se vsako uro opira pravna služba, razmetani so po okornih in nepreglednih državnih in deželnih zakonikih. Kedo naj išče teh zakonikov Bog ve kodi, kedo naj se uči iz njih slovenskega besedila? Zato pa se je tudi malo-kedo učil iz oficijalnega slovenskega prevoda, ampak dobil je znanje uradne slovenščine po tradiciji in časopisih, dasi ni pravo ni jedno ni drugo. V vsakdanji praksi bilo bi uporabljati poslovenjene zakone, to pa hitro, kakor služba nanese, ali kje so ti zakoni po raznih zakonikih in naposled, kedo jih ima? To so takšne neprilike, da se nikari ne čudimo, če se celo blagohotni in vztrajni uradniki plašijo od slovenskega uradovanja. Kar se tiče dobre uradne slovenščine, jej je prvi pogoj ta, da se je moči učiti je naravnost iz zakonskega besedila, drugi pa, da se je lahko poslužuješ pri vsaki priliki, ne da bi ti bilo treba šele iskati je. Vse to pa se da izpolniti le tako, če so tudi zakoni in ukazi v slovenskem jeziku zbrani in urejeni po tvarinah, in potem če ima zbirka priročno in lahko rabno obliko. Vse to se je tudi spoznavalo za potrebno Po Razlagovih in IVIošetovih ^Pravnikih" se je \eliko razpravljalo o tem, sosebno se je naglašala misel, da hi bila celo dolžnost vlade preskrbeti takšne pripomočke za slovensko uradovanje, in nekoliko je bilo to zanašanje krivo, da se sami prijatelji slovenskega uradovanja niso uže preje od sebe odločili za to nujno potrebno podjetje. Čedalje večja potreba naposled ni dala več počivati in zamislilo se je torej podjetje, čigar prvi plod imamo ravnokar pred sabo. Prvi zvezek je to slovenske zbirke zakonov in ni več dvomiti, da bodemo v malo letih imeli jo popolno, kolikor to zahteva vsakedanja potreba. Soditi po tem prvem zvezku, zasnovana je tako, da bode uprav takšen pripomoček v slovenski praksi, kakeršen služi nemški praksi po Man z o vi izdavi zakonov. To je velika znamenitost za domače pravosodje, in da smo jo dosegli po tolikih borbah, tega smemo biti sedaj veseli Vsa hvala pristoja možem, ki so lepo idejo zasnovali, kakor tudi društvu nPravniku" in „N ar o dni Tiskarni" v Ljubljani, ki sta jo obistinila. Oba ta faktorja nam dajeta tudi poroštvo, da se bode podjetje vztrajno razvijalo in popolnjevalo, ako bode domači pravniški stan in ves narod pomagal mu po svoje. In tega se lahko nadejamo, ker so koristi od njega očitne za jednega kakor drugega!
I. zvezek torej obsega na 413 straneh materijalno kazensko pravo in to: Kazenski zakon o hudcidelstvih, pregreških in prestopkih in dodatek, ki so v njem: I. Tiskovni zakon z dne 17. decembra 1862. št. 6 drž. zak. ex 1863. — II. Zakon z dne 17. decembra 1862 št 8 drž. zak. ex 1863, zadevajoč nekatere dopolnitve občnega in vojnega kazenskega zakona. — III. Zakon z dne 15. novembra 1867 št 131 drž. zak. — IV. Zakon z dne 27. oktobra 1862 št. 87
—   316   —
drž. zak. v varstvo osebne prostosti. - V. Zakon z dne 27. oktobra 1862 št, 88 drž. zak. v varstvo hišne pravice. — VI. Zakon z dne 6. aprila 1870 št. 42 drž. zak. v varstvo listovne iu pisemske skrivnosti. — VII. Zakon i, dne 7. aprila 1870 št. 4.'i drž. zak. — VIII. zakoni zoper vlačugarje: 1. Zakon z dne 10. maja 187,H št. 108 drž /ak. 2. Zakon z dne 24. maj;i 1885 št 89 drž. zak. 3. Zakon z dne 24. maj:t 1885 št. 90 drž. zak — IX. Zakon zoper nepoštene postopke v kreditnih opravilih z dne 28. maja 1881 št. 47 drž. zak. — X. Zakon zoper obrezuspešenje prisilnih zv šil z dne 25. maja 1883 št. 78 drž. zak. — XI. Zakon dajoč ukazila o občnonevarni rabi raznesilnih tvarin z dne 