Poštnina plačana v gotovini.
43. štev.
V Ljubljani, 26. oktobra 1923.
si®
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77.
NflRODNO-SOCIJflLISTICNI TEDNIK
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob petkih.
Dr. Ivo Politeo — Zagreb:
Srednja linija.
Število »meščanskih« strank se je zvečalo za* novo stranko tattozvane »srednje linije«. Ona sestoji v glavnem jiz disidentov in takozvaruh neopredeljenih: iz disidentov demokratov in llrvatske zajedmce in iz neopredeljenih bodisi že v tem smilu, da se v obče do sedaj niso strankarsko opredelili, ali pa v tern smislu, da so se preveč opredeljevali, ter sedli iz ene stranke v drugo.
Moč nove stranke bo zavisela od tega, koliko kadra bo mogla odtrgati od omenjenih meščanskih strank. Cim bolj bo oslabila one, tem močnejša bo sama. Toda ta eventualna njena moč bi imela lahko v tem slabo posledico, da bi utegnili razen dobrih elementov iz onih strank vanjo udreti tudi siabšij, kar je naposled zeio verjetno, kajti, ko se ladij a potaplja, jo zapuščajo tudi miši. Demokratska stranka pa je prilično podobna potapljajoči se ladiji. In ta naval slabili elementov, miši, trabantov, ki vedno drve za novim, močnejšim in več obetajočim, ta naval bi mogel škoditi novi stranki, ker bi jo silil k kompromisom in dejanjem, Ivi so jih ravno mnogi njeni ustanovitelji najbolj obsojali, Se celo med ustanovitelji je nekaj takih, ki s svojo preteklostjo obtežu-jejo novo stranko in ovirajo, da bi do nje naraslo tako zaupanje, ki bi ga na vse zadnje radi nekaterih svojih vodilnih oseb zaslužila.
Naraščanje nove stranke omejuje tudi to, da se ne more opreti na široke mase, ne na kmetske, ne na delavske v mestih, ne v obče na malega človeka. Čeprav je to stranka' srednje linije z ozirom na svoj držuvnopravni program (pa tudi v tem pogledu ni edinstven niti pri ustanoviteljih, kako šele pri pristaših nove stranke tako čvrsto), po svojem socijalnem in gospodarskem programu ni srednja. Ona je vsakršna in nikakršna. V njej se nahajajo ljudje, ne samo raznih ekonomskih položajev, temveč tudi raznih mentalitet: pri tem ko so ti bližji socijalizmu, je mentalitet drugih povsem buržujski, kapitalistični. Mogoče bo radi agitacije in pridobivanja pristašev stavila v svoj program splošne fraze o socijalni in ekonomski pravičnosti, toda vsak od njenih pristašev si misli pod' temi frazami nekaj drugega, kakor jih drugače, pogosto jako kapitalistično, izvaja v praksi. In vendar je za stranko danes potrebno, da je tako v socijalnem, kot v ekonomskem oziru izrazita, smotrena in edinstvena. Res je, da je zavzelo danes vprašanje državnega uedinjenja, vprašanje srb-sko-hrvatsko-sloivenskega spora prvo mesto, ali enotno stališče samo do tega, vprašanja more zadostovati kvečjemu za ustanovitev kake koalicije*, kakega bloka ali časovne slučajne kooperacije, nikakor pa ni to dovolj za stranko. Ce hoče biti stranka res stranka1, mora biti enotna v vseli glavnih vprašanjih, ki se tičejo naroda in države. Demokrat, ki svobodno misli, n. pr. more v parlamentu glasovati s socijalistom proti kakemu ultramontanskemu zakonu, vendar ta enakost naziranja v enem kulturnem vprašanju nikakor ne more biti temelj za* stranko, ker jo dele globoki prepadi v mišljenju o drugih vprašanjih. Svoj čas so se strinjali demokrati prilično s kmeti glede politične ureditve države (monarhistični in centralistični sta bili obe stranki), vendar je umevno*, da* je kljub temu ostalo dovolj vzroka, da si ostaneta obe stranki nasprotni. Pa naj se zedinijo pristaši nove stranke v ožjem političnem pogledu, t. j. v vprašanju ureditve Jugoslavije na isti bazi (eventualno na* avtonomistični), oistalo bo vendar med njimi toliko različnih drugih naziranj, da bo sicer mogoče na zunaj izglodala koit ena stranka, da pa ne bo imela* na znotraj kriterija stranke.
Iz tega razloga moire biti tudii stališče nas, narodnih socijalistov, do nove stranke povsem jasno in ugotovljeno. (Jna ni socijulisiična, a mi smo socija-listi. In dokler nii socijalistična,, je kljub vsem svouim eventualno tu in tam' socialističnim podrobnostim le koncem koncev meščanska. Za socijaliste pa m Prostora v meščanskih strankah! Za1 nam mora biti le onega* dela naše inteligence, ki ima kot proletarijat skupne interese z ostalimi delavci, pa se odvrača od teh k onim, ki so ali sami kapitalisti, ali kapitaliste podpirajo. Zal nam je radi njene neodločnosti naše inteligence, naših mladiiih ljudi, ki jim še ni jasno, da — kakor na vsi zemeljski obli — tako tudi v Jugoslaviji moreta obstojati le dva svetova, med katerima je ostro začrtana mejna črta: socijaM-stični in nesocialistični. Mogoče je živeti samo v enem ali drugem od teh dveh svetov; nima smisla, da’ stoji kdo na tej strani črte ter govori nam preko, da hoče isto, kar mi. Kajti, ko or hoče isto, bi bil z nami; socijalisti! Med socijalisti zopet morejo obstojati razlike, ali te se ne morejo tikati cilja, niti negativnega, niti pozitivnega t. j. uničenja kapitalistične in uvedbe socialistične družbe. Razlike so edino v metodah, v posameznostih cilja, v tempu, v izhodišču, iz katerega se izhaja. — izhodišče nas, narodnih socijalistov, je narod, je nacionalna država. In žalostno je, da je toliko inteligence zapustilo svoje tovariše, manuelne delavce, na potu iz tega izhodišča in se raje druži s svojimi in njihovimi nasprotniki, s kapitalisti.
Kljub vsi tej kritiki nove stranke priznavamo, da bi mogla roditi edino dobro: da namreč ekstremne meščanske stranke — zlasti demokratska, Hr-vatska zajednica in Radičeva seijačka
—	iz strahu pred konkurenco revidirajo svojo ekstremno politiko, ki je privedla Jugoslavijo v obupni položaj, ter se vsaj z ozirom na državnopravno ureditev in taktiko povrnejo ali približajo srednji liniji. Kajti o tem ni dvoma, da država ne more ostati urejena tako, kakor je to napravila damokrat-sko-radikaina ustava, pa da se tudi ne da urediti tako, kakor to snuje zvezdo-plovec Radič, marveč da se ho treba vsaj čez nekaj časa ustaliti na gotovi srednji črti.
Češkoslovaška in Jugoslavija.
Češkoslovaška in Jugoslavija sta istočasno nastali, povojni slovanski državi; vendar so razmere v teh dveh državah zelo različne. Ce pogledamo valuto, opazimo, da je češkoslovaška krona veliko več vredna kot naš dinar, ker moramo Jugoslovani plačati za eno češkoslovaško krono 2.70 Din. ali celo več. Vsled tega se pri nas marsikdo vpraša, kako je sploh mogoča današnja razlika, ko bi moralo veljati nasprotno ali pa vsaj valutno ravnovesje. Trdi se, da je temu vzrok razlog, ker je češkoslovaška država bogatejša na industriji, na raznih surovinah in živilih, v Jugoslaviji pa da imamo večjo produkcijo le v moki, lesu in — vinu. Res je, da se Jugoslovani še dolgo ne bomo mogli kosati s češkoslovaško industrijo, a v marsičem glede naravnih zakladov smo bogatejši, za kar bi nas naši severni bratje prav lahko zavidali. Ko bi imeli Cehoslovaki te naše zaklade, bi jih gotovo znali vse drugače ceniti in uporabljati, kakor delamo to mi. Kratko povedano, v Jugoslaviji bi morali z ozirom na dragocene zaklade živeti ugodnejše, lepše in cenejše življenje, kakor v Češkoslovaški. Je pa ravno nasprotno. In zakaj? V prvi vrsti zato, ker nam manjka onega, kar imajo Cehi, t. j. nesebičnih in zmožnih državnikov, ki morajo vživati dober sloves
tudi izven državnih meja. Ker pri nas manjka prave in iskrene ljubezni do lastne države, katero imajo Cehoslovaki, in ker je pri nas vse preveč ljudi, ki jim je država kot taka le deveta briga, lastni jaz pa vse. Ker se je pri nas vkoreninila korupcija in partizanstvo v taki meri, da trpi naš ugled na znotraj in na zunaj in je temu pripisovati glavni vzrok, da se naš denar ne dvigne na isto stopnjo kakor je češkoslovaški.
