u Kupujte imJNE BONDE! 5% ^ONns AQiUffs Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest FWICTORY Slovene Daily BUY in Ohio WAK Best Advertising Medium - ŠTEVILKA (NUMBER) 252 RUME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAlY (TOREK), OCTOBER 27, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 252 mc\ POGREZNILI PRI SOLOMONIH LADJO WASP % te ladje je bil pogreznjen v pomorski Mtkr tudi ameriški rušilec Porter. so BILE POŠKODOVANE TRI JAPONSKE KRIŽARKE IN DVE MATIČNI LADJI ®HINGT0N, 26. oktobra. I se je matična ladja pogreznila [^^ariški department je;namreč šele pet ur po akciji, je ^laznanil, da je bila po-j bilo smatrati, da Japoncem ni v pomorski bitki z j bila znana njena pogreznitev. \ ameriška matična lad- ^ Matično ladjo je potem pogrez-k letal Wasp, težko ^'e nil neki ameriški rušilec, ki je ^^Kodovana neka nadalj- izstrelil vanjo troje torpedov. Ojačeni Rusi se trdno drže v Stalingradu Lepo vreme, ki je nastalo zadnje dni, se bo kmalu umaknilo snegu in strupenemu mrazu. # in včeraj je bilo v °3ih na Pacifiku sestre- matična ladja ter ameriški rušilec Istočasno naznanja tudi-'^'ski department, da so ftovi veliki bitki pri So-poškodovane tri japon-'^''ke in dve matični lad- yp nadaljnih japonskih , objava o pogreznitvi Idaja Wasp je bila že 15. septembra, va te vesti je bila za-jj ^ 1 90 odstotkov moštva rešenega Rečeno je, da je bilo približno 90 odstotkov moštva z ladje Wasp rešenega; posadka te ladje je štela približno 1,800 mož. Ko se je ladja pogreznila, je bilo na nji še vedno ngkaj letal. Vsesplošna ofenziva na Guadal-canalu V soboto so pričeli Japonci vsesplošno ofenzivo na Guadal-canalu, katerega so napadli ž zračno, pomorsko in kopno silo. Ameriško vojaštvo je odbilo vse napade in je še vedno v svojih pozicijah. Na ladji Wasp je bilo tudi devet Clevelajidčanov, med katerimi je bil eden ranjen. NA POLOŽAJ V SLOVENIJI PoČetka svoje okupacije , so Italijani nepre-^^ali svoj pritisk na slo-. in zatirali s-^ez; "jo nasilno^Jo vse, kaf I ^'^^kega. Na stotine vasi fjah kmečkih .hiš je bi- i^enih. slovenski kraji krajev, katerih ime- v prejšnjih poročilih )o u ^P^^očajo angleški listi, G popolnoma poru- Podgrad, Stopice, K iP'^^'^Gpolje, Babnopolje, opbvnico in Verd. (Tu-^iki poročajo, da je poker pa ta vest ni po-"iJ' %aino, da gre za tis- r Pomoto). Zaigrali naklonjenost :taUje" da je italijanski Nci izjavil, da so J ^S'igrali naklonjenost 234radi tega nimajo " do tega, da bi ohra-narodno življenje, k se Italijani tu- Sffii?,'. bi čim najhitreje ivjj. " Slovence in iz njih ^ Italijane. Da dosežejo \S so uvedli najstraš-it^ ^hovlado — v mesecu italijanski in da v Italiji slovenskih državljanov sploh ni, temveč le italijanski državljani Slovenskega .rpclui,. jm»jo, vesti "vzgledno" v vsakem pogledu. Junaški odpor slovenskih partizanov Navzlic vsemu neusmiljeneipu divjaštvu fašističnega tlačite-Ija, pa so junaški slovenski do* moljubi dobro organizirali svoj odpor. Kljub temu, da je bilo število prebivalstva strahovito skrčeno v krutih pokol jih, s surovostjo in nasilstvom, ki so po vsem svetu izzvala pravično jezo, se na tisoče junaških bojevnikov v gorskih stenah in pečinah upira Mussolinijevim armadam. Italijani samo v mestih Kljub laškim tankom in topništvu so uspeli potisniti čete italijanskega generala Robotti-ja v večja mesta in v kraje vzdolž najvažnejših cest in železniških prog. Tam vrše italijanske čete svojo nejunaško vlogo. Žalostno lice današnje Ljubljane Neki angleški poročevalec je pretresljivo opisal sedanjo Ljub- MOSKVA, torek, 27. oktobra. — Sovjetska armadfi, ojačena s svežimi rezervami, vzdržuje na svojih pozicijah v Stalingradu. Glavni boji se vrše okoli neke tovarne v severni četrti mesta. V bojih so tanki in pehota. V bitki je bilo doslej ubitih 750 Nemcev in uničeni so bili trije tanki. Severozapadno od Stalingra-da se nadaljujejo srditi boji. Tukaj so Rusi pobili tri stotnije nemške pehote ter uničili štiri sovražna skladišča municije in deset podzemskih zaklonov. V bližini črnomorskega pristanišča Tuape so izgubili Nemci okoli 1,000 alpincev od 2,000 mož te branže. V okrajih okoli Voroneža so Rusi vdrli v nemške pozicije ter se tam zakopali Sovjetska • mornarica je v Finskem zalivu pogreznila dva nemška transportna parnika, ki sta imela 12,000 ton prostornine. Rusi naznanjajo, da se bo lepo vreme, ki je nastalo na sta-lingrajski fronti in katero so Nemci naglo izrabili za ojačene napade, kmalu izprevrglo ter se umaknilo stalnemu snegu in mrazu. Nad Ladoga jezerom nad Ljeningradom že sneži in jezei-o se bo kmalu izpremenilo v soliden leden blok. W.LWIUKIE ZAHTEVA VEC AKTIVNOSTI Willkie je ožigosal vse one, ki se smatrajo vzvišene nad vsako kritiko, ki je neobhodno potrebna, ako hočemo zaznamovati kak napredek. NEW YORK, 26. oktobra. — Wendell Willkie, je nocoj v svojem govoru po kidiu ponovno naglasil potrebo po drugi fronti ter izjavil, da naš ijosedanji re-k o r d z ozirojtži na to vojno ni tak, ki bi mogel inspirira-ti zaupanje v nezmotljivost naših armadriih in mornariških strokovnjakov. - Čemu naj bi ljudstvo samo V»olčalo Idejo, da bi civilne osebe samo molčale in da ne bi smele delati nobenih opomb ali dajati sugestij glede vodstva vojne, je označil Willkie za "nepravilno usmerjeno cenzuro," ter je odločno nastopil proti takšni taktiki. VSAKIH OSEM UR ENA LADJA NEW YORK, 23. oktobra. — Podadmiral Howard L. Vick-ery, načelnik U. S. Maritime komisije, je izjavil, da je kvota, ki jo je napovedal predsednik Roosevelt; ko je rekel, da se bo leta 1942 zgradilo 8,000 ladij, sedaj zagotovljena. ^ "Prihodnje leto pa bomo zgradili dvakrat toliko ladij kakor letos," je rekel podadmi ral. Tekom meseca septembra je bila izgrajena vsakih osem ur ena nova ladja, prihodnje leto pa bosta v osmih urah izgrajeni po dve ladji, če bo dovolj materiala na razpolago. ^ RUSI POBILI 7,000 NEMCEV MOSKVA, 27. oktobra. — Današnja poročila s fronte naznanjajo, da so Rusi v svoji veliki kontra^ ofenzivi pobili 7,000 Nemcev in Kumuncev, uničili 160 nemških tankov ter vrgli Nemce preko grebenov gričevja, ki obdaja južne dohode v Stalingrad. Silne sovjetske čete, ki prodirajo -skozi nemški levi bok severozapadno od Stalingrada v Don-Volga koridoru, so zavzele že drugo vas ter zapodile Nemce v umik na njihove nove postojanke. V Stalingradu samem pa so brambovci štrli vse nemške protinapade, pobUyi tisoč Nemcev ter uničili šest njihovih tankov. (Neka ruska divizija je južno od Stalingrada odbUa ponovne nemške napade, pobila 4,000 Nemcev ter razstrelila 100 nemških tankov. Zatem so izvedli Rusi še en napad ter pobili nadaljnih 3,000 Nemcev. Umrli Nicholas Julylia Usmrtili v enem sa-311 slovenskih tal- /^ftŽnost Trsta i ^adobil v zadnjem ča-Važnost kot sredi-A ^^bav za Grčijo in ItjUija jun je V ti- odstopiti polovico j^ovske mornarice, — ^ube v teku vojne ce strokovnjaki >Ski ■otkov!) na ojjj, -'•/ za prevoz vo-®nie v Severno Afriko. tfev laškega pritiska ^ pritisk v Tr-.3 ^ Povsod na Primor-lil_ ^dnjih mesecih silno so fašistični W 'nalepili na javnih So ^ katerih opo-otalijanstva, j ^dristi pazijo dan in 'jito ®do vsak "zločin" gQ^®^^ščevali. 