Poštarina plačana.
Štev. 31.
Posamezna štev. K 1*20 = 30 par.
V Ljubljani, v petek dne 5. avgusta 1921._ leto IV.
i \ » ■'■■>		
v v.		m
S&l ■ ? - 1		
		li !H
v1'		pfpg ,
		
.v' ^ v.		►.2 ■ i m
Oglasi:
Za J mm x 60 inserataega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1'20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Izhaja vsak petek.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Sodna ulioa 8. Uredništvo „Domovino", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K.
V varstvo države.
Po sprejetju ustave je bilo prekinjeno zasedanje narodne skupščine do jeseni, ampak komunistični zločin nad bivšim ministrom Draškovičem je bil dosti močan vzrok, da se skupščina takoj zopet sestane in stori potrebne ukrepe v zaščito države.
Komunisti so res spravljali državo v veliko nevarnost. Oni bi radi na vsak način zavladali v naši državi in vpeljali pri nas take razmere, kakor vladajo v Rusiji, ki je pod komunistično vlado prišla tako daleč, da milijoni ljudstva umirajo od lakote in kolere, ker ni niti živil, niti zdravil. Ker pa naši komunisti rednim potom ne morejo dobiti vlade v svoje roke, ker je velika večina ljudstv^toliko pametna in razsodna, da ne zaupa zapeljivcem, so komunisti sklenili, da se polastijo vlade s silo, kakor
se je to zgodilo tudi na Ruskem.
<
Zato so izvršili najpoprej atentat na regenta, ki se pa ni posrečil in kmalu za tem je komunist Ali-agič ustrelil bivšega ministra notranjih zadev, Draškoviča, enega najboljših naših ljudi. Bilo je pa v komunističnem načrtu, da pomorijo vse vplivnejše ljudi v državi, v prvi vrsti ministrskega predsednika Pašiča in ministra notranjih zadev Pribičeviča.
Bil je že skrajni čas, da se stopi tej družbi zločincev z vso odločnostjo na tilnik, in takoj je bila sklicana narodna skupščina, ki je storila zelo važne in dalekosežne ukrepe proti komunističnim morilcem. Sklenjen je zakon v varstvo države, po katerem je vsaka komunistična agitacija strogo prepovedana, komunistična stranka sploh ne sme več obstojati in kazni za vse pregreške proti tem odredbam so zelo ostre, navadno se kaznujejo s smrtjo ali pa vsaj z dvajsetletno ječo.
Komunistična stranka kot taka je torej z zakonom sploh prepovedana in z onimi, ki navzlic temu ostanejo komunisti, se bo postopalo kot z največjimi zločinci. In prav je tako, ker ni večjega zločina, kot delati nered in nemir in zapeljevati ljudstvo v nesrečo.
Razen tega so izročeni vsi komunistični poslanci — 58 po številu — sodišču, da jim ono sodi za vse zločinske priprave, ker je dokazano, da so dajali komunistični poslanci navodila za ubijanje in moritve. Tudi prenehajo biti vsi ti ljudje poslanci in za njihove mandate bodo razpisane nove volitve. Tudi to je čisto pravilno, ker navadni ubijalci in zločinci vendar ne morejo biti poslanci v zakonodajni zbornici, kjer se delajo — zakoni!
Tudi pri nas na Slovenskem je bilo izvoljenih šest komunističnih poslancev in vse se je čudilo, kako se je moglo dobiti med nami toliko ljudi, ki so oddali svoje glasove komunistom. Ti ljudje naj sedaj gledajo, koga so volili: zločince, ubijalce! Prepričani smo, da velika večina volilcev, ki so glasovali za komuniste, niti slutila ni, kakim ničvrednežem je izjavila svoje zaupanje, in danes se gotovo že marsikdo kesa, da je glasoval za komuniste in vsakdo stori najboljše, ako se odreče takoj te stranke, ki je hotela vpeljati pri nas bombe in revolverje kot edino sredstvo v politični borbi. Kdor je pa tako pokvarjen, da ostane še nadalje in navzlic vsemu komunist, ta naj sam sebi pripiše tudi vse posledice, ker zakon v varstvo države ne pozna proti takim ljudem nobenega usmiljenja.
Naša država je dovolj močna, da v kali zaduši vsako gibanje, ki je naperjeno proti njenemu obstoju, in dolžnost vseh treznomisle-čih državljanov je ne samo, da stojijo zvesto na strani naše narodne države, temveč da gredo oblastem vedno in povsod na roko pri iztrebljanju nevarnih ljudi, ki bi radi ljudstvo odvedli v največjo nesrečo. Samo z mirnim delom moremo urediti naše notranje razmere in se gospodarsko razviti in oni, ki hujskajo proti državi in redu, so največji' sovražniki ljudstva.
Zakon za varstvo države bo tem brezvestnim hujskačem pristrigel peruti in zato je ta zakon potreben in koristen.
Beda v Rusiji.
Že štiri leta trpi Rusija na pomanjkanju živil. Svojčas je mogla Rusija izvažati velikanske množine žita v druge države, ta štiri leta pa, odkar vladajo boljševiki, ni mogla Rusija niti sama sebe preživeti. Ko so se boljševiki polastili vlade, so obljubljali kmetom in delavcem raj na zemlji, skrajšali so delovni čas za delavstvo, a so kmetom in delavcem pozabili povedati, da je treba tudi v boljševiški Rusiji delati in zopet delati.
Skrajšani delovni čas za delavstvo je povzročil, da se je v tvor-nicah za razne potrebne predmete premalo pridelalo. Toda ne samo skrajšani delovni čas, temveč tudi nezanimanje do dela je povzročilo, da je proizvodnja padla. Delavci so delali po svoji volji, saj so bili gospodarji. Pozneje se je sicer zopet uvedel stari delovni čas in so se ukrenile stroge mere, da se delavstvo prisili do vztrajnega in izdatnega dela. Toda bilo je že deloma prepozno, ker so industrije že po večini propadle.
Isto je bilo na deželi. Kmetje so si obetali od boljševikov strašno mnogo. Takoj po prevzetju vlade po boljševikih so samo rajali in se veselili. Boljševiki so jim vzbujali nade, da ne bo treba mnogo delati. Ko so boljševiki hoteli vzeti kmetu zemljo, jo podržaviti, tako da ne bi bila kmetova, so se začeli kmetje upirati. Kmetje bi sicer obdelovali zemljo, a kar bi pridelali preko svojih potreb, bi morali oddajati državi, od katere bi potem dobili druge "otrebščine. O tem kmetje niso hoteli nič slišati in sovjetska .vlada se je morala vd^ti in pustiti kmetu zemljo v njegovi lasti. Navzlic temu so seveda morali kmetje oddajati gotove količine živil za denar, toda za tak denar, za katereea se ni dalo skoro nič kupiti. Seveda se pri takih razmerah kmet ni dosti brigal, da bi kaj mnogo pridelal.