Toda tudi v Češkoslovaški ni vse tako rožnato, kot bi si to marsikdo predstavljal. Tudi tam tare široke plasti naroda pomanjkanje in draginja, kakor danes povsod. Tudi tamkaj se porajajo stavke in borbe za obstanek in kruh, deloma še v večjem oosegu kakor pri nas; tudi oni imajo politične stranke, o katerih se pri nas tako pogosto zatrjuje, da jih je preveč. Toda tam ne poznajo grde partizanske politike in korupcije, temveč imajo na vseh vodilnih mestih može strokovnjake, katerih nikdar ne vprašajo, kateri stranki pripadajo, ko zahteva to dobrobit države. V Češkoslovaški se sleherni državljan zaveda, da je njegova prva dolžnost delati v vsakem pogledu za državo, ne pa državo razdirati, kakor se, žalibog, dogaja to pri nas. Kljub temu, da imajo naši severni bratje tudi opravka z narodnimi nasprotniki, pa s svojim resnim in poštenim delom pridobivajo ugled in simpatije celo pri svojih nasprotnikih. Tudi Češkoslovaška ima zakon za zaščito države, katerega se naši komunisti tako boje in katerega tudi naša vlada prav rada zlorablja proti delavtsvu, a vse tamkajšnje socijalistične stranke s ponosom povdarjajo, da so tudi one glasovale za ta zakon. V Češkoslovaški vladi, v kateri so zastopane stranke takozvane »petke«, t. j. pet koaliranih strank: narodni socijalisti. soc. demokrati, narodni demokrati, agrarci in klerikalci, vlada popolnoma drugo razpoloženje kakor pri nas, ker je vsem tem strankam obstoj, dobrobit in napredek države prvo. Pri raznih imenovanjih ne poznajo nobenega ključa, nikake korupcije in tudi nikakih strankarskih redukcij, preganjanj in zapostavljanj. Našim politikom in državnikom bi bilo priporočati, da gredo za nekaj časa v šolo k bratom Cehom in, ako bi se ravnali po tem, kar bi tam videli in slišali, gotovo bi zavladale tudi pri nas boljše razmere. Ampak naši vodilni možje tega nikdar ne bodo storili. Zato mislim, da bi bilo edino pametno in pravilno, da ljudstvo samo išče medsebojnih stikov in zvez potom sorodnih političnih strank. Doslej je imela te zveze edino narodno-socijalistična stranka, ki je že Pet let v najožjih stikih z bratsko češkoslovaško narodno - socijalistično stranko, od katere smo že pred vojno dobivali navodila za razširjanje narod-no-socijalistične ideje. Na vsa važnejša zborovanja prihajajo bratje Cehi k nam in ravnotako tudi mi v Prago. Edino na ta način se pobližje spoznavamo in si prisvajamo, kar je dobrega in koristnega.
Pretekli mesec so se izvršile občinske volitve v vseh občinah češkoslovaške države, pri kateri je nastopilo nešteto političnih strank. Tako n. pr. je bilo v Pragi sami 15 kandidatnih list. Narodno-socijalistična stranka je dosegla pri prvih volitvah v veliki Pragi 81700 glasov, a teden dni kasneje pri volitvah v posamezne praške občine nad 88.000 glasov. Tekom enega tedna je stranka napredovala za več kakor 5000 glasov. V Pragi sami je naša stranka najmočnejša, a izmed strank cele države zavzema tretje mesto, ker je dobila okroglo pol milijona glasov. Značilno je, da so pri teh volitvah nekoliko narasli klerikalni glasovi, in na Slovaškem je dobila večino znana »Hlinkova« klerikalno - separatistična
Posamezna številka stane Din 1.
Leto V.
stranka, ki uganja podobno politiko, kakor pri nas Radič. Tudi pri voiitvi županov je bilo izvoljenih veliko narodnih socijalistov in v Pragi sami zopet narodni socijalist dr. Karel Baxa. Zanimivo je dalje, da so v neštetih občinah pri voiitvi župana nastopali skupno demokrati s klerikalci, medtem ko so narodni socijalisti in soc. dem. volili skupne kandidatne liste. Tudi komunisti so dobili nekaj občin v svoje roke, predvsem v industrijskih in nemških krajih. Popolnoma pa so propadli fašisti, katere vodi neki tludec, pod firmo »Narodni hnuti« (narodno gibanje). Tudi ostale nepolitične ali gospodarske liste se niso obnesle, kar je dokaz, da so češkoslovaški volilci točno opredeljeni na posamezne politične stranke.
Nadvse razveseljivo je dejstvo, da je naša bratska stranka dosegla tako častno število glasov, kar je tudi dokaz, da Cehi kot izredno inteligenten in politično zrel narod visoko cenijo idejo narodnega socijalizma, katerega je tako krasno znanstveno utemeljil predsednik republike dr. Masaryk. S tem glasovanjem pa so narodno-socijalistič-ni volilci tudi izrekli največje priznanje strankinim voditeljem in funkcionarjem, predvsem zaslužnemu voditelju bratu V. Klofaču, županu dr. Baxi, ministrom dr. Edvardu Benešu, J. Stri-bernyju, dr. E. Eranketu in A. Tučnyju, kakor tudi vsem senatorjem in poslancem. Vsak Ceh se prav dobro zaveda, da so bili narodni socijalisti že davno pred vojno skoro edini ljudski zastopniki, ki so se najodločneje borili proti avstrijskemu nasilstvu. Vzgajali so mladino v antimilitarističnem duhu in nešteto voditeljev in nevstrašenih borcev je vsled tega pretrpelo največje muke v ječah in internatih. Ko pa so Cehi dosegli svoj ideal, svojo samostojno narodno državo, so narodni socijalisti z isto ljubeznijo državo izpopolnjevali, ker so smatrali za svojo glavno nalogo pripomoči, da se država čimpreje uredi in konsolidira. Narodno-socijalistična stranka je strogo državotvorna ter podreja strankine interese državnim. Njeno geslo je: vse za državo — za narod in za socijalizem! Stranka vodi neizprosen boj proti reakcijonarnemu klerikalizmu in pogubnemu komunizmu. Tudi na socijalističnem polju ima veliko več uspeha, kakor kričavi nezmožni komunisti. Tega dela pa ne vrši na način, kot je v navadi pri raznih naših strankah, temveč potom svojih organizacij, shodov, predavanj, brošur in dela na kulturnem polju. Pri tem delu z veseljem in požrtvovalnostjo sodeluje inteligenca, katera se dobro zaveda gesla: iz naroda za narod. In delavstvo je za to inteligenci hvaležno, odtod tudi res bratsko medsebojno občevanje.
Jugoslovanski narodni socijalisti smo prepričani, da je mogoče našo državo ozdraviti le na podoben način, kakor delajo to bratje Cehi. Zato smo z veseljem započeli narodno-socijalističen pokret pri nas z namenom, združiti vse one, ki ljubijo svojo domovino, a so pod pezo današnjih razmer zapostavljeni in trpe največje pomanjkanje. Vzgajati hočemo v tem smislu naše delovno ljudstvo, predvsem mladino, odtegniti ga kvarljivemu klerikalizmu in komunizmu ter ustvariti srečno in boljšo domovino za vse one, ki pridno in vestno delajo, a trpe največ zlega. Ustanoviti hočemo pravo enotno fronto duševnega in ročnega proletarijata in skušati čimpreje združiti ves slovanski proletarijat, da se uresniči Klofačev ideal »Slovanska socijalistična vzajemnost«, za kar naj tvorita podlago Češkoslovaška in Jugoslavija. Komur je na tem, da se razmere v naši državi izboljšajo in komur je na tem, da pomaga našemu trpečemu delovnemu ljudstvu, tega vabimo v naš krog, ker dela je za vsakogar dovolj.	R.	J.
