Izhaja vsak četrtek. Cona mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ta Ameriko in drugo trije državo 0 K.) — Posamezne številko se prodajajo ———— po 10 vinarjev. ————
S prilogama:
,Naš kmečki dom" m „Haša gospodinja".
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu .Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Štev. 33.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1915.
Leto XXVIII.
Ob petinosemdesetletnici.
(Silvin Sardenko.)
Ne, ne, ne! Nad slovensko domovino ne bodo pluli severni "kragulji, ne južne kanje ropale z ostrino grabljivih nog po zemlji, ki jo z žulji, s krvavimi jo branimo rokami.
I.e orel — : Habsburški bo orel plul nad nami.
Ne, ne! Ni treba varihov nobenih, obljub ni treba nam dajati sladkih; poznamo vas po delih nepoštenih, vemo, da hodi laž po nogah kratkih. Mi hodimo s pravičnimi vojskami. ..
Naš varih — naš varih je resnični Bog nad nami.
Ne boste nam izbirali cesarja, ne v Belgradu, ne v Moskvi, ne v Milanu; mi že imamo svetlega vladarja, ki zanj živimo zvesti v bojnem branu, ki zanj umiramo v junaški krvi.
Naš cesar — naš cesar je, naj bo: Franc Jožef Prvi!
Cesarjev rojstni dan.
Na severu in jugu grme topovi svetovne vojske, po Avstriji pa vihrajo zastave: sredi vojske obhaja Avstrija pet-inosemdeseti rojstni dan svojega ljubljenega cesarja.
»Božja previdnost je dopustila,« Pravijo lepo škof v posebnem naročilu za ta dan, »da je celo večer življenja našega miroljubnega vladarja, ki je v svojem dolgem življenju prestal toliko težkih preizkušenj, ožarjen s plamenom svetovne vojske«.
Zakaj je božja previdnost to dopustila? Mi ne moremo premeriti božjih sklepov, a to vemo, da nam Bog hoče 'dobro tudi, kadar nam pošilja hudo. Ne moremo si tajiti, da so tudi avstrijski narodi zadnjega polstoletja marsi-
kaj zagrešili. Le preveč so pozabljali, da brez Boga ni prave in traine sreče. Le nremalo so mislili na to, da je Kristus edini Odrešenik sveta. Le preradi so zaupali sami vase, v svojo modrost in svojo moč in hodili svoja pota. Mar-sikako postavo so izsilili cesarju, ki bi je katoliški in Cerkvi vdani narodi nikdar ne mogli skleniti. Bridko je tožil zavoljo tega že Pij IX., žalostil se Leon XIII. in tudi Piju X. je bilo hudo, ko je gledal, da tu in tam ni več tiste ljubezni do Cerkve, ki bi jo sv. Oče smel pričakovati. Koliko slabeera so napravili razni časopisi! Bogokletstvo in brezverstvo z vso nesramnostjo se je širilo po njih med narode in narodi niso vstali, da bi se uprli proti njim za božjo pravdo in ljudsko poštenje. A tudi narodi med seboj se niso ljubili s krščansko ljubeznijo, temveč dostikrat
. sovražili, izpodrivali in delali s silo. ■ Tako se je nabralo le preveč slabega v vsem javnem življenju, in nič čuda ni, da je bič, ki je ž njim božja pravica udarila svet za vso brezbožnost, za vse krivice, za ves pohlep, da je ta bič zadel tudi nas.
A Bog tudi kadar tepe, hoče le dobro. Bog hoče, da bi narodi spoznali svoj greh in se vrnili na pravo pot. Av-! strija, ta lepa zemlja, to širno in mo-! gočno cesarstvo, kako bi lahko bila ! srečna in kako bi bili lahko srečni vsd. narodi v njej, če bi snoznali in priznali za svojega gospoda Boga! Tedaj bi se vrnila mod nje pravica, družila bi jih ljubezen, in kot ena velika srečna družina bi bili zbrani vsi narodi krog svojega cesarja.
Hvala Bogu! Svetovna vojska j« i vsaj za čas prebudila že med narodi
1'
misel na Boga, zbližala jih v skupni ljubezni do domovine in združila okrog habsburškega prestola. A po vojski, bo li ostalo tako? Ali ne bo zopet buiila na dan prešernost nekaterih in kri-vičnost in nasilnost? Sv. Oče v zadnjem opominu narodom tako živo opominja vso, da je cvetoč in blažen mir mogoč samo. če hočejo narodi drug drugemu dobro, če spoštujejo med seboj drug drugega pravice in čast. To velja tudi ta narode v eni državi. Če kak narod druge ponižuje in stiska, tedaj, pravi sv. Oče, »podjarmljeni narodi drhteč prenašajo naloženi jarem, se pripravljajo vedno na osvobojenje in rod rodu zapušča žalostno dedščino sovraštva in maščevanja«.
Naj bi torej po tej vojski tega ne bilo pri nas. ampak naj bi zavladala pravica med narodi in zares blažen mir v sreani Avstriji!
Kdaj naj se tega bolj spominjamo kakor ta dan, ko ob cesarjevem rojstnem dnevu mogočno odmeva po vsej 'državi: Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja. Avstrijo! Zato pa se zatecimo posebno ta dan. kakor zopet tako vneto priporočajo škof. nred prestol Najvišjega. da • -uročimo Vsemogočnemu našega cesarja, našo ljubljeno Avstrijo. vse narode našega krasnega cesarstva in našo ožjo domovino«!
Daj Boe. da bi kmalu pogasnil svetovni požar in da bi se vrnil srečen mir in v miru da bi se veselila Avstrija in veselil z drugimi narodi tudi naš narod lepih dni!
It ohranjanje kmečkega stanu.
Za Veliki šmaren (dne 14. avgusta tijami. kakor jud s kotenino. Po go-e;ava na dan. o katere potrebi je naš lis: že velikrat pisal. Gre za to. da se ohrani trden, samostojen kmečki stan, In da se vsled tega prepreči razkosavanje gruntov in nakupovanje kmečkih posestev.
Dobro so tudi v naši deželi znani prekupci gruntov, ki baraniajo s kmetijami. kakor jud s kotanino. Po go-eri!nali se sklepajo take kupčije. Gospodar. največkrat vinjen, proda zvitemu prekupcu svoj grunt. Kesanje drugi dan je največkrat že prepozno. Grunt Ee na drobno razproda s čim največjim dobičkom za prekupca: kmečka družina, ki je sto in sto let obdelovala svoj dom. je pa s tem vržena iz svojega stanu in iskati si mora po svetu dela in jela. V rednih, mirnih časih so taki prekupci razrili našo domovino in naredili nešteto škode. Po nekaterih državah. na primer na Bavarskem, so s po-Bebno postavo šli v boj proti te vrste kmečkim pijavkam: pri nas je le tupa-tam kak dober sodnik izkušal ovirati njihovo pogubno le! oran je.
Poleg teh prekupovalcev in razkoli
sovalcev je bilo tudi mnogo bogatinov, ki so prežah na kmečka posestva kot pajk na muho. Veleposestnik, ki si je hotel zaokrožiti ali razširiti svoje posestvo iz kakršnihkoli vzrokov, je začel svoj lov na kmečke sosede izlepa in iz-grda, naravnost in zvijačno, sam in z raznimi posredovalci ter je tudi večinoma dosegel svoj namen. Velika riba požira pač male. Največkrat pri takih nakupih ni šlo za to, da bi dobil veleposestnik več zemlje za obdelovanje. V tem slučaju bi bila škoda samo za družine, ki so izgubile svoje grunte \ obdelovanje zemlje pa ne bi bilo na Škodi. Toda bogati velmožje so nakupovali grunte, zlasti v planinskih krajih. zato, da so jih priklopih svojim gozdom in s tem zvečali svoje lovsko ozemlje. Danes, ko smo zaprti od ostalega sveta, se vidi, kako neizmerno pogubno je bilo to delo. da se tam, kjer se je prej prideloval živež, kjer so se prekranile neštete ovce in povedi, zdaj pasejo srna, ielen in divja koza.
Kmečki zastopniki so neprenehoma trkali in zahtevali, naj se v tem oziru kaj stori. Naš deželni zbor je pač naredil, kar je mogel; planine se ne morejo več odprodati za lovske namene brez posebnega dovoljenja; globlje pa more seči samo državna postava. In ta — Četudi ne v vseh rečeh popolna, vendar pa na splošno zelo koristna — je stopila z Velikim Šmarnom v veljavo.
Prodaja poljedelskega ali gozdnega zemljišča bo veljavna odslej samo, če ji bo pritrdila posebna komisija, ki se bo morala sestaviti na vsakem sedežu okrajnega sodišča. V nji bodo sodni predstojnik, en član. ki ga bo imenoval okrajni glavar, župan dotične občine, kjer je sodišče, in en član. ki ea bo imenovala kmetijska družba (na Koroškem deželni kulturni svet . V deželnem glavnem mestu bo temu podobno sestavljena deželna komisija, ki bo imela pravico reševati pritožbe proti sklepom okrajnih komisij.
Izvzeta so posestva, ki so zapisana v deželni deski (grajščine), ravno tako taka velika posestva, katerih donos lahko živi šestkrat po sedem oseb. in zemlj isča v večjih mestih, ki so določena za stavbne namene. V takih slučajih kakor tudi. kadar gre za kako javno reč (za vojaštvo, železnico, promet, za obrtne ah rudniške naprave, za zgradbo hiš za stanovanja . ali kadar se kupčija naredi med zakonskimi, med ženinom in nevesto, med bližnjimi sorodniki ah svaki, ni treba prositi dovoljenja pri komisiji.
Komisija mora gledati na to. da ohrani trdne, samostojne kmetije. Zato ne sme dovoliti prodaje kmečkih posestev prekupcem z grunti, in ne veleposestnikom. če hočejo s tem zvečati svoja posestva ah razširiti >voje love. Samo takrat. Če se vidi. da gospodar ne more držati erunta. naj se mu dovoli prodaja, toda treba je poizkusiti, da se dobi v tem slučaju primeren kupec, ki bo erunt res obdeloval, ah ea brez dobička razprodal med druge kmete. Tu
se odpira lepo polje našim
'"'sojilni.
cam. V vsakem takem slučai	),aj st(J pijo na plari in naj se javi)., dotični komisiji. Pristaviti pa mor, <]a J
treba komisijskega dovoljeni	i'U(li,
se posestvo da nad 10 let v	. m
Komisija mora dovoli; ali najemninsko pogodbo, če : uri tPra nobene škode za ohranitev kmečkega stanu (n. pr. najemnina pose- y, ki last nedorastlih otrok1, zlasti 'o prun, po večini še ostane, ah če ea 1. kupo, i sam obdeloval, ali če se brox i■ >sredo-: vanja kakega prekupca grm razdeli ah razproda kmetom ah ko*" iem, ali če se s tem, da sc kak del grun- proda gruntu samemu ne škodu ali če prodana zemljišča ne spada k pod' jetiu, ki je v nrvi vrsti kmeti - :o m. pr. zemljišča, ki so last kake tc . i.rne ali kakega večjega obrtnega p- : etja).
Pri vsaki postavi je glav reč, ka ko se bo izvrševala. Prav jo. Ia se je jelo misliti na to. da je za ol.ranjenje države kmečki stan nujno notreben. Določbe nove postave so dol: če se bo skrbelo, da se bodo v pravem duliu strogo vzdrževale, bo imel k: ki stan in ž njim vred tudi država v ik dobiček od nje. V komisijah bodo : • li glavno besedo sodniki. Treba 1 tembolj, da bo sodna uprava nastavi 'a sodnike. ki bodo imeli srca za km ki stan, ki bodo poznali razmere s voh. krajev, ki bodo po krvi in jeziku zvez i z ljud-' stvom. med katerim bodo »vali

:?šsma in darovi vojakom.
Neki tirolski kurat je posl i z boiišča na tirolsko - italijanski meji sv m sode-želanom zanimivo pismo, ki je vredno, da iz niega nekatere misli posnar.'. "io:
Brezštevilna pisma in do^i r.ice, kakor tudi razna darila pričaio, i o bi vsi, ki so doma ostali, radi nekolika olajšali vojne težave našim boievnikor 1 epa poteza krščanske ljubezni!
Toda ljubi moji domačini! NamSC ob meji ne godi slabo. Utegne p3Č pni' časi. ko bomo za hrano tuir boj' 1 zadregi. Splošno pa lahko rečen-.: Nikar si ne odtrgujte od svojih ust, da h nam P®' šiliali, ampak skrbite za svoje z. ravie o obilnem delu, ki ga imate.
Nekaj drugega pa je. za ka: Vas prosimo dajte nam duhovnih darov Ka) mislim s tem?
Želimo si prvič d o b r e ti bcfl! va: knjig, časopisov ^oma s niti misliti nc morete, kako ne:- • eri & < da bi dobili v dolgih urah. ki i arebl|f v strelskih jarkih, v roke kak " itcn £ sopis in dobro knjigo. Kako s br.o Pj. bero nekateri vse. kar jim kdo Pre če je še tako zamazano in ra?.: i-^no. . je gotovo, da strupenih in pohu-nivin vojakom ne bo nihče pošiljal. Nas
posebno nadlegujejo, da bi jim oskrbeli pripravnih molitvenikov.*
Drugo darilo, ki se ga vojaki silno vesele so: pisma in dopisnice. Toda takoj pristavimo: Čezmerne pisarije nimajo ne pomena ne pravega zmisla. S tem se izgubila čas, denar, in se brez potrebe obrcmenuje vojna pošta. Toda to pa rečem: Kdor zna z vojaki modro in pametno dopisovati, napravi s tem med vojaštvom veliko veselja in lahko mnogo koristi. O, ko bi vedeli, kako hudo je našim možem in mladeničem, ako od doma ni nobenega glasu! Dostikra4 so videti vsi potrti in nosijo težko bol v srcu, zlasti če opazijo, kako ta in oni z veseljem na obrazu in s tolažbo v srcu prebira zanimiva sporočila iz domače hiše, iz rodnega kraja. Kakor vzhajajoče solnce, tako okrepi in poživi marsikaterega junaka drobno pisemce od svojcev: Vsaka vrstica, vsaka besedica je dragocena. In kako znajo vojaki med vrsticami brati! Zato pa si vsi, ki ste doma, lahko predočujete, kako velika duhovna dob-ota je vsaka karta, ki jo pošljete na fronto! Lahko bi rekel, da, kdor piše na bojišče, ta nasičuje lačne, napaja žejne. Pismo zbuja vojaku srčno veselje, koristi pa lahko še v marsikaterem drugem oziru. Koliko jih je, ki se le težko privadijo vojaškemu stanu; ena ljuba beseda od doma pomaga lahko več, kot cela tolažilna pridiga. Eden si dela skrbi s premišljevanjem, kako je kaj doma: ali so zdravi, ali so obdelali polje, spravili pridelke na varno, kako je z živino? itd. Pa pride karta: »Vse zdravo. Letina dobra. Delo gre srečno izpod rok!« Kar prerojen je in zadovoljen, da bi zavriskal! — V družini je bil morda pred vojsko zli duh razpora in needinosti; slovo jc bilo mrzlo. Mož na bojišču se začne zavedati, da je krivico delal ženi, da ie bil pretrd in preoster; satan-alkohol ga nima več v oblasti. Ko tako premišljuje preteklo življenje in se mu zazdi, da čuti v srcu kes radi vseli napačnih korakov, pa pride ljubezniv pozdrav od žene. Nič ni oslrega v pismu, samo gorke besede. Izgubljena zakonska sreča je zopet najdena. Mož sklepa v srcu, obljublja v pismu, da bo zdaj ves drugačen, ko pride domov. Vse težave pa voljno sprejema kot pokoro za dosedanje pregreške. Druge zopet nadleguje mučna bolečina ločitve: Ali bo ženin, ali bo mož ostal stanoviten, trden, zvest, Pošten? Ali bo plemenita ljubezen ostala neoskrunjena? Veliko jih je, ki se tako Povprašujejo in ne neupravičeno. Fronta n| nebo, kamor bi zlo ne imelo pristopa; niso vsi, ki so na fronti, svetniki. Celo na i" krajih, kjer ima smrt tako obilno in naglo žetev, tudi tja, kjer imajo topovi svoja morilna žrela, zajde skušnjava v ob-. zapeljivih oseb. Toda o pravem času Pripelje vojna pošta pisemce z dobrozna-nmji potezami. Malo besedi je notri, a te ^dostujejo. Čast in zvestoba je rešena. • "tla podobica Srca Jezusovega je bila morda priložena; primeren podpis je za
Pri nas v Ljubljani se pravkar do-nskuje^ kratek, pripraven molitvcnik »Krščanski vojak«, ki ga bodo naši slovenski Uj!aki megli dobiti deloma zastonj, deloma za sila nizko ceno, ker je deželni od-b°r v ta namen daroval 2000 K.
bojevnika bodrilo, ki mu pomaga, da ostane na površju.