27. maja 1885 št 134 drž. zak. — XII. Zakon z dne 1. aprila 1872 št. 43 drž. zak. o zvrševanji kaznj na prostosti v samotnem zaporu in o komisijah v zvrševanje kaznij, katere se postavijo. — XIII. Zakoni zoper živalske kužne bolezni: 1 Zakon z dne 29. tebruvarija 1880 št. 35 drž, zak. o odvračanji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih. 2. Zakon z dne 29. februvarija 1880 št. 37 drž. zak. kako odvračati in zatirati govejo kugo. 3. Zakon z dne 14. avgusta 1886 št. 171 drž. zak. — XIV. Zakon z dne 15. novembra 1867 št. 184 drž. zak. o društvenem pravu. — XV. Zakon z dne 15. novembra 1897 št. 135 drž. zak. o shodnem (zbornem) pravu. — XVI. Kazenske določbe iz zakona z dne 11. aprila 1889 št. 41 drž. zak, s katerim se vvaja nov vojni zakon. — XVII. Zakon z dne 30. marcija 1888 št. 41 drž. zak., s katerim se ukrepajo kazensko-pra» na določila v obrambo podmorskih kablov. — XVIII. Kazenske določbe iz zakona z dne 21. maja 1887 št. 51 drž. zak. o podaljšbi pi'ivilegije avstro-ogerske banke.
— XIX. Kazenske določbe iz zakona z dne 17. junija 1883 št. 117 drž. zak., zadevajočega nastavo obrtnih nadzornikov — XX. Kazenske določbe iz zakona z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak. o pridobitnih in gospodarstvenih zadrugah
— XXI. Zakon z dne 5 iuaja 1869 št 66 drž. zak. o izjemnih naredbah.
Uredniku tega zvezka, velecenjemu dru Jakobu Kavčiču, bilo je te zakone in določbe zbrati, popregledati, nekoliko pa tudi posloven ti. Zbral jih je toliko, kolikor se mu Jih je kot veščaku na tem polji videlo potrebnih za vsakdanjo rabo, in to povse zadoščuje. Kako je ravnal z besedilom, pripoveduje sam v ,vvodnih besedah", in proti njegovim načelom ni kaj pripomniti, — povdarjala so se uže letos v „Slov. Pravniku" in skoro so v obče odobrena. Zakoni, ki so ponatisneni iz državnih zakonikov, so popregledani in v najpo-trebnišem popravljeni; urednik ni imel namena „pibti ruje", in tako so ostale nekatere male hibe in razlike v besedilu, toda stvari nikakor v kvaro. Prevode zakonov pod I, II., III., IV., V., XIV., XV. in XXI. je dr. Kavčič sam napravil, kajti — pač čudne razmere! — dosedaj jih niti nismo imeli poslovenjenih. Tu se je „verno" držal izvirnega nemškega teksta IVti bi dejali ,pre-verno", a z druge strani priznavamo, da je slovenščine vešči uredn'k le ^raz-mere" uvaževal, ko je takisto delal. Samostojno in izvirno urednikovo delo 80 nadalje „termi nologi t ne opombe" k nekaterim paragrafom kaz. zakonika; v njih so izrazi, katere nasvetuje namesto izrazov v uradnem tekstu. Priznavamo, da so boljši, oziroma jedino pravi, in dobro bodo došli praksi, kakor tudi prelagatelju bodočega kazenskega zakonika. Tu omenimo, da se bi kedo morda obotavljal naročiti si ta zvezek ^zbirke'', češ, saj itak dobo-
—   317   —
demo nov kazenski zakonik. Ta bojazen ne bi bila osnovana. Prvič je zarad: stvari same takoj pričeti praktično upor.ibljati „zbirko", drugič novi zakonik še ni dodelan, in če mu bode v to sreča mila, v moč ne stopi pred 1 janu-varijem 1892 leta, a tretjič ta zvezek ne obsega samo kaz. zakonika, nego več kot polovica ga je še drugih kazensko-pravnih določil, ki ostanejo v moči navzlic novemu zakoniku Posebno vrednost pa dajejo še temu delu razsodbe kasači j skega dvora, katere je urednik nabral in uvrstil, dobro vedoo, da bi jih praksa, sicer živo pogrešala. S to uvrstitvijo se ta zvezek „zbrke' tako odlikuje, kakor se odliknjeje novejšo dobo le nemške zbirke, ki imajo uže celo zgodovino svojega razvitka za sabo.