2. Da se v in mora govoriti le Ijano: "Nekoč lepa slovenja prestolnica, Ljubljana, je danes povsem drugačna. Prebivalstvo sh v znak svoje žalosti oblači v črno in se potrto kreče po ulicah, ki nosijo italijanska imena. Vse mesto je prelepljeno s plakati kakor z grdimi madeži, ki nosijo napise: — Groppo uni-versitario Italiano — Giuventu Italiana — Doppolavoro in podobno. Vsi stari spomeniki slovenske kulture so izginili." '' Kot smo že včeraj na kratko poročali, je v nedeljo večer na-gloma preminil Nicholas Julylia, star 49 let, ter stanujoč na 394 E. 162 St. Pokojni je bil doma iz sela Daruvar na Srbskem; odkoder je prišel v Ameriko pred 29. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ello, rojeno Ra-doš, sina Michaela, hčeri Diano in Ann, sestro Lottie Julylia ter bratranca George Julylia, v stari domovini pa zapušča dve sestri Anno in Katie in dva brata. Kritika je ^trebna Vojaški strokovnjaki kakor tudi naši voditeljt morajo biti neprestano tarča naj,večje gonilne sile demokracije, to je biča javnega mnenja, ki je produkt poštene in svobodne diskusije." Willkie je dejal,; da možje na visokih mesti^ sic^ skrajno neradi vidije, W sd^ jih krifWra, toda poštena kritika je potrebna in vedno na mestu. Amerika ne doprinaša svojega deleža ~ Willkie je dalje dejal, da A-merika niti izdaleka ne izpolnjuje svojih obveznosti napram svojim zaveznikom, o čemer se je prepričal na lastne oči. Prav tako niso velike zapadne demokracije nikoli objavile svojih vojnih ciljev, dočim na primer Rusija, Kitajska in druge dežele dobro v^o, zakaj se bore. Atlantski carter ne pomeni ničesar V Atlantski čarter ne pomeni ničesar. Ta čarter daje garancije samo belim plemenom, ne črhne pa niti besedice glede milijonov azijskih in ostalih ljudstev drugih plemen in polti. Ljudstva se pe bodo več zadovoljila s sedanjo ugodo Toliko je že danes gotovo, da po tej vojni ne bo več starega reda, nič več kolonijskega iz-mozgavanja, z eno besedo: ne bo več hlapcev in gospodarjev. Narodi se danes bore za vsem pravičen mir, do katerega je zlasti Amerika poklicana, doprinesti svoj del. Posvet zdravnikov jugoslovanskih partizanskih skupin ZAVEZNIKI v EGIPTU v NOTRANJOSTI SOVRAŽNIH CRT Zavezniške Čete so prodrle 4 in pol milje globoko v notranjost obrambnih črt osišča. v RAZSTRELJENE VRZELI SO VDRLI TANKI IN ZAVEZNIŠKI PEŠCI Zdravniki so zborovali od 25. do 27. septembra v nekem kraju na osvobojenem' ozemlju. ■■"MOSKVA, )ICN).*-^ Med 25. in 27. septembrom se je vršil nekje na osvobojenem ozemlju kongres zdravnikov jugoslovanska armade partizanov, ki so protestirali pri mednarodnem Rdečem križu v Ženevi proti barbarskemu postopanju fašističnih hord. V protestu je bilo ugotovljeno, da 30 zdravniki, bolničarji in bolničarke ter ranjeni bojevniki izpostavljeni nezaslišanim grozodejstvom od strani ustašev in četnikov. Kljub izrednim težavam se je vendar udeležilo kongresa petdeset zdravnikov kakor tudi več reprezentantov ambulančne službe različnih gerilskih skupin. Na konferenci se je razpravljalo o štirih glavnih točkah: o vojni kirurgiji, ambulančni službi, o prvi pomoči ranjenim in bolnim in o zaščiti javnega zdravstva v osvobojenih pokrajinah. Zborovanju je predsedoval dr. Sima Miloševič, bivši profesor medicine na beograjski univerzi. KAIRO, 27. oktobra. — Poro-*-Čila z egiptske fronte naznanjajo, da so zavezniške čete, podpirane po celih oblakih letal in po silnem artilerijskem ognju, ki je bil najhujši izza artilerijskega obstreljevanja v bitki pri Som-mi tekom prve svetovne vojne, udarile naprej ter prodrle 4 in pol milje globoko obrambne linije osišča. Uspešen zaključek prve bojne faze . Danes postaja nad vsak dvom jasno, da so zavezniške če te uspešno zaključile prvo fazo bitke. Angleško topništvo je zasekalo široke vrzeli v obrambne črte osišča, nakar so vdrle skozi te vrzeli zavezniške čete, .podpirane po tankih. Sovražni protinapadi niso mogli vreči iz zavzetih pozicij zaveznikov, ki so zajeli 1,450 ujetnikov. Nemci koncentrirajo zdaj svoje tanke za glavno bitko, ki je pred pragom Poročila osišča naznanjajo, da so bili uničeni 104 angleški tanki in da se osišče vzdržuje na svojih pozicijah, r ' Ameriški Drama "Norec'^ črni škorpijon" Ameriški letalski skadron "črni škorpijon" je sestrelil v nedeljo sedem osiščnih letal, tri n$daljna pa je poškodoval. Angleški letalci pa so sestrelili o-sem sovražnih letal. V Tobruku so pogreznili angleški letalci neko' tovorno ladjo. Veliko nei/arnost zavezniškemu prodiranju tvorijo n^inska polja osišča, na katerih je bilo poškodovanih že več angleških tankov. J- Predsednika bi rad ubil 1 Nicholas Jarosik, star 42 let in stanujoč na Garfield Heights, je bil včeraj obsojen pred zvez- T Iz Življenja naših ljudi po Ameriki v nedeljo je dal dramski zbor "Ivan Cankar" na odru v Slovenskem narodnem domu Gradišnikovo dramo "Norec", ki so jo igralci izborno odigrali. Oceno te igre je podal že pred letom dni g. Anton Šubelj, ko je bila drama igrana v Pittsbur-ghu ob priliki tamošnje konvencije Slovenske narodne podporne jednbte. Z oceno te drame, ki je bila ponatisnjena v petek, dne 23. oktobra v Enakopravnosti, se docela strinjamo. Ker so razen dveh igralcev nastopili pri nedeljski predstavi vsi oni igralci, ki so nastopili v Pittsburghu, ni torej pripominjati ničesar, zlasti ne, če se vzame v poštev, da je tedanjo oceno napisal človek, ki je edini poklicni tfeaterski strokovnjak med nami, radi česar je njegova sodba vse bolj avtentična kakor sodba kogar koli drugega. Pripominjamo naj samo toliko, da so tudi to pot vsi igralci izvrstno igralL iNovi osebi, ki sta na, )lli pri tej predstavi, sta bili: Maks Traven, ki je igral Do-bravca, in Miss Florence Unetič, ki je igrala Emino prijateljico Jelo. Traven je dobro igral, toda sam je mnenja, da je bil tip ki ga je predstavljal, zanj prestar; glede gdč. Unetič pa smo ugotovili, da ni samo izborna pevka, temveč tudi talentirana igralka. Tudi vsi ostali igralci so .izborno odigrali svoje težke vloge. Gdč. Bertha Eršte je bila mestoma pretiha, kar je pri nji neobičajno. Maske igralcev so bile izvrstne. Igro je posrečeno režiral Joseph Skuk. Pred pričetkom igre je nastb-pil Janko N. Rogelj, predsednik Slovenskega narodnega doma, ki je predstavil umetnika, kateri je izdelal nov zastor "Slovenija," nakar je posamezne o-"sebnosti na zastoru predstavila Bil je član društva Bratska slo-jnim sodiščem na tri leta ječe in Za Rusko vojno pomoč Seja odbora Slovenske sekcije za Rusko vojno pomoč se vrši v sredo, 28. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:30 uri v starem poslopju. Ker se bo vršila prireditev v korist Ruske vojne pomoči na 22. novembra, se naproša prijatelje Rusije, ki so pripravljeni sodelovati pri tej prireditvi, da se udeleže te seje. ga št. 15 S. N. S. Pogreb sc bo vršil v četrtek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Save na E. 36 St. in Superior Ave., ter nato na rusko pokopališče sv. Teodozija. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje! .Zmaga A. F. of L. štiri unije Ameriške delavske federacije so dobile včeraj $1,000 globe, ker se je pred raznimi pričami ponovno izjavil, da bi ustrelil predsednika Roosevel-ta, samo če bi se mu ponudila prilika za to. Obsojenec je bil rojen v Lo-rainu ter je slovaškega porekla. Sedaj je bil zaposlen v Cleveland Acme Co.i tovarni kot ma-šinist. War Chest V kampanji za War Chest se je nabralo doslej $3,108,501. Detroit, Mich. — Frank Ring, ki je bil kuhar na parniku, s katerim prevažajo olje med Detro-itom in Toledoni, je bil pred dnevi pri eksploziji na ladji ta- Kennick.^ ko hudo opečen, da je po nekaj j Udeležba je bila zelo povolj-dnevih umrl. 'Star je bil 54 let;"^^- in rojen pri Tolminu na Goriš- j 9^ P"^iki naj omenimo še kem. Zapušča -ženo. — Jos. Koc- i dejstvo, da so postali stoli v jan, rojen v Calumetu, je pro- dvorani absolutno nemogoči, stovoljno odšel v službo strica Njjhovo škripanje je neznosno Sama; To je že njegova druga ter jemlje gledalcu veliko mero vojaška kariera. Za časa prve užitka, ki bi jo sicer imel od ta-svetovne vojne je kot 15-letnil^^^ i^^r. Želeti bi bilo, da se deček zbežal od staršev v Chi-j vodstvo S. N. D. zdrami in cago in se vpisal v službo stri-i končno vendar kaj ukrene, da se ca Sama pod pretvezo, da je žs i naredi temu škripanju konec. 18 let star. :— Katarina Stimacl -:-- in Ana Oblak sta se morali pod-1 Zadnja čast Mra'Ss v Clevelandu Snoči je bilo v Clevelandu zelo mraz, ko je padlo ob devetih zvečer živo srebro na ničlo. Za daneš napoveduje vremenski prerok mraz, toda' brez snega (Davi pa smo kljub temu opa? žili lahno naletavanje snega). Napad na Mrs. Bolton Državni senator James Met-zenbaum, kandidat za kongres-nika 22. distrikta, je snoči na- padel Mrs Frances p Bolton, Sin John Mirko Perko se je ^ Frances MarkužiS, ki republikansko kandidatmjo za zenil z Margareto HiUer, zet Jo-,, % mrtvaškem odru v Za-ponovno izvolitev v kongresu,Iseph HrovaUn se je po p.^av.j|::j2^r;:g%:m%o%, čes, da je glasovala v kongresu Ijal pred odhodom na delo k Clair Ave proti konskripciji ali zasegu pri-j stricu Samu. Bili sta torej svat-j vatne lastnine. "Leto dni po konskripciji moštva, je bilo u-gotovljeno, da konskripcija moš- teilci oixaraciji | aaiii(:e drTištvaL(2aiTii()l,i Ilive Milwaukee. —, Pri Fr. Perko- tu, tajniku društva št. 16 SNPJ št. 493 T. M. so prošene, da pri- . H 1 de jo nocoj ob 7:30 uri, da skup-je bila 17 t. ,n. clvojna "ixirty".j,!* ^itažejo zsidnjo čast pokoj- izključno pravico kolektivnega. Določena vsota znaša $5,000,-pogajanja v Electric Vacuurn.OOO, torej primanjkuje še $1,-' Cleaner Co. napravi. [891,499. Ba in odhodnica v eni priredbi. [ Novorojenka Walsenburg, Colo. — Dne 17. | Pri družini Mr. in Mrs. Race, oktobra je tukaj umrl Peter j 452 E, 158 St., so se v soboto, tva ne bo dovolj, -temveč da bo Verbič, star 58 let in doma iz ,17. oktobra zglasile vile rojeni-morda potrebna tudi konskrip-j Grada pri Cerkljah. Zadel ga je | ce in pustile v spomin zalo hčer-cija lastnine, toda Mrs. Bolton mrtvoud, ko je prejel vest o,ko. Mati in deklica bo^ta danes je glasovala prOti tep predlogi," j smrti svojega sina pri vojaških pripeljani iz bolnišnice na dom. je izjavil kandidat Metzenbaum. I letalcih v Alaski. ' čestitamo! "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tJy CaiTler In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ..............................................................-......$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ............................................................................ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................... 2.00 UREDNHiOVA 8y MaU in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V cievelandu, Kanadi in Mehiki): for One Year — (Za celo leto) .......____________________ Por Hall Year — (Za pol leta) --------------------------------- for 3 Months ~ (Za 3 mesece) ....................................... ........$7.50 _________ 4.00 _______ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Poi." One Year — (Za celo leto) _________________________________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ...........................................................-.....................4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. "Netopir" - opera all opereta? Glasbena Matica v Clevelan- j Kakor je razvidno iz zgoraj du vprizori zabavno Straussovo navedenih podatkov so tudi v muzikalno delo v nedeljo 1. no-j Ljubljani podali to "opereto" vembra ob 3 uri popoldne v av-, operno zasedbo. Ravno tako po ditoriju Slovenskega narodnega drugih opernih gledališčih. Zato doma na St. Clair Ave. Naslov tega popularnega mu-zikalnega dela je "Netopir". O-glašano je včasih kot opera, naj-vd&rat pa kd. komKna Idi i)a l[ot niuuo&ahia ]{onied,]a.| tiaron". "Tisoč in eiia noč Klavirski izvleček je imenovan Metuzalem" "Beneška "opereta" na orkestralnih par- Nekatere vesti iz Slovenije posnete iz švicarskega lista Kralj Peter II. o žrtvah v Kragujevcu se smelo lahko reče, da je to o-pera. Tudi druga Štrausova dela so zelo težka in spadajo v vrsto ZA AFRIKO PRIDE NA VRSTO ITALIJA V včerajšnjem "Plain Dealer"-ju smo čitali pod gornjim naslovom sledeči uredniški članek: Nemci so pmtekli na pomoč Italijanom v Albaniji, kjer so trgali Grki legije Benita Musyolinija v franže. Nato so zopet s pomočjo Rommelovega afriškega zbora rešili dučeja ter začasno preprečili uničenje njegovega afriškega imperija. Toda kdo bo pa zdaj prihitel Musso-liniju na pomoč, ko je Rommelova armada v Afriki v defenzivi in ko se' je pričelo sistem^-tično bombardiranje italijanskih mest po angleških bombnikih? Iz anglo-ameriške ofenzive v Egiptu ter iz bombardiranja Genove, Turina, Milana in Savone je razvidna zavezniška strategija za letošnjo zimo. Iz vsega tega je razvidno, da je Italija označena kot pozorišče prvega poizkusa invazije Evrope. Eliminiranje osiščnih čet v Afriki bi pomenilo, da zavezniki lahko izrabijo vse južno Sredozemlje za svojo invazijsko bazo. Istočasno bi zavezniki zasegli Francosko Afriko. Upravičenost za tako dejanje že obstoja v stalni pomoči, ki jo prejema maršal Rommel iz Francoske Afrike. Mussolini je najbolj osamljena figura v Evropi. Njegovi nemški zavezniki so prav tako učinkovito in temeljito okupirali njfegovo deželo, kako^ so okupirali pod-jarmljene dežele. Nemci so danes resnična sila v italijanski vladi. Poleg vsega tega pa ima Mussolini še milijone drugih sovražnikov,—namreč v italijanskem ljudstvu samem. Italija je zdaj omehčevana s propagando in bombardiranjem italijanskih mest. Ko bo Rommel šel, bo šla ž njim vred tudi-Italija! tih pa je pisano "komična opera v treh dejanjih". Torej bo o-boje pravilno. I Zakaj se stavi v vrsto opere?j Prvič zato, ker je glasba prav tako težka, kakor operna. Drugič pa zato, ker imajo "Netopirja" na reportoarju vsa velika operna gledališča. Tudi Metropolitan Opera v New Yorku je že večkrat uprizorila "Netopirja". Sodelovali so prvovrstni o-perni pevci. Ko je bila Madame Bianca (ki pripravlja balet za našo prireditev) še prima balerina v Metropolitan Operi je tudi nastopila kot solo-plesalka v "Netopirju". Pred 18-najstimi leti sem tudi jaz nastopil v omenjeni "opereti" v Ljubljani in sicer v vlogi, dr. Pelina (Falkeja). Rozalindo je pela takrat Pavla Lovšetova, Adelo Rerika Thalerjeva, princa^ Orlovskega pa Cirila Medvedova. Vse poznane operne pevke. Ajzenštaina je predstavljal Pe-ček, Alfreda