Ali niso taka pisma res apostolska pisma? Tako je dopisovanje poštene lju-bavi. Kako neskončno se loči taka pisava od neslanih, neumnih, čenčavih pisem ter nedostojnih kart, ki dostikrat romajo na fronto. Kako hudo je poštenemu človeku če vidi take stvari razobešene celo po strelskih jarkih! Nikar s takimi rečmi nadlegovati naših mož in mladeničev!
Plemenito dopisovanje ožarjeno z lepo ljubeznijo je dragocen dar našim prijateljem na bojišču.
Nikar pa tudi ne tožite in tarnajte v pismih, ki gredo na bojišče. Če ni prav posebne nesreče, bolezni in nezgode, ni treba z večnim zdihovanjem še večati trpljenja in skrbi onim, ki imajo na bojišču že itak dosti bremen. Z neutešnim hrepenenjem pričakuje vojak pisma od doma. Če bere: »Doma vse v redu in zdravo; smo polni zaupanja, da bo šlo vse po sreči in da se kmalu vidimo« — ali ni to kakor blažilen balzam zanj? Ali nc bo prenašal vseh naporov dvakrat lažje?
Še en dar prav posebno žele in pričakujejo naši bojevniki: dar molitve. Molitev k božjemu Srcu Jezusovemu, molitev na čast Materi božji in angelom varihom bo reševala naše čete, bo izprosila pomoč in varstvo posameznikom, nam bo priborila končno zmago. Pošiljajmo dar molitve neprestano in v obilni meri na fronto!
Težki dnevi za papeža.
Takoj ko se jc začela vojska z Italijo, je laška vlada jela kratiti papežu njegove pravice na najtrši način. Avstrijski in bavarski poslanik pri papežu sla morala oditi; laška vlada je takoj poklicala pod orožjo papeževe stražnike. Papež je ostal brez varstva. Ne samo to! Laška vlada je samovoljno začela odpirati uradna pisma, ki jih pošiljajo škofje papežu. Odprli so celo pismo, tičoče so spovednih pooblastil. Nasprotovanje in sovraštvo proti papežu je rastlo dan na dan. Časopisje ga je začelo na najgrše načine napadati. Laška vlada bi bila morala po »garancijski postavi« te grde napade prepovedali; a jih je mirno dopustila. Ko pa je na to papeževo glasilo ostro protestiralo proti tem ostudnim napadom na papeževo osebo, je laški državni pravd-nik papeževo glasilo zaplenil. Napade na papeža je laška vlada dopustila, obrambo njegovo zaplenila. Tako se jasno kaže, kakšen duh vlada v krogih italijanskih državnikov. Krivico nad krivico kopičijo nad glavo poglavarja katoliške cerkve.
Italijansko framazonsko časopisje lorej besni proti Vatikanu s tako silo, kakor že dolgo ne. Očitajo sv. Očetu, da je sovražnik Italije, da je-proti vojski, da podpira Nemčijo in Avstrijo itd. In zakaj? Ker se sv. Oče trudi z vsem svojim vplivom, da bi preprečil novo krvoprelitje, ker ne neha narode klicati k miru. .Ali ne vrši s tem edinole poslanstva svojega poklica? Framazon-
stvo ga radi lega napada. Papež naj bi nc smel več bili oče narodov. Kakor pa v Italiji očitajo papežu, da je sovražnik Italije, tako je peklensko framazonsko sovraštvo iz Italijo preko Londona raztrosilo drugo, nasprotno laž, ki ima pa namen, avstrijsko narode odtujiti papežu. Tako so razšilili vesti, da je papež blagoslovil laško orožje, za čegar zmago moli; da je dal en milijon za laško vojsko; da jc svojim stražnikom dovolil, boriti se proti Avstriji. Laž je prene-umna, da bi jo kdo verjel. Kdor jo verjame, je res vreden pomilovanja. Resnica je, da papež vedno pri vsaki priliki povdarja svojo nevtralnost ter svojo željo in prizadevanje po miru. Ravno te dni smo zopet brali, da je sv. Oče v razgovoru s španskim časnikarjem dejal: »Poizkusil sem vse mogoče. Upal som, da bo kmalu konec, toda ta novi spor je še bolj zapletel položaj s tem, da je dal žaloigri večje razmerje ... Bojim se, da je nastop Italije nedoločljivo podaljšal vojno... Zdi se, da se mir, ki se je že približeval, zopet odmika . . .«
italijanska garancijska postava.
O takozvani garancijski (varstveni, zagotovilni) postavi ima časopis nem--škili pravnikov daljšo razpravo, ki jo je spisal profesor Pavel Laband is Strasburga. Pisatelj pravi, da podeljuje ta zakon papežu osebne pravice, »da pa ne sloni na medsebojni pogodbi med državno vlado in med papežem in da tudi nima mednarodnega zna-I čaja.« Osebne pravice uživa papež ž« 45. leto, in se mu ne morejo kartako proti njegovi volji odtegniti, četudi zar kona ni nikdar izrecno priznal.
Laband prišteva k tem pravicam, brez ozira na osebno pravico nedotakljivosti in letne dotacije (tri in en četrt milijona lir), uporabo apostolskih par lač »Vatikana« in »Laterana« z vsemi stavbami, vrtovi, umetniškimi zbirkam mi, knjižnicami ter uporabo vile Car stel Gandolfo; dalje popolno nedotakljivost teh zemljišč v zgodovinsko« pravnem srednjeveškem zmislu besede. Ta nedotakljivost se razteza tudi na' druge palače in kraje v Italiji, kjer bi papež slučajno prebival in kjer M se vršila volitev novega papeža ali pa1 vesoljni cerkveni zbor; prav tako na vse papeške urade in kongregacije in na vse v Rimu in v šesterih škofijah' rimskega obližja ustanovljene katoliške zavode.
Dalje vsebuje garancijska postava pravico osebne varnosti vseh, tudi inozemskih cerkvenih uradnikov, pravico poslanikov ter končno svobodnega" občevanja papeževega s škofi in z vsem katoliškim svetom. Laband našteva najprej te pravice, jih presoja ter slednjič izjavlja, da so se vsled vojske in. vsled njenih posledic označene pravice papeževe v več ozirih že kršile«.
Pomenljiva so izvajanja Labando-va o posledicah, ki bi nastale, če bi Benedikt XV. papeževo rezidenco prestavil v kako nevtralno državo. Pisatelj pravi: Že iz vsebine, namena in iz okoliščine, kako je nastala ta garancijska postava, se mora sklepati, da ima veljavo edino-le, če ima papež svoj sedež v Italiji, in sicer v Vatikanu. \ko bi sc preselil, bi se zakon ne mogel uveljavljati in bi izgubil svojo moč. Italijanska zbornica bi ga tudi gotovo takoj razveljavila, in je zelo dvomljivo, če bi ga po vrnitvi papeževi v Rim zopet uveljavila. Kakšna druga država, tako nadaljuje Laband, bi pa ne mogla skleniti enakega ali pa italijanski garancijski postavi podobnega zakona, ker manjka za to zgodovinskih in političnih pogojev, kakršni so bili takrat, ko so odpravili cerkveno državo, ki je nje samostojni vladar bil papež sam.
Laband sklepa svoje poročilo s pripombo, da bo moral papež pač prenašati posledice vojnega stanja, in da bodo v Bimu zaradi življenskili interesov, ki so v neločljivi zvezi s papeževim bivanjem in s sedežem cerkvene vlade v večnem mestu, pač vse opustili, kar bi sv. očeta nagnilo, da bi si moriti iskati zavetišča na Španskem ali pa v Švici.
Pregled po svetu.
Negotovost na Balkanu. Četverospo-razum je na Balkanu napravil nemalo zmešnjavo. Ker na Galipolu Francozi in Angleži ne morejo premagati Turkov in tako priti v posest Daradnel, so se obrnili zopet do balkanskih državic, naj bi jim priskočile na pomoč. Bolgarijo, ki so jo za čas balkanske vojske tako sramotno pustili na cedilu, bi sedaj radi zvabili na svojo stran, ker vedo, da le tedaj bodo padle Dardrnele, če pade Bolgarija Turčiji v hrbet. Zajedno pa s° je čelverosporazum obrnil tudi do Grčije in Srbije s pozivom, da odstopita Bolgariji dele Macedonije in Tracije. Grčija in Srbija pa o takem odstopu nočeta ničesar vedeti in odločno protestirata proti takim zahtevam. Bolgarija pa z ozemljem, ki ji ga obljublja če-tverosporazum, niti ni zadovoljna in zahteva še večje dele omenjenih pokrajin ter popolnoma prosto vožnjo po Donavi, katero so sedaj Srbi z minami zaprli. Bolgarija se z golimi obljubami ne da zvabiti v francosko-angleško družbo, ker je že v balkanski vojski izkusila dovolj bridkih prevar. Bolgarija zahteva, da se ji Mace-donija in Tracija takoj odstopi, Bolgari in i njimi vred Romuni dobro vedo, da bi pomenil ruski Carigrad za nje — smrtno nesrečo. Ententa s svojim korakom kakor kaže — ne bo imela uspeha. Bolgarija neče proti Turčiji, ker ji ententa ne more zagotoviti obljubljenih ozemelj. Grška in Srbija pa sta tudi razdraženi, ker hoče ententa iz njihovega telesa rezati kose mesa, da bi jih dala Bolgariji, ki pa od en-tente menda sploh nič noče sprejeti, ker noče Velike Rusije ob Dardanelah in v Carigradu. Tudi iz Romunije prihajajo bolj 4»
pomirljive vesti. Poroča se, da je vsak trenutek pričakovati, da vlada dovoli izvoz žita. Sicer pa bomo prav kmalu videli, kako se bodo na Balkanu stvari zaobrnile.
Neodvisnost sv. očeta. Po vseh ogrskih katoliških društvih se je započelo gibanje, ki ima namen, da se pri prihodnjih mirovnih pogajanjih spravi v lir tudi vprašanje neodvisnosti sv. očeta.
Grčija je odklonila ponudbe četve-rosporazuma; odločila se je, da nc poseže v vojsko na korist štirih sporaz-umnikov in izjavila, da nc odstopi niti pedi zemlje Bolgariji.
Nov poizkus za mir. Cuje se, da namerava papež započeti novo akcijo za mir, in sicer vzajemno z nevtralnimi državami.
Kronski svet v Romuniji in v Srbiji. Ta teden (16. avgusta) so imeli v Bukareštu ob kraljevi navzočnosti kronski svet. Udeležili so se ga poleg vlade vsi odličnejši voditelji strank. — V Kragujevacu se je pečal kronski svet o predlogih četverosporazuma. Ljudstvo hoče, da Srbija protestira proti nasilnosti četverosporazuma.
Romunija. Vojni hujskači so nekoliko utihnili, ko spoznavajo, da je Rusija opešala. — lz Bukarešta se poroča, da se je dne 14. avgusta odpravila prepoved izvoza iz Romunije za pšenico, rž, zdrob, pšeno, ječmen, oves in moko teh žitnih vrst, la.neno seme, orehe, sočivje, laneno in raps olje in krmo. Izvozna pristojbina se bo morala plačati v zlatu.
Amerika Je visokal Ameriška vlada je poslala na Dunaj odgovor, v katerem zavrača naziranje, da pošiljanje municije zaveznikom ni združljivo z ameriško nevtralnostjo.
Svetovna vojska.
Na primorskem bojišču naval na naval. V krvavih bojih so vedno odbiti Italijani veliko trpeli. — Razkropljen italijanski tabor pri Krminu. — Odbiti n upad i sovražnih sil v tolminskem odseku, na koroški in tirolski meji. — Zavezniške čete zavzele mesti Lu-kow in Sjediee. Trdnjava Brest-Litowsk pride kmalu na vrsto. — Zavezne čete 20 km pred Brestom.
—	Nowo - GSeorgijew8k obkoljen. Rusi i »praznujejo Vilno in Dvinsk.
—	Novi napadi naše mornarice na italijansko obrežje. — Napad na
Angleško.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Srditost bojev ob Soči ne preneha.
Planota okrog Doberdoba je dobila skoraj drugačno lice, ker so granate kraško skalovje deloma tako zdrobile, da je videti kakor bi bila z belo moko posuta, Za naše postojanke je v nekem oziru še bo-
lje, ker granate v sipini manj učinkujem — Hudo so pritiskali Italijani na Qorj škem osobito v dneh od 8. do 11. avgusta V tem času so bili odbiti trije italijanski napadi na zahodni del doberdobske pla. note ter napad na vas Zagoro pri Plaveh
Dne 10. avgusta je bilo artiljerijsko streljanje Italijanov na postojanke vzh-jd. no od Tržiča uprav silovito. Ljuti boji so se končali s težkimi izgubami v italijan. skih vrstah. Naš topovski ogenj jih je hudo žgal. — Pri Pevmi ob goriškem obmestju so bili Italijani odpodeni z ročnimi granatami. Ta dan so bili hudi italijanski poij. kusi na Zagoro pri Plaveh brezuspešni.
Najhujši naval novih italijanskih čet je bil dne 11. avgusta. Napad so pripravljali z ljutim topovskim ognjem čez dan, Večerni naskok se je končal z velikanski-mi italijanskimi izgubami. Na naši strani je bilo seveda tudi precej izgub, vendar neprimerno manj, kakor na sovražni, -Vojno poročilo dne 14. avgusta Na primorski bojni črti se je sovražnik včeraj zopet nekolikokrat približal, a poizkusi so bili odbiti že z ognjem naše artiljerije, Uspešno je bil obstreljevan sovražni tabor pri Krminu.
O bojih na Kreuzbergu na meji jugovzhodno od Toblaha, poročajo inomoški listi 13. avgusta naslednje podrobnosti: Ob 4. uri zjutraj sta napadla dva italijanska bataljona, ki sta se ponoči priplazila, Ti-rolci so otvorili dobro merjen krilni ogenj, Lahi so poizkušali vzeti najsprednejše jarke, pa so bili dvakrat z bajoneti vrženi nazaj. Po polurnem boju so spravili Tirolci na mesto dve strojni puški in zadali napadalcem strašne izgube. Kljub temu je do-šlo do boja moža z možem, ker so Tirolci pravočasno dobili ročne granate Kasnej« je pričela italijanska artiljerija s 15 topo« brezuspešno streljati. Ob 9. uri dopoldne je bil italijanski napad popolnoma odbit, Italijani so imeli nad 300 mrtvih in veliko ranjenih, vrhulega je bilo ujetih še obilo I.ahov.
Nova huda bitka na italijanskem bojišču. Uradno poročilo dne 15. avgusta: Na primorski bojni črti se vrši splošno pomnoženo bojevanje. Na Goriškem je vrgla naša artiljerija nekaj bomb v ŠkocijaHi nakar je sovražnik bežal iz kraja. M' dalje je razkropila velik italijanski tabor pri Krminu. Slabotnejši napad pri Redl' pulji je bil po našem ognju že v kali zadušen, Proti goriškemu obmostju so vzdrževali Italijani zmeren ogenj iz topov, tolminskem odseku do Krna sc je pn«1 14. avgusta zjutraj napad znatnih sovražnih sil, ki je bil povsod odbit. Tudi v ozemlju pri Bovcu in na koroški bojni črti je M boj s topovi obsežnejši, kakor navaano. Ponoči je sovražnik ljuto nadaljeval ogeijl na naše bojne črte na velikem Palu, L>r kofelu in na malem Palu. Popolnoma se i izjalovil na naše postojanke na malem lu opolnoči podvzeti napad. V tirolskem obmejnem ozemlju je bilo odbitih vccosto. lijanskih napadov na naše obmejne p0-, janke zahodno od Kreuzberga, v ozemi( Rotvvandspitze , doline Bacher m j(| Zinnenhiitte. Z visokih planot Lavarone^ Folgarije je naša težka artiljerija z vj ^ uspehom obstreljevala sovražni Campo Molo in Doravo,
Izjava divizijskega poveljnika o vojakih na kraških tleh. Ogrskemu listu »Pesti išjaplu« piše njegov poročevalec: Danes se n bil rprejet od nekega divizijskega poveljnika, ki se je tako-le izrazil o svojih vojr.kih na doberdobski planoti: »Ako bi biii pred več urami tu navzroči in bi videli delovanje težkih topov na skalnatih pobočjih, potem bi šele imeli nekoliko pejma, koliko trpe moji vojaki v 'kritjih. Vsak mojih vojakov je pravi junak. Ne morem najti dovolj besedi, da bi izrazil svoje občudovanje nad njihovo vztrajnostjo in junaštvom. Ponočne napade na nas smatrajo moji junaki za pravo olajšavo. Vsak napad je bil s krvavimi izgubami za sovražnika odbit. Slovenci in Hrvati tekmujejo v junaštvu.
