DRŽAVNO TOŽILSTVO V UOBU FoStnlna pla&n» ▼ goto Leto XI., št. 62 a i o <1 K j 4.« Ljubljana, sobota IS« marca 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša inesečno 25-— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana. Prešernov, ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» Ijana št 11.842: Praha čislo78 180; Wien št JOS 241 Џ&ШВ Demlsija poljske vlade Ogorčeni protesti opozicije zaradi govora predsednika Bartla - Nezaupnica Sejma vladi Varšavo и mnrm Dnnašnia se- Pn 7-n,rvptni rvK-rvritvi se ie nričelo ela Varšava, 14. marca, g. Današnja seja seima bo odločila ali bo Bartlova vlada ostala še na krmilu. Na dnevnem redu je opozicijonalni predlog nezaupnice proti notranjemu in ministru za delo Prysteru. Takoj po otvoritvi seje je prečit al eden izmed opozicijonalnili poslancev zelo oster protest prti zadnjemu govoru ministrskega predsednika Bartla, ki je, kakor znano, prece? ostro nastopal proti Sejmu. Na ta lahkomiselni način, tako je nadaljeval govornik opozicije, je ministrski predsednik obnovil spor med Sejmom in vlado. Ministrski predsednik Bartel je v daljših izvajanjih ugovarjal, češ da^ je hotel s svojim govorom samo povečati delazmožnost Sejma. V ostalem je zastonal Bartel stališče, da tvori vlada enotno celoto. Po zopetni otvoritvi se je pričelo glasovanje. pri katerem je bil predlog za nezaupnico ministru Prysteru sprejet. Vlada je izjavila, da je solidarna z ministrom. Ministrski predsednik Bartel ie z ozirom na to, da pomeni nezaupnica ministru Prysteru tudi nezaupnico vladi, stavil vprašanje zaupnice. Razprava o nezaupnici traja ob uri še dalje. Kriza se sto™ ni i e od ure do lire. Varšava, 14. marca. s. Nezaupnica poljski vladi je bila v Sejmu sprejeta z glasovi socialistov, nacionalnih demokratov, dela narodne stranke ter slovanskih manjšin, dočim so ie Nemci in židje vzdržali glasovanja. Ministrski predsednik Bartel je sklical takoj na to sejo ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da poda celokupna vlada demisijo. Demisijo bo izročil predsedniku republike jutri dopoldne. Težave nemške vlade s finančno reformo Nemška ljudska stranka preti še vedno z izstopom iz vlade - V skrajnem slučaju bo vlada uporabila čl. 48. ustave in razpustila zbornico Berlin, 14. marca, d. Po sprejemu Youngovega reparacijskega načrta, haaških dogovorov in likvidacijske pogodbe s Poljsko bo morala posvetiti nemška vlada glavno pozornost pravočasnemu sprejemu nujno potrebne finančně reforme. Načrt finančne reforme bo predložen zbornici še najbrže pred 24. marcem, ker mora stopiti v veljavo nova davčna zakonodaja že s 1. aprilom. Vlada vztraja pri načrtu finančne reforme kot ga je izdelal finančni minister dr. Moldenhauet, ki ga bo najbrže zagovarjal tudi pred zbornico kijub odporu nemške ljudske stranke. Mogoče pa je, da bo že pred to razpravo odpo-klicala nemška ljudska stranka svoja ministra dr. Curtiusa in dr. Moldenhau-erja iz vlade ter na ta način preprečila, da bi ta dva zagovarjala ta predlog proti volji stranke. Odločitev o tem bo padla na kongresu stranke, ki se bo vršil od 21. do 23 marca v Mannheimu. Spričo načelnega sklepa socialistov, demokratov, centruma in bavarske ljudske stranke, da bodo stvořili wei-marsko koalicijo in z nio izglasovali vladni predlog za finančno reformo, kljub izstopu nemške ljudske stranke pa je vendarle mogoče, da se bo ta v zadnjem hipu premislila ter ostala v vladi, da osigura predvideno znižanje davkov v prihodnjem letu. Ako pa bi zavoljo odpora bavarske ljudske stranke proti povišanju davka na pivo ne prišlo do sestave weimarske koalicije, potem ima vlada že zagotovilo državnega predsednika Hind-denburga, da bo finančna reforma izvedena s pomočjo čl. 48 ustave kot zasilna odredba. V tem slučaju bo istočasno uveljavljen tudi proračun na podlagi tega člena ter razpuščen državni zbor. Berlin, 14. marca. d. V državnem zboru se je vršila mestoma zelo burna debata o vladnem načrtu novega zakona za zaščito republike, ki ga je izdelal notranji minister Severing. Ta je v daljšem govoru obrazložil potrebo sprejema tega zakona. Namen zakona je že v naprej onemogočiti vsak poskus kakega državnega prevrata, bodisi že s strani levičarjev ali desničarjev. Končno je opozoril Severing še na to. da je bilo samo preteklo leto ranjenih v Pru-siji pri spopadih z različnimi političnimi skupinami 300 policijskh stražnikov, 14 pa ubitih. V debati so ogorčeno nanadali zakonski načrt komunisti in desničarji ter očitali vladi, da hoče z njim uveljaviti zakon za izvedbo Youngove pogodbe ter zadušiti sleherni znak nezadovoljstva širokih slojev naroda z njeno po- Trst prsti konkurenci Reke Protestna stavka tržaških gospodarskih krogov zaradi 4 proglasitve Reke za svobodno cono - Krvavi izgredi Trst, 14. marca. M. Vest Agencije Stefani, da bosta Reka in okolica proglašeni za svobodno cono, je izzvala v Trstu veliko ogorčenje, ker se Tržačani boje, da bodo na ta način prizadeti njihovi gospodarski interesi. To ogorčenje so tržaški gospodarski krogi izražali zadnje dni v mnogih spomenicah in protestih. Danes so v znak protesta bile zaprte v Trstu vse trgovine. Zaradi tega je došlo do zelo tragičnih incidentov in izgredov, pri katerih so morali posredovati tudi karabinerji. Podrobnosti o dogodkih še manjkajo, doznava pa se, da so bili izgredi zelo veliki. Trst, 14. marca. c. Dalekosežnost vladne odredbe o proglasitvi Reke in okolice za svobodno cono se še ne more preso- diti, vendar pa je