Politične vesti.
Notranje-politični položaj.
Radikalci še malo ne mislijo na to, da bi delili svojo- vladno pozicijo z demokrati. Demokrati pai, navajeni sedeti v vladi, poskušajo nai vse načine, kako bi prisili do ministrskih mest. Najprej Sio poslali v boj Pribičeviča, kii je po svoji politični mentaliteti nabližj-i radikalom. Pri-bičevič se je približeval Par šiču z sladko besedo in uglajenimi gestami-. Toda Pribičevičev napor je bil brezuspešen in je moral stopiti v ozadje. Vajeti demokratskega kluba, je prevzel v svoje roke zopet Davidovič, ki je pričel z. drugo taktiko usiljevati Pahiču mnenje, da brez demokratov ni mogoče vladati1. Davidovič organizira v parlamentu vso opozicijo- proti radikalom in se celo zvez s slovenskimi klerikalci ne brani. Uspeh Davidofvičevega truda je majhen. Vse, kar jei zdiružena1 opozicija napravila proti radikalom, je bilo nekoliko skupnih glasovanj, ki pa seveda niso mogla omajati stališča radikalov. Sedanja opozicija je pač preslabotna. Da bi pa opoziciji priskočili na pomoč radičevci, zaenkrat nii misliti. Niti par poslancev nočejo poslati v Beograd. Poleg tega se opoz-icijonalci — avtonomisti — prav dobro* zavedajo^ da demokrati resno ne mislijo z opozicijo. Klerikalce in druge podobne »tiče« izrabljajo za svoje akcije le v toliko-, da bi dobila njihova vroča želja: priti v vlado, silnejši povdarek. Kakorhitro bii se nudila demokratom ugodna prilika, zapuste brez pomišljanja svojo opozicir jonalnoi pozo in gredo s prav enakim elanom, če ne s že večjim, v boj za režim radikalno-denuokratske vlade. Kedaj bo prišla za demokrate ta ugodna: prilika, se ne more vedeti Skoraj gotovo, da še ne fcato kmalu. Radikali se v vladi veliko bolje počuti joi sami, kot pa v družbi z demokrati Razumljivo. Vsekakor je lepše partijski interes v državni upravi uveljavljati sam zase, kakor deliti vladne dobrote s strankarskim tekmecem. In demokrati v tem pogledu niso slabi tekmeci, kakor vemo iz preteklih časov.
Pot do no-tranje-poiitične konsolidacije to uglajena1 šele takrat, ko- se hrvaški volilec odločil, da opusti pasivno politiko in predvsem zmedeno Radičevo ideologijo o ko-n federativni seljač-ki- republiki. Razmere bi se na Hrvaškem praiv 'kmalu preckrenile, če bi se hrvaška inteligenca zbudila in svoje letargije in šla med ljudstvo^ Prav tako, kot je šel Radič. Zdi se pa, da se hrvaška inteligenca še ni odločila opustiti brezplodna modrovanja po zagrebških kavarnah in salonih. Zadnji) čas se veliko govori o pokretiu »srednje iimiije«. Pokret je sam po- sebi sicer uvaževanja vreden, če le ne bo ostalo zopet samo pri resolucijah na papirju, kakor se je to zgodilo z zagrebškim kongresom.
Pretep in lasanje.
Sedaj se tepo v Sloveniji1 kar tri »partije«: Najprej je pričel ravsanje g. Stefanovič s slovenskimi radikali. Hotel
Predalček za razne dopise.
Značaji.
K radikalom v Ljubljani le uskočila od NSS tudi troperesna deteljica železničarjev. Veliki so hoteli biti ti gospodje, oziroma je eden res že »velik« gospod v pravem pomenu besede. Pri NSS tem gospodom ni bilo všeč — imeli so »premalo« besede. Pri NSS je šlo vse prepočasi. Stolčkov ni bilo in ni bilo, dasi so se prvotno kazali v meglici. In gospodje so čakali — zaman, zahtevali v NSS »remedure«, da bi šlo hitreje! Bili so nestrpni, dobili so zato ime..., — kako bi šlo potem naprej, se pa ne ve!
Iz tega mučnega položaja jih je rešila mlada,- nadebudna radikalna stranka, ki se je ravno ustanavljala. Na prvi migljaj v javnosti, so že stali drugo jutro ti gospodje na vse zgodaj pri vežnih vratih v Wolfovl ulci. Bili so prvi, in zato so prišli takoj na odborniške »stolčke« NRS.
Bili so sedaj na »trdnem« In takoj pričeli z delom po stari navadi — »kar se je Matevžek učil, to Matevž zna« — rovariti.
Kot pravi radikal so se odločili, v novi stranki takoj pričeti s Čiščenjem in to radikalno. Pridobili so na svojo plat tudi generalnega sekretarja. — So že štirje! Še eden, pa jih je pet!
Sklenili so: Kar ni za nas, oziroma kar nam je napoti — to mora ven! Eden je hotel postati veliki župan, zato je moral na
jim je odnesti stranko in jo je prav za prav tudi) odnesel v obliki članskih seznamov in registrov, ker vse članstvo je po večini samo na papirju, kakor to danes g. Stefanovič baje sam- zatrjuje. Vse te člane bi bilo treba šele »utrditi,« to pa ne gre naenkrat], ker za1 sedaj, še ni toliko — kredita1. — Podlegel je v tej borbi g. Stefanovič, kateremu je vlada prepovedala izdajati tednik »Radikal« in tudi preprečila »ustanovno« zborovanje NRS, ki bi se bilo imelo vršiti 21. t. m. — S tem1 so temu gospodu Radikali zaprli sapo in ga posadili ra led, da se ohladi. — V zvezi s tem pretepom se je pričelo lasanje v »Or-juni«. G. Jurkovič je zamahnil nad g. Kranjcem. Sedaj prihaja na dan ta, kar smo mi vedno trdili! Najodličnejši pristaši »Orj-une« javno dokumentirajo; da je »Orjuna« privesek demokratov, ki jo izrabljajo v svoje poilitčne namene. Danes so gospodje o-rjunaši v Mariboru povedali, da ima pri ljubljanski »Orjuni« vmes svojo nesrečno roko g. Žerjav. — Veseli nas to priznanje, ker smo sedaj prepričani, da nas bodo- naši mariborski tovariši razumeli, zakaj smo se izrazili proiti »Orjuni«. — Zalibog se razmere v »Orjuni« še vkljub temu ne bodo razčistile, dasi mogoče mariborski g. Rehar misli dobro. In to je vzrok, da gledamo zadevo od1 strani in svarimo naše pristaše, da se ne puste preslepiti. — V zvezi z vsem temi pa se je pričel pretep ‘ in lasanje med demokrati. Sefredak-ter mariborskega demokratskega. »Tabora« g. Rehar je namreč pisal bivšemu Orjunašu g. Jurkoviču pismo-, v katerem izraža svoje mnenje o demokra>-tih v Ljubljani, katerim napoveduje boj. Najfclrž nam: prinese ta boj zopet zanimiva, razkritja. — Živimo- pač v dobi »čiščenja«!
Avtonomistični pokret okrepljen.
V	nedljo 21. t. m. se je vršila v Zai-grebu konferenca političarjev, kil se prištevajo k takozv. »srednji liniji«. To so z večine pripadniki raznih meščanskih strank}, kii) so prišli do spoznanja; da je naša državna oblika: vzrok razmer, ki nas more, dai je treba ustavo revidirati, ako hočemo sploh še iiz blaita, ter državno obliko preurediti, kakor to želi ljudstvo,. — Nai teji konferenci je bilo* zastopanih do 250 raznih oseb iiz prečain-skih krajev, kakor tudi iz, Srbije. Razpravljalo se je o programu, na katerem naj bi se osnovala bodoča stranka »srednje linije«, a glavna dehaitai se je vršila o državni! obliki. Zahtevajo ofit-cijelno prekrščenje naše države v »Jugoslavijo« in razdelitev nai zgodovinske »samoupravne« pokrajine z lastno zakonodajo in finančno upravo. — Ti gospodje so torej — vsaj tako izgledai — popolni) avtonomisti! — Z njimi se deloma strinjamo^ ker nam- gre za to, da Pridemo čimprej itz sedanjega kaosa. — Dvomimo pa, dia bo ta »srednja linija« imelai uspeh in da bo sploh prišla do dela. Tudii se mi zanjo ne moremoi posebno' ogrevati ker nami to: narekujejo izkušnje ‘iiz polpretekle dobe in pa, kar nam že gotove osebe akcijskega oz.
listo žrtev — dr. Lukan; drugi je hotel postati šef ali »fice« »Jadranske banke« ali kaj sličnega, in zato sta morala na listo
—	Kamenarovič in Ažman, zopet tretji je hotel postati šef na železnici In zato je moral na listo pač tisti, ki je bil napoti — g. Š. itd., itd.