Leopold Kovač, Franka pa Povhe. Ječar Pulka je bil basist Zupan, ki je bil poleg izvrstnega pevca tudi izbo-ren komik. noč" in tako dalje, prav nič ne zaostajajo za nekaterimi opera mi iz iste dobe. Ce veže proza muzikalne točke še ni s tem rečeno, da je "opereta Netopir" lahka stvar. Prav tako "Cigan baron" ni bila lahka stvar. Proza v Netopirju pomaga do boljšega razumevanja dejanja in poveča komično stran opere. ^borove točke, arije in an Sambli pa največkrat pomagajo, da se publika, ki je od smeha utruj ena, spočije. Zasedba pri predstavi Glasbene Matice je izvrstna. Ljudje bodo prav tako zadovoljni, kot so bili pri zadnji predstavi "Se-viljskega brivca". Omenim naj še, da je v "Netopirju" mnogo več zborovih točk, kot pa v "Brivcu". Poleg tega nastopi tudi balet. V orkestu bodo zopet igrali nekateri člani Cleve-landskega simfoničnega orkestra. Ker bo predstava popoldne, pričakujemo tudi obisk iz sosednjih naselbin. Iz Detroita so ž s rezervirali vstopnice. Oglasite se še od drugod, ; Tone šubelj. AMERIŠKO ČASOPISJE O ITALIJANSKI STRAHOVLADI KAJ BI POMENIL PORAZ (Prinašamo naslednji izvleček iz izjave g. Elmer Davis-a, ravnatelja Office of War Information.) Ameriški narod je zdaj pač,(že imel zadosti prilike, da proiiči bistvo totalne vojne in da razume, kaj bi pomenilo, tako vojno izgubiti. Primer Francije ali katerekoli druge poražene dežele nam dokazuje, da bi poraz v tej vojni pomenil, da smo izgubili vse. Vaše tovarne, banke in trgovska podjetja zapadejo zmagovalcu; on prevzame večino delnic in jih plača, direktno ali in-direktno, s papirnim denarjem, natiskanim v to svrho, nakar morajo vsa ta podjetja storiti, kar on hoče in mu vrhu tega še izplačevati delež n^ dobičku. Ako nesreča nanese, da vaša obleka, d^jnača oprema ali katerakoli dmga posest ugaja osvojevalcu, vam bo odvzeta—ne ukradena, oziroma vsaj ne vedno; včasih rekvirirajo in plačajo s tisti;« papirnim denarjem, katerega natiskajo toliko, kakor jim drago; vi svojih stvari ne boste nikdar več videli, dočim boste kmalu spoznali, da z denarjem ni kaj prida začeti. Če ste farmer, vam bo sovražnik pobral ves vaš pridelek, da nasiti svoje lastne ljudi in ako bi potem zaradi tega stradali—kakor v Evropi že stradajo neštevilni tisoči—bi bilo vse, kar bi dobili, svarilo debelega, prenajedenega maršala, da bodo morali pod-jarmljeni narodi tako dolgo naprej stradati kakor potrebno, zato da se bodo tlačitelji mogli najesti. Poleg tega bi poraz še pomenil, da bi se vam moglo dogoditi; da postanete sužnji osvojevalca—obsojeni v to s pokorno odobritvijo kakšnega Kvizlinga ali Lavala, kajti ljudje tega značaja se najdejo povsod, tudi pri nas; obsojeni bi bili v suženjstvo in primorani, da kujete sami svoje verige. Poraz v te vrste vojni bi pomenil, da ste izgubili sploh vse—svobodo, posest in celo življenje, ako bi si drznili povedati, da vam to ni všeč. TAKO GOVORE NEMCI Ali je Španija v Nemčiji? ,.. Zdaj šele bo nemški narod izvedel, kako hrabro so 3e njegovi sinovi boiili na spanskih tleh, kjei se. je da je 'komunistično delova plemenit narod boril za svojo svobodo. (Adolf Hitler, Reichstag, 28. 4. 1939.) Odmev slovenskega trpljenja v ameriški javnosti valstva, akoravno le majhne pe ščice, podpirajo upornike". Neupogljivi upor Proklamacija nezaslišano trdih določb obsednega stanja v Ljubljanski' pokrajini po naredbi italijanskega visokega komisarja, Emillo Grazioli-a, katero smo svoj čas prinesli v svojem vestniku in tudi v angleškem prevodu (A Brief History . . . ) je izzvala v ameriški javnosti veliko pozornost in našla tudi odmev v ameriškem časopisju. PM — (20. oktobra). Ta list prinaša pod naslovom — "Kako fašisti delajo s Slovenci" — in podnaslovom — "Jugoslovanska vlada poroča o načrtoma izva-jini politiki krutosti" — naslednji članek; Kraljeva jugoslo- vanska vlada v izgnanstvu obložila danes fašistično italijansko armado, ki je zasedla Ju'joslavijo, da je "v vsakem oz ru toliko kruta in brezobzirna, kakor nemška". V poročilu, izdanem od Jugoslovanskega Informacijskega Centra v New Yorku, je Franc S^oj, minister in predstavnik Slovencev v jugoslovanski vladi, izjavil, dar vesti iztihotapljene iz njegove domovine, dokazujejo, da je fašistično gospodstvo v Sloveniji privedlo do "uničenja celokupnega prebivalstva in popolnega porušenja številnih vasi." V svojem opisu razlaga, naj podlagi katerega fašistične italijanske oblasti izvršujejo mno-ženštvene umore in izgone celokupnega prebivalstva v neznano smer, je izjavil g. Snoj; "Svoje brutalne ukrepe napram prebivalstvu Ljubljane, prestolnice glovenije, osvojeva-lec objasnjuje ljudstvu s pretve G. Snoj obtožuje fašiste, da 60 svoj pritisk venomer večali, tako da zdaj že "tekmujejo z Nemci v krivični krutostCin tla-čenju". G. Snoj pristavlja, da jugoslovanski narod nadaljuje svoj "neomajni odpor" proti I-talijanom in nacistom. Razven odredbe, da bodo vsi, ki bi se Italijanom upirali, u-streljeni brez vsakega svarila, določa italijanski proglas tudi, da bodo popolnoma porušene vse zgradbe, iz katerih bi se "za- je'i lilo italijanske čete." G. Snoj zatrjuje, da Slovenci doživljajo najstrašnejšo tragedijo vse sVbje zgodovine" in da so izgubili v enem letu "skoro tretjino vsega svojega prebival stva". nje' zahtevalo te mere, katere je Važnost slovenskega ozemlja Strategična važnost Slovenije, enega izmed sedem ozemelj razkosane Jugoslavije je v tem, da leži počez čez važne vojaške prometne zveze. Tu se križajo pota iz Italije v Nemčijo in edini dostop Italije na Balkan. Od prve dobe srednjega veka sem, Slovenija ni več tvorila lastne neodvisne države. Sestavljena je iz delov bivših avstrijskih pokrajin in nekoliko madžarskega ozemlja, katero si je ta uspela zopet prilastiti na podlagi pogajanj s Hitlerjem. Po 12 dnevni vojni v Jugoslaviji, je njena vlada zbežala v Kairo, na,kar je bila Slovenjja razkosana in razdeljena med tri sosede; vzhodni del je dobila Madžarska, ostalo pa sta si razdelili Nemčija in Italija. Precejšen del Slovenije so zasedle ita- Prinašamo nekatere starejšo vesti iz Slovenije, posnete iz različnih švicarskih listov o splošnem položaju v slovenskem ozemlju in različnih dogodkih v naših krajih. Poročila z dne 1. maja 1942 Oboroženi upor se je razširil na slovensko Primorje. V nekem spopadu je bilo ubitih 9 sovražnih vojakov, dočim so izgubili uporniki 6 mož. Italijani so'ujeli 9 upornikov, ki bodo najbrže obsojeni na smrt. Laška vojska je morala zelo ojačiti svoje posadke in uporablja močne oddelke redne vojske za čiščenje ozemlja. Na Primorskem so Italijani zažgali vasi; Ostrožno Brdo in Suhorje. Uporniki so se iz Goriškega u-maknili v dolenjske gozdove V različnih krajih v okolici Nanosa so Italijani razglasili obsedno stanje. Poročila z dne 5. junija, 1942 Italijani nameravajo kmaliT u-vesti nov zakon o državljanstvu Le oni, ki so rojeni v ljubljanski pokrajini bodo^imeli pravico do laškega državljanstva. Vsi ostali bodo morali vložiti proš nje. Komur bo prošnja odbita, bo deportiran. Poročila z dne 14. junija, 1942 Vse bzemlje od Kočevja in Grosuplja pa do nekdanje jugoslovansko - italijanske meje je v rokah upornikov. Na tem področju so Italijani popolnoma brez moči. Kjer morejo, bombardirajo kraje in vasi; moško prebival stvo je prisiljeno, da se pridruži upornikom v gozdovih. Tudi v ostali Dolenjski vlada jo podobne razmere. Na dolenjski železnici je promet zanesljiv in od časa do časa prekinjen Pred tednom dni se je oddelek Italijanov od 500 mož vdal upornikim, položil orožje in jim izročil vso svojo municijo. V Ljubljani so šolske zgradbe, v katerih so nastanjeni vojaki, pretvorjene v utrdbe z zakloni in strelnicami. V okrajih Litija in Zidani most so razmere podobne onim, ki vladajo na Dolenjskem. V trboveljskem rudniku so poškodovane naprave in nekateri deli rudnika preplavljeni, tako da bo eksploatacija za več let onemogočena. Nemci so ojačili svoje stražarske čete in z vojaškimi silami vzdržujejo red. Na Gorenjskem je položaj v industrijskih krajih osvojeval-cem zelo neugoden. Kljub vsem nasiljem narodna zavest v ljudstvu neprestano raste. Ogromen je odpor v o-zemlju pod nemškim režimom, kjer je slovenski jezik prepovedan celo v cerkvi. Nemci streljajo ljudi včasih tudi brez vsake sodbe. 