Vsa štiri leta boljševiške vlade se je borila Rusija s pomanjkanjem, namesto da bi še izvažala. Tako so se nade, da bo boljševizem prinesel raj, izjalovile. Nasprotno, boljševiški režim je uničil ruski denar, za katerega doma v Rusiji ne dobiš mnogo, v inozemstvu pa soloh nič; boljševiški režim je razdrapal sploh vse gospodarstvo v državi. Propadlo je poljedelstvo, pronadla industrija. Tik pred popolno polomijo so se začeli boljševiki vračati k staremu redu, seveda še vedno ne z resno voljo, temveč samo začasno, da potem ob ugodni priliki vendarle izvedejo to, kar hočejo, in da med drugim vzamejo tudi kmetu zemljo. To priznavajo sami in ne mislijo na to, da bo kmet vedno enak in da bo pridno delal le, ako bo zemlja njegova.
Boljševiki niso znali ne varčevati ne vzbuditi veselja do dela. Ze prejšnja leta se je pridelalo premalo. Letos pa je prišlo k temu še nesrečno leto. Suša in kobilice so po nekaterih krajih popolnoma uničile polja. Včasih je imela Rusija v slabih letinah stare zaloge žita, sedaj nima ničesar. Nad 20 milijonov ljudi v pokrajinah,. kjer je uničena letina, je v nevarnosti, da umre od lakote. K temu so se pridružile še nalezljive bolezni, na katerih je umrlo že stotisoče ljudi, ker je premalo zdravil in premalo zdravnikov. Ljudstvo iz opustoše-nih krajev se seli v boljše. Med potom trumoma umirajo. Sovjetska vlada prosi vsepovsod za pomoč.
Tako se je izkazalo, da je boljševiški režim peklo za državo in ne raj. Boljševizem v Rusiji se že krha in bržkone ne bo dolgo trajalo, ko bo narod zapeljivce vrgel in se bodo za po naravnih zakladih bogato Rusijo začeli zopet boljši časi.
Ravno ta trenutek, ko se v Rusiji jasno izkazuje, kam privede
državo boljševiško zapravljivo gospodarstvo, so komunisti pri nas začeli z atentati, da bi pripravili tla za boljševiško Jugoslavijo. Za boljševiški «raj», ki ga vidimo v Rusiji, se zahvaljujemo.
Zlet Sokolske župe Ljubljana I.
Sokolska župa Ljubljana I je priredila v nedeljo svoj župni zlet z javno telovadbo in župnimi tekmami. Prireditev je bila v vsakem oziru prvovrstna in je dosegla nepričakovano lepe uspehe dela v sokolskih društvih. Dopoldne so bile vaje na zletnem telovadišču-v Trnovem, ki so izoadle jako po-voljno, vendar pa jih je popoldanski javni nastop daleč prekašal. Na prostranem, lepo okrašenem telovadnem prostoru se je vršila javna telovadba s sledečim sporedom: Ženska deca, 96 deklic, je izvajala znane vaje s cvetličnimi loki; moška deca, mali fantiči, pa so izvajali lepe vaje s palicami; sledil je ženski naraščaj, 72 telo-vadk, izvajal je župne vaje Vid-marjeve za leto 1921. Opažali smo enotnost izvršbe, krasne in pravilne gibe. Moški naraščaj je izvajal proste vaje, katerim je sledilo občinstvo z velikim zanimanjem.
Posebno se je odlikovala orodna telovadba. Nastopili so člani in članice na drogih, bradljah, na gredi, na konjih in na mizi. Razne skunine so izvajale vaje v skoku in metamu krogle. Priznati moramo, da je bila orodna telovadba izvrstna, da je položila župa vso vestnost na orodno telovadbo in dosegla res nepričakovano lepe uspehe. Pri igrah naraščaja se je odlikoval posebno moški naraščaj s krasnimi skupinskimi točkami.
Višek telovadne vrednosti župe pa je reprezentirala župna vzorna vrsta na bradlji. Vrsto tvorijo br. Smole, načelnik Sokola v Logatcu; Delak, Stane Derganc, Hla-stan, Osvald in Rovari, člani Sokola I, in Košak. član Sokola II. Telovadni nastop so zaključile proste vaje članic in članov vseh župnih društev. Vaje so bile izvršene učinkovito in so pokazale, kaj doseže prostovoljna ostra disciplina posameznika in skupin.
Po telovadnih točkah je nagovoril zbrane brate in sestre župni starosta prof. Nande Marolt. Zahvalil se je telovadcem in čestital jim na lepih uspehih. Pozdravil je g. bivšega deželnega predsednika dr. Baltiča kot posebnega prijatelja Sokolstva, zahvalil se je vojaškemu poveljniku zletnih prostorov majorju Macahu. ki je veliko pripomogel do lepega uspeha žup-nega zleta.
Prireditev je posetil kesneje tudi kraljevi pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar, bivši desetletni načelnik ljubljanskega Sokola. Njegov obisk je izzval veliko navdušenje med Sokoli in številnim občinstvom.
Politični pregled.
Narodna skupščina se je sestala k izrednemu zasedanju in sprejela
zakon v varstvo države,
o čemer poročamo na drugem mestu Ta zakon je bil zalo potreben, ker sedaj bo vsaj enkrat konec brezvestnemu zapeljevanju ljudstva po zločinskih agitatorjih. Tudi je narodna skupščina razveljavila vseh 58 komunističnih mandatov, ker so vsi komunistični poslanci izročeni sodišču
zaradi sokrivde na atentatu na regenta in ministra Draskovica. Res, «lepe» ljudi so volih mnogi zapeljani ljudje za poslance! Namesto teh 58 komunističnih poslancev bodo izvoljeni sedaj drugi poslanci. Na Slovenskem bo treba izvoliti šest novih poslancev, kolikor je zadnjič bilo izvoljenih komunistov. Kdaj bodo te volitve, se še ne ve, ampak najbrže bodo kmalu.
Naši sosedje so se kolikor toliko že nomirili, samo
Madžarska še vedno ruje,
pošilja v našo državo vohune in podoira komuniste. Ampak našim oblastem je vse to dobro znano in polovile so že večje število madžarskih hujskačev in vohunov Sploh so na razmere na Madžarskem naravnost obupne. Iz nekdaj močne in velike države je postala Madžarska majhna državica, kot njena nekdanja sestra Avstrija. Odtod tudi vsi ti njeni obupni poizkusi, da bi zanetila nemire v sosednih državah in se na njihovo škodo spet malo Pacala ^ajz vsega tega ne bo me, Madžarska se bo morala vdati v svojo usodo, kakor se je že vdala Avstrija.