Proti koncu so napravili oni »veliki« gospod še druge načrte: Vse, kar se ne uda, mora odfrčati! Nastavljati se morajo samo taki radikali, ki bodo pokorni in trobili v rog »velikega« gospoda. In to povsod, po vseh državnih uradih in železnicah. Odfrčati morajo predvsem demokrati in NSS; klerikalc in razni socijalisti ter komunisti so že ponižneiši.
Na piko so vzeli ti gospodje posebno tudi staro-radikalnega g. Negovetiča pri žel. inšpektoratu. Na njegovo mesto pa so pretendirali g. novoradikala Jovanoviča.
Vse to in še drugo se je imelo uresničiti.
Toda za enkrat ni šlo! Kdo vraga je to vse preprečil?
Novoradikali so bili postavljeni pod kap in z njimi tudi — ta troperesna deteljica, ki se povprašuje sedaj preplašeno-pre-senečena: — »Kam?«
Toda nič strahu! »Veliki« gospod ne pridejo v zagato! Uganka je bila rešena takoj, ko so listi prinesli poročilo o novi stranki »srednje linije«. — So že tam — vsi novoradikali!
M. P.
propagandnega odbora jemljejo garancijo-, da bi ta organizacija dobila tako obilažje, ki bi nas mogla navdušiti za njen nasto-p-. — ______
Svetovni pregled.
BRUTALNA ITALIJANSKA ODREDBA.
Italijani hočejo s silo zatreti) slovenr sk-i živelj v Primorju. Fašistične tolpe so zažgale tržaški narodni dom in ropale po slovenskih vaseh; vlada uki-nj,uje slovenski poduk v šolah, izganjal zadnje ostanke slovenskega uradništva in p-reganja in uničuje slovensko obrt itn trgovino. Vse toi v zna-menjiu tisočletne »kulture« in italijanske »pravičnosti«. Kar je slovenskega, mora izginiti! Tudi slovenski časniki. Furlanski prefekt je izdal odredbo:
»Vsi časniki ki so izhajali v pokrajini Furlaniji doslej izključno v tujem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923 dalje dodati naslovu, člankom in vsakemu posebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanščini.
Časniki, ki se ne bodo držali pričujoče odreabe, se bodo zaplenjali. Proti Kršiteljem odreabe se bo postopalo v smislu zakona. Predstavniki javne oblasti imajo nalog, da izvrše pričujočo odredbo.«
Enako nasilni dekret je bil razglašen tudi v Trstu.
»Goriška Straža),« ki je prva izšla z italijanskimi predstavami priobčuje k preiefctovi naredibi to-le:
»Vsi narodi na svetu imajo pravico izdajati časnike izključno v svojem jeziku. Italijanski časniki izhajajo v Severni in Južni Ameriki, izhajajo v Alriki, na otoku Malti, v tgiptu, v Nemčiji, na Bolgarskem, v Grčiji, v komumji v Švici, na francoskem in drugje. V svojem jeziku so izdajale in izaajajo časnike vse majijšine v drugorodnih državah: Poljaki, Madžari, Ladinci, Nemci, Irci, Arabci, Romuni, Grki, Malorusi, Turki, Židje in drugi. Samo enemu narodu je prepovedano izdajati časnike izključno v svojem jeziku in ta narod so go-riški Slovenci in samo ena vlada prepoveduje take časnike in ta je naša vlatla!«
Italija je zapadla najgnusnejšemu nacijonalnemu šovinizmu in si dovoljuje proti Slovencem take barbarske ukrepa, ki jih dosedaj še ni videl svet. Vemo, da se zaenkrat primorski) Slovenci ne morejo uspešno braniti proti italijanskemu terorju premoči. S tem pa- še ni rečeno, da moramo mi tostran italijanskih meja držati križam- rake. Nikakor pa ni dovolj), če se samo razburjamo, zgražamo in protestiramo proti nasilni Italiji, treba nam bo nekaj ukreniti, kar bo imelo uspeh. V mislih imamo zunanjo izvestiteljsko in propagandno službo. Veliko se je žo govorilo in sklepata, vendar se še ni vlada odločila; da organizira, ali vsaj podpre urad, ki bi se izključno bavil s tem, da informira vse svetovne kulturne narode o italijanskih barbarstvih. 'Vsekakor bi imela taka-propaganda v inozemstvu uspeh, ker si ne moremo misliti, da na bi ves kulturni svet najodločnejše protestiral proti takemu zatiranju naših zasužnjenih primorskih bratov. Nezaslišno je, da I talite v s,vetu še vedno lahko nastopa kot kulturna država, ki ima na: praporu gesla pravičnosti in enakosti za sve narode. Naša sveta naloga je, da barbarsko Italijo razkrinkamo in jo -pokažemo v svej njeni umazanosti1. Primorski bratje nam- itlodo hvaležni; za to!
VOLITVE V AVSTRIJI.
Glavna borba se je vršila mied so-cijalnimi demokrati) in krščanskimi soci-jalci. Socijalni demokrati so odkriti zagovorniki republikanske državne oblike, dočim krščanski sociijalci prikrito simpatizilrajo z monarhisti. Krščanski socijalci so si od izida volitev veliko obetali in domnevali, da dobe v državnem- zboru še večjo večino kot so jo imeli doslej. Volilni izgledi so bili za krščanske socijalce tem ugodnejši, ker so za časa. svojega vladanja v svrho državne sanacije res storili veliko dobrega. Vendar se niso uresničila pričakovanja krščanskih socijalcev in pri volitvah je bil poražen njihov monairhi-zem še prav posebno zatOj, ker so se družili s kapitalističnimi krogli) in izrekali za odpravo zakona o zaščiti najemnikov. V državnem zboru je imela dosedaj večina meščanskih strank 45 glasov, dočim so dosedaj dobile meščanske stranke le večino 31 glasov. Kolikor ie
sedaj znano, bo sestavljen avstrijski državni zbor, ki šteje 165 (dosedaj 183) poslancev tako-le: 82 (dosedaj 87) krščanskih socijalcev, 16 (dosedaj 28) velen-emcev in kmetijcev -itn 67 (dosedaj 69) socijalnih demokratov. Komunisti, demokrati, Cehi in Slovenci^ ki so postavili tudi svoje liste), niso dobili nobenega mandata. Novi avstrijski volilni red je namreč prikrojen tako, -da favorizira samoi velike stranke in je malim onemogočeno doseči: količnik in s tem mandat. Slovenska državno-zborska lista nai Koroškem je dobila 9333 glasov.
Obenem z držaivno-zborskimi, so se vršile tudi deželno-zborske volitve. Koroški Slovenci soi sil priborili za celovški deželni zbor dva mandata- in sicer sta bila izvoljena dr. Fran Petek, zdravnik v Velikovcu; in Janko Poljanec, župnik v Škocjanu. Priznati se mora, da so se Slovenci pri volitvah dobro držali in to navzlic terorju in podkupovanju z nemške strani. Veliko slovenskih glasov je dobila tudii) sociijalna demokracija.
V	današnjem deželnem- zboru, ki je obenem tudi občinski svet, so dobili so-cija-lni demokrati 1% krščanskih socijail-ci 40 in židje 1 mandat. Demokrati in Cehi niso dobili nobenega mandata.
TRGOVSKA POGODBA Z AVSTRIJO.
Prvega novembra se prično na Dunaju pogajanja radi sklepa stalne trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. 1 rgovska pogouJba bo izredne važnosti za gospodarske odnošaje med obema državama.
PROPAD NEMČIJE.