že sedaj namen italijanske vlade izzval silno razburjenje v tržaških gospodarskih krogih, ki se boje konkurence Reke. Oblasti tolažijo razburjeno prebivalstvo s tem, da ne bo oproščeno carine vse blago, ki bo prihajalo na Reko, in da bo veljavljenje svobodne cone prišlo v poštev samo za gotove predmete. Podrobnosti bodo znane šele prihodnjo nedeljo, ko bo objavljen kraljev dekret o proglasitvi Reke za svobodno cono. Ukrep vlade utemeljujejo s tem, da so Reki potrebne gotove olajšave glede na njen gospodarski položaj, ker je odrezana od svojega naravnega zaledja in ker je dobila v Sušaku nevarnega konkurenta. Konferenca za kodifikacijo mednarodnega prava Slovesna otvoritev konference v Haagu — Program dela — Jugoslo- venska delegacija Haag, 14. marca. AA. Včeraj ob 11. dopoldne je bila otvorjena prva mednarodna konferenca za kodifikacijo mednarodnega prava. Konferenci so prisostvovale vse države-članice Društva narodov, kakor tudi Rusija in Turčija, vsega skupaj 54 držav. Konferenci je predsedoval bivši predsednik nizozemske vlade g. Haimskerk, ki je pozdravil, glavnega tajnika Lige narodov sira Erica Drummonda. Ta se je zahvalil za pozdrav v imenu Lige narodov in nagla-sil izredni pomen te važne konference. Za njim je ponovno govoril bivši predsednik holandské vlade g. Haimskerk in obrazložil obširno program in pomen dela, kakor tudi vse težkoče, ki utegnejo nastati na tej konferenci. Potem ko je obrazložil program dela te konference, ki se bo pečala s kodifikacijo mednarodnih pravnih odnošajev, teritorijalnih zadev, odgovornosti držav in vprašanjem pristojnosti poročenih žensk, je govornik želel konferenci uspeha pri cklu ter proglasil konferenco za otvorjeno. Konferenca se je nadaljevala popoldne ob 16.30. Na tej seji se je diskutiralo o načinu dela. Pri obširni debati in razpravljanju so sodelovali gg. Alvarez, Politis, Guerra-ro, Rollin in drugi. Kraljevino Jugoslavijo zastopa na tej konferenci g. Bo&ko Hristió, kraljevski poslanik v Haagu, kot šef delegacije, dalje g. Miljutin Novakovic kot delegat in dr. Vladko Stojkovic, kot tehnični strokovnjak. Današnja seja konference jc volila predsednike treh komisij. Za predsednika prve komisije za vprašanje nacijonalizaoije je bil izvoljen grški delegat g. Politis. Za predsednika druge k emisije za teritorijaJne vode je bil izvoljen Nemec g. Gepert, a za predsednika tretje komisije za odgovornost držav Francoz Baudevin. Ker dr. Ante Verona še ni prispel, je komisija razporedila jugoslovensko delegacijo tako. da je g. Hri- 1 stič prišel v prvo, a dr. Novafcovič v dru®o in tretjo komisijo. MACDONALD REŠUJE LONDONSKO KONFERENCO Kompromisni predlog glede varnostne garancije naj bi omogočil nadaljni sporazum med Francijo, Italijo in Ameriko — Francija bi v tem primeru pristala na nadaljnje koncesije — Tudi Italija bo morala popustiti London,. 14. marca. k. Dasiravno ni bilo zadnie dui skoraj več nikakega upanja, da bi razorožitvena konferenca. ki pada iz ene krize v drugo, soloh še rodila kake rezultate in so se posamezne delegacije že oričele pripravljati na povratek v domovino, se je Macdonaldu v zadnjem hipu vendarle še posrečilo, da reši situacijo in najde izhod iz brezupnega položaja ter tako na eni strani prepreči brezploden razid konference, na drugi strani pa reši svoj prestiž, ki bi dobil s tem hud udarec. Pokazalo se je, da je Macdonaldova prezaposlenost z državnimi posli ob priliki zadnjih navalov opozicije na njegovo vlado zelo kvarno vplivala tudi na konferenco samo. Napovedi padca njegove vlade, ki so bili doka-j resni, so tudi v konferenčnih krogih vplivali zelo deprimirujoče. Nasprotstva so naraščala z dneva v dan. Zato je Macdonald takoi po doseženi zmagi v spodnji zbornici obnovil pogajanja in razgovore s posameznimi delegacijami in zadnje vesti dokazujejo, da je imel dokai-šen uspeh. Kriza konference obstoja v glavnem v tem, da odklanjajo Zedinjene države, Anglija in Japonska francoski predlog glede sklenitve sredozemskega pomorskega pakta, ki naj bi zajamči! var- nost Francije pred eventuelními napadi. Francija s svoje strani je odgovorila na to s tem, da je odklonila znižanje tonáže in nariteto z Italijo, za kar se je nekaj časa zavzemala tudi Anglija. V svojih današnjih pogajanjih si je Macdonald prizadeval, da bi izgladil ta nasprotja in našel kompromis, ki bi premostil vse težkoče in omogočil nadaljevanje konference do vsaj delnega pozitivnega zaključka. Macdonald se je tekom današnjega dne sestal z ameriškimi in z italijanskimi delegati. Z ameriškimi delegati je razpravljal o formuli, ki bi ameriški delegaciji omogočila, da umakne svojo odklonitev varnostne garancije za Francijo. Po predlogu Macdonalda nai bi vse na londonski konferencí zastonané pomorske države svečano izjavile, da bodo v primeru vojne nevarnosti nastopile skuono, da preprečijo izbruh vomega konflikta. Briand je na to obvestilo izjavil, da ie Francija v tem primeru voljna pristati na koncesije, nanaš4?oče se na znižanje tonaže in pristati eventuelno tudi na to, da se za dobo petih let ustavijo vse novogradnje vojnih ladí»", кякпг tudi, da se omeji unoraba podmornic. Na drugi strani je Macdonald pritiskal na italiian^lkn de-lecnciio. da bi re- ducirala svoje zahteve, v kolikor nasprotujejo splošnemu razpoloženju konference. Vodja italijanske delegacije Grandi se je temu sicer upiral, vendar pa beležijo večerni listi, da je končno pristal na razne koncesije in tudi na to, da se v primeru znižanja francoske tonaže odreče zahtevi po pariteti s Francijo, ako pride res do splošnega varnostnega pakta v smislu Macdonaldo-vega predloga. Ti delni uspehi Macdonalda so zelo dvignili razpoloženje na konferenci, dasiravno pesimizem še vedno ni docela izginil in je končna usoda konference še vedno dokaj nesigurna. London. 