Iz ust poveljnika naše soške armade pl. Boroeviča; »Vsak mojih vojakov, ki se je boril do konca bitke pri Gorici, zasluži hrabrostno svetinjo. Ko se bomo po popolnem porazu sovražnika vrnili, bo največja slava, če bo kdo mogel reči, da je služil v armadi ob Soči.«
BORBA Z RUSI.
Naporno tekmovanje je nastalo med zvezno armado in ruskimi četami, ki imajo naiogo, da rešijo svoje ljudi, municijo in tren ob umikanju, obenem pa da branijo svoje postojanke, dokler se sploh braniti dajo. Najtrdovratneje so čuvali vrsto utrjenih mest in trdnjav ob Narevski črti, ker so s tem najbolje krili maso svojih moči ob že'eznici med Varšavo in trdnjavo Brest-Liiovsk. Toda vse je moralo pasti. Dne 10. avgusta se je vdala trdnjava Lomža, Nowo-Georgijewsk je bil pa obdan z obročem zvezne armade. Enako trdovratno so branili mesto Ostrow, ki leži na cesti med reko Narev in severnim kolenom reke Bug.
Zvezne armade so po načrtu prodirale vzhodno od Ivangoroda. Ta del vojaštva pod poveljstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda se je združil s četami generala Ko vesa, ki so prekoračile zgornji del reke VVienrža pri mestu Kocku.
Vzhodno od Varšave so nemški vojaki dne 11. avgusta dosegli Novominsk ob železniški progi, tako da so ob tem času vse štiri armade {generalov Woyr-sche, Kovcsa, Jožefa Ferdinanda in Mak-kensena) imele svoje pozorišče v srednjem ozemlju med Varšavo in med trdnjavo Brest-Litovsk.
Okrog trnjave Kovno in ob narev-skem bojišču. Dne 10. avgusta so močne ruske sile udarile iz Kovna na nemške oblegovalne čete — toda brez koristi. Ujetih je bilo 2116 ruskih vojakov. Ta dan so zvezne čete zasedle več važnih točk južno od Lomže, pa tudi važno železniško križišče jugovzhodno od Ostrove, Naši zrakoplovi so metali bombe na Nowo-Ge-°rgijewsk in Brest-Litovsk. Ob Njemenu so bile nemške čete v stalnem boju za trdnjavo Kovno, ki so se ji stalno približevale.
Ob Dnjestru, kjer je bil nekaj časa mir, so čete 3. armadnega zbora severozahodno od mesta Horodenke prepodile °use iz sila utrjenih postojank, G aški zbor več tednov ni mogel priti naprej, ker )e bila nevarnost, da bi naše čete orišle
v krilni ogenj. Naši uspehi na Poljskem so pa vplivali tudi na to bojišče, in ko je bilo osvojeno mestece Usieško na severnem bregu Dnjestra, odkoder se je bilo bati nevarnosti od strani, so naši fantje napadli in zavzeli Černelico. Sovražnik je bežal čez reko. Pri tej priliki je bilo ujetih 22 častnikov, 2800 prostakov in mnogo vojnih potrebščin.
Ob besarabski meji so naše hrabre čete odbile vse ruske napade, Tudi ruski nočni naskoki niso uspeli.
Zavezniške čete osvojile Lukow. Dne 13. avgusta smo izvedeli, da so severno od spodnjega Wjeprža prodirajoče in zasledujoče avstrijske sile prekoračile reko Bistrico, ki se steka od severa proti jugu v Wjeprž, in da so vzele mesto Lukow, važno železniško križišče, ki leži nekako v
sredi med Varšavo in Brest-Litovvskim. _
Avstrijske in nemške armade hočejo osredotočili svoje pohode proti Brestu, kjer so nameravali Rusi še enkrat razvrstiti svoje moči ter se zavarovati z močvirjem, ki se razteza daleko naokrog.
Železnica Malkin — Sjedlce zasedena.
Narevska skupina je prekoračila reko Bug in se polastila železniške proge, ki vodi v Sjedlce, glavno mesto istoimenske guber-nije med Vislo in Bugom. Te čete so dobile stik z armado bavarskega princa, ki je že dosegel omenjeno mesto. Ozemlje, kjer prodirajo sedaj skupne naše čete, je že deloma močvirno. Prav tako otežuje delovanje narevske skupine močvirje ob spodnjem teku Nareve.
Rusi izpraznujejo mesti Vilno in Dvinsk. Veliki knez Nikolaj je obvestil francosko vojno vodstvo, da se je s težkim srcem moral odločiti, da se izprazni Vilna. (Vilna je glavno mesto enakoimen-ske gubernije vzhodno od trdnjave Kowno, Odtod gre glavna železnica dalje proti Dvinsku in — Petrogradu.)
Obroč se dela ... Prodiranje proti Brest - Litovsku se nadaljuje z neugnano naglico. Zavezniške čete so 13. avgusta zasedle glavno mesto gubernije Sjedlce in
Sokolov. Med Narevom in Bugom, kjer je sovražnik dovažal vedno sveže čete na bojno črto, so morali naši zlomiti odpor od koraka do koraka. Armada generala Galnvitza je severno od reke Bug zajela 10.500 ruskih ujetnikov. Pas okoli trdnjave Nowo Georgijewsk se vedno tesneje sklepa,
Položaj na ruskem bojišču dne 14. avgusta: Desno krilo zavezniških čet stoji že pred Vlodavo, južno od Brest-Litovska ob reki Bugu, središče, to je armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda in skupina Ko-vesa, prodira sedaj nekoliko počasneje, da pride tudi levo krilo, t, j. vojna skupina princa Leopolda Bavarskega, do iste višine, Dosegla je sedaj že odsek Liwiec (reka, ki se vije vzhodno od Siedlc) in kraj Sokolov severno od Siedlc,
Armada generala Gallwitza operira od narevske vrste doli ob severnem Bugu in stoji že pred odsekom reke Murec, ki se severovzhodno od Sokolova izliva v Bug.
Armada generala Scholtza operira ob
Narevu zahodno od Bjelostoka. Obema armadama so se upirale znatne ruske sile. Vsled tega se bodo v kotu, ki ga napravi Bug pri Brest-Litowsku, najbrže razvili še veliki boji, ki se znajo raztegniti tudi na vzhodni breg Buga na prostor vzhodno od Viodave.
Plen ob padcu Varšave in Ivangoroda. V Varšavi so Nemci uplenili 195 železniških strojev, čez 700 tovornih in 540 železniških voz.
V Pawtowicah ob Visli (severozahodno od Ivangoroda) so imeli Rusi velikansko skladišče žita, moke in suhorja. Te zaloge cenijo na 100 vagonov. Avstrijska armada generala Kovesa je z naglim sunkom preprečila, da Rusi nosi mogli več vseh zalog uničiti. Pri Ivangorodu pa so Rusi pred svojim begom zažgali skladišča, kjer se je baje nahajalo 20 do 30 vagonov čiste pšenice. Ob \Vjepržu so se nnši polastili obširnih pašnikov, na katerih se je paslo 11.500 glav goveje živine. S temi
Oddelek avstrijskih strojnih pušk na Krnu.
zalogami bo avstrijska armada na račun Rusov dalj časa do dobra preskrbljena.
Pri Varšavi in Lomži pa so se Nemci polastili velikanskih ruskih žitnih zalog.
NA MORJU.
Dizno, a uspešno delovanje naše mornarice. Že tretjič je naša mornarica pokazala. kako zamore tudi manjše brodovje uspešno vršiti svojo nalogo, če je v rokah pogumnih pomorščakov in veščih poveljnikov. Dne 11. avgusta so naša vozila zjutraj zgodaj obstreljevala jugovzhodno italijansko obrežje, zlasti pa mesta in železnico pri Molfetti, Bari-ju in tja doli proti Brindisiju. V Molfetti — tako poroča mornariški urad — so bile obstreljevane štiri tvormce, dva viadukta cestne železnice. En viadukt se je podrl, ena tvornica je pričela goreti. V San Spirido je do tal pogorel kolodvor in različna skladišča. V Bariju so obstreljevali grad, svetilnik, železnico in 5 tvornic, med katerimi je ena zgorela. Cel Bari je zagrnjen v prah in v oblake dima. Med prebivalstvom vlada panika. Italijanski topovi srednjega kalibra so brezuspešno namerili svoj ogenj na naše rušilce. Tudi napad nekega sovražnega podmorskega čolna se je ponesrečil. Naš ogenj je močno poškodoval železniški viadukt Senno San Giorgio. Naša vozila so se vsa popolnoma nepoškodovana vr-mia domov. Sovražnih podmorskih sil iz-vzemši omenjenega podmorskega čolna pri Bariju ni bilo videti.
Nemško brodovje je 9. avgusta silovito napadlo'vhod v morski zaliv pri Rigi. Poizkus ni bil brez koristnih posledic za nemško povodno moč. Polastila se je važnega opirališča v Riškem zalivu. — Nemška bojna ladja »Meteor« je potopila dne 8. avgusta angleško poizvedovalno ladjo »Ramsey«. Ko je poveljnik »Meteorja-pozneje zapazil, da se mu bliža brodovje angleških križark in da se ne more rešiti, jc ukazal posadki, naj ladjo zapusti, nakar jo jc potopil.
Napad na Angleško. Nemški izboljšani zrakoplovi so v noči od 12. do 13. avgusta obnovili napad na angleško obrežje ter so uspešno metali bombe na vojaške naprave v Harvichu. Kljub močnemu obstreljevanju iz trdnjav so se vrnili zrakoplovi nepoškodovani na svoje mesto.
Torpedirana je bila angleška ladja (pomožna križarka) »India« ob vhodu v Wes!f;ord; rešilo se je 141 mož posadke, med njimi 22 častnikov.
Ruska križarka »Sinope« zadela na mino, in sicer ob napadu na turško obrežje. Z največjo težavo so jo mogli spraviti v nevtralno pristanišče Mangalijo.
Izguba potapljača »U 12«. V zgornjem Jauranskein morju je bil torpediran in potopljen avstrijski podmorski čoln »U 12«. Posadka se je potopila. Dne 15. avgusta je bil uničen čoln »U 3« nekje na jugu.
V tržaškem zalivu je 10. avgusta naletel neki sovražni potapljač na mino, ki se je razpočila. Čoln in vsa posadka je izgubljena.
Isti in bodoči dan so naša mornariška letala metala bombe na po sovražniku zasedeni otok Pelagruž in so večkrat uspe-61
Kaj pravijo naši vojskovodje o vojski?
Najvišji poveljnik nadvojvoda Friderik pravi: »Naše čete pričakujejo v zaupajo-čem potrpljenju, pripravljene na žrtve, solnce končne zmage.«
Komandant armade nadvojvoda Jožef Ferdinand je rekel o svojih vojakih: »Vem, da bo ostala ta orjaška sila tudi zanaprej zmagoslavna, močna in vztrajna. — Upam, da zasveti naši armadi kmalu dan, ko ponese naše zmagovite prapore preko meja naših zopet osvobojenih dežela. — Želim, da bi uvidel vendar sovražnik, da padajo zaman valovi njegovih Irtev, da se ubijajo ob jekleni steni vztrajnosti naših čet. — Želim še nekaj: Spoznali naj bi oni, ki otežujejo delo naše armade z bojazljivostjo ali z nerazumom, kaj premore vojak, ki je zvest svojim dolžnostim. — Gospoda vojnih trum prosim, da bi podelil našim hrabrim bojevnikom, da bi se vrnili po slavni zmagi v drago domovino, da bi slišali cesarjevo pohvalo in vročo zahvalo domovine, da bi videli solze
šno zadele svetilnik, brezžično brzojavno postajo, neko hišo, nakupičeni materija 111 brambno moštvo. Neki top srednjega kalibra, ki je streljal, je bil zadet, demontirana ena strojna puška, potopljen i^k tender. Letala sc sc vrnila v dobrem stanju, dasi so jih ljuto obstreljevali.
TURČIJA V VOJSKI.
Turška oklopnica izgubljena. Dne
9. avg. zjutraj je angleški čoln-potap-ljač ugonobil turško oklopno ladjo »Barbe Russ«.
Na polotoku Gallipolu so angleške čete malce napredovale, vendar so po ljutili bojih dne 9. avg. imele znatne izgube moštva.
Nov napad na Dardanele? Italijanski listi poročajo, da se pripravlja četverosporazum na nov splošen napad na Dardanele, ki bo prekašal vsa dosedanja podvzetja pred Dardanclami. Četverosporazum se obširno in skrbno . pripravlja na napad. Iz Indije je An- j glija odposlala tri nove divizije, ki so namenjene za boje pred Dardanclami. j Vse tri divizije se že nahajajo na potu v Evropo. Vrhovno poveljstvo čez vse j čete četverosporazuma pred Dardane- j lami bo nrevzel angleški general Ha- j milton, ki je že imenovan za vrhovnega poveljnika.
FRANCOSKO BOJIŠČF.
Vzhodno od Yperna pri vasi Ilooge so angleške čete vzele nekaj pedi zemlje; nasproti so pa Nemci sestrelili štiri sovražne letalce, dva 9. avg. in dva dne 12. avg. Tudi pri Zeebriigge se je moralo vdati neko pomorsko angleško le- | talo.
V Argonih trajajo boji dalje; več francoskih napadov na takozvane »Martinove utrdbe« je bilo odbitih. — Tudi v Vogezih se vroči boji niso jiolegli.
veselja v očeh žena, mater in otrok Prosim tudi Gospoda vojnih trum, da k' podelil Svoje najvišje plačilo onim, katere je poklical v vojni sili k sebi.
Poveljnik naših čet ob Soči, general pohote Svetozar pl. Boroevič, v gorskih bojih preizkušeni vojskovodja, je rekel ne. davno skupini vojnih poročevalcev:
Veseli me, da Vas zopet vidim med mojo armado. Nahajamo se v drugem letu vojske in veste, kaj vse smo že dosegli. Izjavim Vam tudi tu, da nimamo ničesar! kar bi morali prikrivati. Nahajamo se 10. tednu italijanske vojske. Podajte se v na;spivcincjše vrste in povsod boste naj-boljše videli. Zavest in trdno zaupanje I nadviaduje naše čete; to zaupanje zanesite tudi ired prebivalstvo, pa boste tako slu-žili tudi armadi.«
Komandant armade Danki se je izra zil: »Vsem dogodkom — naj pride kar hoče —, gledamo mirnega srca naproti, v neomajanem prepričanju, da moramo zmagati. Dolgotrajni boj nas je strnil in izčistil, mi smo prišli do spoznanja svoje moči, mi smo motna država. To spoznanje hočemo zabiti svejim sovražnikom, da izginejo fraze o trhli Avstriji in da obmolknejo čeljustači, ki so brizgali tako dolgo blato na nas. -V tem boju pa morajo pomagati in vztrajati vsi narodi in vsak posameznik. Naprej z vso močjo!«
Deželni šef Sarkotič pravi: Vojni dogodki in vreme so vzrok, da jc nastala na južnem bojišču neka tišina, ki pa je samo nekaj začasnega in je tišina samo na zunaj, kajti v resnici je bil ta čas čas resnega dela v okrepitev čet, čas posvečen posebno skrbi za zdravstveno stanje. V tem i nam je pomagala armadna uprava, ki je bila podpirana od vojnih in civilnih vešča-kov in od prostovoljne delavne ljubezni do bližnjega. Tako smo dosegli zelo veliko. S tem delom in z zavestjo, da je preskrbljeno za potrebno, je rastla in se še okrepila moralna sila naših vojakov, V zavesti svoje moči, v trdni veri na srečen konečni uspeli gledamo prihodnjim dogodkom nasproti.«
Komandant armade Bolim - Ermolli: »Svoje občudovanje mora izreči iz dna svoje duše našim vojakom, kdor pozna težave teh potij in borb, ki so se zdele nepremostljive. Naši vojaki so se borili 1 veliko močnejšim številom hrabrega, vztrajnega sovražnika, ki je imel dobro vodstvo in je bil z nekaterimi rečmi bolje oskro-Ijen kakor naš vojak. Občudovanj velja vsem vojakom brezi2' j e m e 1 — katerekoli norodnosti naj b°-Naš vojak je storil vsak po svojih narodnih svojstvih z največjo požrtvovalnosti1' vse, kar je le mogel, da izpolni dolžnos do prestola in do domovine. Ne de' lajte razlik! Storili bi krivico tisočem in tisočem in pregrešili bi sc napra duhu cele monarhije in armade. Duh e®; nosti vseh narodov, ki sc pojavi v nas monarhiji v uri nevarnosti, ki odloči v bi; kah naše armade, se je izkazal tudi » kot naš največji zaklad. Čuvajmo m v rujmo ta zaklad!«
Tedenske novice.