Splošno zanimanje na vsem svetu vzbujajo v zadnjem času
strašne vesti iz Rusije,
kjer vlada -lakota in kolera in umirajo milijoni ljudi po cestah. Ogromna ozemlja je opustosila suša in četudi je v drugih delih prostrane Rusije, posebno v Sibiriji, dosti žita, kaj vse to pomaga, ko pa ni mogoče prepeljati tega žita v one pokrajine, kjer vlada lakota. Boljševiki so v kratkem času svoje vlade skoraj popolnoma uničili železniško omrežje, ker niso nic popravljali, niti prog niti lokomotiv; niti vagonov, še manj pa da bi napravili kaj novega, in tako sedaj umirajo od lakote milijoni. Boljševiki so podali s tem dokaz svoje popolne nesposobnosti za vlado in ta lakota bo najbrže tudi konec te boljševiške vlade, ali se bodo pa morali boljševiki tako iz-premeniti, da potem ne bodo vec — boljševiki.
V Italiji tudi ni miru. Tam se se vedno vrše ljuti
boji med fašisti in komunisti
in vlada se zastonj trudi napraviti mir in red. Fašisti in komunisti si medsebojno zažigajo domovja in se pretepajo in ubijajo. Žalostno je za državo, kadar pride do tega, da zavlada tako sovraštvo med državljani. Za nas je to dobro, ker čim slabejša bo Italija na znotraj, tem manjša bo njena predrznost proti nam!
Z menjajočo vojno srečo se vršijo v Mali Aziji še vedno
boji med Grki in Turki,
v katerih so Grki dosegli nekatere uspehe in so prišli precej naprej, potem so se pa morali zopet ustaviti. Ti boji bodo še dolgo trajali, ker sta oba sovražnika približno enako močna, trdovratna pa. tudi in nobeden niti ne misli na to, da bi odnehal. Turki hočejo dobiti nazaj veliko in lepo pristanišče Smirno, ki je zanje ono, kar Trst in Reka za nas. Grki pa na noben način nočejo izpustiti iz svojih rok te silno važne postojanke na Egej-skem morju in zato ni verjetno, da bi ta vojna bila kmalu končana.
Dopisi.
15. 10. 1868., št. 142 drž zak. in se obsodi zaradi tega po istem členu 5. na 100 kron globe, eventualno 10 dni zapora, po § 389. k. p. r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39. tisk. zak., da priobči sodbo v 14 dneh po pravomočnosti na istem kraju in z istimi črkami, kakor je izšel žaljivi članek. Potrato 1. r.
Polzela. Tukajšnji Sokol priredi v nedeljo 7. t. m. v senčnatem sadovnjaku gospe Kunstove veliko vrtno veselico s plesom in tombolo. Cisti dobiček je namenjen za društveno orodje. Pri veselici sodeluje godba 8 konzervatoristov iz Zagreba.
Radovljica. Dne 23. julija je umrl v Radovljici občepriljubljeni narodnjak sodni oficijal Joža Brovč. 25. julija se je vršil pogreb. Spremljalo ga je k grobu številno občinstvo in so-kolstvo. Ko je bila spuščena rakev v grob, so se hoteli Sokoli posloviti od mrtvega brata. To pa je prepovedal župnik Fatur, češ, da je cerkev lastnica grobišča in da se sme tu govoriti le z njegovim dovoljenjem. Brat dr. Triller je mogel zaradi tega le zaklicati našemu bratu sokolski «Zdravo». Ta nečuveni škandal klerikalne nestrpnosti nas je toliko osupnil, da nismo imeli niti besede, da bi odgovorili na to izzivanje, ki preseza vse, kar smo do sedaj doživeli. Tako Kristus ni učil.
Ribno pri Bledu. Oh, pri nas se godijo čudne reči! Le poslušajte! Naš župnik Kramar je izginil iz Ribnega. Ali ni to hudo? Tla so mu postala prevroča. Svojo rezidenco ima sedaj nekje v Ljubljani. Sline se mu pa še vedno cedijo po Ribnem. On čaka tam namreč na to, da bi kdo prišel njega prosit: «G. župnik, vrnite se vendar v Ribno, brez Vas se ne da shajati.» — V nedeljo, dne 24. julija smo imeli namreč mešetarja v Ribnem. Prišel je z Bleda s svojim ad-jutantom. Začel je na prižnici meše-tariti: «Farani, poravnajte se vendar z g. župnikom! Saj on ni nič kriv; gotovo je imel povod, da Vam je ube-žal. Prosim Vas, poravnajte se!» Tako in enako je mešetaril. Ko je nehal mešetariti, je začel divjati nad Sokoli, nad krivično ustavo in nad kancel-paragrafom. Spravil se je tudi nad učiteljstvo in šolo. Posebno se je jezil nad sokolsko himno, ki se poučuje v šolah. — Priznal je tudi, da je bil že parkrat kaznovan, ker ni mogel jezika brzdati. Rekel je, da ne odneha, čeprav da življenje za politiko. Lepo priznanje za katoliškega duhovnika! — G. kaplan, takih pridig smo že do grla siti. Z Vašo pridigo niste pridobili niti enega Ribnana, ampak dosegli ste ravno nasprotno. Zatorej želimo, da ne pridete več me-šetarit v Ribno. Vse je zaman! Rib-nani so in ostanejo Ribnani in noben mešetar ali agent jih ne predrugači.
Ribnan.
Sv. Križ pri Kostanjevici. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Obtoženec Luka Sila, rojen 15. 10. 1860. v Poviru, okraj Sežana, pristojen v Vojščico, kat. vere, učitelj in odgovorni urednik lista Domovina, pred-kaznovan, je kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega lista «Domovina» zanemaril dolžno pazljivost, vsled česar je v številki 6. navedenega lista z dne 11. februarja 1.1. izšel pod zaglavjem «Iz Sv. Križa pri Kostanjevici« članek zoper zasebnega obtožitelja, ki tvori pregrešek žaljenja časti v zmislu §§-488. in 491. k. z. in § 493. k. z. in je s tem zakrivil prestopek po čl. III zakona od
"Gospodarstvo.
= Promet bankovcev v naši državi. Množina bankovcev, ki krožijo v prometu, je od 15. do 22. julija na-rastla za 12,276.030 dinarjev, tako da je bilo 22. julija v prometu 3' milijarde 341 milijonov 29 tisoč 405 dinarjev.
. = Vrednost našega denarja. Dne
2. avgusta se je dobilo za 19 do 19V2 naših kron 100 avstrijskih kron, za 230 naših kron 100 čeških kron, za 48% naših kron 100 madžarskih kron, za 173V2. do 175 naših kron 1 ameriški dolar, za 745 do 758 naših kron 100 lir, za 218 do 22Q naših kron 100 nemških mark.