14. marca. AA. Usoda pomor skr? razorožitvene konference v Londonu ie še vedno negotova. Po današnjih razgovorih med voditelji delegacij ее je pesimizem, ki je vladal zadnje dni, nekoliko omilil. Kljub važnim parlamentarnim sejam ie posvetil ministrski predsednik Macdonald skeraj ves današnji dan razgovorom z načelniki delegacij. Čeprav niso bile odstranjene vse težkoče, je kljub temu naraslo upanje, da bo konferenca nadaljevala svoja dela. Drugo tolažilno dejstvo je, da je Briand. ki je predsnoči izjavil novinarjem, da je njegova vloga p)sredovalca končana, naglasil. da bo ostal še nadalje v Londonu v upanju, da pride do konkretnih in zadovoljivih rezultatov7. Položaj na konferenci je trenutno ta, da skušajo z vsemi sredstvi premagati nastale težkoče. Češki narod se klanja A. Jirásku Truplo pokojnega mojstra je bilo prepeljano v Narodni muzej - Žalna seja praškega občinskega sveta Praga. 14. marca. i. Snoči je bilo prepeljano truplo Aloiza Jiraska v Panteon narodnega muzeja. Ogromna avla je vsa v črnini. Stene so že okrog in okrog obložene z venci. Pokojni mojster leži na visokem katafalku. z obrazom obrnjenim proti Vaclavskemu trgu, ki ga je kot nekak simbol moderne Velike Prage tako ljubil, da je celo v svoji oporoki izrazil željo, naj ga popeljejo na megovi zadnji poti tako, da se bo lahko še enkrat poslovil od tega grandijoznega mestnega centra. Ob 12. uri je bil Panteon odprt za občinstvo, ki se je zbiralo v dolgih kolonah že ure poprej in potrpežljivo čakalo, da se bo lahko poslovilo od velikega ljubljenca naroda. Vse do sedme zvečer, ko so se muzejska vrata zopet zaprla, so v nemi žalosti defilirali mnogi tisoči vseh slojev praškega prebivalstva mimo katafalka. Občinski svet Velike Prage je imel danes žalno sejo. na kateri se je primátor dr. Baxa spominjal zaslug Aloiza Jiraska za češkoslovaški narod in njegovo osvobojenje. Občinski svet je de-finitivno sprejel že včeraj storjeni sklep, da naj se novi most nasproti Jiraskove-ga stanovanja imenuje Jiraskov most. Mesto venca na pokojnikovo krsto, je občinski svet votiral 5000 Kč za fond za podpore vdov in sirot po umrlih pisateljih in 5000 Kč za dograditev Jirasko-vega gledališča v pisateljevem rojstnem mestu Hronovu. Jirásek ie bil poleg prezidenta Masaryka edini Ceh. po katerem je bil že za njegovega življenja imenovan vojaški polk. Trideseti pešpolk, nastanjen v Vysokém Mytu, nosi ime »Jiraskov polk«. Zaradi tega je ob pisateljevi smrti izdal tudi minister narodne obrane dr. Viškovsky posebno armadno povelje, v katerem v vznesenih besedah označuje pisateljeve zasluge za državo in narod. Pogreba se bosta udeležila poleg zastopnikov praške garniziie tudi častna četa in ves oficirski zbor Jiraskovega polka z zastavo in godbo. Zunanji odbor Sobranja odobril sofijske konvencije Konvencije bodo v torek predložene Sobranju v ratifikacijo — Možnost intervencije velesil v Sofiji Sofija, 14. marca p. Danes se je nadaljevala v zunanjem ministrstvu razprava Dar-lamentarnega odbora za zunan. zadeve o odno-šaiMi med Jugoslavijo in Bolgarijo, zlasti glede na poslednje atentate bolgarskih razbojnikov. Poleg članov vlade jn odbora je prisostvovalo še t>0 poslancev. Poslanec Mal i no v je tudi ob tej priliki kritikoval kgarsko-jugoslovenske konvencije. Ministrski predsednik Ljapčev je ob zaključku seje ponovno naglasil, da ie bolgarska vlada trdno odločena, storiti vse, da se zavaruje mir in red na meji. Bolgarsko-jugoslovenske konvencije bodo Sobranju predložene v ratifikacijo prihodnji torek. Bukarešta, 14. marca s. Zunanji minister Mironescu je danes napovedal, da bodo velesile podvzele v Sofiji skirpen korak. Problem makedonskih revolucionarjev ie namreč postal evropski problem, ker ogro-ža akcija makedonskega revolucijonamega odbora mir v južnovzhodnem delu Evrope. Ako bolgarska vlada ne bo ugodila želji Jugoslavije po preiskavi jn kaznovanju bolgarskih atentatorjev, se smatra kot gotovo, da se bodo evropske velesile odločile za skupno demaršo v Sofiji. Konferenca za carinsko premirje Ženeva, 14. marca. s. Angleški trgovinski minister Graham je zavzel na plenarni seji carinske mirovne konference stališče glede rezultatov, ki sta jih dosegla oba glavna odbora, in sicer s posebnim ozirom glede francoskega predloga za nadomestilo carinskega premirja in za bodoča pogajanja o gotovih gospodarskih vprašanjih. Temeljna tendenca njegovih izvajanj je bila naperjena proti пол-emu zmanjšanju do sedaj doseženih uspehov, katere bi bila angleška delegacija pripravljena sprejet» kot minimum. Nato je nastopil Graham proti naraščanju izjemnih pogodb, katerih sprejetje bi bilo lahko za konferenco usodepoino Grahamovo stališče se v splošnem tohnači kot nastop proti italijanskim predlogom, za katere se je izvedelo včeraj. Odkrita zarota v Indiji Bombay, 14. marca. d. Pri zasliševanju v spopadih med policijo in stavkujočimi železničarji aretiranih oseb so te izpovedale, da obstoji dobro organizirana levičarska družba, ki pripravlja cel niz atentatov na vodilne osebnosti angleškega režima v Indiji. Na podlagi njihovih izpovedi je bilo aretiranih 11 oseb, pri katerih so našli večjo zalogo