S kratka: s' to lično knjižico storil je slovenski narod velik korak v svojem napredku. Ako je ona sama na sebi znamenje probuje in hrepenenja po jednakopravnosti, dvomiti ni, da bode na podlogi istih čednostij širila se po obilnem kupovanji in koristila narodu, mnogo čitana in mnogo tudi uporabljana. Faktorjem, ki so jo spravili na svetlo, sosebno pa njenemu uredniku, velecenjenemu dru. Jakobu Kavčiču bode to gotovo nijlepši izraz zahvale, katero jim je občinstvo dolžno v obilni meri!
— Mjesečnik (pravničkoga društva u Zagrebu) prinaša v 9. letošnjem broji za september mesce: Dr. A. Badaj: Protokoliranje trgov, miraza po § 552 trg. z. — Dr. M. Miknlčič: K zakonu od 6. travnja 1881. — Dr A. Salaj: Prvenstvo kamata intabulirane glavnice. — Osnova zakona o postiipku o slučajevih smetana posjeda. — §§.: Mjestni sudovi. — Pravosudje: A Grad-jansko. B. Mjenbeno i trgovačko C. Kazneno. — Viestnik.
— Branič (glasilo, „udruženja javnih pra vozastu pnika u Srbiji") prinaša v 7. let zvesku za julij mesec: Da li neobjavljen fideikomis može biti od štete za pravo trečih? Napisao St. Maksimovič. — Lažno svedo-čenje pred sudom na pretresu i važnost § 202 kriv post. Napisao A Antič. — Beleške iz sudske medicine^ Napisao dr. M. V. Vasic. - O organizaciji pravo-sudja. Istoriska študija F. de Kulanža, prevod s francoskog Ž Milosavljeviča (nastovak). — Iz sudnice. — Pravozastupniški ispiti. — Beleško.
— Pravnik. (Vydava Pravnicka Jednota v Praze.) Vsebina sešitka za september mesec XVII.: O jedne vade zakona ze dne 6 Imora 1869 č. 18. f. z. Podava Karel Kobinger. — Prakticke pfipady. — Dennik. — XVIII.: Ticklt-of-leave. Podava B, Lepar. — Prackticke pfipady.
— Juridičesko spisanie. (Izdavajo P. Iv. Dančov, G. Zgurev i A Kableškov v Sofiji.) Stopil je ta vrlo urejevan list septembra meseca v druijo leto ter je vsebina knjige L: I. Po zakonoprojekt za nastojničestvoto. (Dr Šimanov.) II Po povod na pismata napečatani v XII knižka, I. god na „Juridičeskoto opisanie'. (G. Zgurev) III. Nekoi praktičeski beležki vrhu ustrojstvoto na dlžnost na Sondebnite pristavi i tehnite poraoščnici. (P. B-j.) IV. Pisma polučeni v re-dakcijata. V. Praktičeski slučai. VI. Knižovni izvestija. Pribavka: Zakon za nasledstvoto.
— Entscheidungm des k. k. ohersten Gerichtshofes in CivUsachen, heraus-gegeben von Dr. R. Nowak. III. Band. Wien (Manz) 1889.
—   318  —
— Katechismus des neuen osim: Wehrgesetzes voii Dr. Leop. Berg Wien (M. Perles) 1889
— Dos neue TVehrgesetz nehst dem Strafgesetz iiber Nichtbefolgung einer Militareinberufung. Mit Erliiuterungen aiis den Materialien herausge^eben von Dr. Leo Geller. Wien (M. Perles) 1889.
— Handworterbuch der Staatsuissenschaften. Heraiisgegeben von Dr. J. Conrad, L. Elster, W. Lexis und Edg. Loennig. Erste Lieferung Jena, (.Gustav Fischer) 1889.