Spremembe v ljubljanski škofiji: Premeščena sta v zavod sv. Stanislava za pre-fckla gg. kaplana Ivan Filipič iz Šmratne-jta pri Litiji in Maksimilijan Stanonik iz Kostanjevice. Na dosedanjem mestu ostaneta gg.: Josip Klopčič, kaplan v Kamniku jn Ivan Borštnar, žup. upr. pri Sv. Lenartu. Premeščeni so gg.: Ignacij Omahen iz Se-miča v Dobrepolje, Anton Rovlar iz Sv, Križa pri Kostanjevici v Ribnico, Josip Markič iz Preddvora v Naklo. Nameščeni so sem. duhovniki: Josip Stupica v Šmart-nem pri Litiji, Janez Vindišar v Semiču in fig. novomašniki: Frančišek Jaklič v So-strem, Andrej Kajdiž v Smledniku in Jakob Štrekelj v Kostanjevici,
Železniško vprašanje. Deželni gla-v::;1 dr. šusteršič je bival te dni na Dunaj i in je imel pretekli četrtek enour-110 konferenco z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhoni. Kakor izvemo, je konferenca veljala železniškim razmeram.
Zopet ogenj! 9. avgusta je izbruhnil ogenj v mlinu Blaža Pokorna v škofjelo-škrm predmestju Studenec. Gasilci in vojaštvo so ogenj hitro omejili.
Brambni ščit v železju. V proslavo 85 letnice našega cesarja se je pričelo v Ljubljani 18. avgusta zabijanje žebljev v brambni ščit. Žeblji so po kroni, po 50 in 20 vinarjev. Ščit je lepo izdelal domači po-dobar g. Pengov. Ta dobrodelna naprava se je priredila na korist vdovam in siro-tam padlih kranjskih junakov.
Huda ura v ljubljanski okolici. V sredo, dne 11. avgusta je bil sila soparen dan. Vse je kazalo, da utegne prihrumeti večji naliv. In res. Nekoliko pred četrto uro so sc nagromadili tja proti Kamniku črnosivi oblaki, ki niso nič dobrega obetali. Par-krat je zagrmelo, vrtinec je dvigal stebre prahu po Ljubljani, obenem pa se je vlil gosi dež, da se je voda v potokih valila po ulicah. Par trenutkov nato pa začno padali med vihro debeli in robati ledeni kosi | pokalo je po oknih in poloknih, da nikoli takega. Zaenkrat se je nekoliko poleglo. V tistem hipu se pa vrtinec obrne. Šumeti je jelo od ruge strani — sem od Šmarne gore, Udarjalo je še z večjim pritiskom — pokalo in hreščalo, da je bilo tudi onemu, ki je bil na varnem tesno pri srcu. Mislili smo, da je bila Ljubljana središče ledenih jabolk, ki so pobila na stotine šip; toda pokazalo se je, da je okolica, zlasti polje od Most tja proti Svetemu Križu in Tomačevemu ter proti Šmarni gori, bila še hujše prizadeta. Škoda na polju je ogromna. Ajda je bila začela "prav dobro cveteti; lepa je bila in čvrsto zastavljena. Zdaj pa se komaj pozna, kje je rastla; prav kakor bi bila požeta. Mnogo ie trpela zelenjad, krompir, proso in druga setev. Hvala Bogu, da obseg pokon-čanega polja ni še večji, in da se je prva žetev bogato obnesla,
Ustanova za slepce na Kranjskem. Neimenovana dobrotnica je deželnemu odboru izročila znesek 200 K za slepce na Kranjskem, V isti namen je podarila go-sPa Marija Iskra, trgovka izpod Studora znesek 100 K, ki ga je potom župnijskega
urada v Boh. Srednji vasi poslala deželnemu odboru. Blagima dobrotnicama naj bo izrečena topla zahvala in Bog jima povrni, kar sta storili za olajšanje bede ubogih slepcev.
Darovi za preskrbo vračajočih se vojakov, Županstvo Čatež ob Savi je nabralo za vojake invalide, ki se bolni ali poškodovani vračajo iz bojišča, znesek 25 K, ki so ga darovali: župnik Fr. Zorko 2 K, Ivšič Miha 2 K, Muster Janez 1 K, Baš-kovc Janez 1 K, Klemenčič Jože 1 K, Ko-močar Martin 1 K, Šoško Ana i K, Tomše Anton 2 K, Gobec Blaž 2 K, Baškovc Janez 1 K, Urekar Anton 1 K, Spilek Andrej 1 K, Baškovc Marija 1 K, Lapuh Neža 1 K, gospa Mrak 1 K, Lapuh Katarina 1 K, Jalove Anton 1 K, Urekar Katarina 1 K, Ošterbenk Ž, 2 K, Pangerčič Marija 1 K.
—	Darovi se pošiljajo »Deželni komisiji za preskrbo vračajočih se vojakov« pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
Nabiranje mravljinih jajc prepovedano. Tozadevna oblastvena prepoved, ki je bila izdana leta 1891., pa se nihče zanjo ni brigal, se je zopet obnovila. Gozdna mravlja namreč pokončuje razne škodljive žuželke, posebno pa smrekovega prelca, ki nastopa zlasti v severnih krajih naše države in opustoŠa cele gozdove.
Ranjenci izmed prebivalstva, V Gorici je bilo v bolnišnici 52 civilnih oseb, ki so bile ranjene med obstreljevanjem Gorice; od teh jih je 9 umrlo, 28 ozdravelo. Drugi se še nahajajo v bolniški oskrbi.
Proti koleri so cepili v Gorici vse osebe od 5. do 60. leta. K cepljenju je moral priti vsakdo dvakrat. Vojaki so cepljeni še proti kozam in proti legarju.
Najvišje cene za seno. Vlada je določila, da se prodaja seno po 7 K 50 vin., stisnjeno pa po 8 K 50 vin meterski stot.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Alojzij Česen, ki biva v Veronežu. Domači so ga objokovali lcot mrtvega.
—	Franc Sotlar iz Radeč pri Zidanem mostu. Sedem mesecev ni bilo nič sporočila o njem. Dopisnica, oddana v Pe-tropavlovskem, gubernija Asmolinska, jc romala v Ljubljano ravno 4 mesece. Sotlar dela v neki opekarni in se mu dobro godi.
Pogrešajo se: Anton Japelj iz To-mišlja pri Ljubljani. Zadnji njegov naslov: A. J., črnovojnik 5. pp., 12. komp., vojna pošta 48. — Komur je o njem kaj znanega, naj blagovoli sporočiti gospodični Alojziji Japelj, Ljubljana, Katoliška Bukvarna. — Ivan Kunaver, črnovojnik 27. pp., 2. nadom. bat., vojna pošta 48. Nahajal se je v Przemyslu, ko so ga naši zopet osvojili. Pojasnil o njem želi njegova žena Antonija Kunaver, posestnica v Stranski vasi 28, p. Dobrova pri Ljubljani. — Družina An-zolin iz Fojane št. 30, Brda pri Gorici. Obvestila prosi vojak Karel Anzelin, pri trdni avskem topništvu, 8. bat., 5. komp., 11. bat. Vojna pošta 608. — Terezija Miklavčič iz Idrske pri Kobaridu št. 53. Ako bi kdo vedel, kje se nahaja, se prosi, da sporoči vojaku Jožefu Mi-klavčiču, c. in kr. Feld. Art. Bat. 6-4. Feldk. Feldpost 217.
Pred sodiščem. General Auffcnbcrg je bil tožen, da je izdal neke vojaške tajnosti. Pred divizijskim sodiščem je bil oproščen.
Samo dopisnice je dovoljeno pošiljati vojnim ujetnikom v Rusijo.
Občevanje ali obdarovanje ruskih ujetnikov, ki so na delu po naših krar jih, je vojna oblast prepovedala. Kdor hoče kaj žrtvovati za vojaštvo, naj se 3pomni lastnih naših vojakov na fronti.
Kolera. Tudi zadnji teden je umrlo v Ljubljani par vojakov za kolero.
Kanonsko bučanje se je dobro razločilo v Ljubljani tudi na Veliki šmaren in naslednje dni. Streli so se hitro ponavljali, znamenje, da se je šlo zopet zares.
Bivši urednik lista »štajerc« —* ustreljen. »Štajerc« je imel za urednika nekega Antona Peitlerja. Ta je bil zadnji čas cel rokovnjak. Ropal je in streljal na ljudi. Ko so ga preganjali orožniki, se je skrival. Ustrelil ga je ravnatelj Fritz, ko ga je Peitler nar padel.
Pogreša se od četrtka, 15. julija, Franc Starman iz Godešiča št, 2, star 36 let, velike postave, nad očesom ima brazgotino, je slaboumen, na eni strani so mu na glavi lasje izpadli; ušel je od doma bos. Kdor vč kaj o njem, naj sporoči najbližji orožniški postaji ali pa očetu Lorencu Starman na Godešiču št, 2, pošta Škofja Loka.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po HsU°lo brez kakega odbitka.
gre od 8. ziutraj do 1. popoldne.
Glej inserat!
Razne novice.
Morilec oproščen. Znano je, da je bil voditelj francoskih socialistov, Jaures, umorjen. Jaures je bil talentiran mož, zraven pa nasprotnik vojske. Morilec njegov je bil oproščen. Kako tudi ne — saj ga je bila vlada najela!
Kuga v belgijski armadi. Med vojaki belgijskega kralja se širi neka kužna bolezen na ušesih; 60 odstotkov mož je bolnih.
Lepa nevtralnost. 250 tovarn v Združenih državah Severne Amerike izdeluje niunicijo in orožje za čveterosporazum. Samo o enem tovarnarju (C. E. Kolb, Bat-
71
tlc Creek, Mich.) čujcmo, da jc odklonil ponudbo Anglije, ki je hotela pri njem naročiti šrapnele. Rekel je: -Ne maram, da bi se mi očitalo, da moji izdelki v Evropi ljudi more.v<
Mesto Varšava ni kaj prida razbito. Ko so nemške čete vkorakale v prestolnico Poljske, so jih neštete množice burno pozdravljale. Promet se sedaj redno , vrši. Cestna železnica vozi, prodajalne so odprte. Razrušene mostove so pionirji hitro popravili za silo, nakar so se Rusi umaknili tudi z desnega brega reke Visle. Rusi so porušili v mestu vse tovarne za izdelovanje municije in streliva. Tudi baterije so odpeljali, razen 100 težkih topov, ki so jih uničili.
Dva velika plovca sta se bila prikazala 7. avgusta nad Trstom. Ko sta laška ptička, ki sta bila močno obstreljevana, zapr.zila naše letalce, sta jo odkurila preko luže nazaj.
Dobrotnik naše armade. Koroški grof Henkel iz Wolisberga je o priliki I. vojnega posojila izročil vojnemu ministrstvu 50.000 K v dobre namene. Zadnjič, ko smo podpisovali II. voino posojilo, je pa v isti namen podelil 100.000 K. in sicer: 20.000 kron za vojake na bojišču. 10.000 K za Rdeči križ. 10 000 K za ranjence. 10.000 K za vdove in sirote po padlih vojakih, 50.000 kron pa za razne druge vojne zadeve.
Jel je zopet govoriti... V bojih pri Ar- su na Francoskem je neki mlad Vir-ten.Hcržan naenkrat izgubil dar govora. Bil jc namreč v silovitem ognju granat. Prišel ie v bolnišnico v mestu Hattingen ob : eki Ruhr. Neki ondotni trgovec ie zad-n ič enkrat povabil vse ranjence k sebi. 1 da jih ie pogostil. Mladi Virtemberžan je bi! razposajeno-vesel. Kar nenadoma je pa in-.el močan živčni napad, da se ie zgrudil. Tovariši so ga močili in kmalu je prišel zc^et k sebi. obenem je pa veselo zaklical: »Moi Bog, saj znam zopet govoriti!« In res1 Govor se mu je zopet povrnil.
Največja vojaška bolnišnica v Evropi. \ češkem mesiu Pardubice so postavili 331 barak za bolne in ranjene vojake. V vscl- lopah je pripravljenih 10.000 postelj.
Vedno nazaj. V Parizu je bilo navadno povorečno vsak teden 856 novorojen- j cev. Letos, meseca maja in junija pa samo 350
V zasluženi pokoj je bilo na Francoskem poslanih že 138 generalov in 600 višjih častnikov. Menda so se naveličali, da bi hodili v ogenj po kostanj za nenasitne Angleže.
XXX
Če še niste naročili, naročite sedaj
tvrdki 11. Suttner, Ljubljana 1, naj Vam pošlje zastonj in poštnine prosto cenik, v katerem najdete veliko izbero najboljših ur. razne zlatnine, srebrni-ne in drugo. Tvrdka Suttner slovi zlasti po dobavi ur samo najboljše kako- I vos ti lastna znamka Iko : iz Suttner- j jeve tovarne v Švici) v slednjem času pa dobavlja zlasti radijske ure. ponoči ! sveteoe. važna novost za vojake, kole- ' snrje. hribolazce in drugo. — Za cenik j zadošča naslov: H. Suttner, Ljublja- j na 1. s
Dopisi.
Studenec pri Krškem. Lično ka polico Matere božje so postavili dasi v težkem času na Veliki Hubajnici. Pred vsem sta se trudila za to Marijino hišico dva ondotna posestnika, ki sta tako izpolnila svojo obljubo: hvalevredna je pa tudi vnema drugih vaščanov, ki so pokazali ljubezen do nebeške Matere s tem, da so radovoljno dovažali stavbne potrebščine. Kip Matere božje in kapelo je blagoslovil domači gospod župnik.
Iz škocijana pri Mokronoqu. V
sredo, dne 4. avgusta, so pokopali na novomeškem pokopališču Janeza Hro-vata, cerkovnika iz Telč. Par dni prej je prišel ranjen iz Galicije v novomeško bolnišnico, kjer je podlegel. Bil je priden mladenič in vnet za vse dobro; zelo ga bo manjkalo v naših hribih. — Njegovim staršem "loboko sožalje.
1 m ljudstvo praznuje cesarjev rojstni Uon pri Jsriji Pomagaj",
Bila je srečna misel, da se slovensko ljudstvo, ki se po pravici lahko ime-nuje »Marijino ljudstvo", v teh hudih časih pokloni nebeški Materi tudi na onem kraju, v onem svetišču, kjer še prav posebno uslišuje zaupljivo prošnjo vernih romarjev : na Brezjah, Imeli smo v Ljubljani in drmrod po naši lepi domovini že obilo prošenjskih ! dni in pobožnosti v namen našo vojske i in ne brez vidnih uspehov. Blagoslov i božii ni izostal. Vsi moramo priznati, 1 kako očividno Bog varuje na-o ljubo I Avstrijo, koliko nepričakovanih zmag nam je že naklonila božja previdnost, Toda stiska še ni pri kraju. Verolomni Italijan je hotel na vsak način svojemu »Viktorju« za god podariti Gorico in
Preskušnja uplenjene strojne puške.
Iz Št. Jerneja. Vprašanje sejmišča je sedaj rešeno. Ker so lastniki starega sejmišča zahtevali previsoko odškodnino, se je oskrbel nov prostor — do pet oralov velika parcela, ki je po najnovejših predpisih razdeljena, ograjena in za sejmišče prirejena. Tako velikega in vzorno razdeljenega sejmišča nima po izjavi strokovnjakov nobena občina od Ljubljane doli.
Nakup triletnih žrebet. Uredništvo Kmetovalca«, naznanja, da bo c. kr. naborna komisija št. 8 kupovala žrebeta:
29.	avgusta: v Cerkljah od 8. do 9. ure dopoldne na vasi; v Kostanjevici od 10. do 11. ure dopoldne na sejmišču; v Št. Jerneju od 12. do 1. ure popoldne na sejmišču, v Novem mestu od 4. do 6. ure popoldne na sejmišču.