bomb ter dokaze za to, da so organizirali nedavni bombni atentat na. vlak indijskega podkralja Irvvinga, Primo de Rivera obolel Frankfurt, 14. marca. s. Bivši španski diktator general Primo de Rivera, ki biva od svojega odstopa v Parizu, je prispel danes semkaj, kjer se bo zdravi! pri znanem strokovnjaku za sladkorno bolezen. Koncem aprila se namerava Primo de Rivera vrniti v Pariz in nato tudi v Madrid. Ogromne zaloge pšenice v Ameriki London, 14. marca. s. Po vesteh »Daily Telegrapha« bi lahko Ameriko rešila samo izredno slaba žetev ogromne finančne katastrofe. V ameriških skladiščih je trenutno nakopičenih že 153 milijonov bušljev pšenice, ki bo do 1. junija narastla na 250 milijonov, kar pomeni, da so zaloge trenutno večje, kot znaša celokupni izvoz v enem letu. Zaradi tega bi lahko samo slaba žetev ali čudež preprečil katastrofo. Položaj na pšeničnem trgu je tako slab, da je kot neposredna posledica sledilo znižanje dohodnine za približno 2 milijardi mark. Osemurno delo na Madžarskem Budimpešta, 14. marca. d. Pod predsedstvom grofa Bethlena se je vršila včeraj konferenca delodajalcev in delojemalcev, na kateri so razpravljali o uvedbi osem-urnega delavnika. Ker se obe stranki nista mogli sporazumeti, je bilo dogovorjeno, da odgovorita pozneje na vprašanje, kako stališče zavzameta do uvedbe osemurnega delavnika, nakar bo vlada izdala končnove-ljavni odlok. 150 vagonov žita pogorelo Bukarešta, 14. marca. AA. Požar na postaji Ko-trocenu v Bukarešti ie uničil 150 vagonov žita. Pri gašenju sta dobila 2 gasilca hude poškodbe. Požara doslej še niso mogli pogasiti. Eksplozija v tovarni municije Newyork, 14. marca. s. V Santiagu ie državni tovarna za izdelovanje municije zletela v zrak, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, devet pa ranjenih. Knez Rudolf Kinsky umrl Praga. 14. marca. s. Na svojem posestvu v Lisi na Češkem je ponoči umrl knez Rudolf Ferdinand Kinsky. Spominu Pundeva Sofija. 14. marca. AA. Zadnja številka teden ske revije »Literarni glas« je bila posvečena pred kratkim ubitemu književniku Vasilu Punde-vn. List poveličuje zasluge Pundeva za bolgarsko književnost. O Pur de v u pišejo v listu znani Dolgarski književniki Mitov, Azen Zlatarov, Ludmil Sto'janov, Vasitjev, Sirak Skitni'k, Dimiter Šišmanov in Josov. Umor bolgarskega bankirja Sofija, 14. marca. AA. h Gornje Djumaie javljajo, da je bil tam «bit bankir Anton Ra.jnov Ubil ga je človek, kateremu je bankir prodal posestvo, ker ni plačeval svojega dolga. Ljubljanski mestni proračun gotov Potrebščine znašajo 48.4 milijonov, pokritje pa 47.5 milijonov dinarjev Pravilnik k zakonu o dobrovoljcih S pravilnikom je definitivno razčiščeno vprašanje, kdo se smatra za dobro voljca Finančni odsek mestne obč. uprave je zadnje tedne marljivo razpravljal o novem proračunu. Razprave je vodil načelnik I. Tavčar, stalno pa se jih je udeleževal tudi dr. Puc. Posrečilo se ie skoraj v vseh vprašanjih doseči sporazum. Sinoči je fin. odsek dovršil debato o proračunu mestnega zaklada ter je sedaj s svojim delom gotov tako da bo mestni budáct v najkrajšem času mogel bitj predložen plenucnu obč. uprave v definitivno odobritev. Kakor srno izvedeli iznašajo po sklepih fin. odseka potrebščine proračuna 48 milijonov 397.S72 Din, pokriti© pa 47,535.572 Din. Primanjkljaj je 862.300 Din ter se bo kril s prihranki iz prošlih let. Od občinskih davščin je predvsem ome-irti1: občinske doklade na državne davke bodo ■iznašale 135 od.st. na zemljarino, 35 odst. na zgradarino, 40 odst. (lani 110 odst J na pridobnmo, 175 odst. na družbeni davek m 135 odst. na rentnino. Primanjkljaj, ki je nastal vsled maksimiranja trošarine bo mestna občina skušala nadoknaditi z reformo uvoznine. Upeljala bo novo uvozno tarifo, ki obsega trošarine tn uvoznino ter so v tem pogledu predvidene znatne spremembe. Mestna trošarina na vino bo znašala v bodoče 1.50 Din. Mesto dosedanje davščine na nočni Obisk Akademija v počast hrvaškemu pesniku D. M. Domianicu je privabila v operno gledališče izbrano ljubljansko publiko. Zastopane so bile razne oblasti in korporacije. kulturna društva in mladina, kakor le ob ob prav redkih prilikah. Navzoči so bili med drugimi gg. podban dr. Pirkmajer. komandant mesta general Popovic, župan dr. Puc, rektor univerze dr. Dolenc in prorektor dr. Milan Vidmar, prosvetni šef dr. Lončar, predstavitelja naših gospodarskih krogov dr. Windischer in inž. Milan Suklje, magistratni direktor dr Zamik itd. »Vodnikovo družbo« sta zastopala nje predsednik g. ravnatelj Pustoslem^ek in odbornik dr. 1. Lah. Skorai polnoštevilno so bili zbrani člani tukajšnjega Реп-kluba. Opazili smo tudi mojstra Jakopiča in ravnatelja konser-vatorija g. Hubada. Zveza kulturnih društev ie bila zastopana po predsedniku g. dir. Ju-•5U. Častna ie bila tudi udeležba našega ženstva. Proslavo, ki se je izvršila v slavnostno razsvetljenem in s cvetlicami okrašenem crledališču, ie otvoril operni orkester (dirigent g. rav. Polič) s suito iz Baranovice-vega »Licitarskega srca«. Nato ie imel vak slovenskih poetov g. Oton Župančič krasen slavnostni govor o Domjaniču. Ko je prvič izgovoril slavljenčevo ime. ie za-ďonel mogočen in dolgotrajen aplavz in vsi pogledi so se obrnili do uglednega gosta, ki je sedel v intendantovi loži. Govor Otona Zupančiča ie bilo mogočno priznanje Domianičevega dela in globoka izpoved naše duhovne sorodnosti. Po govoru je stopil slavni zagrebški poet v spremstvu g. Zupančiča na oder. Tu mu ie občinstvo priredilo nove ovacije. dijakinje ženske realne gimnazije, oblečene v narodne noše, pa so ga presenetile z ljubko poklonitvi.io. ki ie tankočutnega pesnika Hrvatskega Zagorja ganila do solz. Gdč. Stojanova ga ie nagovorila v imenu slovenske mladine in mu izročila krasen šopek rdečih vrtnic, nje tova-rišica ie deklamirala pesem »Kai«, nakar sta mu bila izročena dva Iovorjeva venca. Ves ganjen se je zahvaljeval siavljenec mladini in občinstvu. Zatem ie izpreeovoril r imenu Slovenskega prosvetnega društva gostiln in kavarn bo uvedena v sporazumu z gostil n ičarsko zadrugo nova sanitarno-obrtno kontrolna davščina. Dosedanja 10 odstotna vodarina ostane, ravnotako 20 odst. kanalska pristojbina, gostaščina pa bo znižana od 8 na 6 odst. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da se davek na nezazidane parcele odpravi. Med potrebščinami so nekateri znatni po-viški. Tako znašajo v novem proračunu personalni izdatki za 600.000 Dir- več, kar se bo rabilo za napredovanje in prevedbe po novi službeni pragmatiků Za ceste, ulice in trge so bile v tekočem proračunu predvidene le postavke za vzdrževanje, letos je ta postavka zvišana za 2-300.000 Din. Za socijalno skrbstvo znaša povišek 178.000 kj jih bo mesto porabilo, da razširi zavetišče za onemogle. Znatno večji kredit (~r 1,200.000) je moral bi'ti vstavljen za šolstvo, ker mora občina po novem zakonu prevzeti učiteljske stanarine. Za znanost in umetnost znaša povišek 50.000 Din. Večji znesek je rezerviran tudi za velike slovanske gasilske slavnosti, ki se bodo vršile avgusta v Ljubljani ter privabile v naše mesto na tisoče slovanskih gostov. Cim bo proračun v občinski upravi sprejet, bo predložen ministru financ, kii je po zakonu kompetenten, da ga odobri. v Zagrebu univ. prof. g. dr. Boris Zarnik. ki je označil s krepko besedo cilje in pota našega kulturnega zbliževanja. Tudi njegov govor je bil sprejet z burnim aplavzom. Nato se ie začel izvajati glasbeni program. o katerem bomo še priobčili referat našega glasbenega sotrudnika. Program je prenašal radio širom sveta. Večer je potekel v znaku spontanih in presrčnih simpatij do Zagreba in do hrvaške kulture kot mogočne sile v naši jugoslovenski skupnosti. Po akademiji je priredila mestna občina ljubljanska pod domačinstvom župana g. dr. Puca v »Zvezdi« gostu in povabljenemu krogu odličen supé. Vrsto govorov je otvoril župan dr. Puc, ki je poudaril veliko važnost kulturnih stikov med Zagrebom in Ljubljano. V zadnjih letih so bili ti stiki precej zanemarjeni. Zaradi tega kot ljubljanski župan toplo pozdravlja obnovitev teh stikov v smeri in duhu, kakor je to lepo pokazal nocojšnji večer. Za njim je povzel besedo podban dravske banovine dr. Pirkmajer, ki je v lepem zaokroženem govoru naglasil, da smatra država kulturne delavce za svoje največje sotrudnike in globoko ceni njihovo delo. Zato kot predstavnik vlade pozdravlja inicijativo. ki se je pričela uveljavljati z Domjaničevim večerom in ki gre za kulturnim zbližanjem posameznih delov jugoslovenskega naroda. V spomin na ta večer je izročil gospod podban^ pesniku Domjaniču zlato nalivno pero z željo, da bi z njim napisal še mnogo tako lepih pesmi ter se pri tem spominjal bele Ljubljane in Slovencev. V zanosnem govoru se je zahvalil dr Domjanič za nepričakovano lep in prisrčen sprejem m za počastitev, ki mu jo je priredila Ljubljana z nocojšnjim večerom. Kakor je kajkavščina nekak prehod iz slovenščine v hrvaščino, tako prehaja hrvaščina v srbščino, a vse skupaj mora postati enota, ki se mora kakor reka prosto razlivati in iskati svoja pota. Sledila je še cela vrsta govornikov, ki so vsi naglašali željo po poglobitvi medsebojnih stikov in tesnejšem zbližanju in spoznanju. Beograd. 14. marca. p. Današnje »Službene Novinec objavljajo spremembe pravilnika za izvrševanje zakona o dobrovoljcih. Pravilnik d Леса, da ее kot dobrovoljci smatrajo vsi oni, ki so kot tuj; ffodaniki stopili v srbsko ali črnogorsko vojsko v času srbsko - turške, srbska - bolgarske in vol i ko svetovno vojne ter kot taki sodelovali v vojni. Giede na to se smatrajo za dobrovoljce vsi oni, ki so bili v sestavu srbske dobrovoliske divizije in korpusa v Rusiji, dobrovoliskega bataljona na Murmanu, v oddelku podpolkovnika Voje Amijelkovi-ča, ki se jo vrnil v Dubrovnik, nadalje v bataljonu, ki ca jo pripeljal iz Italiji dr. Liudfcvit Pivko, potem dobrovoljci, ki so prišli 6 Korzike pod poveljstvom protc Mi-trovica tor oficirji - tuji podaniki iz ujetništvu v Italiji, iz N očara Umra, ki so z zbranimi vojaki došli v M'kro, nadalje oni. ki so kot tuji podaniki vstopili prostovoljno v poslednii vojni najkasneje do konca 1. 1917 v naše orožnštvo, nadalje oni, ki so pri prehodu naše vo;ske v Sr^m, oziroma v Bosno bili sprejeli od naših vojnih oblasti v službo s pripretro. nadalje podaniki prejšnje Srbi i e in Črne gore. ki so vs'opili v vojsko, čeprav bi jim ne bilo treba vstopili kot nesposobnim, mladoletnim itd. Vojaška obveznost se ima računati od 18. do 50. leta, pri Črnogorcih pa od Beograd. 