Bismarkova Nemčija je bila nekdaj vzgled enotno in dobro urejene države. Navzlic najdalekosežnejšim samoupravnim pravicam posameznih pokrajin, je bila centralna državna organizacija izvedena do popolnosti in zdelo se je, da ni sile, ki bi mogla Nemčijo razkosati ter zrahljati državno solidarnost. Vendar zgodovina hodi svoja pota in se poigrava z usodo narodov in držav. Kolo sreče se vrti neprestano, enkrat je ta na vrhu, drugič zopet drugi. Tako je prišla sedaj na vrsto Nemčija. Njena državna organizacija se je pričela rušiti in razpadati stavba, kateri je položil njene temelje veliki državnik Bismark. Najprej je bila Nemčija v svetovni vojni poražena in uničeno pru-saško junkerstvo, ki ni poznalo strplji-vosti, pravice in demokratstva, ampak je z nasiljem uveljavljalo militarizem in iinperijalizem. Nemčiji pa še ni zadostovala lekcija, ki jo je dobila za svoje pogrešno nastopanje v svetovni vojni. Nikakor se ni mogla umisliti v vlogo premaganca in sokrivca na svetovni vojni, ki mora vsaj deloma poravnati gospodarsko škodo vojnih žrtev. Se vedno je mislila na odpor in na uposta-vitev nekdanjega položaja. Ker se vojaško ni mogla upirati, je pričela z gospodarskim bojem v Porurju. Zadnja karta je bila ta, ki jo je premagana Nemčija še lahko izigrala. Blazna ie bila njena igra, ker je bilo že v naprej gotovo, da jo bo izgubila. In res jo je izgubila; njen odpor v Porurju so Francozi in Belgijci zlomili. Sedaj je prišla katastrofa. Nemška marka je mrtva in na stotisoče brezposelnih in lačnih re-voltira po nemških mestih ter v obupu išče kruha za vsakdanje preživljanje. Gospodarski krizi so se pridružile kot vedno tudi politične homatije. Bavarska je odrekla poslušnost Berlinu, Porurje izklicuje lastno republiko in Saksonska hodi s komunistično pobarvano vlado tudi svoja pota. Kmalu ne bo imela berlinska vlada razen Pruske nikogar več v oblasti in Nemčija bo razkosana zopet na male državice, kot je bilo to v času pred nastopom Bismarka.
Socijalisti so v Nemčiji povečini organizirani v socijalni demokraciji, ki tvori najmočnejšo stranko. Po končani vojni je imela celo absolutno moč v državi. Toda kakor ni bila v stanu preprečiti svetovne vojne, tako tudi sedaj ne more preprečiti gospodarske in obenem notranjepolitične katastrofe. Socijalna demokracija je idejno na tako šibkih nogah, in glede taktičnih nastopov tako desorijentirana, da je popolnoma brez veljave in celo pod vplivom nemških velekapitalist, krogov Stines-ove branže. Zopet nov dokaz, da marksizem ni zmožen voditi naroda in države. Prav marksizem bo veliko kriv propada Nemčije in s tem tudi suženjske odvisnosti nemškega proleta-rijata.
Poročila z dežele.
Ptuj. Kakor vsako leto, tako so začeli tudi letos že prihajati z dežele ob petkih »Špeharji«, kateri se razvrste s s svojimi vozovi v Prešernovi ulici. Nekateri Špeharji niso dobro orijenti-rani o tržnih cenah in bi svoje blago prodajali dokaj cenejše, ako bi oblast pazila na tržni red. Opazili pa smo minuli petek, kako so narekovali ptujski mesarji Špeharjem cene in jim jih celo sami pisali na tablice. Mesarji delajo to iz dveh razlogov. Prvič, da meščani ne dobe cenejšega blaga, kakor pri njih, in drugič, ker vsled visokih cen ljudstvo blaga sploh ne more kupovati, ter da ostane vse Špeharjem, ki so potem primorani v pozni uri prodati Špeh pod ceno ptujskim — mesarjem. Oblast, napravi red!
Iz stranke.
Vsem krajevnim organizacijam NSS.
Pozivamo vse naše krajevne organizacije, da začno z intenzivnim delom. So med njimi nekatere zelo agilne, ki stalno poročajo strankinemu načelstvu o svojem delovanju; so pa tudi take, ki se sploh ne zganejo in niti na okrožnice ne odgovorjajo. Temu se mora napraviti konec. Načelstvo stranke je na svoji zadnji seji razpravljajo med drugim tudi o tem predmetu in sklenilo pozvati vse krajevne organizacije na neumorno delto. Povsod naj se začne s sestanki, shodi in drugimi prireditvami. Načelstvo stranke bo stalo vsem organizacijam na strani z nasveti in govorniki. Ce pa se izkaže, da odbor kraj. organizacije ni na mestu, naj se kratkomalo izvede izpre-inemba na ta način, da se skliče občni zbor in voli nov odbor. Pri tem pa naj se gleda vedno na to, da pridejo v odbor značajni' možje, ki so vneti za narodni soci-jalizem. Krajevne organizacije naj blagovolijo ta naš poziv upoštevati in se po njem ravnati. — Tajništvo NSS.
Načelstvo NSS ima v soboto ob 6. uri izredno sejo v strankinem tajništvu. Redne seje se bodo vršile zanaprej ob pondeljkih ob 6. uri zvečer.
Strokovni vestnik.
Se|a osrednjega vodstva NSSZ se vrši
v	soboto, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Vsi člani odbora nujno vabljeni.
Shod NSSZ na Blejski Dobravi. V nedeljo popoldne se je vršil v hotelu pri Zajcu strokovni shod NSSZ, ki mu je predsedoval tov. Stankovič. Poročilo je podal tov. Brandner iz Ljubljane, ki je orisal sedanji položaj delavstva, predvsem pa je razkrinkal komuniste, ki s svojim postopanjem največ škodujejo interesom proletariata. Dokazal je, da je za domače delavstvo edini izhod Nar. soc. strokovna zveza, ki se odločno bori proti kapitalizmu na eni strani, na drugi strani’ pa proti importu tujerodnega delavstva. Pri rudarski stavki je NSSZ edina pravilno presojala položaj. Ako bi se jo bilo poslušalo, bi rudarji ne bili potolčeni. Nato le razpravljal o izpre-membi podpor v smislu sklepa upravnega odbora NSSZ in so vsi zbrani odobravali stališče vodstva organizacije, da je treba onemogočiti vsako izkoriščanje s strani članov, kakor tudi, da se je po izkušnjah, pridobljenih pri rudarskem štrajku, treba materijelno utrditi in krepiti fond za štrajk. Za tov. Brandnerjem je govoril tov. Kos, ki je slikal pogubnost komunistične nasilne taktike. Zanimiva so bila izvajanja soproge tov. Nemečka o grozodejstvih komunistov. Bila ie namreč leta 1919 v Bratslavl na meji Cehoslovaške in Madžarske. Ta kraj je bil v rokah madžarskih komunistov in gospa Nemečkova je videla vse strahote komunistov na lastne oči. Pravic in varnosti ni bilo nobene... Obešali in ubijali so vse vprek. Njena izvajanja so napravila silen utis. Za teni je tov. Brandner odgovarjal na nekateri vprašanja, na kar je bil shod zaključen. — V organizacijo se je priglasilo več novih članov. V kratkem priredi podružnica NSSZ svojo prvo veselico, tudi se bo v kratkem vršil ponovni shod.
Jesenice. Pri nas v tovarni imajo še vedno razni nemčurji zasedena vsa boljša mesta, dočim domači, dobro kvalificirani delavci niso niti po zaslugah niti po zmožnosti upoštevani,, nasprotno, zapostavlja ter šikanira se jih, posebno narodno zavedne tako, da je že skrajni čas, da se tudi tukaj izvrši temeljita remedura. — Slučaj:
V	obratu mrzle valjarne se dela na 3 dnine, torej tudi ponoči. V pondeljek, 8. t. m. je bil denunciran naš tov. Šliba pri obr. rav. Schilerju, da je v noči od sobote na nedeljo spal. Preiskava, katero je takoj uvedel
rav. Š. (seveda energično, ker je tovariš Šlibar nar. soc.) je pa pokazala ravno nasprotno, da je bil naš tov. čisto nedolžno osumljen. — Pa oglejmo si to še z druge strani. Po obratu se o tej stvari javno govori, da ni bil ovaditelj nihče drugi, kot znani nemčurski mojster, bivši Schulver-einovec, ki je ravno pred 13 leti Šlibarjevega brata metal iz obrata, ker je bil delavsko zaveden; odtod staro sovraštvo, ki se obenem druži z nacljonalno mržnjo. Javno pa povemo mi, nar. soc., njemu ter njegovim zaveznikom, da bo kaj kmalu naše potrpežljivosti konec ter mu ne bodo potem pomagali niti radikali. — Ravnatelju Schillerju pa svetujemo malo več strpnosti ter naj vodi preiskavo kje drugje, kjer je bolj potrebno. — Prihodnjič morda o mojstrih, ki znajo prav lepo pisati nemške nakaznice.