2e število onih, o katerih je bilo uradno javljeno, da so bili ustreljeni, je ogromno, a mnogo jih je bilo u-morjenih brez vsakega pi-avne-ga postopka, tako da njihovih i-men ne bo nikdar mogoče ugotoviti. (Govor na londonski radio oddaji z dne 22. okt.) Zopet je prišla obletnica, strašnih pokoljev, ki so jih Nemci izvršili v naši domovini. Na tisoče ljudi je bilo ugrabljenih v ulicah Kragujevca, poslanih izven mesta in pokošenih z ognjem iz strojnic, akoravno niso storili nikomur nič žalega. , Tragedija tega dejanja je v tem, da ga ni zakrivila razbojniška tolpa, temveč redna vojska nemškega Rajha. Nemci niso spoštovali niti življenje držav niti življenja posameznih ne-bojevnikov. V tej vojni so Nemci prekosi li vs^ rekorde krvoločnosti. Za čeli so z Židi, potem pa prešli na Poljake, Cehe, Norvežane in Francoze ter nadaljevali pri vseh ostalih podjarmljenih narodih, a do najvišjega vrhunca se je povspela njihova blaznost v naši domovini. Najprej so raz-^ tosali Jugoslavijo in so jo kakor plen razdelili dijžavam, ki so bile z nami sklenile pakte večnega prijateljstva in pogodbe za ne-napadanje. ' Začelo se 'je nato izseljevanje celokupnega prebivalstva mest zažiganje vasi in grabež privatne lastnine . . . Slovenci in Srbi so zapadli načrtoma izvedenemu iztrebljanju, ki ga izvajajo Nemci in Italijapi in ostali njihovi pomagači. Ta sovražnikova zverstva, ki je zgubil pojm o duši, ne bodo ostala nekaznovana. Vsa njegova zverstva niso uspela in ne bodo uspela zlomiti vaše volje, da zopet postanete svoboden narod v svobodni državi. Ob obletnici množenštvenfega umora, ki ga je Nemec zakrivil nad našimi najboljšimi sinovi, želim izraziti spoštovanje, ki ga občutimo jaz in moja vlada, ne le do onih bojevnikov, ki nosijo orožje, temveč tudi do vseh o-nih, katerih duševna sila je postala priča vaše pravice do svo-' bodnega življenja. V znak priznanja sem odločil, da odlikujem z redom Kara-djordjeve Zvezde z meči prve vrste mesto Kragujevac, središče ponosne Šumadije, zibeljke naše obnovljene države. Kragujevac je simbol cele vrste mest-mučenikov, pozorišče strašnega pokolja. ' Oktobra preteklega leta je postal Kragujevac simbol vseh naših mest v trpljenju in slavi. V imenu Domovine se klanjam pred svetlimi žrtvami, ki so padle širom Jugoslavije za o-svoboditev od najstrašnejše tiranije, ki jo je svet dozdaj spoznal. Slava in večni spomin veem, ki so izginili! Hudi boji na vs< 4 jugoslovanske^ ozemlju anglešP *ki izh zvezi! nasled ■em j® napis g. Ma ® osišče OGemlje narc London, 19. oktobra prejemna služba). — V nji oddaji v srbohrvaščini* » sta se citiran članek švicarske^ "Le Courrier de Geneve', iiniii nj( izšel pod naslovom: si ■v upor v Jugoslaviji. # Dalmi Več krajev je bilo v r tednih osvobojenih, a »evern* god po planinah in vzdolž gerilci nadaljujejo svojo Italijani le z največjimi mi vzdržujejo gromet niških progah in baje i: na tržaški železnici vi večje število vojakov. V Sloveniji se gerilsK» nadaljuje, a na Hrvašk' por ne more uspeti, da govoril Hrvate, da bi & li. Videti je, da je čas žet' nesel velike težkoče, ker čevali pridelek ne le temveč tudi kmetje saow- avi, p fiika iugosi tudi ivals Albanci razglase' bodno državni London, 20. oktobra ( Londonski News Cronid® ša poročilo iz Albanije, prebivalci tamošnjih krajev proglasili neo®^' Albanije, in da so se 2® treh različnih frontah ji z Italijani. Brzojavka t' "V Skoparriju ogroža ščajoci upor italijansko ' do v Albaniji, tako da J® Mussolini odposlati ojac® talstva, težke artilerije nih oddelkov pehote. V Albaniji so boji med P' Italijani prav posebno Reuter javlja iz Ankai^j srbski domoljubi zavzeli Mrkonjič, ter da so iz njih bosanskih gorskih P pregnali vse sovražne Če^^' da je bild precejšnjo šte^' jev zapadno od Sarajevo no ,od laških čet. Pa s< Wa J«dejo '" :a o kat po vo |%a v Ha , '^'ni s iu si 'ijar bi Si m . 'Ju. I :c sil< Hrve in G Voi m Hi. oud je di Idil, Slavnost v spon^'"^ tev padlih v M'' slaviji J prirejena v New YorKU v spomin žrtvam iz Jiiž' V teku meseca novei^^^i ^ Kraljeva, Užic in drugih mest in vasi ^ ,cist"= Upor italijanskega polka v Gorici Novi umori London, 20. oktobra (AP) ■— Reuter je objavil danes poroči lo "z italijanske meje", da se je v Gorici uprl alpinski polk, ko je dobil povelje za odhod na rusko fronto. Britanska časniška agentura omenja k temu poročilu,, da so fašisti obsodili na smrt kolovodje upora, ostale pa razorožili in s silo primorali, da gredo na vlak. viji, v katerih so nai bari zakrivili zverskke mirnega civilnega P^e^Lj Priprave za to prii"^ , že v teku, tako da danes poročati, da se udeležili: župan F. La j vrhovnji rabin Štefan ^ Adamich, predstavniki vanske vlade in drug® osebnosti. Slavnost bo v prostorih newyorške ^ prepisati dejstvu, da del prebi-llijansiie vojaške sile. ANKARA, 20. oktobra (AP) V Ankaro so prispele vesti, da je strah pred ljudsko vstajo proti zasedbenim četam pri vedel nacistično upravo v Beogradu do tega, da je ppmnožila beograjsko posadko za najmanj 2 polka. 'Iste vesti poročajo, da so Nemci umorili še^ 13 oseb, o-sumnjenih, da so bile soudeležene v nedavni zaroti. yiCTOB^I WAS stP« DEKLETA IN ŽENE ^, Ne odlagajte! Naročite si fini "STERLING' ^uknjo za bodočo ?imo na CALL in to direktno iz tovarne SEDAJ go " še dobro blago po nizkih cenah. Za dobro pošteno postrežbo se vam priporočam BEN NO B. LEUSTL 1034 Addison Rd. ENd. 3426 >•' ° "a, 1042. E N"A:KO-B R A V 0 S T STRAN 3. Qski odpor proti ^ •v osiscu Slgnail na rhatičmh ladjah ]e ^ '^igleški časopis "Free ''ki izhaja v Londonu, * zvezi s temi poročili iz naslednja razmotriva-odporu Hrvatov. R&pisal jugoslovanski ?• Mato Vučetič. osišee zasedlo jugoslo-°^mlje, je bil položaj narod silno dramati-se dve imperialis-j ' Madžarska in Italija, , iijegove zemlje. I-ši vzeli levji delež, Dalm; acije, vse dalma-G, reški kraj in ve-®®^erne hrvaške obale. atinsko obalo, kate-'^•ainalno prepustili hr-pa so vojaško za- [Otok, f Sev( Naljtii mmm i : Predsednik Roosevelt na potovanju pa je anektirala et^ r' up e fO O :lei 'g« zd iX^l , t' ža ) j«! čel ii>l oS« ir«i| Jj'goslovanskih oblasti, 'tudi Medmurje, kate-"'^alstvo je izključno 50 se namestili v hrvaški prestolnici, in i ^'objo, ko da so gospo-/ ozemlja. Ante Pa-^.