= Na mesečni ljubljanski živinski sejem je bilo prignanih 236 konj, 30 volov, 60 krav, 16 telet in 135 prašičev. Cene so bile: konji 4000 do 15 tisoč K, boljši voli 18 do 21 kron (za 1 kg žive teže), slabši 16 do 18 K, krave 10 do 15 K, teleta 18 do 20 K. Cene prašičem se niso spremenile. Obisk je bil srednji, kupčija pa živahna. —
= Padanje cen živini v celjskem okraju. V Teharjih pri Celju se je vršil 25. julija velik živinski sejem, na katerega je bilo prignano silno mnogo živine. Dočim se je do sedaj plačevalo za lepe vole 20 do 23 K za kilogram, je nadla sedaj cena na 13 do 16 K, za krave pa na 8 do 12 K.
= Trgovina z žitom na Hrvatskem. Prejšnji teden se je na Hrvatskem pšenica precej ponujala, a kupcev je bilo malo. Cena okoli 900 K za 100 kilogramov. Moka v Zagrebu 16.40 K za 1 kg, v Osijeku 15.70, v Vojvodini 15.20 K. Pričakuje se padanje cen v prvi vrsti zaradi tega, ker vsled previsokih cen inozemstvo našo pšenico kakor tudi drugo žito premalo kupuje, a tudi domači odjemalec je iz istega vzroka precej vzdržljiv. Sodeč po veliki ponudbi je pšenica povoljno rodila. Povpraševanje po koruzi in ječmenu je bilo precejšnje. Cene ovsu bodo precej visoke, ker je oves slabo rodil. Inozemstvo se za naše poljske pridelke precej zanima, samo v cenah bo treba popustiti, ker drugače ne more priti do večjih kupčijskih zaključkov.
= Tvornica poljedelskih strojev v Djakovu. Ministrstvo za agrarno reformo je sklenilo, da se osnuje v Djakovu tvornica za poljedelske stroje. Tvornica se ustanovi na zadružni osnovi' in se bodo mogli v pojetju udeležiti tudi mali kapitalisti.
bodo slive letos debele. Računa se, da bo letos 1200 do 1400 vagonov suhih sliv (polovico do dve tretjini lanskega pridelka). Marmelade se bo napravilo letos zelo malo, zato pa se bo iz sliv žgalo več žganja. Izgledi za ostalo sadje, jabolka, hruške, orehe, so slabi.
= «Vulkan», tvornica gumijevih izdelkov v Kranju se je nedavno osnovala. Tvornica je edina te stroke v Jugoslaviji in izdeluje med drugim gumijeve podpetnike, čevljarsko gumijevo lepilo, radirke itd.
= Produkcija svile v naši državi. V južni Srbiji se je zbralo letos okoli 30 tisoč kokonov svilene bube. Največ se jih je zbralo v Gjevgjeliji in okolici.
= Hmeljski nasadi v inozemstvu niso nikjer posebno lepi, ponekod celo zelo slabi, tako da se pričakuje letos v splošnem-komaj srednja svetovna hmeljska letina. Cene hmelju v Češkoslovaški so bile v juliju precej visoke. V predprodaji za novi hmelj so ponujali kupci 8000 češkoslovaških kron za 100 kg (t. j. okoli 180 naših kron za en kilogram). Celo za lanski in še starejši hmelj so cene narastle.
= Cene madžarskemu žitu naraščajo, in sicer deloma zato, ker hočejo Madžari izravnati svoje nizke cene z višjimi cenami pri svojih sosedih, kakor v Jugoslaviji, Češkoslovaški itd. 2ito na Madžarskem je namreč sedaj za skoro polovico cenejše nego n. pr. pri nas. Tako drago pa žito na Madžarskem skoro gotovo ne bo kot je pri nas.
Beležke.
= Obrtna razstava v Mariboru
se vrši od 8. do 28. septembra 1.1. v vseh prostorih Gotzove dvorane. Odbor je vse potrebne priprave dovršil. Na obrtnikih je sedaj, da se čim prej priglasijo.
= Slive v Bosni in Hercegovini.
Kakor poroča sarajevska trgovinska in" obrtniška zbornica, so se slive v Bosni in Hercegovini zelo popravile vsled hladnega vremena, ki je bilo pred nekoliko tedni. Toplo vreme, ki je nastopilo sedaj, je še vedno povoljno za uspevanje sliv. Izgleda, da
+ Proslavo dveletnice osvobojeni a Frekmurja izpod madžarskega jarma priredijo prekmurski Slovenci 13., 14. in 15. t. m. v Dolnji Lendavi, Čren-sovcih, Murski Soboti in Turnišču. Te slavnosti bodo imele poseben pomen že zaradi tega, ker je z dnem 26. julija t. 1. stopila v veljavo trianonska mirovna pogodba, ki določa mirovne pogoje za Madžarsko, ter bo skoraj začela razmejitvena komisija določevati mejo med našo kraljevino in madžarsko državo. Madžari si posebno v Prekmurju obetajo doseči od razmejitvene komisije gotove mejne poprave v svoj prilog. Prekmursko prebivalstvo, tlačeno tisoč let po madžarskih vlastodržcih, hoče te narodne slavnosti združiti z velikimi ljudskimi tabori, na katerih hoče enoduš-no manifestirati za dosedanje meje ter tudi za priključitev še neodreše-nih 20.000 prekmurskih Slovencev monošterske okolice k Jugoslaviji.
+ Klerikalci proti zakonu o zaščiti države. Klerikalni poslanci so v narodni skupščini glasoval i proti zakonu o zaščiti države, ravno tako so bili tudi proti izročitvi komunističnih poslancev sodišču. Tako so v tem za red v državi važnem trenotku pokazali, da jim je zaščita države zadnja figa na cesti. Kaj bi klerikalci neki radi? Da bi komunisti še nadalje uprizarjali atentate?
+ Hitro so se ugnali. Narodno-soCialistična «Jugoslavija» se je kar čez noč nekoliko pomirila in je začela solidnejše modrovati. Še nedavno je v radikalnem tonu grajala proti-komunistično odredbo «Obznano», blatila ustavo, grdila slepo sploh vse,. kar je beograjska vlada sklenila, sedaj pa je naenkrat začela dopovedovati, kako je našo vlado pametno svarila pred komunizmom. Seveda še vedno neopravičeno švrka po vladi, največ zaradi demokratov seveda, toda previdnejše. Z dne 3. t. m. prinaša uvodnik, ki ga zaključuje z apelom na vlado: «Za avtoriteto države gre». Tako uči danes tisti list, ki je
mesece zastrupljal s svojimi zavijanji slovensko javnost in uničeval avtoriteto države. Kaj so se gospodje ustrašili zakona o zaščiti države ali pa so mogoče ljubljansko vodstvo prisilili k pameti lastni res narodni pristaši NSS.?.
+ Narodnosocialistična poslanca Brandner in Deržič, ki sta glasovala proti izročitvi aranžerjev atentata na regenta, sta glasovala za zakon o zaščiti države. Včasih sta silno robantila proti Obznani, sedaj sta pa naenkrat uvidela, da je zaščita države le potrebna. Vendar pa dvomimo, da je ta spreobrnitev res odkritosrčna.