» *
Tukajšnja podružnica NSSZ je imela v nedeljo, dne 14. t. m. svoj dobro uspeli članski sestanek, na katerem se je sklenilo prirediti v nedeljo, dne 28. t. m. vinsko trgatev v prid bolnim članom. Na odboro-
vi	seji dne 17. t. m. se je sklenilo prirediti v nedeljo, dne 4. novembra društven shod, na katerega se povabi zastopnika iz Ljubljane. Tovariše vabimo, naj se vsi Udeleže obeh prireditev.
Celje. Podružnica NSSZ priredi v nedeljo, dne 4. novembra t. 1. članski sestanek v gostilni Wilson v Gaberjih. Vsi člani in narodni delavci so vabljeni, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Za rudarski zakon. V nedeljo, dne 4. novembra t. 1. se bo vršila v Brodu o. S. enketa vseli zbornic v državi,, ki bo razpravljala o zavarovanju rudarjev in osnutku rudarskega zakona. Ker je NSSZ tudi vabljena, bo sigurno odposlala zastopnika na to velevažno enketo.
V DELO SE SPREJMEJO:
Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani:
kovač, kotlarji, kovinski strugarji, žagarji za cirkul. žago, žagarji za polnojarmenik, žagarji za vodno žago, žagarji (gateristi), izdelovalec gamaš, čevljar, ščetar, kuhinjski mesar, mlinar, sodavičar, zidarji, potnik za kravate, nočni čuvaj, orožniška kuharica, služkinje, vajenci itd.
Pri Državni Borzi Dela v Mariboru:
hlapci, dekle, viničarji, drvarji, rudarji, vrtnarji, kovač za orodje, podkovskl kovač, železostrugarji, klepar, sodarji, lesni strugar, gateristi, sedlar (lakirer), čevljarji, mlinar, pek, zidarji, slikarji, dimnikarji, tov. delavci, vajenci, šivilje za perilo, vzgojiteljica, varuška, služkinje,, kuharice, sobarice, pisarn, moč, izvežbana blagajničarka, vajenke za šivanje perila.
Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnar, lončar, kovač, kolar, sodar, strugar za izdelovanje pip, pletarji, sedlarji, jerme-nar, čevljarji, pek, zidarji, občinski tajnik, dekle za kmečki posel, kuharice, gospodinja, sobarica, služkinje, vajenci itd.
Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: hlapec, krojač, krojaški vajenec itd.
Izkaz posredovalnice Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
V	službo se sprejmejo: 1. knjigovodja, 2 korespondenta, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 4 pomočniki, 3 korespon-dentinje, 1 knjigovodkinja, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, 3 prodajalke, 5 učencev in 4 učenke.
Službe Iščejo: 7 knjigoV^dij, 2 korespondenta, 12 kontoristov, 12 poslovodij, 5 potnikov, 5 skladiščnikov, 40 pomočnikov raznih strok, 12 kontoristinj, 32 strojepisk, 15 blagajničark, 25 prodajalk, 14 učencev in 28 učenk.
Zadnji izkaz daril za rudarje popravljamo v toliko, da je znesek Din. 157.5 poslal za podružnico NSSZ njen predsednik tov. Vidmar, ki je znesek tudi nabral.
Mladinski vestnik.
Iz seje zastopstva JNSM. V soboto zvečer se je vršila v Narodnem domu v Ljubljani seja zastopstva Jugoslovanske narodno-socijalistične mladine, ki je bila sklicana na predlog akcijskega odbora za Litijo, Zagorje in Trbovlje. Navzoči so bili vsi zastopniki »Bratstev« in »Mladosti«. Načelstvo NSS sta zastopala tov. Juvan in Ambrožič. Na seji je bil med drugim koop-tiran v osrednji izvrševalni odbor JNSM br. Brandner, predsednik ljublj. »Bratstva« in mu je bilo poverjeno provizorično vodstvo. Zaslišana so bila poročila zastopnikov zunanjih in ljubljanskih »Bratstev« ter »Mladosti« v Trnovem. »Glavni mladinski
zbor«, ki se ima sklicati v smislu organizacijskega reda se je določil za 8. in 9. decembra v Zagorju ob Savi. Enoglasno se je sklenilo, da se izključi iz mladinske organizacije bivši uradnik osrednjega vodstva JNSM gospod Rudolf Šimnovec, ker se je izneveril načelom narodno - socialistične mladine. Funkcionarji vseh »Bratstev« in »Mladosti« se opozarjajo, da naj naslavljajo svoja pisma, namenjena osrednjemu vodstvu JNSM zanaprej na novega predsednika br. Brandnerja v Ljubljani (Narodni dom).
Članski sestanek »Bratstva« v Ljubljani. V, petek 19. t. m. ob 8. uri zvečer se je vršil drugi sestanek članov »Bratstva«, odkar je bil izvoljen novi odbor. Tambu-raška soba v Narodnem domu je bila to pot polna. To je dokaz, da se je začelo vse večje zanimanje za društvo. Tudi se je priglasilo več novih članov in pa takih, ki so prej izstopili radi nedelavnosti društva. To je jako razveseljiv pojav. Brat predsednik, Brandner, je točno ob napovedani uri otvo-ril sestanek in poročal o delovanju odbora. Za tem je brat Kravos kot načelnik šolskega odseka poročal o otvoritvi srbohr-vatskega tečaja in pozval vse, ki se še niso vpisali, da ne zamude te lepe prilike. Ker je brat Kravos obenem tajnik plesnega odseka, je poročal o pogojih za vstop v plesno šolo »Bratstva«. Na vprašanje sestre Kržetove glede dramatičnega odseka, je brat predsednik pojasnil, da se bo dramatični odsek takoj ustanovil, ko se bo javilo zadosti članov. Razen tega namerava društvo otvoriti tudi dramatično šolo za tiste člane in članice, ki vsled svoje službe ne morejo obiskovati dramatične šole udruže-nja gledaliških igralcev. Brat Zorž je predlagali, da se izreče načelstvu nar. socialistične stranke zahvala za podporo, ki jo je nudilo mladini, kar je bilo enoglasno, sprejeto. Brat Velepič je v imenu Vičanov, ki so člani tamburaškega zbora, izrekel željo, da bi se tamburaške vaje redno in točno vršile. Brat Kravos je priporočal, da odbor stori potrebne korake, da se članom »Bratstva« v poučne svrhe omogoči ogledovanje raznih tovaren, muzejev itd. Za tem se je vršilo vpisovanje v plesno šolo in razne druge odseke, na kar Je bili sestanek ob pol 10. uri zaključen.
Srbo-tarvatski tečaj »Bratstva« se je otvoril v čettek, dne 18. t. m. pri polnoštevilni udeležbi. Zbrane obiskovalce Je pozdravil načelnik odseka br. Kravos, ki je povdarjal pomen znanja srbohrvaškega jezika. Po otvoritvi se je takoj pričelo s poukom, katerega vodita učiteljica gdč. Stanka Vučko vice va In s. Angela Kravo-sova. Pouk se bo vršil vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. ure zvečer v šoli na Grabnu. Otvoritev tečaja je bila Javljena tudi ministrstvu prosvete, ki bo obiskovalcem poslalo potrebne knjige.
Plesna šola »Bratstva« se je otvorila v pondeljek, dne 22. t. m. v areni Narodnega doma. Šolo je otvoril začasni načelnik br. Tavčar s pozdravnim govorom. Ples vodi priznani plesovodja br. Jože Košiček, ki bo letos poučeval vse najnovejše moderne plese. Vabimo vse naše člane in prijatelje, da posečajo to našo šolo in s tem podpirajo stremljenje naše mladine po izobrazbi.
Tedenske novice.