^^§Qvi ustaši so njiho-^' katerim so obljubili, Vojni "osvobodili" i-vmešavanja hrvaš-^ ^3, Jadranu. .' seveda ne zaupa je izmislil tako-' 'jl^Dski življenski pro-' Se zavaroval proti Zaokroževanju in ' V italijanski živ-UJe ii&j bi vstopile povečana Mad-^^ška, črna gora, Grška, ki bi bile vse |k iz Rima. Na svojim hlapcem "^Uditi nobene odškod-preveč slaboten in bi svoje partner- Na sliki vidimo prizor na matičnih ladjah, nosilkah letal, ko daje častnik z zastavicami letalcem znamenje, kje in kdaj naj pristanejo. Čim, se dotakne letalo ladijskega krova, skočijo k njemu nemudoma pripravljeni možje, ki ga spravijo s pota,-da natedi prostor drugemu. ^ ★ ★ Wkail^ouRu*f.WUU WAR BONDS When the American Expeditionary Force landed In Ireland recently newspapers reported the citizenry remarked at the similarity of the steel helmets worp by our boys witli those worn by German troops. These steel hats are protection from shrapnel fragments and other light missiles. We need thousands of them for they are a regular issue to every American soldier. hrvaški, kakor jugoslovanski svobodi. Jasno jim je, da je Italija kljub vem visokoletečim rimskim načrtom le drugorazredna, Nemčiji podrejena in pokorna sila. Ne dvomijo o tem, da bo Pa-velič hrvaškemu narodu le v pogubo, ker ga bo Mussolini prodal Hitlerju, kadarkoli bo Hitler odločil, da je prišel čas, da pokojnega Stjepana Radiča. Nemcem je bilo to seveda znano. Zato so takoj po zasedbi Hrvaške napeli vse svoje sile, da pridobe dr. Mačeka za sebe in za "sodelovanje". Dr. Maček pa je vse te ponudbe odbil, nakar so ga Nemci internirali. Zdaj se nahaja v Kupincu pod najstrožjim *iadzorstvom ustaš-ke policije. Svobodno kretanje mu je prepovedano"— kar je Kalior smo poročali v dnevnih vesteh, je predsednik Roosevelt nedavno prepotoval Ameriko od Atlantika do Pacifika. Ob tej priliki je posetil mnogo tovarn, ladjedelnic ter mornariških in vojaških postaj. Na sliki ga vidimo v. prijaznem pogovoru z nekim ranjenim mornarjem v Bremertonu, blizu Seattla, Wash. Knezoškof Can+erbiirški z mornarico A smart strap fastens under the chin and they are padded for comfort. One steel h'felmet costs $5 so every time you fill a $5 stamp book you are buying protection for an American soldier. Invest at least ^ ten percent of your Income in War Bonds every pay day. Help your community reach its War ^Bond Quota. C/. S. Treasury Department Mali oglasi žarskem, v nasledstvu Istvan Horthy-a, ki je meseca avgusta padel na ruski fronti. Istvan je bil sin regenta Horthy-a. Boring Mill delavci Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" sti'ojih Operatorji velikih strugalnikov Slab-Miller delavci Fiat scrapers Bench Assemblers NA STROJNEM ORODJU Hooker-on Plača na uro, "overtime" poleg: sc mora predložiti dokaz amerlil:>£a diic^vljan-stva; če ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL \ očisU Zaarebitdtianske^vpU-SwcAol :a.položaj iwega hrwd- va. Vrhu' vsega tega pa so Hr- . vaU k od ndobj wvrabu kiko ^ Cbnek,%al,%;a nada^e, daje %a%|anom, kakor a dbbivdbfh^wa* kančka dkra^ ka, odkar obstoja jugoslovanska država, pri vseh volitvah od Pavelič je vsekakor v službi nega teh dveh osvojevalcev. 80 do 90 odstotkov hrvaških Glavni vzrok, da se hrvaški'giasoy. Hrvaški narod je sma-n&rod upira svojim tlačiteljem tral dr. Mačeka za svcyfega za- Jugoslavija-zaseka prometnih zvezah osišča 521 ta položaj ^^ejo. Oni vedo, da je in največji so-®®^čija in da bi nje-'lapravila konec tako in izdajalcu Paveliču, pa je njegova vdanost idejam demokracije, izhajajoča iz njegovega političnega razvoja in njegove zgodovinske tradicije.. , Vodja hrvaškega naroda je dr. Vladko Maček, ki leta 1928 postal predsednik Hrvaške kmečke stranke kot naslednik TEN YEARS FROM TODAY, VIRGINIA, I'M GOING TO BUY YOU A DOUBLE BUY BOMDS HERE ICE CREAM SODA "JITKD k; ]Q 'j li" Nr je naslov novi ktijigi j® spisal V angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. konitega predstavnika. V tem svojstvu je dr. Maček vstopil meseca avgusta 1939 1. v jugoslovansko vlado. Vse vesti, ki prihajajo iz Hrvaške v London, potrjujejo, da dr. Maček še nikdar ni bil toliko priljubljen kakor zdaj in da sovražno razpoloženje napram silam osišča v hrvaškem narodu neprestano narašča. Priključitev primorskih predelov k Italiji pa je pognala hrvaški narod iz pasivnega odpora v ,odkrit u-por. Upoštevati je treba, da je izšlo onih 15,000 ustašev, ki izvršujejo ukaze zasedbenih oblasti, iz izvržkov hrvaškega naroda in najnižjih kriminalnih, značajev. Članek povdarja, da si Pavelič nikdar ne upa na ulico, Ker VQ, da bi ga kmalu zadela maščevalna krogla ali bomba. Vsi sloji naroda, brez razlike, se upirajo tujčevi oblasti. Kmetje zažigajo žetev in prostovoljno zmanjšujejo pridelek. Hrvaški delavci, katere so s silo odgnali v Rajh, pa neprestano stavkajo, tako da so jih Nemci že* mnogo poslali nazaj v domovino, da bi se izognili škandalu. Koncem meseca julija se je vrnilo domov preko 4,500 hrvaških delavcev. Z orožjem v roki se upira hr-\^ški narod predvsem v onih krajih, ki so zasedeni od Italijanov. Neprestani spopadi med italijansko vojsko in oddelki domoljubov se dogajajo v bližini Reke, v oblasti Velike in Male Kapele, v Delnici, G^ini in na Velebitu. Boji se vrše tudi v Dalmaciji, na planini Mosor. Patrioti često prekinejo železniški promet na progi Zagreb Reka in Zagreb-Split, število hrvaških gerilcev cenijo na približno 60,000 a število mrtvih na 40,000 bodisi da so poginili v bojih,, bodisi v koncentracijskih taboriščih. Naraščajoči od-poV Hrvatov dela italijanski vladi velike preglavice. Začela je uporabljati zločinske represa lije po nemškem vzorcu. Nedavno je italijanska vojska s topovi'uničila 8 hrvaških vasi v bližini Reke. Večji del prebivalstva je poginil. Laško letalstvo je uničUo desetorico vasi v jdalmatinskih planinah, Nedavno je knezoškof Canterburški (tiskal angleško vojno mornarico. Na gornji sliki ga vidimo sredi mornarjev na 'ne^i bojni ladji. kamor laški vojaki nočejo, ker vedo kaj bi jih tam čakalo. Pred kratkim je bil italijanski prefekt v Zadru ubit, nakar je Bastianini, namestnik vlade v anektirani Dalmaciji izjavil, da bo Hrvaška izgubila svojo neodvisnost, ako se bodo nehvalež-neži Hrvati se nadalje upirali "vzvišenemu pokroviteljstvu Rima". Hrvaški narod dobro ve, da bi bil on prva žrtev italijanskih imperialističnih načrtov in se predvsem upira napadalcu; da bi se rešil te grožnje in zaščitil svoj obstanek. On tudi dobro ve, de je. njegova svoboda ne-razdružljivo povezana s svobodo srbskega in slovenskega naroda. Hryati vedo, da bodo njihovi življenski interesi zajamče- ni v federativni demokratski Jugoslaviji v Evropi, osvobojeni nacističnega jarma. Kako se obnašajo Habsburžani napram Jugoslovanom Jugoslovanska vlada v Londonu je izjavila, da je nadvojvoda Albrecht Habsburški, vodja tolpe madžarskih teroristov' ki napadajo ^Jugoslovane v Vojvodini, ozemlju severno od Beograda, katero so zasedli Madžari. Nadvojvoda Albrecht je bil baje nedavno označen za nacističnega kandidata za mesto kraljevega namestnika na Mad- London, 14. oktobra. (AP) — Jugoslovanski krogi v ^Londonu potrjujejo, da se bUe zasedbene čete Nemcev in Italijanov močno ojačene, posebno v jugoslovanskih predelih balkanskega o-zemlja. Nemci so zelo nezadovoljni z laškimi neuspehi v teh pokrajinah. Vs'ak dan prihajajo nove vesti o naraščajoči napetosti med obema silama osišča glede nadvlade v ozemlju razkosane Jugoslavije. Brzojavke iz Ankare zatrjujejo, da nameravajo Nemci prevzeti kontrolo na HrvaškerA in v Sloveniji, in Isaje celo v Tr stu. Dozdaj te govorice še niso bile potrjene. Nemci so baje podvojili svoje čete na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer so dozdaj imeli dve diviziji. Italijani pa drže tam najmanj 18 divizij, to je, 290,000 do 325,000 mož. TO RELEASE FLOW OF LIVER BILE Get a bottle of Kniachep Salts tonight. Half an hour before breakfast, take as much as will lie on a dime in a glass of water (hot or cold) or in your morning cup of tea or coffee and keep this up for 30 days. Kruscben taken this way helps relieve such symptoms as pick headaches, bowel aluggishness and so-called bilious Indigestion when due to In-sulllclent flow of bile from the gcUl-bladder. You can get Krusohen, a famous English formula made Ip the U. 8. A., at any drug store. You must be satisfied or money back. **THAT LITTLE GAIVIE"lnter-iiat'lC«rtoonCo.,N.Y.-By B. Llnkl QEB UJIZTL \-r'S H or IM -This RooM- \ rt^vEHT "The SUGHXE5T — •iou RcfAfA'i, •ioo Fottecrr -Co "TAKe OFF -fogfJ. (WOFFWER. ANO o^eacoAt- TC>o xou -think "THA-r's rtO-HO ■ m General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zm,erne Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno pr-vovrstnp delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo In vse potrebščine za dom 6613 ST. CJLAIB AVE. -BEndewon 2978 VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi, izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zjgubili pri »tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knamovq poslopje TEŽAKI " Plača na uro — ' Zglasite se v uradu ( 3341 JENNINGS RD. (zadaj za mestno bolnišnico) Urad odprt ob 7. uri zjutraj JONES & LAUGHLIN Steel Corp. OTp WORKS ' Če ste sedaj pr4 obrambnem delu, se ne priglasite OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" A chef who knew lots about dough Said,^ "So farrweV« raiwd i ' it too alow—^ jW e'U beat Hitler^who* Oiw dollar in ten'^ £ put into*Wwl« . .-X-e^s gol" We*ll oook the Azb* whea msuk only when every-body doe« hia iMurt. l>oa*t let the S. wwrm. Put « tenth of rowr may Into Wmx Bond# om.BtwQp#— I STRAN 4. ENAKOPRAVNOST SLIKE IZ REVOLUCIJE | Poslovenil Anton Melik % v *1* Ruski spisal M. Arcibašev % Ruska politika uničene zemlje Beden se je rodil na svet; v trdnem siromaštva je preživel vso mladost in vedno se je je spominjal z mrzkim čuvstvom ponižanja in krivičnosti; čutil se je tistim ljudem, kj so govorili o mladosti kot o svetlem prazniku življenja. Vedno je bil slaboten, bolezen, slabo oblečen deček, zaznamovani sin postiljona, na katerem so pustili napori, bolezni in trpljenje roditeljev na veke svoje bledo znamenje. Učiti se ni mogel mnogo in še to zelo slabo. Rano je bilo treba misliti na lastni obstanek, s petnajstim letom je že stopil k železnici, kjer je služil petindvajset let na različnih mestih, vedno jednako težavno, utrujajoče jednolično in duši tuje. Njemu je bilo težko, često poniževajoče in trudno; /toda oče in ma^i sta živela srečna in vesela, dokler sta živela, zato ker je ušel usodi očeta. NjiK bolna radost je bila nesmiselna in grozna, a najbolj grozno je bilo to, da je on sam razumel in delil njih radost. Vse to je bilo podobno tisti radosti, s katero se veseli človek, ki se je bil pogreznil v močvirju, do vratu, in ki vidi zraven sebe drugega, katerega je smrdeče, dušeče blato že pokrilo čez glavo. Ko je minilo nekaj let in je dosegel srečo vječnega životare-nja na majhni postaji, izgubljeni sredi gluhe stepe, se je oženil. Poročil se je iz ljubezni z nelepim, nekoliko trapastim dekletom, ki je imelo za seboj ravno tako življenje kakor on. In v ti ljubezni je bila tudi groza, zakaj tudi v njenih najsrečnejših trenutkih, ni potemnela zavest brezbarvnosti, brezpo-membnosti in nelepe zunanjosti žene; toda želja, da bi imel na vsak način vsaj kakršnokoli blizko, toplo in sorodno bitje, je zasenčila to zavest, da je ostala v duši samo kot neprestano, skeleče hrepenenje duha po lepi, tajinstveni in poetični ljubezni, katere pa ne bo občutil in našel nikoli, žena je čstarela zelo hitro in izgubila kmalu še tisto malo ljubeznivosti, katero ji je vendarle dajala mladost in svežost. Z nesmiselno hitrostjo so se jima rodili otroci, žena je postala starikava, dolgočagna, brezupno zgrbljena; na njen obraz se je za ve^no vtisnila brezizrazna maska skrbi in stisk in zavisti. \ In otroci so rastli, bolehni, slabotni, bledokrvni^ Radostni stepni zrak in svetlo solnce ni moglo izgnati iz njih strašnega gn jeva neprestanega dolgočase-nja in životarenjih njih rodbine. Eno dekletce je trpelo na oslabljenju črevea in je vedno sedelo v majhnem naslonjaču, izmučeno-trpeče zrpč iz svojega kotička, kakor miška, ugriznjena na smrt. Nikdar se niso radovale duše teh otrok, samo trpele so, žalostile se in gnjev jih je razjedal. Z ljudmi je imel malo odnosa jev, zaradi tega, ker je to povzročalo stroške, ter neokretnost in okornost zaradi prevelikega siromaštva in ponižanja. Anisi-mov je mnogo pil, v pijanosti jokal nad svojo nesrečo in se topil v motnih sanjah o drugem. švobodnem, lahkem in prijetnem življenju, kateremu bi dajala vsaj kakršnakoli luč kakršenkoli pomen. Strašno je bilo njegovo življenje, kakor je bilo strašno vseh v njegovi okolici, a ravno to je kmalu o topilo zavest in mu prikrilo strašno vsebino njegoVega obstajanja. Naj so bili še tako mučeči v njem pozivi, spremeniti vse to, spoznati kaj druzega in napraviti kaj novega, odločilnega, — v splošnem se mu je zdelo, da mora tako tudi biti, zakaj tako ne živi on sam. Koprnenje duha se je spremenilo v navado, naučilo ga je godrnjati, jeziti se, piti; in ni imel moči, da bi se zamislil, ogledal se hitreje in prišel v obup. Kakor krt, ki živi v večni temi, Anisimov že ni več videl teme, ki ga je obkrožala; mislil je, da živi boljše od mnogih, ali ne kakor krt, — on se je togotil in trpel s svojim življenjem. Tako je bilo db tega časa, ko je nenadna svetloba vseobčne-ga protesta in vseobčne vznemirjenosti kakor strela obsve-tila zanj vse, inGu V zavezniška pristanišča prihajajo vsak dan novi konvoji. Življenje mornarjev jOom ske mornarice je sita nevarno, saj je samo velika Britanija že izgubila 16,000 mož' ske mornarice. Na sliki vidimo tipične angleške mornarje, na sredi nekega kapitO'^ ^'otnc desni pa najmlajšega mornarja, 16 let starega George Thomasa z brzostrelno puškO'^ in. Avstralski vojaki, ki so hili ranjeni v boju z Japonci na Novi Guineji, imajo pred seboj šest dni dolgo pot skozi džunglo, preden bodo prispeli v svoj vojni lazaret. rekel samemu sebi: "Kaj bi še . . . sem že odločil ... Ni treba misliti /. . Ako tom mislil, tedaj bo zopet groza .. . Raje ne misliti." — A bol je skelela vedno močneje, dvigala se, bližala se srcu, in kakor glodajoča miš posta- "Kam pa ležeš!" je kriknil vojak za vratno, s surovim gla som, in stekel s puško na desni rami k oknu. Anisimov je obstal kakor okamenel, držeč se za okvir, in tudi vojak se je ustavil. Iz mraka se je izločeval bledi obraz Anisimova z raz- The Toonerville Trolley That Meets All The Trains s g __Courtesy Bell Syndicate jala vedno predrznejša in glas- širjenimi očmi in. šopi razmrše-nfejša. 