30.	avgusta: v Mokronogu od 11. do 1. ure popoldne pri kolodvoru.
31.	avgusta: v Kočevju od pol 12. do 1. ure popoldne na sejmišču; v Ribnici od pol 4. do 5. ure popoldne na sejmišču.
Trst. Ni se mu vedlo. In zda i — ob rojstnem dnevu našega presvet> ga tesarja — je zopet obljubljal, da bo tržaškim neodrcšencem« zasijala svoboda. Mi se vsekdar zanesemo na junaštvo naših hrabrih in jekleno vr rajni« brambovcev ter modrih voditeljev nu-: hovih: zavedamo se pa, da se zastonj I trudi zidar, ako Gospod ne zida hišoo; Zavedamo se. da bi bili vsi naši napori zastonj, če bi nam nebo ne rosilo W8' goslova. V stiskah smo se vedno zana; šali na pomoč naše božje Matere. I"' ' sedaj kar nič ne dvomimo, da nam D izprosila varstvo, pomoč, zmago in -R0' rajšnji blagodejni in od vseh nostrpn pričakovani mir. Zato smo so H3- 8 ' gusta podali k Mariji Pomagaj na Broz-je. Naše romanje ni bilo zgolj PI'°!ip",a ska pobožnost. ampak obenem s"a' manifestacija katoliške vere in dom^ ljubnega mišljenja. Naša božja
pot £
bilo obenem pohvalno, prošenjsko
9pokorno romanje. To je prava molitev, ki jc Bog ne more prezreti.
Po vsem soditi, smo se nadejali do-kajšnje udeležbe. Sila, ki nas priganja, ja v molitvi iščemo pomoči, proslava 851elnice ljubljenega vladarja, razne obljube, vabilo naših odličnih voditeljev: vse te okoliščine so privabile skupaj toliko vernih in za domovino vnetih Slovencev in Slovenk, da kaj takega ni bilo pričakovati. Iz ccle Gorenjske so vreli in se strinjali romarji deloma peš, deloma na okrašenih vozovih na cilju našega patriotično-cerkvenega slavlja. Iz Ljubljane sta vozila udelež-nike dva velikanska vlaka. — Iz posameznih župnij so priredili župnijani z duhovniki vred pravo peš-romanje na Brezje, na primer šentviška župnija pri Ljubljani.
Žal, da je posebni vlak iz Ljubljane odhajal celo uro prepozno in se je velika procesija morala poprej izvršiti, preden so dospeli romarji tega vlaka. Nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa se je nadaljevalo ves čas ob nabito polni in bogato razsvetljeni cerkvi. Med svetimi mašami, ki so se pričele ob zgodnji zorni uri, so se verniki vrstili k spo-vednicam in k mizi Gospodovi.
Zadnjo pontifikalno sveto mašo je imel prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Poprej je bil pa še cerkveni govor stolnega kanonika dr. E. Lampcta; ob istem času je zunaj cerkve pridigoval državni poslanec dr. Korošec.
Najganljivejši je bil prizor, ko je celokupni zbor skunno z duhovščino in z deželnim glavarjem dr. šusteršičem glasno in s poudarkom molil nalašč za to priliko sestavljeno prošnjo, naj bi se dobrotijivo božje Srce Jezusovo ozrlo na našo širšo in ožio domovino ter ji podelilo z zmagoslaviom ovenčan, od vseh zažoljeni mir, naj bi ljubljena Mati naša Marija izprosila izdatno pomoč v sedanji potrebi.
Presvetlemu cesarju je deželni glavar v imenu vseh udeležencev poslal vdnnostno častitko.
Naj bi ta velika domoljubna, zahvalna, obenem pa prošenjska in spo-korna cerkvena slavnost bila zopet v dokaz, da je božje Srcc Jezusovo res ljubezni in dobrote polno, da je naša Mati Marija res tolažnica žalostnih — in pomoč kristjanov.
HM r icfpl/ PiPl
IPPll L15ieK_fflllS
Povest o izgubljenem denarju.
Spisal Ivan Hrast.
(Konec.)
Vstopila sta skupaj v isti železniški in mnogo sta si imela povedati. Ivan ie bil deželni poslanec, nekdanji sošolec učiteljev. Ko sta vstopila, sta se ustavila
pri vratih, Ivan se je še poslavljal od nekega znanca, ki je stal spodaj, učitelj pa zraven njega in poslušal. Onadva sta kmalu podala roko in Ivan je hotel zapreti vrau. za seboj.
Tedaj je pa učitelj glasno kriknil. Ivan mu je bil priščenil z vrati štiri prste, ki jih je po neprevidnosti držal ob zapahu. Bili so precej obtisnjeni. Učitelj je prebledel in postalo mu je slabo, da ga je moral Ivan odpeljati na sedež. Lahko si mislimo položaj obeh znancev v tem trenutku. Namesto veselega svidenja, pa tako grozen slučaj! Ivan se je opravičeval, toda oni ni slišal in ni videl dolgo ničesar vsled bolečine ...
Vlak je potegnil, toda učitelju in Ivanu je vozil vse prepočasi. Celo večnost je trajalo preden se je ustavil na postaji v Ljubljani.
»Zdaj pa takoj k zdravniku,« je dejal Ivan, »popeljem Te jaz k njemu, da se rešiš čimprej teh bolečin in da Te preišče, či bi bila kaka nevarnost.«
Učitelj ga je pogledal ter zmajal z glavo.
»Ne, prijatelj,« je dejal, »prišel sem v Ljubljano po drugem opravilu, ki mi je bilo prej naročeno, kakor to. Ko opravim tisto, pojdem k zdravniku. Vse lepo po vrsti!«
Ivan ga ni mogel pregovoriti. Ločila sta se ,, .
Učitelj je stopil v bližnjo gostilno, vzel iz kovčega zavitek ter takoj zopet odšel, ko so mu tam spravili njegove druge reci. Roko je imel za silo obvezano z žepnim robcem. Skelelo ga je hudo, a misel, da mora prej opraviti svoj posel, je bila tako močna, da je semtertja za hipec pozabil na bolečine.
»Dve nezgodi sta me že zadeli, odkar nosim ta denar s seboj, tretja ne izostane,« si je dejal, a vendar ni omahoval.
In res, tudi tretja ga je nadlegovala. Nikjer namreč ni mogel menjati bankovcev. Povsod so ga odpravili z izgovorom: Ne moremo; je že zamujeno. Nekateri so mu celo podtikali skopuštvo češ, zakaj je pa sedel toliko časa na njih.
Obupan v duši in v groznih telesnih bolečinah je stal popoldne tam na križišču več ulic. Kaj naj stori? Vse je izgubljeno .. Zasmilil se mu je Lojze, ki čaka doma v strahu in dvomu odločitve.
Tedaj zagleda v bližini napis neke banke. Tja noter bi še stopil, si misli. Toda, čemu, saj mu bodo tudi tam pravtako povedali, kakor drugod. Vendar pa iz radovednosti vstopi, da si ne bi mogel pozneje ničesar očitati.
V prostorni dvorani razloži prvemu uradniku svojo željo in prošnjo. Ta zmaje z glavo, reče pa nič ne. Čez par trenutkov mi veli, naj stopim k drugemu gospodu. Ta pogleda z naočniki bankovce ter se za hipec zamisli. Potem pa vzame s pisalne mize neko tanko knjigo ter pogleda vanjo. Brska nekoliko časa po njej, obstane na neki strani ter bere s kazalcem kazoc nekoliko vrstic. Nato pristopi k učitelju ter
rCCe »Prav zadnji hipec je bil, da ste prišli, Ako bi bili prišli samo uro pozneje, ne bi Vam mogel pomagati. Jutri opoludne na Dunaju namreč ne vzamejo taksnih bankovcev nobenega več. Čez eno uro odide
pošta, torej hitimo! Pri vsakem bankovcu boste sicer nekaj malega izgubili, toda to nič ne de!«
»Hvala Bogu!« se je izvilo iz prsi učiteljevih. Tako čudovito lahko mu je po-stalo pri srcu, da ni čutil telesnih bolečin, V največje zadoščenje mu je bila hkratu zavest, da je zatajil velike bolečine, da je odložil zdravniško pomoč ter edinole s tem rešil iz obupa nekdanjega svojega učenca.
Svetle in praznične so bile mestne ulice, ko je stopil na piano, —
To je zgodba o izgubljenem denarju, ki je popolnoma resnična od prvega začetka do zadnjega 'konca. Ko je Lojze začel rabiti ta denar, se mu je čudovito hi-! tro obrnilo vse na boljše. Res je na tem denarju ležal blagoslov, a trnjeva je bila' pot preden je prišel v roke pravemu posestniku, Lojze je dandanašnji premožen trgovec, a tudi sedaj se čestokrat v hva-i ležnosti spominja svojega tovariša dobrotn nika, ki je postavil temelj njegovemu blagostanju tam v daljni deželi. Tudi svojega nekdanjega učitelja ne more pozabiti, ki spi že nekaj let sladko nevzdramno spanje tam gori na trškem pokopališču.
Slike in črtice z bojišč.
Pozdrav z bojišča.
Fr. Demšar z Malenskega vrha.)
Pozdravljam Vas iz tega kraja, kjer strel nas noč in dan obdaja. Žvižganje krogel, grom topov vsak dan za nas pozdrav je nov.
Pozdravljam ljube vse vaščane in znance vse tja čez Poljane, Pozdravljeni bodite vsi, če tu za dom prelijem kri.
Koleno mi za mizico je, globoki jark posestvo moje. Tu ždim in čakam noč in dan, dokler sovražnik ne bo vgnan.
Naj bo trpljenje Bogu v slavo ki čuva naj nam očetnjavo; če krogel pa pojenja blisk, do neba čul se naš bo vrisk!
To so vojaki ,,.!
Vojni kurat dr. Kulovec, ki je dobil nekaj dni dopusta in se je vrnil od bes-arabske meje domov, pripoveduje o vzor-i nem obnašanju naših slovenskih fantov in mož na bojišču. »Z neko resnobo« — pra-: vi, »se podajo v ogenj. Ne ganejo se s svo« jih mest drugače, kakor če se jim veli.« Nekoč pade granata med nje, ko so prodirali proti sovražniku; nihče se ne gane, da bi zbežal, ali iskal kritja. Poveljnik pravi g. kuratu: »Vidite, g. kurat, to so vojaki!« — Ko pridejo z bojnega vrveža, po-užijejo jed, ki jo dobe, se šalijo pojo in so dobre volje.
Štirje premeteni Dalmatinci,
Iz bojev pri Gorici se to-le pripoveduje: Štirje dalmatinski korenjaki so prišli
82
s svojo strojno puško v neko zagato. Dve laški stotniji sta jih imeli na piki od desne in leve. Kaj storiti? Vležejo se, privežejo niorilni stroj na noge ter ga vlečejo plazeč sc po trebuhu na varnejši prostor, kjer so čakali in poželi obe italijanski stotniji. Poveljnik jih na mestu odlikuje: naredniku pripne zlato hrabrostno svetinjo, drugi trije so pa dobili velike srebrne svetinje.
Grozota možnarskih izstrelkov.
Voiak M. piše: V bujni domišljiji si človek komaj more predstavljati, kdor ni sam videl bojišča ob Soči. Naskok se vrsti za naskokom: pet in še več jih je eno noč ali eno dopoldne. Kar vali se ljudi pred žičnimi ovirami, strojne puške pa kose, da je groza. Vse presega siloviti učinek ekra-ziteih težkih granat. Skale, drevesa in mrliči se premetavajo po zraku.
Farkrat so se vrinili Lahi v naše prve st-cine jarke. Začela iih je obdelovati naša težka baterija. Opazoval sem od blizu to obstreljevanje. Granata ie udarila narav-rost v jarek, kier so bili Lahi. V trenotku je dvignila štiri Lahe s ternistrami vred kakih 15 metrov visoko. Leteli so po zraku v polkrogu z razprostrtimi rokami in noga:,-!. Vsa okolica se pri udarcu granate močno strese. Drobci oddroblienega kameri pa frče včasih po 800 metrov daleč. Krkšen učinek ima še-le 30.5 centimeter-= :i možnar! Strel tuli po zraku kot ranjeni bivol, ko se zadere v hišo ali gozd, vse skoči visoko kvišku: ljudje, drevesa, brui-i, ostrešja, zidovi so zmleti v šuto. dim se pa ket gora dvigne proti nebu. Če v kako vasico Prileti kakih pet takih po 350 kg težkih krcgel, so poslopja posneta s površja zcrrlie. Lahi se potem po cel teden ogib-i:ejo čt ličnega kraja.
Ono nedeljo, ko se je na Kranjsko sli-šilo -..-čno streljanje, smo tu imeli res pra-. i pekel. Preračunali smo, da je padlo na tej črti tisti dan 120 tisoč šrapnelov vseh kalibrov, granat težkega kalibra pa 15 tis: č. Nekoliko si tedaj lahko mislite, ka.:o se kakšen dan tukaj godi, ko kar več tisoč strelov pade na mal prostor tekom ene ure. Vragi komaj spravijo kaj takega skupaj.
Italijani vkliub vsi svoji silovitosti nimajo nobenega uspeha. Odzvonilo jim je. Nikdar ne bods zagospodovali po naši lepi Gorenjski! Kakor bi bili iz jekla stojimo mi tu in se ne umaknemo nikamor.
V ognju kanonskih krogel.
Itrlijansko bojišče, 16. julija 1915.
/reljuba moja žena in otročiči!
\ začetku vas prav lepo in srčno pozdravim. Ker imam ravno čas in priložnost, vam boli obširno sporočim, kako se mi godi, Ljuba žena! Vem, da skrbiš in da si radovedna, kje da sem in kaj je z menoj. V vojski ni nič hudega, samo da je človek živ in zdrav. Bil sem pa že v smrtni nevarnosti in sem še ves čas pred smrtjo, odkar se ie pričela vojska ob naši meji. V najhujšem ognju sem bil 24. junija. Granate so padale v tiste hiše, ki smo jih popravili, potem smo most čez Sočo zažgaii in smo se ob Soči 12 dni dobro držali. Izgubili smo samo 2 moža. Potem smo šli ponoči na naše griče blizu Gorice, tam sem bil 72
ves čas v strašnem boju. Ostalo nas je od našega oddelka polovica, drugi so bili mrtvi in ranjeni. Sedaj sem se preselil bolj blizu Trsta in našel tam domače prijatelje. | Ne vem, doklej bom tukaj. Šli bomo na-; prej kamorkoli, samo da bi nas ljubi Bog in Marija ohranila pri življenju. Doslej sem ' bil takorekoč čudežno obvarovan, ko so me že obsipale kanonske krogle kot redka j toča. Enkrat je 1 meter pred menoj padla | krogla iz topa ter zrušila name kup kamenja. Ko bi bil sedel, bi me bila na kosce raznesla, ker sem pa ležal na trebuhu, ni bilo ravno hudega. Pa to se je večkrat zgodilo; zato moram reči, da sta me doslej Fog in Marija čudežno varovala. Z zaupanjem sem se izročil tudi zanaprej božjemu varstvu ter trdno obljubil spokorno živeti, če živ ostanem. Vem, da so tudi Vaše molitve pomagale. Ravno na kresni večer in tisto nedeljo, ko ste na Šmarni gori Marijo prosili in z otročiči molili, sem bil v najhujšem. Nekaj mi je reklo, da v tistih urah, ko so se sv. maše brale, tudi vi zame prosite. Tako. ljubi moji otročiči, vedno molite zame in spoštujte svojo mater . . . Molile za časno in večno življenje, da se bomo enkrat vsi srečno v nebesih združili Če nas pa ljubi Bog pri življenju ohrani in reši te strašne šibe, bomo pa tudi spokorno živeli . . .
Pozdravim vse: najprej Tebe, ljuba žena, otročiče, vse domače in sosede. Pridno delajte in mirm skupaj živite! Z Bogom1
Anton Kocijes iz Vodic na Gorenjskem.
Tudi naši so korenjaki.
Desetnik Josip Šetina iz Bele Krajine piše: V neki ogrski bolnišnici ležimo trije ranjeni Slovenci. V svojih pogovorih se spominiamo našega četovodje Jožefa Jur-mana, doma nekje pri Krškem na Dolenjskem. Bil je vrl dečko, da malo takih. V boju nepopisno hraber in pogumen, nasproti svojim vojakom pravičen, dober in usmiljen, vedno pa vesel in ljubeznjiv. Pel je vedno, koder je hodil. Ob vsakem bajo-neinem naskoku je bil prvi in nam je rekel: »Pustite mene naprej! Če padem, fantje, vas prosim, da ^"vršite, kar jaz ne
i bom mogel.« j
»Jv.nak sem pa od nog do glave . , .«
na južnem Tirolskem, 29. julija 1915.