14. marca AA. Nj. Vel. kralj je na oredlog ministra za kmetijstvo po zaslišanju predsednika ministrskega sveta ter na osnovi čl. 5 zakona o redovih in kolajnah ter § 30 zakona o pospeševanju kmetijstva ustanovil kolajno za pospeševanje kmetijstva. Kolajna za pospeševanje kmetijstva je trovrstna: bronasta, srebrna in zlata. Vse tri kolajne so okrogle ter merijo v premeru 25 mm. Na eni strani kolajne se nahaja slika Nj. Vel. kralja, okoli nje pa napis Aleksander 1. kralj Jugoslavije. Na drugi strani se nahaja vodoravni napis v sredini »Za pospeševanje kmetijstva«. Kolajna je obdana od obeli strani z dvema žitnima vencema spletenima na vrhu in na spodnjem delu kolajne. Vrh tega venca se nahaja kraljevska krona. Ob vrhu ie pritrjen obroček, na katerem visi kolajna na traku. Kolajna za pospeševanje kmetijstva se nosi na levi strani prsi na rmeno-zelenem, London, 14. marca, s. Včerajšnje glasovanje v spodnji zbornici, ki se je, kakor znano, končalo z odklonitvijo predloga* nezaupnice vladi s 308 proti 235 glasovom, se tolmači tako, da so pristali liberalci in konservativci na omejeno vlado Macdonalda do velikonočnih praznikov. Macdonald se bo moral držati svoje obljube ter staviti na glasovanje prve dni maja gospodarsko politična vprašanja, ki bodo lahko privedla do majsko-junijskih volitev. London, 14. marca. А А. V spodnji zbornici bo več važnih glasovanj o vladnem premogovnem zakonskem načrtu. Politični krogi priznavajo, da bo razprava o tem zakonskem načrtu zelo dolgatra.ina in težka. Avtoritativno poročajo, da je kabinet proučil celotno situacijo in sklenil, da bo vlada v prime- Nova beograjska občinska trošarina Beograd, 14. marca. r. Kakor znano je predsednik vlade pred nekaj meseci ukinil od obč. sveta beograjskega uvedeno trošarinsko tarifo, ker sc je izkazala kot neznosna obremenitev najširših konzumen-tov. Sedaj je ohč. svet sklenil novo trošarinsko tarifo, ki je danes stopila v veljavo. Zanimive so m. dr. sledeče trošarine (v Din na 100 kg): riž, 50, fina zelenjava (karfijola, špargle, zgodnji krompir itd.) 50, ostala zelenjava po letnem času 2 — 10, grozd'je od 1. XII. do 1. X. 300. v sept. okt. in nov. 50. sadje od 10 — 50: kava sirova 200, pražena 300. zmleta 500. ciko-rija 100. čaj 150 — 200; žito svobodno; govedo 20, teleta 30, svinje 30. perutnina živa 100. zaklana in očiščena 150: goveje meso 1, telečje 100. svinjsko 150; mleko 10. kislo mleko 30. jajca 30, svinjska mast 100, ribe fine 200. male 10. morske 20; drva kub meter 2; moka samo fina bela 10, kruh 20. makaroni 30, slaščice 300; vino do 15 odst. alkohola (na 100 1) 100. fino vino v sodih 200. v huteliknh 300. š*mpaniec 3000: sít navaden 30 — 100. fini 500; premog kosov ec na 1000 kg 2, zdrob 3. 13. do 62. leta starosti. Nadalje se priznavajo kot dobrovoljci oni naši ali tuji podaniki, ki so v vojnih letih prostovoljno podpirali naš> vojsko s tem, da so izpostavljali v nevarnost sv oje življenje in imetje ter tako pripomogli k uresničenju našega narodnega osvobojenja, kakor tudi vsi vstaši iz prejšnjih vojsk Izvzomajo se osebe, ki so izstopile iz vojske brez vednosti naših oblasti, nadalje osebo, ki so bile ustreljene v poslednji vojni, tor tuji podaniki, ki so samo zbirali prispevke ali pa dobrovoljce, atem osebe, ki so bile v ujetništvu, |>a so pobegnile in četovalo po Srbiji, ter tui; podaniki, ki so bili kot dohroveliei v naši vojski in so pri umiku ostali v Srbiji, nadalje tuji podaniki, ki so po zlomu Avstro - Odrske in po odredbi Narodnega Veča bili zadržani nada. lie v vojni dolžnosti ter uporabljeni pr; postavi novih od i nic in za tem razni dobro-volici - bolničarji. Kot dobrovoljci so smatrajo oni. ki so vztrajali do konca vojne, in oni, ki so bili pred tem od vojaških oblasti oproščeni vo-irške službo zaradi raznih drucrili dolžno, stj ali pa postali nesposobni. Vsa potrdila ■j priznavaniu dobrovoljskih pravic podpisuje pooblaščen i pomočnik ministra vojske in mornarice. .36 mm širokem moariranem traku, zvitem v obliki trikotnika. Ta kolajna se daje kmečkim prvakom, ki so se po določilih § 30 zakona o pospeševanju kmetijstva izkazali ori kmetijskih tekmovanjih, ter drugim osebam, ki si stečejo posebne zasluge za napredovanje kmetijstva. Kolajno podeli krali na lastno inicijativo ali na predlog ministra za kmetijstvo. V prvem primeru podpiše dekret poleg kralja kancelar kraljevih redov, v drugem primeru pa minister za kmetijstvo. S podelitvijo se daje listina, na kateri je podpisan tajnik urada za kraljeva odlikovanja. Kolaine se čuvajo v pisarni kraljevih odlikovanj, kjer se vodi tudi spis odlikovanih oseb. Za podelitev kolajne se plača posebna taksa. Kralj lahko oprosti odlikovanca plača-nia te takse. Inozemci so plačila takse oproščeni. V obeh primerih se ta okolnost navede v listini. ru neuspeha pri glasovanju umaknila premogovni zakonski načrt in ostala še nadalje na krmilu. Vladni krogi smatrajo, da je določba, ki dovoljuje ureditev minimalnih cen premogu bistveni del zakonskega načrta, ker bi brez tega ves načrt za prodajo premoga postal brezpredmeten. Trgovinski minister je izdavil, da mora zbornica v ccloti odobriti premogovni načrt. Lastniki premogovnikov, ki proizvajajo tri petine premoga v vsej državi, so se odločno izjavili proti premogovnemu zakonskemu načrtu. Sinoči so odobrili resolucijo, v kateri izjavljajo, da bo novi premogovni zakon pomnožil brezposelnost m škodil v splošnem interesu države. Ostali lastniki so s predlaganim zakonskim načrtom sporazumni. Veliko povpraševanje po kronskih bonih Ljubljana. 