-f Papeževa pristranost. Na Reki, ki je doslej spadala pod senjsko škofijo, je papež sedaj na željo Italijanov imenoval za škofa Italijana Constan-tinija, prijatelja d'Annunzijevega. Ustanovila se je torej lastna škofija. Prekmurski del Slovenije pa spada še vedno pod madžarsko škofijo in se papež prav nič ne ozira na naše želje, da bi se dodal ta del kaki škofiji v naši državi. Seveda je papež Italijan, ki Italijanom vse ugodi, za nas pa se ne zmeni.
Novosti.
*	Naš prestolonaslednik regent Aleksander se nahaja še vedno v Parizu in se bo vrnil v Beograd v drugi polovici tega meseca.
*	Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar je nastopil v ponedeljek svoje novo mesto. Dopoldne so se vršili slovesni sprejemi in so se mu predstavili najprej vodje vseh upravnih uradov in referatov, nakar so bili sprejeti tudi zastopniki raznih političnih, narodnih, gospodarskih in kulturnih društev in organizacij.
*	Za šefa prosvetnega oddelka pri ljubljanski vladi je imenovan dr. Ska-berne.
*	Novi poslanik naše kraljevine v Pragi, dr. Bogumil Vošnjak, je
dospel te dni na svoje mesto v Pragi-.
*	Za novega poveljnika naše žan-
darmerije je imenovan general Panta Gruič.
*	Romunska kraljevska dvojica se je peljala prejšnji četrtek z orient-ekspresom skozi Ljubljano v Švico.
*	Umrl je v Varaždinu naš rojak gimnazijski profesor v pokoju dr. Josip Križan v 81. letu svoje starosti. Pokojnik je rodom iz Križevcev pri Ljutomeru.
*	G. Pesek ni potrjen za ljubljanskega župana. Notranji minister ni# predložil g. Peska na podlagi poročila kraljevega namestnika v Ljubljani v potrditev za ljubljanskega župana." Vsled tega se bodo vršile v Ljubljani nove županske volitve, ki se jih pa ne bodo udeleževali komunistični odborniki, katerih mandati so razveljavljeni.
*	Določitev mej med Madžarsko in Jugoslavijo prične v prihodnjih dneh. Kot glavni delegat naše države je imenovan polkovnik Vojin Čolak-Antič, komandant v Baranji.
*	Etbin Kristan odpotoval v Ameriko. «Naprej» poroča, da je Etbin Kristan, socialnodemokratski poslanec, odpotoval v Ameriko, odkoder se zopet vrne sredi meseca oktobra.
*	Žalna seja za ministrom Draškovičem. Seja narodne skupščine 30. julija je bila žalna seja za ministrom Draškovičem. Predsednik dr. Ribar je imel globok čustven govor o pokojniku. Zatem so se podali poslanci v cerkev, kjer je bil parastos (maša zadušnica) za Draškovičem.
*	Državni nameščenci komunisti se odpustijo iz služb. Zakonodajni odbor .je sklenil, da se odpustijo iz državnih
služb vsi komunisti. To velja tudi za ona zasebna podjetja, ki so od države privilegirana, zlasti za Narodno banko in zasebne železnice.
*	Preiskave proti komunistom. Preiskava proti sokrivcem atentata na regenta kakor na ministra Draškovi-ča se nadaljuje. Aretiran je bil neki človek, ki je izpovedal, da je imel nalog ubiti Pribičeviča, ter da se je pripravljal nov atentat na regenta in Pašiča. Neki drugi komunist je priznal, da je bil atentat na regenta naročen iz boljševiške Rusije. Naša vlada bo zahtevala od inozemskih vlad izročitev vseh naših državljanov, ki so v zvezi s komunističnim rovare-njem, zlasti dr. Sime Markoviča, voditelja komunistične stranke, ki je bil na kongresu v Moskvi in se je sedaj podal na Angleško.
*	Mnogo orožja in streliva se je našlo pri preiskavah pri raznih komunistih v. komunističnih občinah. Iz tega se vidi, da so se komunisti pripravljali za nasilen preobrat v naši državi. Hvala Bogu, da se bo komunističnemu zmaju še pravočasno str-la glava.
*	Ubežniki iz komunistične stranke. Iz komunistične stranke je izstopilo ponovno več poslancev in drugih vodij. Tudi vodja ljubljanskih komunistov Vencajz je zapustil komuniste in dal tozadevne izjave v časopise, češ da se ne strinja s komunističnim terorjem. Znan.je pregovor: Kadar se ladja potaplja, jo podgane zapuščajo. Prestrašil je pa te ljudi tudi prepotreben zakon o zaščiti države, ki je bil sedaj sprejet in po katerem se začne strogo postopati proti komunističnim rušilcem države in reda.
*	Sodišču je bila izročena cela vrsta komunističnih poslancev, med njimi slovenski komunisti: Valentin Mlakar, Vladislav Fabijančič, doktor Milan Lemež, Marcel Zorga, Miha Koren.
*	Nova pošiljatev kovanega drobiža. Finančno ministrstvo je prejelo več vagonov drobiža po 10 in po 25 par. Novci po 10 par se dajo takoj v promet, novci po 25 par pa se bodo nekaj časa zadržali.
*	Posvetovanje o zbližanju Slovanov glede cerkvenega vprašanja se vrše 4. do 6. t. m. v Velehradu na Češkem.
*	Stavka mizarskih pomočnikov v Ljubljani končana. Stavkujoči mizarski pomočniki v Ljubljani so se pobotali z delodajalci in se zopet vrnili na delo. Dosegli so 12 % povišanje mezd in nekatere druge ugodnosti.
*	Srbske vojne sirote, ki so prispele v soboto v Ljubljano, so si ogledale pod vodstvom ge. Cvete Karanjčeve in učitelja Dubrovica v nedeljo zanimivosti ljubljanskega mesta in posetile tudi javno telovadbo sokolske župe Ljubljana I. Navzočemu pokrajinskemu namestniku gosp. Ivanu Hribarju so priredile ovacije in zapele pred njim več srbskih junaških pesmi. Gosp, namestnik je deco pogostil.
*	Priporočljiv župnik. Dne 26. julija je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 3 mesece težke ječe župnik iz Frankolovega pri Voj-niku Franc Lasser zaradi nečistosti zoper naravo z osebami istega spola. Pečal se je nenaravno z mladimi fanti.
*	«Prekmurski glasnik«. V Murski Soboti izhaja list «Prekmurski glasnik«, katerega naloga je, vzgojiti tamošnje ljudstvo v narodno-naprednem in državnem duhu ter ga privesti do tega, da bo vzljubilo novo državo, h kateri je po tisočletnem jarmu pripadlo vsled tri-anonske pogodbe. O Prekmurju ve naš narod zelo malo, a še manj o
razmerah, ki vladajo tam. Da se bo tudi v tem oziru javnost širom naše domovine informirala, bo skrbel tednik «Prekmurski glasnik«. Naročnina znaša za celo leto 80 kron. Upravništvo in uredništvo lista se nahaja v Murski Soboti, Aleksandrova ulica.