Dragi mi Slovenci in Slovenke! Eno leto je minilo, odkar je v usode-polni noči sv. Ane napočil glas, da se kreše bojni požar nad Evropo, da se za-| čenja svetovna vojska, kakršne ne pozna zgodovina. Minilo je 13 mesecev, j odkar je krvavi srbski prestol kupil | zločinca, da je končal življenje našemu j nepozabnemu prestolonasledniku Fr. j Ferdinandu in njegovi plemeniti soprogi. A duh Ferdinandov še živi med nami, prešinja in navdušuje naše armade, med katerimi nas je dosti mladih, a čvrstih borilcev. Bog je z nami, in kdo bo zoper nas! Naše geslo se glasi: Vse za vero, dom cesarja. V tem geslu je žrtvovalo že veliko naših junar kov blago in kri. S tem geslom se bo-
rimo tudi zoper verolomnega Ernanu-ela. Čeprav nas že dva meseca obstre-ljuje s svojimi ali pa z izposojenimi topovi — mi stojimo trdno kakor skala in se ne ganemo ne za ped nazaj.
Pred enim letom, ko se je pričela vojska, nisem še slutil, da se je bom udeležil kot 181etni mladenič; toda dolžnost me je klicala in šel sem dne 13. aprila od doma. Prva pot mi je bila k Mariji Pomočnici na Brezi.', kajti vanjo zaupam in ona me tolaži v vseh težavah. Materine besede mi done v ušesih: »Moj sin! V Marijo zaut :j;ona te reši!«
Te besede izpolnjujem zlasti sedaj, ko duševno trpim in ne vem, kje se nahaja ljuba mamica, ne kje m ;a dva brata. V moji rojstni vasi, pol ure od italijanske meje, v Breginju na Goriškem, gospodari sedaj Italijan. Od 22. maja nisem dobil nobenega s • Točila od domačih.
Junak sem pa od nog do »lave. Toda, boste rekli, lastna hvala cena mala. To je sicer res, vedno i le ne. j Pogumen sem in poln trdnega zaupa-1 nja.
Ko se nahajam tu o.-aml tuiec med tujci, uganite, kdo me je -kal? Prišel je k meni stari, zvesti : rijatelj moj »Domoljub« ter mi prines« raznih veselih poročil od vseh strani. N -e bal italijanskih granat; izkazal s> ie zvestega prijatelja. Zahvaliti se dragi Domoljub -, ne morem dovoli: mo po domače ti rečem: Bog plačaj - okrat!
Kako se meni godi, bi m> !a rad j vedel. Bivam med tirolskimi p- inami, ; ki jih že dva meseca obstrelj': io la-I ške eranate.
Sedaj sem že en inesec pri oi :ovalni postaji ter prežim za sovraž: .kovini j gibanjem.
niti ,
Kadar se bomo kaj več opadl) ! z bivšimi sosedi, bom že sporočil. ^
Pozdravljam vse, posebno : i člane in članice slovenskih Marijinih družb in izobraževalnih društev ter vse somišljenike S. L. S. Napredujte in vztra-j iajte, mi pa bomo tudi vztrajali, do-' kier ne potolčemo vseh sovr 'n'k°vs' Ti, »Domoljub«, pa pazi, da me »os obiskoval kolikor mogoče redn \
Z Bogom! Na svidenje, če .<c drugje, pa nad zvezdami!
Alojzij Bric,
vojna pošta 217.
Prosim, brez zamere, ker pisano Je na kolenih.
Pisma iz ruskega ujetništva.
'Piše Karel Cepar iz Barke pri Divači.)
Sara pol, 28. maja 1915.
Preljuba soproga!
Srčna Ti hvala za kartico. Ra«v» selila me je tako, da Ti ne morem P pisati, zlasti ker mi pišeš, da ste.z,'. , vi. Tvoja kartica je prva. ki je Sarapol iz naših krajev; mislil:i sploh, da ne bo nobeden nič dobil-
denar sem prejel. Plačali so mi ruskega denarja 16 rabljev 11 kopejk. Ljuba Francka! Tu v Rusiji ni slabo, le malo dolg čas mi je po Tebi in dražili domačih, kajti misliti si moraš, da sem tukaj pač s telesom, z dušo in srcem sem pa doma pri Tebi in otrocih. Ali jaz nisem še obupal in tudi nc bom. Ona božja roka, ki me je obvarovala smrti v gostem dežju krogel, me varuje še sedaj in upam, da me bo zopet srečno pripeljala nazaj v Tvoje naročje. Varuj se tudi Ti, da se Ti kaj hudega ne pripeti. Moli in izročaj se Materi božji, ki nobenega ne zapust'. kdor se pod njeno varstvo zateče. Prosim Te, skrbi za otroke kakor najbolje moreš. Ko bo zopet ljubi mir sklenjen in se srečno vrnem v domovino, bo pozabljeno vse trpljenje naše. Mnogo Ti imam še pisati, ali ni mogoče. Za sedaj naj bo dovolj. Sprejmi srčne pozdrave Ti in otroci. Reci Viktoriji in Mariji, naj bosta pridni, ako hočeta, da jima prinesem kaj lepega iz Rusije. Pozdravi na Misličah Tvojega očeta, vse moje sorodnike, bližnje in daljnjc prijatelje. Sedaj pa z Bogom! Ostani zdrava in srečna. Bog naj Te varuje!
Tvoj zvesti soprog Karel Čepar.
Ljubi starši!
Sprejmite srčne pozdrave iz dalj-njega severa. Kruto nas tepe usoda. Žalostne dneve starosti ste dočakali: namesto počitka pa trud in še večji napor ter skrbi. Ali kakor po hudi nevihti solnce lepše sije, tako bo večje veselje po končanem trpljenju. Le v Boga za-upajte! On nikogar ne zapusti, kdor pri njeni pomoči išče. Prosim Vas, skrbite kolikor mogoče za vse, posebno za ženo in otroke, ki so sedaj siroto. Dobro vem, tla skrbite kolikor morete, ali vendar ne morem drugače, kot da Vas prosim. Zame tu ni slabo. Zdrav sem, hvala Bogu. Drugo bo že vse poteklo. Od Jožeta ne vem nič; poskrbite kaj tudi za njegove sirotice. Sedaj pa z Bogom, ljubi starši. Sprejmite srčne pozdrave od Vašega vdanega sina K. Čepar.
Pismo admirala Hausa.
Deželni odbor Kranjski je v zmislu svojega sklepa z dne 9. avgusta t. 1. admiralu Hausu brzojavno čestital na junaških činih c. in kr, vojne mornarice, obenem naznanil določitev petih ustanov za sinove Kranjske dežele v c. in kr, mornariški akademiji ter namero tem ustanovam dati ime > admiral Anton Haus« v večni spomin "a genialnega poveljnika vojne mornarice v sedanji svetovni vojski. Admiral Haus je poslal na to deželnemu odboru sledečo brzojavko:
Visoki deželni odbor vojvodine Kranjske _ Ljubljana.
Sprejmite prosim našo najprisrčnejšo zalivalo za toli patriotične ovacije visokega deželnega odbora vojvodine Kranjske,
so men?, in vojno mornarico, v katere Vl'stah se bojuje toliko hrabrih sinov vaše
dežele, napolnile z veseljem in ponosom. Z ničemur bi ne bil mogel visoki deželni odbor vojni mornarici narediti večjega veselja, kakor z ustanovitvijo petih deželnih ustanov za mornarsko akademijo, po katerih se naj število častnikov, izhajajočih iz lepe Kranjske dežele, pomnoži. To vi-sokosrčno ponudbo vojna mornarica z največjo zahvalo sprejme. Ustanove se morejo takoj razpisati. Meni visoki deželni odbor ni mogel nakloniti večje časti, kakor s sklepom, da naj te ustanove nosijo moje ime. Vendar prosim v tem oziru, da blagovolite pomisliti, da se je vojska za mornarico šele pričela. Mi smo italijanski pomorski sili že ednajst jednot uničili, toda odločitev je še zelo daleč. Kako bode ista izpadla in kakšen bode tedaj odmev mojega imena, to leži popolnoma v Božjih rokah. Zato prosim sprejmite za meni priso-jeno čast mojo najsrčnejšo zahvalo, sklep o imenu ustanov pa blagovolite preložiti vsaj do konca vojske, katerega vojna mornarica, in istotako na suhem se boreči so-borilci, pričakujejo s popolno samozavestjo. Bog varuj lepo in vrlo Kranjsko deželo.
Anton Haus, admiral.
Pripomni se, da je admiral Haus na slovensko brzojavko deželnega odbora odgovoril v slovenskem jeziku.
iospodarske vesti.
GOSPODARSKI IN TRŽNI PRECiLED.
Po sklepu najvišjega sodišča se mora zdaj pri cenah najprej gledati na proizvajalne stroške. Tudi ima posestnik pravico, da se mu plača, kar njega danes živali ali žito stane. Poglejmo proizvajalne stroške prašičev. Kmet kupi 10 lepih mladičev po 10 kg, ki ga veljajo vsak 40 kron, torej 400 kron. Vsak gospodar ve, da ena dekla komaj opravi 10 prašičev. Pa vzemimo, da dobi res dobro poslrežnico svojih pujsov, kar se pač težko zgodi. Te prašiče hoče gosnodar izrediti, da bodo imeli vsak po 100 kg, kar se zgodi, če gre vse po sreči, v osmih mesecih. Kaj so kmeta stali ti prašiči? Nakupni stroški znašajo 400 K, da se bodo redili, jim mora dati povprečno na dan 1 kg žita ali oblode pri dobri reji, pri slabi najmanj pol kilograma. Turščica je danes po 70 kron. Za 240 dni vsak dan po 5 kg je porabi 1200 kg, torej po zgorajšnji ceni za 840 K. Za zeleno in kuhano krmo se mora pri sedanji draginji delavcev in hrane računati na pujsa dnevno po 30 vinarjev, torej za osem mesecev 720 K. Stroški za deklo s hrano na dan 2 K 20 vin., znašajo 528 K. Stroški za steljo in obresti osnovne glavnice se poravnajo s pridobljenim gnojem. Ko so prašiči izrejeni, stane kmeta kg 2 K 48 v. To je seveda, če gre vse po sreči, kar sc pri prašičih skoro nikdar ne zgodi. 20 odstotkov vseh živali povprečno pogine, se slabo redi ali pride drugače v nesrečo. Koliko je kmetov, ki so mladiče drago plačali, jih s težavo redili, nazadnje je pa vse konjederec vzel. Pri prašičih je skoro vedno kakor v lote-
riji. Včasih se zadene, da gre vse po sreči. Drugič je ubogi kmet oplazen, da si ne more prav nič pomagati.
Na Dunaju je bilo dno 10. t. m. 8641 nrašičev na semnju, in sicer 1840 za meso, 6801 debelih. Plačevali so za prašiče za meso: Ia. 3 K 76 vin. do 3 K 90 vin., Ila. 3 K 50 vin. do 3 K 74 vin.,
1	Ha. 3 K 20 vin. do 3 K 48 vin, debelih Ia. 3 K 60 vin. do 3 K 70 vin., Ila. 3 K 50 vin. do 3 K 58 vin., Illa. 3 K 35 vin. do-3 K 48 vin. 58 prašičev je bilo posebno slabih. Prodali so se po 2 K 90 v. do 3 K 16 v. za 1 kg žive teže. Debelih jo bilo prav slabih 429, ki so šli po 3 K 12 vin. do 3 K 34 vin. Kupčija je bila zelo živahna.
Dne 5. t. m. je povedal tržni komisar na graškem semnju, da se bo smela goveja živina le 25 odstotkov dražje kakor meseca julija leta 1914 prodajati. Lastniki govedi so z mesarji šli k cesarskemu namestniku, ki je izjavil, da naj se živina prodaja po nakupnih stroških. Prekupec ima pravico do triodstotnega dobička.
Na Dunaju so dne 9. t. m. prignali 3739 glav govedi na trg. Bilo je 968 volov, 883 bikov in 1888 krav. Od teh jo dala Nižja Avstrija 644 glav. Gorenja Avstrija 679, Solnograška 68, Štajerska 84, Ogrska 348, Češka 1826, Moravska 90. Torej vidimo, da imajo skoro vse avstrijske dežele prost izvoz v glavno j mesto države. Plačevali so vole: Ia. 2 K 86 vin. do 3 K 10 vin., Ila. 2 K 48 vin. do 2 K 72 vin., Illa. 2 K 20 vin. do 2 K 44 vin. Najvišja cena je bila 3 K 14 v. Krave: Ia. 2 K 64 vin. do 3 K 8 vin., Ila.
2	K U vin. do 2 K 60 vin. Bilo je 1472 glav več kakor prejšnji teden. Cena j t šla nekoliko nazaj.
Pri nas je velika nevarnost, da se preveč zmanjša število govedi. Razni mešetarji letajo okoli kakor besni in strašijo ljudi, da bodo morali živino clati. »Če ne daš za denar, boš dal pozneje zastonj!« — To so same laži. Če se bo živina zahtevala, se bo seveda morala dati po določeni ceni, če je sploh mogoče, če pa ni mogoče, se pa na pristojnem glavarstvu pojasnijo prave razmere z natančno navedbo sedanjega števila volov, ki so za vprežno živino, in volov, ki so le za rejo. Pri kravah je treba razločevati jalove in breje ali krave s teleti. Nemogoče je, da bi moral kmet dati edino vprežno živino, ker potem ne more polja obdelavati; nemogoče je tudi, da bi vzeli breje krave ali mlado živino, ki ima še mlečni zob, torej staro manj, kakor dve leti in pol. Okrajni glavarji bodo povsod šli na roke, le razmere morajo natančno poznati.
Skozi našo deželo gre tudi veliko živine s Hrvaške, ker se od naše male dežele ne more vsa armada zalagati. Toda naša živina je veliko boljša. Na Hrvaškem nlačujejo živino po 2 K 50 v. 1 kg žive teže. Strašne so cene usnja. Prodajalci očito izjavljajo, da so zdaj zanje zlati časi. Na kmetih se prodaja 1 kg usnja za 3 K dražji, kakor se v Ljubljani dobi. Unajmo, da se tem oderuhom kmalu postrižejo peruti.
KAKO SE SADJE KONSERVIRA.
(Dalje.)
Posode za konserve.
V	našem gospodinjstvi' - porabljamo največkrat posebno dve iz.ned naštetih štirih sredstev, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje glivic. Najenostavneje pretvarjamo sadje v trajno obliko, ako celim ali razrezanim sadovom vzamemo preveliko vlago, t. j. ako sadje sušimo, ali pa sadno meso s pomočjo i z p a r i v a n j a (kuhanja) tako zgostimo, da ga glivice vsled pomanjkanja vlage ne morejo razkrajati. V prvem slučaju dobimo znan in po vsem svetu čislan izdelek, ki ga kratko imenujemo s u -ho sadje, v drugem pa izdelek, ki ga bomo imenovali s skupnim imenom sadne mezge, ki so pa žalibog pri nas skoro neznane. Za te sadne izdelke navadno ni treba kakih posebnih posod, ker se n i suhih in zračnih prostorih ohranijo nepokvarjene celo na leta, akoravno osta-uejo vedno v dotiki z zrakom in z glivicami.
Kadar pa hočemo ohraniti sadje kolikor mogoče celo v naravni obliki in s v e ž o s t i, ga pa konserviramo z r a z g r e v a n j e m. Vrhutega ga je treba pa šc zavarovati pred zrakom, da se nanovo ne zatrosi z glivicami. Vse na ta način pripravljene raznovrstne sadne izdelke imenujemo vkuhano sadje.
Končno napravljamo pa iz sadja tudi piiače na ta način, da sok iztisnemo in ga petem več ali manj vkuhamo s sladkorjem ali ga pa v naravnem stanju brez sladkorja konserviramo z razgrevanjem. To so pa sadni sokovi.
Za napravo vkuhanega sadja in deloma tudi sadnih sokov potrebujemo posebnih v ta namen izdelanih posod, ki se dado ali trajno in popolnoma neprodušno zapreti, ali pa s kako prevezo (mehurjem, pcrgamenlnim papirjem, vato) vsaj toliko zavarovati, da se vsebina (vkuhano sadje ali sadni sok) ne more tako hitro in iz-lahka zatrositi z glivicami.