14. marca. Danes so se 20od-šiotni kronski boni trgovali v Ljubljani in v Zagrebu že po 90—95 % nominalne vrednosti, ker pri velikem povpraševanju ni skoro nikake ponudbe več. Uprava »Merkurja« v Ljubljani je prejela tekom zadnjih dni naročil za nominalnih 3.8 milijona Din, od tega je mogla kriti le 2.3 milijona Di.i. Kljub visokemu tečaju ni prjtšlo danes skoro nič bonov na trg. Železniške nezgode Beograd, 14. marca. A A. Na postaji Otok pri Sremski Mitrovici je počila cev za kurjavo lokomotive. Zaradi tega sta imela zamude dva vlaka, in sicer eden 57, drugi pa 90 minut. Zagreb, 14. marca. A A- Včeraj ob 10.30 je na progi Zagreb - Zidani most pri poštnem vlaku št. 612 skočil zadnji vagon s tira. Vzrok je bila skrajna nepaz'jivost kretničarja, ki je napačno postavil kretnice. Škode ni bilo nobene, pač pa je bil promet prekinjen 5 ur. Drzen roparski napad na trgovino Tolpa s puškami oboroženih roparjev opienila trgovino g. Severia v Semiču. Semič, 14. marsu. Včeraj okreg 2. zjutraj je prišlo ired hišo trgovca gosp. Antona Sevcrja v Semiču kakšnih sedem s puškami obreženih in po obrazih zamazanih mož. k; so skušali vlomiti vraia v trgovino. Ker iim po-c-l ni bil lahak, najbrž zaradi prevelikega ropota. Id so ga povzročali, so se odločili vdreti v trgovine skozi izložbeno okno. Imeli so s ,-e-b.ij primerno železno orodje, s katerim se jim je posrečilo razbiti okno in priti v no-tranjost. Nekaj roparjev je o.stilo pred hišo na straži, drugi pa so v trgovinskem lokalu pobirali blaec in ga tlačili v vrečo. Kljub veliki pazljivosti so zaradi naglega grab-ljenja blaga povzročali vendar tako močan ropot, da ~se je zbudila gospa Strumbljsva, soproca Severievcga družabnika, odprla oknэ in zaklicala proti neznancem pro.j hišo, zakaj nc dajo miru. Ko pa jo natančneje pogledala skozi okno, jo od strahu kriknila, kajti opazila je neznane možake s puškami prod liišo. V tistem hipu -o oparii že ustrelili pro!i oknu. Zaradi teh strelov sc je zbudil tudi gosp. Sov r. skočil iz postelje in s samokresom parkrat ustrelil v zrak. Roparji so se ustrašili in pobegnili v temni rioč, puščajoč; za seboj krvavo sled. Kakor so sodi. se je pri naglem begu skozi razbito izložbeno okno eden roparjev močno obreza! na šipah in zaradi tega krvavel. Roparji sd odnesli blaga za 15.000 Din. Orožniki, ki jim je bil rop takoj iavljen, marljivo iščejo sled. vendar doslej še brez ufpeha. Gosp Sever ie prosil tudi ljubljansko policijsko direkcijo za policijskega psa. Preselitev češke tovarne v Jugoslavijo Praga, 14. marca. i. Listi poročajo, da namerava velika in znana tvorniea za svilo bratje Schil v Rymařovu na Moravském, ki zaposluje v svojih podjetjih okoli 2300 delavcev, zaradi neprestanih težav, ki jih tvrdki povzroča komunistična agitacija, preseliti vsa svoja podjetja v Jugoslavijo, tovarne na Češkem pa opustiti. Dar prezidenta Masaryka bolnikom Praga. 14. marca. d. Prezident Masaryk se je odločil, da porabi del od parlamenta mu poklonienega narodnega fonda ra nakup 2 g radija, ki naj se uporablja za zdravljenje siromašnih, na raku bolnih čsl. državljanov Cena 2 g radija je nekaj čez 4 milijone Din. Novi bratislavski žunan Praga, 14. marca. i. Ministrski svet je na svoji današnji seji imenoval za župana v Bratislavi tamošnjega odvetnika dr. Vla-dimirja Krna. Dr. Krno je evangeličanski. Slovak, po rodu iz Vojvodine in na glasu kot prvovrsten pravnik. Politično pripada agrarni republikanski stranki. Mati in sin umrla od gladu Sofija, 14. marca. AA. V Sofiji je umrl od gladu vojni invalid St. Georgijev skupno s svojo materjo Danko. Georgijev ic bil že 6 mesecev brezposeln in ie na zadnje tako onemogel, da se ni mogel dvigniti iz postelje. Umrl je istočasno s svojo materjo, ki je umrla kakor sin od gladu. Oče umrlega Georgijeva je bil najboljši prijatelj slavnega bolgarskega pesnika Hrista Boteva, s katerim se je skupno boril. In-teresantno je, da jc lastnik hiše, v kateri je Georgijev stanoval, poklonil pred kratkim 125.000 levov neki cerkvi. Nesrečnemu Georgijcvu pa ni hotel posoditi niti 100 levov, za katere ga je bil prosil. Aretacija sovjetskih vohunov Bukarešta, 14. marca. s. V /adevi besa-rabske vohunske afere je izvedla policija v pretekli noči v Kišinevu in na meji ob Dnjestru nove aretacije. Med aretiranimi je tudi kišinevski občinski uradnik Maco-vei, ki je bil aretiran v trenutku, ko_ je hotel s čolnom prekoračiti Dnjester. V čolnu je bilo med drugim 500 žigosanih izkazov o rumunskem državljanstvu, sesnam ki-šinevskih uradnikov politične policije ter mnogo vojaških dokumentov. Na podlagi izjav Macoveia je mogla policija še isto noč aretirati nekega narednika obmejnega lovskega bataljona ter nekega rezervnega majorja, od katerih je baje Macovei prejel vojaške listine. Listi zatrjujejo, da je v kratkem pričakovati novih senzacijonalnib aretacij. Cirkuška tragedija Berlin, 14. marca. d. V sredo zvečer se je pripetila v cirkusu Hassel strahovita, nesreča. Kaki dve uri po predstavi, ko so spravili že zdavnaj vse zverine v posamezne kletke in se je seveda tudi že občinstvo razšlo ter odšli počivat tudi cirkuški uslužbenci, sta se pričela v neki celici me-sariti na življenje in smrt sibirski medved in berberski lev. Junaška soproga cirkuškega. lastnika, ki je ravno nadzorovala živali, je stopila v kletko ter skušala ločiti zverini s tem, da jih je pretepala z bičem. V tem pa je popadel lev ženo ter jo razme-saril po vsem telesu. Na njene klice so prihiteli tudi moški ter s streljanjem na razjarjenega leva rešili nesrečnico iz obupnega položaja. Težko poškodovano lastnico cirkusa so prepeljali v bolnico, kjer bo nedvomno podlegla. Severni medved je poginil, leva pa so že med reševanjem lastnice do smrti pobili. Spor med dr. Udetom i» graskim škofom Gradec, 14. marca. Včeraj b: se morali vršit! državni