Westfallski rudarji. V westfallskih rudnikih je na desettlsoče slovenskih rudarjev, ki služijo v tujini. Zapustili so slovensko zemljo še v dobah habsburškega suženjstva, ker doma niso mogli dobiti dela in ker so bili v Nemčiji zaslužki dobri in preživljanje lažje kot na domači zemlji. Z gospodarskim polomom v Nemčiji pa je ogrožena tudi eksistenca naših slovenskih rudarjev na Westfallskem. Nasprotno pa so pri nas, ko smo se državno osamosvojili, razmere gotovo take, da bi prav lahko zaposlili westfallske slovenske rudarje. Saj je naša država bogata na rudah in se zemeljska bogastva ravno vsled tega ne morejo izrabljati, ker manjka kvalificiranih delavcev. Poleg tega je pri nas še vedno veliko tujega delavstva, ki ič jugoslovanski kruh in bi nikakor ne bilo krivično, če ga izmenjamo z našimi pregnanci iz West-fallske. Pričakovati bi bito, da se zganejo naše državne posredovalnice dela in organizirajo povratek slovenskih rudarjev, ki sl žele priti nazaj v svojo domovino.
Krst. — V nedeljo, dne 21. t .m. Je bft kraljev prvorojenec — prestolonaslednik — na slovesen način krščen in je dobil ime Peter. Na dvoru so bile ob tej priliki velike svečanosti.
Poroka. — V pondeljek, dne 22. t. m. se je vršila na dvoru poroka princa Pavla
z grško princesinjo Olgo. — To je druga vez naše države z balkanskimi državami.
Nove carinske tarife. — Trgovinsko ministrstvo pripravlja nove carinske tarife, ki bodo prinesle baje razne novosti. — Komisija, ki je to delo opravila, ga je opravila seveda tako, kakor ji Je bilo naročeno. In trgovinski minister bo ta elaborat potrdil ter ga predložil v sankcijo. — Sedaj so nam že malo bolj jasne govorice, ki smo jih v zadnji številki beležili, da naši mesarji govore o carine prostem izvozu prašičev. — Tu je že zopet »zarada«! Nove carinske tarife so naši krščeni in nekrščeni čifuti zvohali in sedaj se na »borzi« trgovinskega ministrstva »radi«. Kdor več da, ta več izve. Marsikomu bo tudi jasno, kako to pride, da kljub naraščanju valute draginja (n. pr .pri Špehu) ne popušča, pač pa obratno — cena raste. — Cifuti so na delu in so na Hrvatskem že gotovo poskrbeli, da se bodo prašiči prodajali takrat, »ko bo čas«! Zato danes ni konkurence in Špeh mora stati 150 K. — No, take »zarade« bo tudi pri drugih predmetih, mi pa plačujmo, ako moremo — ali pa stradajmo in glejmo nemo tje proti naši prestolici — šta radi porodica.
Novi generali. — Vojni minister je* kakor ob vsaki priliki, izrabil tudi sedaj krst našega prestolonaslednika ter predlagal v imenovanje celo »rajdo« novih generalov. (Jih je že še premalo!) — Noben list pa ne ve poročati, koliko je bilo ob tej priliki povišanih onih ubogih, trpečih državnih uradnikov, bledega in propadlega obraza, katerih družina današnji dan v mesecu nima niti krompirja za v lonec. — Sedaj vsaj vemo, čemu potrebuje finančni minister onih 25% dragirtjskih doklad, ki jih hoče še odščipniti ubogemu državnemu uradniku. Za nove generale! — Vse kar je prav!
Zadružna zveza v Celju Je izdala o priliki svoje 401etnice »Spominski spis« s sledečo vsebino: Ivan Lapajne — Nekaj spominov; dr. Franjo Ju rt el e — Posojilnica v boju proti oderuštvu; Miloš Štib-ler — Razmišljevanje ob štiridesetletnici Zadružne zveze v Celju; Janko Lešničar
—	črtice Iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; predsedniki In člani načelstva Zveze slovenskih posojilnic ter Zadružne zveze v Celju od leta 1883—1923; bilanca Zadružne zveze v Celju in njenlb članic za L 1922. — Jako okusno opremljena brošura, ki bo zanimala vsakega zadružnika, stane 20 Din in se naroča pri Zadružni zvezi v Celju ali po knjigarnah.
Preselila se je tvrdka I. Maček s svojo veliko zalogo oblek za gospode in dečke iz hiše št. 3 na Aleksandrovi cesti v Ljubljani v hišo št. 12 (poslopje Pokojninskega zavoda) v isti ulici. — Tvrdko priporočamo.
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100	švlc. frankov stane		475-~-	1537-5
100	franc, frankov	tl	480'—	520-—
100	laških lir	tl	368'—	387-—
100	čeških kron	II	240’—	255-—
100	nemških mark	It	0-0000014 0-000006	
100	poljskih mark	1»	0-007	0-004
100	avstrijskih kron	II	0-116	012
100	ogrskih kron	1»	0-43	0-48
100	bolg. levov	It	80-39	83-8
100	dolarjev	»t	8200"—	8400-—
100	angl. funtov	II	37650*—	38500"—
	Razpredelnico	čitajte tako:		Kdor hoče
kupiti n. pr. 100 čeških kron, mora dati zanje ta teden 246 Din, pri tem ko bi plačal prejšnji teden 255 Din.
Curlška borza.
23. oktobra 16. oktobra švicarskih frankov
100 dlnaijev je	stalo 6-875		6-55
100 franc, frankov	II	32 25	34-15
100 laških Ur	l>	2435	25-55
100 ieških kron	tl	16-575	16-65
100 nemških mark	It			o-ooooooi
100 poljskih „	tt	0-0005	0’0006
100 avstrijskih kron	1»	0-00788	0-0078
100 ogrskih „	M	0 0305	0-0307
100 bolg. levov	II	535	5-45
100 dolarjev	tl	561—	557-25
100 angl. funtov	II	2521 —	2530 —
Kdor je hotel 23. oktobra kupiti na cu-riški borzi n. pr. 100 čeških kron, je moral dati zanje 16.575 švic frankov; pred enim tednom }e stalo 100 čeških kron 16.65 švlc. frankov.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Ona samo prikima. — Zavest jo zapušča in ko se Tom sedaj skloni k njej, vidi, da je omedlela. Tedaj pa že odpre iiessy vrata svoje sobe in predno se Tom pravzaprav dobro zave, stoji že v sobi obeh deklic. Z nekaj besedami pove bessy, kaj se je dogodilo.
Prvi hip liessy močno obledi, toda kot energična deklica se tudi zave, da sedaj ne pomaga tarnanje, 'loma prosi, naj položi nezavestno prijateljico na divan, kar se ta. koj izvrši. Nato se bessy z raznimi pripomočki trudi, da bi čimpreje spravila nepremično ležečo Molly zopet k zavesti.
Kai naj se sedaj zgodi?
Po opisanem dogodku povabi mož s krinko v svojo sobo zaupnika Edvarda, s katerim se živahno razgovarja.
Tom je namreč ravnokar odšel Iz njihove sobe, ko jima je še enkrat natančno opisal potek celega dogodka. Med pripovedovanjem ga mož s krinko niti z eno besedo ni prekinil. Edvardu pa se večkrat s precejšnjim naporom komaj posreči obvladati svoje razburjenje.
Sedaj ju najdemo zopet doma. Pod črno krinko se leskečejo oči tajinstveiiega moža v groznem svitu.
» Tako daleč je torej že prišlo? Ali Je moj upliv res že tako padel, da sta ta dva, Jim in Eliza, ki sem ju doslej z dobrotami naravnost obsipaval, sedaj pričela hoditi svoja pota?«
Edvard si k temu ne upa napraviti kake opazke. Mož s krinko se nato dvigne s stola in gre večkrat po sobi trudeč se, da se mu poleže nepopisna razburjenost in vznemirjenost. Edvard vsaj opazi, kako maskirančeve roke delajo kretnje, kot da hoče nekoga s silo telebniti na tla.
»Ne, tako ne more iti dalje,« nadaljuje v svoji razburjenosti, »skrajni čas je, da posežem vmes. Ze nekaj časa opažam, da med mojimi ljudmi nekaj ni v redu. Brez dvoma se nekaj kuha — na vsak način moram pokazati vzgled, kako kaznujem nepokorščino!«
»Kaj pravite k temu, dragi prijatelj?«
Mladi mož se za trenutek obotavlja 'odgovoriti.