*	Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani
se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do dne 10. septembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1.) rojstni in krstni list, 2.) domovinski list, 3.) zadnje šolsko izpričevalo, 4.) učno izpričevalo, 5.) ubožni list in 6.) nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
*	Pomagajte pogorelcem! Dne
9. julija 1921. je v vasi Dane, občina Stari trg pri Rakeku, upepelil požar tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Škoda znaša nad pet milijonov kron, a zavarovalnina je malenkostna. Po-gorelci se nahajajo v skrajni bedi i.n si iz lastnih moči ne morejo pomagati. Da se jim vsaj, deloma olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov v območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri pred-sedništvu deželne vlade (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, a drugod pri okrajnih glavarstvih, oziroma političnih ekspoziturah in pri mestnih magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju.
*	Cerkvena tiskarna v Beogradu.
V	Beograd dospe v najkrajšem času iz Amerike kompletna tiskarna, katero je dobil osebno kot dar od Ameri-kancev užiški episkop Nikolaj. Tiskarna se bo montirala v Beogradu in se bo uporabljala za tiskanje cerkvenih in verskih knjig.
*	Italijanski financar ranil našega orožnika. Zadnjo soboto so težko ranjenega pripeljali orožnika Josipa Vodiška v ljubljansko garnizijsko bolnico. Kakor poročajo, je naša orožniška patrulja iz Bohinjske Bistrice zalotila pri Nemških dva italijanska financarja na našem ozemlju. Patrulja je italijanskima financarje-ma napovedala aretacijo. En financar je utekel, drugega pa je orožnik Vo-dišek preiskoval. Italijan pa je naglo-ma potegnil iz žepa revolver ter ustrelil orožnika v trebuh jn v noge. Poškodba orožnika Vodiška je težka.
*	Vročina, ki muči precej časa ves svet, v Evropi pa zlasti srednji in za-padni del, je bila zadnji teden takšna, kot je v teh krajih že davno ni bilo. Ako kaže toplomer nad 30° C toplote, se pravi to, da je tropska vročina. V Beogradu pa je kazal te dni toplomer v senci 46° C, a na solncu celo 64° C. Zadnja precej huda vročina je bila 1. 1877. v Zagrebu, kjer je kazal toplomer nad 35° C. Vendar ta vročina ni bila nič proti današnji. Sedanja vročina je zahtevala že precej smrtnih žrtev. Mnogo ljudi je bilo zadetih od solnčne kapi, da so se zgrudili mrtvi na tla. Prinesla pa nam je vročina s sabo tudi to posebnost, da se nenadoma porajajo nevihte, ki pa ne trajajo dolgo in nimajo preveč dežja.
V	Nemčiji so bile na več krajih hude nevihte. Tudi pri nas je na nekaterih
krajih že deževalo, ki pa ni koristil mnogo, kajti, ko je solnce posijalo, se je takoj vse posušilo. Vremenski preroki so mnenja, da se bo vreme kmalu spremenilo. Upajmo, ker je skrajni čas, ker nam sicer suša vsa polja ugonobi.
*	Narodni ženski savez kraljevine
S. H. S. je izbral letos za svoj kongres Ljubljano. Kongres bo 1., 2. in
3.	septembra v Ljubljani. Delega-tinje iz vseh krajev naše države bodo prihajale v Ljubljano 31. avgusta. Istega dne popoldne bo seja glavne uprave Saveza, naslednje dneve bo zboroval kongres od 9. do 13. Popoldnevi se porabijo za to, da razkažemo sestram Srbkinjam in Hrvaticam znamenitosti našega mesta in tudi svojo gostoljubnost.
4.	septembra odidejo delegatinje na Bled in po tem izletu se vrnejo domov. Prepričani smo, da bo sprejem od strani Slovenk in vsega našega prebivalstva tako presrčen, da pone-so delegatinje s seboj najlepše spomine, tako lepe, kakor jih imajo Slovenke, ki so bile letošnjo spomlad tako ljubeznivo sprejete v Novem Sadu in Beogradu.
*	Kje ima naša država zastopstva v inozemstvu? Naše ministrstvo zunanjih zadev objavlja, da ima naša kraljevina svoja poslaništva v Atenah, Bernu, Bruslju, Bukarešti, na Dunaju, v Varšavi, Madridu, Parizu, Rimu, Sofiji in Washingtonu; diplomatska predstavništva v Budimpešti, Carigradu, Trstu, Kairi in Smirni; generalne konzulate: na Dunaju, v Pragi, Solunu, Marselju, New Vorku in Chicagi, konzulate pa: v Gradcu, Diisseldorfu, Amsterdamu, Korziki, Krfu, Sari Frančišku, Antofagasti in Montrealu.
*	Štetje dvojnih vojnih let za vpo-kojence. Minister za finance dr. Ku-manudi je sprejel odposlanstvo u-druženja državnih vpokojencev, ki so se pritožili radi odmerjenih pokojnin. Ob tej priliki je dr. Kuma-nudi obvestil odposlanstvo, da bo naknadno izdal odlok, da se priznajo dvojna službena leta vsem vpokojen-cem, ki so bili v vojni od 1. 1912. do 1. 1920. kot vojaški obvezniki uradniške vrste.
*	Deset metrov dolgega morskega psa so izsledili ribiči v splitskem pristanišču. Ribiči so vpri-zorili nanj lov, pa jim je nevarna morska žival ušla na odprto morje, kjer je ni bilo mogoče ubiti.
*	Strašna nesreča vsled neprevidnosti. Na Grmaščici v zagrebški okolici se je 25. napadalna četa vadila v metanju ročnih granat pod poveljstvom poročnika Vladi-mirja Kajganoviča. Pri odmoru je redov Milivoj Štefanovič našel v bližini svojega oddelka granato in jo začel razkazovati svojim tovarišem. V odsotnosti poročnika so ga tovariši opozorili na nevarnost, Štefanovič pa se za opomine ni brigal in je v nrepričanju, da je granata prazna, vrgel granato proti skupini svojih tovarišev. Učinek je bil grozen. Granata je eksplodirala in je Štefanoviča strašno raz-mesarila; bil je na mestu mrtev, ravno tako še neki drugi vojak, tretji redov pa je umrl čez par minut v strašnih mukah. Sedemnajst vojakov je več ali manj težko ranjenih.