izpiti na teološki fakulteti v stroki, ki jo poučuje vseučiliški profesor svečenik dr. Ude. Skof dr. Pawlikovskii pa je prepovedal teologom, da bi polagali izpite, tako da se zaradi tega izpit: niso vršili. Preureditev trdnjave Klis Split, 14. marca. n. Centralni urad za propagando našega Jadrana v Splitu, je pokreni! akcijo, da se preuredi siara trdnjava Kfe v atrakcijo za tujce. Ker ie zagotovljen že potreben kredit, pričnejo tozadevna dela že prihodnji ponedeljek Najprej bodo porušiti vojašnice, kj jih je zgradila avstro-ogrska vojska, nakar bodo obnovili zgradbo samo ter ure dalj pota okrog starega gradu. Avtentično pojasnilo o novem uradniškem zakonu Načrt zakona še sploh ni sestavljen, ker še niti niso določene smernice novega zakona — Vse druge vesti so tendenciozne Prvotno je obstojal namen izdelati nov uradniški zakon do konca tekočega meseca, tako da bi stopil v veljavo Belgrad, 14. marca, pč V javnosti so biie nedavno razširjene konkretne informacije iz nekega dozdevnega načrta novega zakona o uradnikih. Navajale so se celo podrobnosti, kakor nov razpored državnih uradnikov, nova sistematizacija plač in pokojnin. Vašemu dopisniku se z najmerodajnejšega mesta zatrjuje, da so vse te informacije apofkrifne, deloma naravnost izmišljene. Za izdelavo uradniškega zakona je bila postavljena širša komisija strokovnjakov, ki je že do-lgo razpravljala o glavnih smernicah in načelih novega zakona. Med delom te komisije so posamezni njeni člani navedli svoja strokovna mnenja. Zatem je nastal kratek odmor v delu komisije, ki je šele danes popoldne zopet nadaljevala svoja posvetovanja. V tem trenutku nima komisija, še nobenega izdelanega načrta niti for-muliranega mnenja, ki bi ga lahko predložila vladi. Cela stvar je še popolnoma v stadiju diskusije in formulirana odnosno sprejeta niso niti osnovna načela. že z novim državnim proračunom 1. aprila. Kakor pa vse kaže, zaradi velikega obsega materiala in zlasti zaradi tega, ker je predloženih okoli 30 načrtov posameznih članov komisije, tega posla ne bo mogoče izvršiti niti v treh mesecih. Iz vrst komisije bo sedaj naj-brže izvoljen ožji odbor, ki bo iz vseh predloženih predlogov izbral enega kot osnovo ter ga potem v podrobnostih redigiral. Na vladi bo potem, da predlagani načrt sprejme, zavrne ali pa iz-premeni. Glede na navedeno ne predstavlja torej ono, kar se je doslej v javnosti navajalo o novem uradniškem zakonu, nobenega mnenja komisije. Šlo je oči-vidno le za zasebno mnenje posameznikov, kii je bržkone imelo tendenco izzvati službeni odgovor in službeno objavo zakonskega načrta samega odnosno objavo načel, na katerih bo novi zakon zgrajen. Predor pod Rokavskim prelivom Poročilo komisije za proučevanje načrtov — Predor bo stal 30 milijonov funtov šterlingov London, 14. marca. AA. Odbor, ki ga je imenovala angleška vlada za proučitev gradnje predora pod Rokavskim prelivom, je objavil nocoj svoje poročilo, za katero so glasovali 4 člani odbora, eden pa proti. Odbor priporoča, da se zgradi najprej pilotirani predor, za katerega se predvideva 5,600.000 funtov šterlingov, da se zagotovi praktičnost prometa. Potrebna vsota za graditev predora za tovorni promet je predvidena na 25,000.000 funtov šterlingov. Odbor smatra, da bo mogoče odstraniti mehanične in eventualne geološke ovire. Iz ekonomskih razlogov priporoča odbor naj prevzamejo podjetje privatne institucije brez finančne pomoči s strani vlade. Večina odbora je izrazila nadalje svoje mišljenje, da bo gradnja predora povečala promet in trgovino e kontinentom ter bo Anglija na ta način imela veliko korist. Edini član, ki je oponiral ostalim odbornikom je bil lord Ebbisham. Mednarodna družba tatov umetnin Aretacija voditelja tatov umetnin Daglie - Izborna organizacija za razpečavanje ukradenih dragocenosti Berlin. 14. marca. s. Te dn; so prinesli tukajšnji listi prve vesti o daleč razpredeni organizaciji za tatvine umetnin iz muzejev. Pred něíkaj dnevj je bil v Bruslju aretiran vodja vseh mednarodnih tatov umetnin Andrej Daglio. Organizacija, ki jo je ustanovi'] Daglio š svojimi tovariši, je imela na razpolago ogromen aparat. Daglio eam je bil vodij a sindikata muzejskih tatov, ki so mu bili priključeni posebni oddelki posredovalcev, transportnih strokovnjakov in finančnikov. Poizvedovanja angleške, francoske. nemške in belgijske policije so pokazala, da so Daglio in njegovi tovariši izvedli tatvine šele tedaj, če so projeli iz države, kamor so hoteli spraviti ukradeno bla. eo. garancijo, do bo ukradena umetnina takoj prodana. Z Dagliem so bilj v zvezi številni finančniki, ki «o dajali za te velike tatvine potrebni denar kot predujem e pogojem, da so bili pozneje udeleženi pri dobičku. Vodstvo tega »finančnega oddelka sindikata je bilo baje v rokah nekega italijanskega bankirja, kj mu je policija že na sledu. V številnih evropskih mestih so v to afero zapleteni umetniški strokovnjaki in visokosolci. Daglio je bil v nekaterih slučajih tako predrzen, da je dal slike starih mojstrov, ki jih je hotel ukra-sti, najprej oceniti cid strokovnjakov, da so rets pristne. Tudi v Nemčiji jo imel Daglio mu ого po-magačev. Ljubljana slavi pesnika Domjanica Krasen uspeh Domjaničeve akademije v operi Kolajna za zasluge pri pospeševanju kmetijstva Posebno bronasto, srebrno in zlato odlikovanje za zaslužne kmetijske delavce Kriza angleške vlade odgodena Zbornica je odklonila konservativno nezaupnico delav ski vladi - Razprave o premogovnem zakonu