Navadne, povsod znane k o n -s e r v r. e steklenice se zavezujejo s pergamentnim papirjem, mehurjem ali v novejšem času tudi z vato. Te vrste kon-servne steklenice so sicer poceni, a imajo to slabost, da se nc morejo neprodušno zapreti in moramo vsledtega uporabljati pri konserviranju več sladkorja (kot ohranju-jočo snov), ako hočemo, da bo konserva trpežna.
Za shranjevanje sadnih sokov bodisi kakršnekoli vrste nam prav dobro služijo navadne steklenice od kisle vode, ki se dobe razmeroma poceni v velikih množinah. Neprodušno se lahko za-pro, ako jih zamašimo z navadno pluto, ki jo^ nazadnje zalijemo s pečatnim voskom ali še bolje s parafinom. Navodila za posamezna sadna plemena.
V	kuhane slive in mirabele. Za vkuhavanje ne smejo biti prezrele, ampak še nekoliko trde. Pred vlaganjem v kozarce jim kožo večkrat prebodemo, da se med razgrevanjem ne razpočijo. Sladkorja dodamo po okusu 20—30 dkg na liter vode. Razgrevajo se v vreli vodi 10 minut, pri 80—90" C pa 20—25 minut. Ko
V)2
preteče ta doba, vzamemo steklenice s sadjem takoj iz vode in jih denemo hladit.
V	k uhane breskve in marelice. Ti dve sadni plemeni dasta jako fin kornpot in sta tudi zelo pripravni za vkuhavanje.
Sadje, ki ne sme biti prezrelo, olupimo, razpolovimo in koščice izpahnemo. Drobne marelice se lahko vlože tudi cele, in neolupljene. Tudi breskve, ki ne gredo od kosti, vlagamo v kozarce cele, a olup-ljene. Da prehitro ne porjave, polagamo olupljene sadove v mrzlo vodo, ki smo ji pridejali nekoliko citronove kisline ali soli.
V	streklenice jih vložimo tako, da so zunanje strani obrnjene navzgor.
Sladkorja vzamemo do V2 kg na liter vode. Razgrevati se morajo kakor češnje ali slive.
Vkuhane hruške. Poletne in jesenske hruške vsake vrste so kaj primerne : za vkuhavanje, ker sameobsebi nimajo no-! bene stanovitnosti in ker dado jako cenen in okusen kompot. Uporabiti moramo dre-' vesno zrelo sadje, ki še ni mehko. Hruške j vkuhavajmo olupljene, a tudi v koži, ako ie nežna in lepo barvana, drobne kar cele, debelejše pa razrezane podolgem od peclja proti muhi v dva, štiri ali še več kosov. Muhe, peščišča in peclji se lepo iztrebijo. Samo pri celih hruškah od-režemo polovico peclja.
Ko hruške olupimo, jih moramo tako) polagati v mrzlo vodo, ki smo ji pridejali nekoliko citronove kisline ali soli, ker sicer izgube lepo, belo barvo.
V	steklenice jih vlagamo s pomočjo poostrene lesene palčice, ki na njo nabadamo kosce in jih tako brez težave spravimo na pravo mesto v steklenici. Lepše strani obračamo vedno na ven, da dobimo lepo vnanjo obliko. Ko so steklenice polne, jih je treba nemudoma zaliti s sladkorno raz-
' topino, ker sicer hruške jako hitro porjave.
Še oolje gre delo od rok in si tudi čas razgrevanja okrajšamo, ako hruškove kosce prekuhamo v sladki vodi, preden jih vložimo v steklenice.
Kuhajo se tako dolgo, da se dado prebosti s trdo slamnato bilko. Prekuhane hruške se laže bolj gosto vlože in jih potem tudi ni treba tako dolgo razgrevati. Za hruške zadostuje 25—30 dkg sladkorja na liter vode.
Neprekuhane hruške se morajo razgrevati 20—30 minut v vreli vodi, za prekuhane zadostuje 15—20 minut.
Sadje v oslajenem kisu. Na liter dobrega vinskega ali sadnega | kisa damo H—" j kg sladkorja, pridenemo ; malo nageljnovih žbic in cimetove skorje i in to kuhamo v pološčenem (emajliranem) loncu. Med kuhanjem se posnema in naposled odstranijo ostanki pridejanih dišav.
V	tako napravljeno tekočino denemo kuhati n. pr. hruške, slive, češplje ali katerokoli drugo sadje in ga kuhamo več ali mani časa, kakor je pač trdo, n. pr. hruške^ tako dolgo, da se dado prebosti s tankim lesenim klinčkom. Češplje prebodemo pred kuhanjem nekolikokrat do koščice, da se pri kuhanju laže prepoje z oslajenim kisom. Ko je sadje na ta način kuhano, ga vzamemo iz tekočine, ga ohladimo in vložimo v pripravljene navadne
konservne steklenice. Oslajen kis še ne-koliko prekuhamo in končno z njim za-lijemo vloženo sadje, steklenice dobro 7avežemo s pergamentnim papirjem jn delo je končano. Da steklenice ne popo-kajo, jih moramo prej dobro razgreti. Ako bi pozneje opazili, da se v kaki steklenici nabirajo na vrhu tekočine mehurčki, je to znamenje, da delujejo ocetne bakterije, Tako steklenico je treba prekuhati ali pa odliti tekočino, zopet zavreti in z vrelo tekočino nanovo zaliti sadje. Na 2 kg sadja vzamemo 1 liter kisa.
Ta način konserviranja sadja je jako priporočljiv, ker lahko brez posebnih pri-prav vkuhamo velike množine sadja v navadnih velikih steklenicah s širokimi vratovi ali celo v velikih loncih. Sadje odvzemamo iz takih posod po potrebi. Ostanek se ne pokaži, dokler stoji ohranjujoča tekočina (oslajen kis) čez sadje.
XXX
Dobava bencina. Ker potrebujejo kmetovalci veliko bencina za mlatev s kmetijskimi stroji, je c. in kr. vojno ministrstvo na vprašanje c. in kr. ar-madnega etapnega poveljstva v tej zadevi naročilo s telegrafskim r zpisom z dne 27. julija t. L, št. 5-M.	naj
se prebivalstvo pouči, da se takoj obrniti zaradi potrebnega bem-ina za mlatev do c. kr. poljedelskega ministrstva na Dunaju, ki bo potrebne množine bencina prej' ln od c. in kr. vojnega ministrstva.
Zdravstvo.
Omejitev alkoholizma. Po želji najvišjega vojnega poveljstva za južn .ahodno fronto je izdal deželni predsednik kranjski baron Schvvarz sledeči ukaz:
1.	Prepovedano je točiti in nadrobno prodajati žgane opojne pijače ob nedeljah in praznikih ter ob
semanjih dneh; druge dni pa pred 7. uro zjutraj in od 4. ure popoldne. Točarne za žganje morajo 1-iti med tem časom zaprte. — Isto velja tudi za vse tozadevne obrte (gostilne, kavarne, trgovine), ki imajo sicer pravico točiti ali nadrobno prodajati žgane opojne pijače,
2.	Prepovedano je sploh odda i rti žgane opojne pijače pripadnikom oborožene sile, civilnim osebam, ki so pok icane v vojno službo pri armadi, uslužbencem pod* jetij, ki so postavljena pod zakon o vojn« dajatvah, osebam, ki se podvrgajo dolžnosti nabora ali prebiranja, ter vojnim ujetnikom. ..r
3.	Pri vojnih železniških transport« se ne sme oddati sploh nobena alkohol« pijača, razen če pride izrecno dovolieni poveljnika.
4.	Prepovedano je oddajati žgan opojne pijače mladostnim pod 18- >e 0 ' pijancem iz navade, beračem, v'a,cU, jffl jem, pijanim osebam, duševno slabo n osebam.	_ i.
Ta ukaz je stopil v veljavo 7. avžu tega leta.
Tedenska pratika.
20.	avgusta.
1. Sv. Bernard, opat, corkv. učonik, prenovitelj cistercijanskega reda, je bil rojen leta 1091. v Burgundiji. V 23. letu je stopil skupno n 30. plemenitimi mladeniči v cistereijanski samostan v Sito (Citeaux). Komaj jo bil 3 lota redovnik, je postal opat, oživil prvotno strogo samostansko življenje, najbolj ojstro pa se je pokoril sam. »Bernard, čemu si prišel tu sem?« se je vprašal vsak dan. Celo mogočni kralji in papeži so ga vpraševali za sv6t. Bernard je pa vzlic temu in vzlic svoji učenosti ter zgovornosti ostal skrajno ponižen. Predvsem pa je bil iskren častilec Matere božje, pravi otrok Marijin. Spisal je veliko učenih spisov in popolnoma si je zaslužil naslov »doc-tnr mellifluus« — učenjak ki ima jezik tako-rekoč z medom namazan. Umrl je i. 1153. Papež Aleksander III. ga je žc 10 let po njegovi sinrti prištel med svetnike. — 2. Sv. Sever, vojak. — 3. Sv. Lucij. — 4. Sv. Štefan, ogrski kralj, dež. varuh na Ogrskem.
Solnce v. 5. u. 01 m.. — z. 7. u. 06 m.
Luna v. 4. u .37 m. — z. —.
21.	avgusta.
1. Sv. Jonkim, mož sv. Ane in srečni oče Device Marije. — 2. Sv. Patern. — 3. Sv. Anastazij, vojak. — 4. Sv. Evrepij, škof. — 5. Sv. Adolf. — 6. Sv. Ivana Frančiška Šantalska, vdova. S pomočjo sv. Frančiška Šaleškega je u-tanovila red salezijank ali redovnic »Obi-skanja D. M.« Umrla 1. 1641. — 7. Sveta Ciri-Jnka, muč., pobožna vdova v Rimu. — 8. Blaženi Janez Berchmans, ki je 1. 1616. stopil v jezuitski red; odlikoval se je po svoji gorečnosti in učenosti.
Solnce v. 5. u. 02 m. — z. 7. u. 04 m.
Luna v. 5. u. 24 m. — z. 0. u. 08 m.
22.	avgusta.
1. Sv. Simforljan, muč., obglavljen s tovariši 1. 178. v mestu Augustodunum (zdaj Autun) na Francoskem, ko je ondi pridigoval zoper češčenje boginje Cibele. — 2. Sv. Timotej (grško ime pomeni: Bogoslav), mučenec. — 3. Sv. HipoUt, škof. — 4. Sv. Marcljal. — 5. Sv. Vladimir, hrvaški kralj. — 6. Sv. Janez Bernard, rojen 1. 1272. v Sijeni, je bil vojak, potem odvetnik in župan v rojstnem mestu. Ustanovil je red Olivetancev (belili benediktincev) ali red »Device Marije z Olivotske gore«.
Solnce v. 5. u. 03 m. — z. 7. u. 02 m.
Luna v. 5. u. 59 m. — z. 1. u. 27 m.
23.	avgusta.
1. Sv. Cahej, eolninar. O njem nam pripoveduje sv. pismo, da je bil drobne postave ln da je hotel videti Jezusa, ko je mimo šel. Zaradi tega je splezal na figovo drevo. Jezus ga je počastil s svojim obiskom. To jo Caheja tako ganilo, da je bil pripravljen čvetero povrniti, če jc komu kaj škodoval. Jezus ga je potolažil z besedami: »Danes je tej hiši zveličan ie došlo.« — Po ustnem sporočilu sv. Kri-zostoma je bil bajo potem škof v Cozareji. — t. Sv. Rcš itut. — 3. Sv. Mcderat. — 4. Sv. Fi-Bp Bcnicij, spozn., rojen 1. 1233. v Florenciji iz premožne rodbine Benizzi. so je najpoprej posvetil zdravništvu, pozneje pa je stopil v red servitov, kjer je 1. 1267. postal opat. Po svojem prizadevanju in po svoji nelilinjeni gorečnosti je izboljšal v redu disciplino in povzdigniti dostojno izvrševanje božje službe.
Solnce v. 5. u. 05 m. — z. 7. u. —.
I.una v. 6. u. 25 m. — z. 2. u. 50 m.
24.	avgusta.
1 Sv. Jernej (hebr. imo pomeni: sin tega, « ohranjuje vode) ali Natanacl (hebrejsko
pomeni: božji dar). Jernej jc bil član »bora 12. apostolov Jezusovih, rodom iz Kane T Galileji. Prvotno je bil ribič. O njegovem »vetom delovanju in njegovi sinrti nam sveto Pismo ne poroča; po ustnem izročilu je označeval sv. vero v Indiji. V mestu Albanopolis »P mu baje pogani kožo s telesa trgali. — 2. »v. Ptoiomej, škof. — 3. Sv. SidanlJ, škof.
Solnce v. 5. u. 06 m. — z. 6. u. 58 m.
I-una v. 6. u. 46 m. — z. 4. u. 14 m.
25.	avgusta.
1. Sv. Ludovik (Ljudevit) IX., kralj. Ta s kraljevsko krono venčani svetnik jo imel iskreno pobožno mater Blanko, ki je večkrat dejala svojemu mlademu sinu: »Moj sin, prav dobro veš, kako prisrčno te ljubim; vendar pa bi to rajši videla sedaj-le mrtvega pred seboj, kakor da kdaj smrtno grešišl« Sv. Ludovik jo vladal pravično in modro, ustanavljal šole, bolnišnice, sirotiščnice, cerkve ter se udeležil tudi križarske vojske zoper Saracene. Umrl je 1. 1250. — 2. Sv. Evzebij. — 3. Sv. Peregrin. — 4. Sveta Patricija.
Solnce v. 5 .u. 08 m. — z. 6. u. 56 m.
Luna v. 7. u, 04 m. — z. 5. u. 33 m.
26,	avgusta.
1. Sv. Zefirin I., papež in muč. — 2. Sv. Samuel, muč. — 3. Sv. Genezij, gledališčni igralec, muč., ob času cesarja Dioklecijana v Rimu. Njegovi starši in sorodniki so bili kristjani, sam pa je bil neprenehoma nasprotnik sv. vere. Ko pa je česar Dioklecijan premagal Parte, je dal napraviti v gledališču imenitne igre in Genezij je hotel zraven spretno oponašati krščanski krst — na smrtni postelji. Igra so je začela, Genezij se je delal bolnega in hrepenel po sv. krstu, soigralci so pred cesarjem nad njim izvrševali vse obrede v za-smeh kristjanov. A milost božja ni čakala, temveč je privlekla Genezija k spoznanju svojih zmot. Proslavil je svoje življenje kmalu z mučeniško smrtjo.
Solnce v. 5. u. 09 m. — z. 6. u. 54 m.
Luna v. 7. u. 20 m. — z. 6. u. 50 m.
Vprašanja in odgovori.
Begunka 170. Vprašanje je, kakšnega mnenja bo v tem ozira svetna gosposka. Kjer so bili prebivalci oblastveno prisiljeni, da so se morali izseliti, tedaj bi človek sodil, da preneha tudi obveznost plačevati stanarino. Kdor se je pa prostovoljno umaknil, je na najbolje, da se izlepa pogodi z lastnikom, oziroma stanodajalcem.
J. K. v L. 25. Boste komaj kaj opravili. Doslej nam ni znano, da bi se bil kdo obrnil na ta naslov, ker taka pisma ne gredo v sovražno državo. Te stvari oskrbuje poizvedovalni urad avstrijske družbe Rdečega križa. Naslov najdete v »Domoljubu« št. 30., stran 445., v oddelku »Vprašanja in odgovori«.
J. Lopatič, Boršt—Krškavas. Takrat sc živina še ni rekvirirala. Zdaj pa . . .? Se in se ne, kakor sc vzame. Proglašenega še ni nič; nastopila bi pa rekvizicija takoj, če bi vojna oblast, ki ima vso pravico, tako nc dobila živine. Velja še prosta prodaja po 2 kroni za 1 kg žive teže. Glavarstva naznanijo, koliko se potrebuje, vojaštva pa plača. Ako bi tako ne šlo, potem pa vojaška oblast zahteva, in sicer po ceni, ki jo določi sama.
Odlikovani slovenski vojaki.
(Dalje.)