*	Velikanski požar. V Preslavcih pri ČakoVcu (Medjimurje) je pogore-Io 30. julija 25 hiš. Ogenj je zanetila ženska, ki je žareči pepel vsipala na gnoj. Ob močnem vetru je bila hitro vsa vas v plamenu. Vsaka bramba je bila nemogoča, ker pri sedanji suši ni bilo vode. Niti živine iz hlevov niso rešili. Neka žena je skočila v hišo, da otme shranjen denar, za njo pa
dva otroka, kar se goreči hram zruši in vse tri pokoplje.
*	Težka nesreča vsled eksplozije ročne granate. V Zaplani pri Vrhniki so našle ženice na polju ročno granato v podobi konserve. Granata je prišla v roke sedemletnemu Rudolfu in petletnemu Josipu Tavčarju ter petletni Mariji Križaj. Otrokom je pri igranju padla granata iz rok, eksplodirala in vse tri ubila.
*	Smrt vsled ugriza steklega psa. Pred tedni je Andreja Borščaka v Zagrebu ugriznil stekel pes, za kar pa se on ni brigal. Pretekli teden pa je nenadoma zbolel na steklini. Popeljali so ga v Pasteurjev zavod, kjer je v groznih bolečinah umrl.
*	Nepriporočljiv ženin. S trgovko, vdovo Frančiško Dolinšek na Ostrož-nem pri Celju, se je seznanil in zaročil ljubljanski invalid Friderik Uhl. Nalagal se ji je, da ima 14dnevni dopust in jo pregovoril, da mu je izročila 4700 K za nakup stvari, ki so potrebne za poroko, nakar je sleparski ženin z denarjem pobegnil.
*	Prvo grozdje na ljubljanskem trgu je sicer sladko, toda cena mu je precej zasoljena. Prodaja se namreč po 48 kron kilogram.
*	Strašen požar je v pondeljek dne 1.1, m. upepelil četrt ure od Mokronoga oddaljeno vas Slepšek in napravil nadmilijonsko škodo. Goreti je pričelo ob 10. uri, in sicer pri hlevu posestnika Antona Znidaršiča. Zažgali so zopet otroci, ki so staknili nekje vžigalice. Ogenj je opazila takoj hišna gospodinja, pa ga že ni mogla pogasiti. V trenutku je bilo vse gospodarsko poslopje v ognju, ki se je vsled vetra in silne suše širil od poslopja do poslopja. Sosede je prvi obvestil o grozni nesreči turobni glas zvon na Žalostni gori in takoj nato še od mokronoškega požara vsakomur živce pretresujoči pisk Penceto-ve tovarne. Nekako četrt ure potem, ko je pričelo goreti, je prihitela na kraj nesreče mokronoška požarna bramba. Tedaj je bila že vsa vas ob cesti v plamenu. Tej požarni brambi, kateri sta prišli požrtvovalno na pomoč požarni brambi iz Št. Ruperta in Mirne, se je posrečilo po silnem naporu omejiti ogenj in rešiti ne-le spodnji del vasi, temveč tudi bližnje vasi Preloge in Sv. Križ, ki sta bili pri sedanji strašni suši in pri močno vetrovnem vremenu v veliki nevarnosti. Več ali manj pa je bila v nevarnosti tudi vsa druga soseščina z Mokronogom vred. Razume se, da so poleg gasilcev skušale nesrečne žrtve, z nadčloveškim naporom rešiti vsaj malenkosti, vendar je bil ves trud malod&ne brezuspešen in se je več revežev pri tem nevarno opeklo in pobilo. Od desetih gospodarjev so ostale trem močno poškodovane hiše, pravzaprav le še ogrodja hiš, dočim so vsem vsa ostala poslopja, 21, zgorela do tal z vsemi pritiklinami vred. Nepopisna je stiska teh revežev. Pomisliti treba, da so ravno spravili svoj edini letošnji pridelek pod streho. Kajti razen žita itj skopo odmerjenega sena nimamo v našem kraju letos pričakovati skoro nobenega dohodka več iz zemlje, ki se je razsu-šila, da bi že sama gorela, če bi jo užgal. Ravno suša in nje posledice so za nesrečne žrtve tega požara še
najhujše zlo. Nesrečneži nimajo, da bi se najedli zdaj ob žetvi, ko se kmetu dolgo leto pričenja. Kaj pa še bo? Kako naj stavijo nove domove pri tej strašni draginji? Hiše "dolgo, dolgo ne bodo stale, če ne bo priskočila požrtvovalnost darežljivih src z izdatnimi prispevki na pomoč. Dobrodošel je vsak dar, bodisi v denarju bodisi v naturalijah. Pogorelci so rešili sebi in družini le golo življenje, pa, če bodo reveži še dobili za prvo silo košček kruha pri sosedih, ki so pa sami vsled strašne suše — pri nas namreč nismo imeli piti nalivov, kot so jih imčli marsikje — v skrbeh za bodočnost. Kaj psi naj napravijo z živino, ki jim je še ostala? Več glav živine pa je postalo žrtev ognja. — Darovi, ki jih nesrečni pogorelci težko pričakujejo, naj se blagovolijo nakazati pomožnemu odboru v Mokronogu ali županstvu istotam.
*	Ropar Pollakovega sina zopet aretiran. Rudolf Satler, ki je svojčas uropal sina tovarnarja Pollaka v Ljubljani, da bi izsilil od staršev denar, ter bil pri poroti pomotoma oproščen, je bil zopet aretiran in izročen sodišču.
*	Branjevka, ki je zapeljevala otroka k tatvinam. Mlada Erna je hodila redno k branjevki A. B. v Ljubljani in kupovala slaščice. Dasi je branjevka dobro vedela, da krade otrok materi denar, mu je kljub temu dajala pot.uho in ga še celo nagovarjala: «Le vzemi, saj ima mama dovolj». V svoji brezvestnosti je šla tako daleč, da je dajala dekletu slaščice na upanje in ji posojevala tudi denar, tako da se je otrok zadolžil pri njej za več ko 400 kron. Branjevka je rekla Erni, ko je že dolg precej narasel: «Le vzemi, če ne moreš dobiti denarja, pa mi prinesi kako blago«. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer je branjevka vse tajila, toda sodišče se je uverilo o njeni krivdi in jo obsodilo na 10 dni zapora, povrniti mora tudi stroške in plačati materi Erne ukradenih 400 kron.
*	Obesil se je v Pobrežju pri Mariboru 621etni posestnik Simon Bede-nik. Bil je s svojo ženo ločen in živel skupno s posestnico Vodušek. Ta je pred par dnevi dvignila v njegovem mnenju iz hranilnice 25.000 kron, kar ga je tako raztogotilo, da si je končal življenje. Obesil se je na kljuko kuhinjskih vrat, kjer je visel par ur, predno so ga dobili.