Državni zakonik v slovenski izdaji. (Dalje.) — Kos XIV. Izdan in razposlan dne 11. aprila  1889. 39.  Zakon od 4. aprila 18>-9,  s katerim se ukrepljejo nekatere preuiembe zakona od 30. marcija 1888 (Drž. zak. št. 33) o zavarovanji  delavcev glede kake bolezni 40. Razglas ministerstva notranjih reCi od 7. aprila 1889, s katerim se izpreminjajo neka določila z razglasom tega ministerstva od 20. oktobra 1888 (Drž. zak. št. 159) razznanjenega vzornega ustanovila za  okrajne bolniške blagajnice in navoda za njih rabljenje. — Kos XV. Izdan in razposlan dne 13. aprila 1889. 41. Zakon od 11. aprila 1889, s katerim se vvaja nov vojni zakon.  — Kos XVI.  Izdan in razposlan dne 14  aprila 1889. 42. Razpis finančnega ministerstva od 8. aprila 1889, o izvozu ne Sladkih, žganih opojnih piJač.  43. Zakon od 13. aprila 1889, s katerim se dovoljuje nabor za vzdržavanje vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe potrebni novinski kontingent v letu 1889 — Kos XVII. Izdan in razposlan dne 16  aprila 1889. 44 Ukaz ministerstev za pravosodje in za finance v porazumu z vrhov im računiščera od 13. aprila 1889 o zvršitvi v §§ 3 do 5 zakona od 28. marcija 1889 (Drž. zak. št. 32) zapovedarega pokolkovanja zadoDnic s premijami, katere se hranijo v sodno-hranilnem uradu.   — Kos XVIII. Izdan in razposlan   dne   17.   aprila  1889   4."). Ukaz   ministerstva za deželno bran od 15. aprila 1889, v izvedbo zakona od U. aprila 1889   Drž. zak- št. 41), s katerim se vvaja nov vojni zakon. — Kos XIX Izdan in razposlan dne 17. aprila 1889.  46. Ukaz ministerstva za bogočastje in uk od 12. aprila 1889, o ugodnostih, katere se podele učencem na visokih šolah, odslnžujočim prezentno službo kakor enoletni dobrovoljci. — Kos XX. Izdan in razposlan dne 17.aprila 1889. 47. Ukaz ministerstva notranjih reči v porazumu s pravosodnim mini-sterstvom od 10 aprila 1889, s katerim se ukrepajo natančnejša določila o razsodiščih nezgodnih zavarovalnic. Kos XXI. Izdan in razposlan dne 18. aprila 1889   48. Ukaz ministerstva za deželno bran od 18. aprila 1889, s katerim se razglašajo prehodnja določila k zakonu od 11. aprila 1889 (Drž. zak. št. 41) o vvedbi  novega vojnega zakona. 49  Ukaz ministerstva za deželno bi-an od 18. aprila  1889 o predčasnem  dopustu nekih dob čenih vrst vojnodolžnih III. letnega razreda — Kos XXII. Izdan in razposlan dne 20. aprila 1889. 50. Zakon od 10. aprila 1889 o napravi, oziroma pridobitvi lastnih poštnih in telegrafskih poslopij v I.ibercu, Ljubnem in Prodih. 51. Ukaz trgovinskega ministerstva od 20. aprila 1889 o izpremeni in dopolnitvi nekih določil z ukazom od 10. junija 1874 (Drž. zak. št. 75) uvedenega kretnega pravilnika železnicam kraljevin m dežel zastopanih v državnem zboru, oziroma z ukazi od 15. septembra 1881 (Drž. zak. št. 100;, od 1. julija 1884 (Drž. zak- št. 106), od 15. septembra 1885
-   319   —
(Drž. zak. št. 131) in od 15 julija 1886 (Drž. zak. št. 126) k njemu izdanih dodatkov. — Kos XIII. I/dan in razposlan dne 20. aprila lo89. 5;i. Zakon od 1. julija 1889, s katerim se uvajajo za kmetijska poseatva srednje velikosti posebni propisi o delitvi dedine. — Kos XXIV. Izdan in razposlan dne 24. aprila 1889. 53. Cesarski patent od 19. aprila 1889, s katerim se razpuščajo deželni zbori: češki, dalmatinski, gališki in vladimirski s krakovskim, kranjski, tirolski, isterski, potem goriški in gradiščanski. (Dalje prih.)
Deželni zakonik za Vojvodino Štajersko. Leto 1889. (Dalje.) VII. kos. Izdan in razposlan dne 22. julija 1889. — 11.) Razglas štajerskega dečelnega odbora dne 12. junija 1889, št. 10165, s katerim se spreminja izpeljaven ukaz z dne 2ž. maja 1886, dež, zak., št 27., k postavi dne 9. januvarija 1882, o povzdigi govedarije.