»Kolikor ml je znano, je bil Jim sicer eden najudanejših drugov. Pa ne, da bi ga bil kdo pregovoril k nepokorščini in zločinskemu ravnanju?«
»Nemogoče, Jima dobro poznam. On je zelo strastne nravi, vendar pa ne bi bil nikdar verjel, da bi ga strast tako daleč privedla, strašna kazen ga mora zadeti!«
Edvard molči, saj se povsem strinja s sklepom svojega prijatelja.
V tem hipu se čuje močno trkanje na vrata. Začuden se ozre mož s krinko proti vratom, ki se pa med tem že odpro. V veliko presenečenje obeh plane Eliza v sobo in trenutek nato že kleči pred maskiran-cem s povzdignjenima rokama.
»Kako si upaš nepoklicana priti semkaj?« jO' strogo vpraša tajinstveni mož.
»Milost, milost Jimu, gospod. Ne kaznujte ga s smrtjo!«
Prvi hip se zdi; da jo hoče v svoji jezi kratkim potom odsloviti, vendar pa se takoj obvlada. S prekrižanimi rokami, z izrazom zaničevanja in jeze v očeh motri pred seboj klečečo Elizo.
»Kako neki naj si vse to- razlagam? Pred kratkim se priplaziš ponoči z bodalom v roki pred mojo sobo, danes pa poskuša Jim mojo varovanko Molly Gordon umoriti na naravnost zverinski način?«
»Oh, gospod, Jim je tako nagle jeze. Ko je zagledal deklico, ki ga je nekoč malone uničila, je najbrže izgubil razsodnost. Ce mu le količkaj ugovarjam, se tudi na-pram meni vede tako nezavestno.«
»To ni nobeno opravičilo«, de maski-ranec osorno. »Vsi veste, da sem si kaznovanje pridržal sam In ta stroga zapoved je bila prekršena!«
Eliza povesi glavo in prične Iznova prositi.
»Odpuščanje, gospod. Jim vam je zvesto služil. Popolnoma ste mu zajupali. Ne kaznujte ga preveč strogo!«
»Zaslužil je smrtno kazen. Kdor prekrši naše postave, ga doleti ta kazen!«
»Potem usmrtite tudi mene z njim«, odvrne Eliza. »Brez Jima tudi jaz nočem več živeti.«
Dalj časa jo s svojimi ostrimi1 pogledi motri Jak, kot da hoče videti v dno njene duše. Končno ji da znamenje, naj vstane.
»Pojdite sedaj, Eliza« ji ukaže z nekoliko milejšim glasom, «jutri se odločim!«
Že enkrat se proseče ozre nanj, nato pa na njegov zapovedujoči migljaj počasi odide iz sobe.
»Ce bi bil poznal strast teh dveh oseb, bi pač nikdar ne postala moja zaupnika. Niti najmanj si ne morem razlagati, kaj je pravzaprav šinilo v glavo tema dvema, ki sem ju tako pogosto in tako bogato- nagradil. Seveda, vedno je precej kočljivo, če č.ovek malo izobraženim ljudem izkazuje dobrote, ker ta navadno poplačajo z nehvaležnostjo!« — Kot da ne pričakuje odgovora, nadaljuje takoj:
»Jima bom kaznoval s smrtjo. Med mojimi ljudmi se ne sme razširiti uporniški duh!«
Edvard molči. — Saj dobro ve, da je pri tem možu vsak ugovor brezuspešen.
»Da, tako se ima zgoditi. In še danes se ima sodba izvršiti nad obsojencem!«
Ta trenutek se zopet odpro vrata. •— Maskiranec hoče že jezno posvariti prišleca, pa takoj obmolkne, kajti na pragu se prikaže lepa — Moliy Oordon.
Počasi se približa možu s krinko ter ga z milo donečim glasom nagovori:
»Oprostite, da si upam nenapovedana vstopiti.«
Maskiranec pristopi k mladi deklici, ki se komaj drži pokonci. Besen vzklik se mu izvije iz grla, ko zagVeda na njenem, kot sneg belem vratu sledove nasilnega ravnanja.
»Kaj želite, gospodična Gordon?« jo prijazno vpraša. »Oni, ki vas je hotel ugonobiti, ne uide zasluženi kazni, moja skrb je, da vas v bodoče varujem pred takimi čini!«
»Milost zanj« plaka Molly in dvigne svoje nežne roke proti njemu. »Prizanesite mu, gospod! Radi mene naj ne trpi!«
Mož s krinko po teh besedah naravnost ostrmi.
»Kako? Vi prosite zanj — za vašega morilca?«
»Saj mi je hotel samo poplačati moj dolg. Tudi jaz sem ga nekoč spravila v pogubo. Oh, gospod, pomilostite ga, prizanesite mu, prosim vas ponižno!«
»Kaj praviite k temu, Edvard?« vpraša maskiranec mladega moža, ki vidno ginjen gleda jokajočo deklico.
»Ublažite kazen!« de sedaj Edvard. »Res je sicer, da je Jim zagrešil težak prestopek, toda-------------«
Tajinstveni mož nekaj minut premišljuje, kot da se ne more odločiti. Niti Edvard, miti Molly sl ga ne upata motiti v njegovem razmišljevanju, dobro vede, da visi Jimovo življenje sedaj na prav tanki nitki, in že dvigne tajinstveni mož svojo glavo.
»Edvard, odredite, da privedejo Jima semkaj!«
Edvard odide, Molly pa ostane sama v sobi s tajinstvenim možem. 2e se čujejo koraki po hodniku. Vrata se odpro in Edvard stopi v sobo. Njemu sledita dva moža iz ponornice, sredi med njima pa Jim, ukleiijen na rokah in nogah.
»Semkaj!« ukaže maskiranec.
Takoj privedeta Jima pred njega, ki s povešeno glavo obstane pred strašnim sodnikom.
»Jim, ali veš, kaka kazen te čaka za tvoj prestopek, za tvojo nepokorščino?«
»Da!« se začuje zamolkel glas iz ust Jetnika.
»Dobro! Zaslužil si smrtno kazen. Odločil sem se, da se ima obsodba še danes Izvršiti, če ne bi bila gospodična Oordon prosila zate.«
Jim osupel dvigne glavo.
»Bliža?« Izgovori jecljaje.
»Da, tudi ona Je bila pri meni, vendar bi me njene prošnje nikakor ne ganile, ker Je bila ona sama zasačena pri poskusu, ki ml |e še danes uganka. Ne ona — gospodična Oordon tukaj je prosila zate, da sem se premislil. Zato ne boš umrl!«
Odgovorni urednik Anton Brandner Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
nn m milni
in u um.
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
Najvišje ObrestOvanJe vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljše odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In ih od 2. do 6. ure popoldne.
Gradbeno podjetje
Ing. DUBIČ in 0BII6.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina R. Stermeckl, Celje, ako hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-niške, obleke za ženske, moške in otroške, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale kiavate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros - cene.
fi
i JOSIP PETELINC ;
• Ljubljana, Sv. Petra nasip 7	\
S (blizu frančiškanskega mostu). 37 S „ Kravate, srajce, palice, potrebščine za S S šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. S
»»»»■HManaaisaniKaaaaHBNBHiiiMan
S Za vsa pleskarska dela, lakiranie voznih koles S S v ogniu io lakiranie avtomobilov se priporoHa g
j Tone Malgaj [
Ljubljana »j
| Kolodvorska ulica št. 6. S
VODJA
BAGER
se išče. V tej stroki popolnoma izvežbani reflektanti z dobrimi spričevali naj pošljejo ponudbo
na upravo lista pod ,.Bager".
••••••••••••••
<»r
mmmn mat tajg
Delniška glavnica: Din 60,000.000'—
Rezerva: .... Din 32,515.000*—
Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Hercegnovl	Ljubljana
Jelša
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Maribor
Zagreb.
82
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City.
Veza za 3užnu Ameriku:
BANCO YCIGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
Naznanilo o preselitvi.
Vljudno naznanjam, da se je mofa tvrdka
J. MAČEK
NAJVEČJA ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE
na Aleksandrovi Preselila cesti iz hiše št. 3 v hišo štev. 12 (poslopje ?ohojninsliega zavoda)
in se priporočam z zatrdilom najsolidnejše postrežbe cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstva za nadaljno naklonjenost !
aS~6j) misoH Meuengnn 3IAOIVNU39 'O
eu|Ao6j|