Po svetu.
s Poboji med fašisti in komunisti v Toskani. Zadnji italijanski listi poročajo, da se po celi Toskani nadaljujejo boji med fašisti in socijalisti. Do žalostnih in krvavih izgredov je prišlo plasti v komunistični občini Grosetto, kamor so napravili fašisti demonstrativni izlet. Fašiste so sprejeli s streli komunisti in socijalisti. Začela se je prava bitka, med katero je bilo ubitih 12 oseb, veliko število pa ranjenih. Fašisti so ddbili nato ojačenje iz vseh strani Toskane. Z avtomobili so dospele cele čete oboroženih fašistov. Komunisti so potisnili fašiste nazaj in pri vasi Rocca-strada so se znova spopadli; tu so bile nove žrtve, katerih število še ni
dognano. Fašistom se je posrečilo pognati komuniste v beg in v mestu Grossetto so začeli divjati fašisti in zažgali 17 hiš. Ko se je v Rimu zvedelo za dogodke v Toskani, so sklicali komunisti in socialisti velik shod, na katerem so proglasili generalni štrajk. Koliko časa bo štrajk trajal se še ne ve. Položaj v mestu je jako resen. Nevarnost je, da se generalni štrajk proglasi za vso državo.
s Slavni italijanski tenorist Caruso je umrl v Neapolju.
s Razmere v Rusiji so vedno obupne jše. Lakota strašno razsaja zlasti v gubernijah Nikolajev, Odesa, Har-kov in Ufa. Najmanj 20 milijonov ljudi je v nevarnosti, da umrje od lakote. Lakoti so se pridružili legar, kolera in druge bolezni, ki so zahtevale že več tisoč žrtev. Grozote povečujejo še kobilice, ki se v gostih oblakih spuščajo na zemljo. Kamor pridejo, spremenijo pokrajino v puščavo. Oblasti na deželi bežijo v mesta. Komisarju za vojsko Trockemu je poverjena naloga, da organizira boj proti lakoti in draginji. Sovjetska vlada prosi druge države, da priskočijo umirajočemu ruskemu narodu na pomoč.
DESET ZAPOVEDI ZA GOSPO-. DINJO.
1.)	Imej svoje oči povsod, toda ne bodi malenkostna.
2.)	Ostani mirna, tudi Če se pripeti v hiši kaj neprijetnega, ter ne zamenjavaj neprijetnosti z nesrečo.
3.)	Ne kupuj nič nepotrebnega, a kupuj vedno blago najboljše vrste.
4.)	Bodi varčna z denarjem, s časom, pa tudi s svojimi močmi.
5.)	Skrbi, da bo kolesje tvojega gospodinjskega stroja vedno tiho in nalahno, to se pravi: ne zdihuj in ne razburjaj vse svoje okolice s tožbami o strašnih in neizmernih gospodinjskih poslih in skrbeh.
6.)	Če vidiš pred seboj polno dela, tedaj pomisli, da prinaša vsak novi dan nove moči.
7.)	Zavedaj se, kako težko je služiti in bodi zato svojim poslom dobra gospodinja.
8.)	Izrekaj svftja povelja vedno razumljivo in določno.
9.)	Družba v tvoji hiši naj bo kakor osvežujoč vetrič, ne pa kakor burja, ki vse razmeče in zmede.
10'.) Korakaj s časom naprej in ne zaničuj novih iznajdb, ki ti morda olajšajo gospodinjstvo. Proučuj jih in če so zares dobre, jih vpelji v svoji hiši.
Razno.
X Trgovina z dekleti v Berlinu. V Berlinu je prišla policija na sled živahni trgovini z dekleti, ki so jih pre-peljavali v inozemstvo za javne hiše. Dognalo se je, da je bilo tako zavedenih nad 400 deklet. Aretirali so več oseb v Berlinu in nekaj tudi v Frank-furtu.
X Dve ženski popolnoma izgubili spomin. Pred kratkem je prijela policija v Londonu dve ženski, ki sta tavali semintja. Pri zaslišanju sta tr-
dili neprestano, da ne vesta, kako se pišeta, odkod sta prišli in kaj da-sta prej počeli. Zdravniki so ugotovili, da sta izgubili ženski popolnoma spomin in da je to duševna posledica vojne. Policija povprašuje po svojcih obeh žensk, a se še ni nihče oglasil. Zdravniki so izjavili tudi, da je popolnoma izključeno, da bi bili ženski sleparki.
X Naročil si je krsto, a je še živ.
Neki zamorski poglavar si je naročil v Angliji razkošno mrtvaško krsto, računajoč mirno s tem, da bo treba končno umreti. To pravzaprav dokazuje, da je poglavar precej čvrstega duha in da ne tre-pysče ravno pred smrtjo. Tudi stari Egipčani so si vedno prej nabavljali krste. Kitajec smatra mrtvaško krsto za del svojega pohištva in jo jako rad kaže svojim gostom. Dolžnost uljudnega gosta pa je, da svojemu gostitelju tudi čestita na več ali manj umetniško izdelani krsti. Ravno tako je admiral Nel-son vedno vozil s seboj svojo krsto.
Ženski kotiček.
Jesih lahko napraviš iz nezrelih jabolk, ki predčasno odpadejo, takole: Deni jabolka v trden škaf in jih mečkaj s tolkačem. To «pešto» deni potem v zato pripravljeno kad in jo zalij tako visoko, da bo vsa pešta pod vodo. To pusti potem stati en mesec ali tudi nekoliko dalje. Potem vse to izprešaj v stiskalnici in deni tekočino na kraj,, kjer bo zamoela nekaj časa mirno vreti. Med vretjem odpravi sproti vso goščo, ki se zbira na vrhu. Ko je odstranjena vsa gošča, je jesih gotov.
Med — sredstvo za pomirjenje živcev. Vsak večer predno se gre spat, naj se vzame žličico medu. Nervozne ljudi to baje jako ublaži, poleg tega je pa med tudi redilen in krvo-tvoren. Kdor ne more uživati samega medu, naj si ga namaže na kruh, ali naj ga pa pije namesto sladkorja z mlekom in kavo.
«Srečni lovec«, koračnica. Zložil za klavir, enoglasno petje in vijoli-no Ivan Rozman. Cena 32 K. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v drugih knjigarnah v Sloveniji. Ta skladba, prva jugoslovanska lovska koračnica, bo v mnogih glasbenih krogih zbudila precej zanimanja, posebno pri lovcih, katerim je v prvi vrsti namenjena. Dose-daj nismo imeli za lovski šport nobene primerne pesmi, kakor drugi narodi. Skladba se je g. avtorju zelo posrečila in se bo vsled melidijoz-nosti in lahkega sloga pri nas kmalu udomačila ter postala slovenska lovska himna.
Varčna gospodinja rabi edinole
GAZELA MILO
ki je najboljše in najcenejše!
Delnifika glavnica i
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenlk, Zadar, Zagreb, Trtt, Wien.
-	Borzna naročil* in jih LmSuje naj-
Sprejema: Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plaža banka iz »vojega
Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščili. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemaj
kulantneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon it. 267.