'Anisimov je hitro vstal in pričel zopet s hlastno naglico hoditi po sobi, trudeč se, da bi s koraki zaglušil to, kar se je neuklonljivo dvigalo v njem. Ali bolj je rasla, rasla ... že ni več skelela, že je trgala srce, in okrog nje je rasel silen obupen upor. In naenkrat je planila zmagoslavno na vrh^ in napolnila vse njegovo bistvo s tako silo, da mu je zp,šumelo po ušesih in ga stisnilo v prsih. "Da, tako . . ga je zbodla in zaskelela zopet misel. "Meni ni žal za življenjfe . . . boljše smrt, kakor tako življenje . . . Ali zdaj pa tako življenje, in ne drugačno? . . . Kdo je imel pravico odreči mi tako življenje?... Ko me je oropal takega, a ne oropal, temveč jednostavno: kdo mi ni dal takega življenja, da bi mi ga bilo žal? . . . Tudi to je resnica, — meni je žal tudi tega življenja, kakršnega imam! Naj bi bilo kakršnokoli, meni ga je žal . . . Žal, da so ga spačili, žal,^ da ga; hočejo uničiti kot nekaj groznega, gr, dega, ko je samo nesrečno! . . . In kako me sme kdo, kdorko-lisibodi ubiti zat6, ker sem trpel vse življenje, zato ker mi je bilo grdo, težko in polno muk?!:.. To... to... to..." je zamrmral Anisimov in se ustavil sredi sob^ nenavadno razširjene, bolne oci so se mu svetile v bolestnem blesku. Nenadoma je z vso silo planil k oknu, zgrabil za okvir in ga' pričel trgati in lomiti.. obrezovaje si roke s steklom. ' Za oknom je že ugašal požar, in čmorjava tema se je polagoma bližala k oknu ih se zgo-ščevala; v sobi pa "je bilo tako /temno, da je bilo videti zunaj svetlo kakor podnevi. nih las; na Anisimova pa so gledali temni obrisi neznane, okrogle, brkate glave. En trenutek sta^gledala drug na drugega z nedioumevanjem, in zopet ni nobeden izmed obeh vedel kaj naj stori; kakor takrat, ko ga je lovil oni vojak. Bilo je v tem nekaj nesmiselnega, toda za oba jednako nerodnega in nev-šečnega. Potem pa je Anisimov, kakor da se je zavedel, strese okvir in zakričal z brezmejno besnostjo: "Izpusti!" "Ni zapovedano!" je krikni' vojak z istotako besno nenarav nim glasom. "Lažeš ... Izpusti!..'. Pozovi sem polkovnika...! "Kakšnega polkovnika hočeš ... Nazaj in tiho! ..." Njuni nenaravno glasni in napeti glasovi so porazili oba, in za trenutek je zopet nastopil molk in mir, in spet je nekaj vstalo med njima. Bil je trenutek napete tišine, in zdelo se je, da se mora vsak hip izvršiti nekaj posebnega, novega. Ta čas pa so ge začuli bližajoči se koraki in glasovi. In kakor v odgovor ravno na te korake je pričel Anisimov molče in trdovratno stresati okvir. Z žvepke-tanjem se je sesipalo steklo na tla. Vojak je nenadoma stopil korak n&prej in z vso silo, ravno tako molče in trdovratno, udaril Anisimova s kopitom puške v koščena prša. ^ Vroč slan val je butnil v grlo in nos Anisimovu; obrnil se je in kakor da* ga hoče nekaj zadušiti, razprostrl roke, zavrtel se in se sesedel težko na tla. "Kaj pa je tu, Jefimov?" je vpraševal nekdo za oknom. "Ta jetnik je silil skozi okno ..je odgovoril vojak s tr- gajočim se in nekako neumeva-jočim glasom. Nekaj črnih glav je pogledalo v sobo iA dolgo nepremično strmelo v temo. Bil(^ je povsem tiho. Anisimovu se je zdelo, da je vse to le domišljija, v glavi se mu je vrtelo s strahovito naglico in vleklo v strašnem vrtincu s seboj tri črne, nepremične in čudnotajinstvene obrise v oknu. Potem so ti trije nenadoma izginili in ravno tisti glas je rekel močno in srdito: "Ta bo zelo srborit,—pali mu glavo!.... Zelo jednostavno!" In glasovi so utihnili. Anisimov se je dvignil, pogledal z breumnimi očmi v okno in se splazil v stran. Zadnja seseda ga je strašno porazila: "Zelo jednostavno!" In razumel je, da je to v resnici tako, — jednostavno; naj kriči kolikor hoče, naj razbija kolikor hoče, naj še tako ostro in mukotrpno spozna grozo smrti, trpljenje in to, da ima on, človek Anisimov, svoje lastno življenje, ima pravico ne umreti, ne trpeti, temveč živeti, — iz tega ne sledi ničesar. In mahoma se je zopet oglasila stara misel: "Ustrele me!..." Sledilo je nekoliko trenutkov praznote in mrtvega brezmislja, a potem se je vedno jarkeje in natančneje obličilo v možganih; "Ustrele me ... naj delam karkoli, naj prosim kolikorkoli, naj se krčim in krivim od strahu in groze, kakor tisti rokodelec,... povedejo me h kupu tračnic, prično meriti tako mirno, kakor da jaz ne vidim tega in ne umiram od strahu." In začutil je, da mu pričenja spodnja čeljust tako nenavadno skakati, vedno silne je, silne je ... Anisimov je napravil z nečloveškim naporom poskus, da bi jo udržal, a začel se j& premikati ves, drgetati ž ramami, rokamf,' glavo, kakor da ga trese nekakšna nevidna, daljna, močna sila. Zdelo se mu je, da to ne bo prenehalo nikoli; ko pa se je nenadoma zavedel in instinktivno razumel, da se z njim vrši dolga perioda popolnega brezumja, krča že ni bilo več a telo se mu je gibalo in drgetalo le še s komaj opaznim, neverjetno lahnim trepetom ... Želo ga je potrlo, ker je za oknom noč že turobno blte-dela, kakor v pustem jesenskem jutru. V sobi se je že vse razlo čilo, bleda svetloba je slabo padala na stene, na tla in na njegove sivobele roke. En trenutek se mu je zazdelo, da je vse prešlo in on da se je zbudil, nato pa je s strašno hitrostjo planila od-nekod, od zunaj nekje, v dušo zavest neizogibne resničnosti in tega, da je že pozno, in zopet je zalilo dušo isto vrtajočemučeče nedoumevanje in ostra potreba. hitro, kar najbolj hitro premisliti nekaj in razjasniti... Naenkrat se je Anisimov spomnil ubitega mašinista, hitro kakor v luči bliska, in objednem odrivajoč podobo z mislimi: "ne to ... ne to ...;" nato še drugih, ki so bili padali z barikad in se valjali in zvijali po okrvavljenem snegu, pptem rokodelca, zatem čr- :-% p( nega, krivonosega ^ '"Joe i dveh kratkih streloVi nih z lahkim, trplj®" po vzkrikom. In nenado* gledal sredi bledeg*' kaosa /črno gomilo tračnic in ostra kol^ jaj kolena, moleča iz kUp^ "^^fišl mu vendar vse to ? ■ • (Dalje pri] riiiodPJ' WM. J. ROGERS M KONI^ Jaz se obvezujem napram predseago—sodeloval bom za vso podporo v prizadevanju za zmdniltu Rooseveltu, da mU načrt za po vojno preuredbo in v pripravljanju za po ze KOIIKO STORITE ZA CANKARJEV Gl&SII! Če ste res napredni, pokažite to tudi z' njem. Cankarjev glasnik je napredna del^ kulturna revija za leposlovje in pouk. Pripo^« ^ svojemu prijatelju ali znancu, da si jo s Za obstoj in napredek izobraževalnega ČaS® je potrebno sodelovanje vseh, ki so za naprej ' bo, Cankarjev glasnik potrebuje zastopa |%a posebno še izven Clevelanda. Priglasite se ! ^ , 2 upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa poj^ Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohi": Naročilna nakaznica na Cank^J" Glasnik NASLOV Zastopnik: Plačal $___ toot^ fe Let me think . . . Acme stole'pie frorn Excelrior . . . . Thunder Bird stole me from A c*^ Ye godtt I don't work here any more!" 2>rawnfor Divithn of In/or