Srebrno svetinjo 1. razreda so dalje dobili: štabni narednik Friderik Berginc bos.-herc. lovskega bataljona; korporal A. Glančnik; infanterist Bruno Som in narednik Ivan Močnik, vsi 7. pešpolka, črnovojnik Alojzij Baum-berger, korporal Fr. Pire iz Moravč na
Kranjskem, Jožef Gril in Jurij Vnuk (Štaj.), dalje vojaki 17. pešpolka: četo-vodja-tit. narednik Knauder Andrej, desetnik Birtič Pavel, desetnik (8.) Rozman Valentin, desetniki 3. odd. stroj, pušk Vouk Franc, Birtič Josip in Kla-rič Ivan, četovodja 3. odd. stroj, pušk Stare Franc, desetnik (6.) Kovač Albin, narednik 3. odd. stroj, pušk Lavrinc Rudolf, narednik (4.) Simončič Viljem, desetnik (5.) Pavlič Anton, četovodja (8.) Jaklič Josip, poddesetnik (8.) Ba-lančič Valentin, infanterist (8.) Lisec Anton, četovodja (8.) Schneller Ivan, četovodja (8.) Pezdir Tobija, infanterist (8.) Tarman Ivan, nad. rez. (8.) Ma-lešič Gregor, san. poddesetnik (1.) Galič Ivan, infanterist 2. odd. stroj, pušk Groboljšek Karel, četovodja (11.) Kikel Alojzij, četovodja (11.) Žužek Alojzij, desetnik (11.) Stermljan Franc, desetnik (11.) Peternelj Štefan, rač. podčastnik 1. vrste (3.) Slapar Andrej, narednik (3.) Potokar Luka, častniški sluga (3.) Kuk Jakob, narednik 2. odd. stroj, pušk Zupane Ivan, štabni narednik (5.) Butkovič Ivan, poddes. (12.) Laurič Ig. četovodja-bat. trobentač Oblak Edvard, desetnika pionir, odd. Meglen Josip, Pleško Anton'in Štrukelj Mihael, infanterist (7.) Gerbec Franc, četovodja (7.) Mertelj Ivan, desetnik (7.) Sovro Iv., četovodja (12.) Osvvald Ivan, čekn vodja Černe Alojzij, četovodja 1. odd, stroj, pušk Devjak Andrej, infanterist 1. odd. stroj, pušk Markelj Matija, orož. stražmojstor (1.) Lobe Ivan, rez. desetnik (10.) Štimec Anton, četovodja 3. od. stroj, pušk Babnik Anton, narednik (7.) Močnik Ivan, četovodja (6.) Medve-šek Matija, četovodja-tit. narednik (2.)' Schnablegger Matija, narednik (12.)j Adamič Anton, četovodja (12.) Marin-celj Anton, desetnik (12.) Logar Anton, desetnik (12.) Rodič Ivan, poddesetnik (12.) Prosen Franc, infanterist (12.) Re-gancin Karel, poddesetnik (3.) Krum-holz Herman, rez. inf. (12.) Klemen Fr, in poddesetnik (2.) Hafner Karel.
(Dalje.)
Na konec delazmožnosti sc kaj kmalu dospe, če se ne skrbi za večkratno vtiranje utrujenih živcev in mišic s poznanim »Elza-fluidom«, ki je nepogrešljiv tudi nri revmatičnih bolečinah. 12 steklenic pošlje lekarnar E, V. Feller za 6 kron poštnine prosto.
Najnovejše z bojišč.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16, avgusta. Uradno sc razglaša:
V prostoru zahodno od Buga sme Ruse hitro zasledovali. V središču zaveznikov prodirajoče avstro-ogrske sile slede tik za petami sovražniku, ki se umika zahodno od Biale čez Klukovko. Divizije nadvojvode Jožefa Ferdinanda so pridobile zvečer med boji na prostoru južno in jugozahodno od Biale, ponoči so premostile Krzno in so jo danes zjutraj prekoračile. Zadnji sovražni oddelki so bili,
42
kjer so se postavili v bran, napadeni in vrženi. Čete generala pl. Kovcsza so potisnile sovražnika čez zgornjo Klukovvko nazaj. V pokrajini pri Biali in proti Brest-Litovsku je videti številne obsežne požare. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Neko naše pomorsko letalo je metalo 15. avgusta popoldne bombe na štiri obrežne utrdbe pri Benetkah: razven ene so razpočile vse vržene bombe v utrdbah. Med petimi sovražnimi letalci, ki so se dvignili, da zasledujejo, sta bila dva, ki sta se dvigala, z ognjem strojnih pušk prisiljena, da sta sc morala vrniti in izkrcati; dva sta čez nekaj časa opustila zasledovanje, medtem ko je zadnji sovražni letalec zasledoval naše letalo do bližine istrskega obrežja, kjer se jc moral obrniti, ne da bi bil dosegel kak uspeh. Naše pomorsko letalo se je kljub ljutemu obstreljevanju po sovražnih bojnih iadjah in po utrdbah vrnilo nepoškodovano.
Po uradni italijanski objavi je bil naš »UIII.« 12. avgusta potopljen v južnem Jadranskem morju. Drugi častnik in 11 mož podmorskega čolna je bilo rešenih in ujetih.
Poveljstvo mornarice.
To in ono.
Narobe svet. Hišni posestnik sosedu: Današnja mladina je vse drugačna. kakor smo bili mi! Jaz som šest dni delal, en dan pa počival, da sem pridobil hišo; moj sin pa počiva šest dni in en dan dela. da jo bo zapravil!«
Raztresen. Profesorjeva žena: Oh, kako je moj mož raztresen! Danes opoldne je šel z doma. da bi mi kupil gramofon, pa prinese zvečer nagačeno veverico domov!
Trgovski sodrug. Študent: »Jaz sem ,-odrug mojega očeta.« — Profesor: »Kako je to? Vi študirate medicino in (Vaš oče je trgovec!« — Študent: »No, ja, on skrbi za dohodke, jaz pa za otroške!«
Pri skušnji. Profesor: »K pogodbi spadata dve osebi, ena je upnik, druga pa?« — fDijak molči.) — Profesor: »No. ravno nasprotno!« — Dijak: »N p-zaupnik !«
.Oobrega preveč
ni ravno taka nesreča, ker že ena ali dve Fel-lerjevi prebavo pospešujočih, odvajajočih in krte lajšajočih rabarbara - krogi i ic z zn. ..Elza-kropljice" hitro olajšajo nastalo težkoče. — Ker pospešujejo premembo snovi in zvišujejo slast do jedi, so „Elza-krogljice" enako uspešno delujoče tudi pri kolcanju, pomanjkanju teka, le-nivosti čreves, zaprtju in napenjanju. Dalje preprečujejo tudi nabiranje neželjene masti in je posebno važno, da so popolno neškodljive, toda vendar točnega učinka. — 6 škatljic pošlje za 4 krone 40 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). - Bol lajšajoči fluid z zn. ..r.iza-fluid" 12 steklenic 0 kron poštnine prosto.	sioser--
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 11. avgusta: 2. 13. 8. 34. Dunaj, 8. avgusta: 37. 43. 42. 24. 88.
SKRIVALNICA.
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizkp premije. Udeležba na dividendah pri živi; c-nski zavarov že po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem li'14 K 173,490.838"— Stanje par. londov koncem 1914 K 48,73:2X22-70 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti livljensko zavarovanje veljavno hkrati n vojno zavarovanje, naj ie v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zas'opniki se sprejmejo po najugodnejšimi pogoji.
I Marije Terezije cesta 12.
■M
DOBRE KNJIGE.
Vodnik za vojake. (I-Irvalsko-talj. anski i njemački vodič za \ ->jniko.) Spisali stotnik Ilaasmann, prof. Botti-nelli in Armliaus. Cena 20 fenigov — več skupaj cenej' Založnik llai limei-ster in Thal. Lipsko (Leipzig). Knjižica bo pomagala, da se bodo mogli vojaki hrvatske (slovenske), nemške in itali-janske narodnosti, ki so dostikr, i med seboj pomešani, v navadnih stvareh pomeniti. V eni vrsti je namreč ista stvar povedana v treh .jezikih: v nemškem, italijanskem in hrvatskem, na primer: Das ist selir teuer — L molto caro — To je jako skupo. Izrazi in tolmačenja se ozirajo na vojaško življe-nje.__
Varčnost
priporofaii
jc na vseli poljih, zlasti pa z zalogo Lyso: r: n, ker v vročih poletnih mesecih se moramo bolj vari vat; nalezljivih bolezni, kakor v drugih časih. Aku .. doma še ne imeli dosti zaloge Lysoforma, pos'tii.1 naš svet in nabavite si še pravočasno zadostno za o v najbližji lekarni ali drogeriji. Cene se vnovič n zvišal«; veljavne so naslednje stare cene. Vsebina steklenice: g 100 250 500 1 ■ - 2' 2 kg Cena steklenici: K -'31) 1'60 3 10 5'- f-
Pazite, da ima vsaka steklenica in ročka r.ašo varstveno znamko in nje vinjeto ter papirn; roj našo firmo: dr. Keleti & Muranyi, kemična lvomica, Ujpest.
Zanesljivo razkuževalno moč Lysoforma -trjujejo znanstvene preiskave na zavodih profesorje. I offler, f Liebreieh, Vas, Pertlk, Proskauer, di Vestea, Pfelffer, Ujhelyi, Tauszk, Vertun, Pful, 1'erron-cito, Loir itd."
V prometu je mnogo neporabniIi pon.i b, kijih zasledujemo zastonj, pojavljajo se zopet in zopet.
Na željo pošljemo vsakomur zastonj •• poštnine prosto zanimivo, od odličnega zdtavnika sp: o knjigo „Zdravje in desinfekcija", ki nas uči : ircneg* razkuževanja.
Kemik Ilubmann,
r8f8rent Lysotormwerke, Dunaj XX, t'-:, uschgasse 5t.4.
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno leta 1893 • II
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja nn razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proti po!!. Lno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujtjo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez GCO.OOO K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 1740G deieži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo :
Predsednik: Andrej Iialon, prclnt in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	]1 podpredsednik:
Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol FoUals m'.., tovarnar v Ljubi>:
Člani- Fran BorStntk, f kr. prolesor v p v Ljubljani; Ig-naclJ Zaulotliik, knteliot v Ljubimi'' Iv0" Doleno, c kr protesor \ Ljubljani: dr. Jože! Gruden, stolni hntn.i-.ik % l.nibiiiuii- Anton Koblar. "" K um Ml: ar. Jakob Mohorlč, odvetniški k. i.,' i.:nt v 1 jubliani; Ar. Fran Papež, c.ivetnik v Liublmiu E. pem„I' ravnatelj trg. sok v I liililinni: Anton SuJnlk, c kr cimt. prolrsor v l.im.ljani- ar Viljem Sclroeitzer. »»■ vetnik v Ljnbljnni ar Aleš Ušenlčnlk, prol. boKoslov m v Ljubljani: Fran Velblc, c. kr gimn. prol. v I "
Nadzorstvo:
Predsednik: Anion Krilč, c. kr. profesor 11. kunonik v Ljubljani. - Člani* Anton Cadež, knti-1 •' v iff bljnni: Ivan Mlakar, i r. i-.soi v Ljutl-ani - K. Gruber, c, kr lin. ,„.-. oficiuil v I - !:ni.: Avguštin Za.;r.
Vne t". , t- i . i . i r 1 i n	jL — k ...t i'
rno. revident in posestnik v Liubljnm.
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko bndimpeStanske bazilike, 1 dobani list 3% zeml). srečk iz leta 1880, 1 do-bilni list 4°/o ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (Mesečni obrok za vseh pot srečk ozlr. dobltnlh listov samo 6 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron)
f	igralno pravico do dobitkov
yuillliC ene turške srečke v znesku do
4.000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana.
3 VAJENCE 3
za sodarsko obrt s prosto hrano in stanovanjem sprejme takoj A.REPI5, Ljubljana, Kolezljska ulica.	1610
tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
Št. G00 Žepna ura z radijem, ki sc
ponoči sveti......K	8-40
„ 410 Nikel.-anker-I'.oskopf ura „	4-10 ,. 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekočo.........5-90
„ 719 Srebrna rem. ura . . . . „	7-80
720 Srebrna cilinder rem. ura „	9-70
„1150 Dela kovinasta verižica . . „	2-80
nikelnasta.........1'—
„ 916 Srebrna verižica.....„	3-20
, 89 Double zlata verižica.....590
Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, brošlie, obeske, zapestnice, /.»vratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd.
v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj in poštnino prostega.
Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajočo zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
Nima nobene podružnice.
RAZPIS USTANOV.
Za prihodnje šolsko leto, ki se začne dne 16. septembra t. L, razpisuje deželni odbor vojvodinje Kranjske
pet deželnih ustanovnih mest
za c. in kr. mornariško akademijo za sinove neimovitih slojev prebivalstva kranjske dežele.
Splošni pogoji so:
1.	domovinstvo na Kranjskem;
2.	telesna sposobnost za mornariško vzgojo ter tudi za bodočo vojno službo na morju; to sposobnost je dokazati po „Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih aspirantov in prosilcev za sprejem kot gojencev c. in kr. mornariške akademije", izdanem z mornariškim pravilnikom v XXII. I. 1902, (za poveljstva in zavode c. in kr. vojske 1. 1903.);
3.	zadovoljivo nravno vedenje;
4.	izpolnjeno 14. in ne prekoračeno 16. leto življenja;
5.	dosedanje šolanje, dovršeno z najmanj zadovoljivim (dobrim) uspehom, in sicer:
Štirje nižji razredi kake javne tuzemske srednje šole ali ravno toliko letnikov vojaške nižje realke, z nadaljnjim pogojem, da je prosilec zadobil v matematiki najmanj red „dobro".
(Tiskane popolne pogoje za sprejem je dobiti pri tvrdki „L. W. Seidl & Sohn" na Dunaju. Pošljejo jih pa tudi pisarniško ravnateljstvo vojnega ministrstva, mornariški odsek, pristaniško admiralstvo v Pulju, pomorsko okrajno poveljstvo v Trstu in poveljstvo mornariške akademije vsakemu, ki jih zshteva, proti plačilu 40 h ali profi znamkam te vrednosti).
V svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo bodo morali dotični prosilci delati sprejemno izkušnjo. Ta izkušnja bo obsegala za vstop I. letnik: a) nemški jezik, b) matematiko, c) zemljepis in zgodovino, d) prirodopisne vede vseh teh predmetov toliko, kolikor so predavani v prvih štirih razredih kake srednje šole.
Sprejemne izkušnje se prično dne 10. septembra. Odbrani aspiranti bodo v pravem času poklicani.
Izobraženje v mornariški akademiji traja štiri leta. Po zadovoljivi do-vršitvi IV. letnika se imenujejo gojenci za pomorske kadete.
Prošnje za ustanove v svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo je poslati deželnemu odboru vojvodine Kranjske, in to najkasneje do 27. avgu> sta 1915. Pozneje došle prošnje se ne bodo vpoštevale.
Prošnji je priložiti:
1.	krstni list;
2.	domovinski list (prosilčev);
3.	izpričevalo vojaškega zdravnika;
4.	izpričevalo o cepljenju koz, če cepljenje ni potrjeno v vojaškem izpričevalu;
5.	vsa izpričevala srednje šole;
6.	izpričevalo o premoženju, potrjeno od županstva in župnega urada in ravnotako nravnostno izpričevalo.
Prošnjo je kolkovati s kolkom za eno krono, vsako prilogo pa s kolkom za 30 h, če že ni kolkovana.
Prošnje smejo vložiti samo starši (oče, če njega ni, mati ali varuh).
Kranjski deželni odbor,
v Ljubljani, dne 15. avgusta 1915.
K**
Edini slovenski zavod broz tujeg-a kapitala jo:
VZFLtJEMHn ZAVAROVALNICA j
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov |
Lijubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana, j
Zavarovanja d),l-ojema proti požarnim škodam : 1. raznovrstno izdelano stavbo, kakor tudi stavbo med časom	^ zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljsko pri- ~ delko, žit« in krmo, 4. zvonove proti prelomu, i. sprejema tudi zavarovanja na življonjo. oziroma doživotjo ~
in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetju, obrti kakor tudi posamozno osobe za dožolno	Tg
nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.	£
Varnostni zaklad In uflninc, ki »o znašalo 1. 1012 K 073.350-17, so poskočile koncom 1. 1813 na K 736.147-17.	„
Tedaj, čimveeje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.	^ Ponudb« ta pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v Celju ta na TrosoUu, Kakor tudi
po vseh farah nasfavljenl poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplač.lo.	-
i!::iilillllllllilllll!lllllllllillll'ill
.amiiiiimuiiuiuuiiii
22
Sijajna naložitev kapitala.
Hiša v Ljubljani
v zdravi solnčni legi, poleg postaje elektr. cestne železnice, tronadstropna, nova. še 13 let davka prosta, s kusuiaiim doneskom 12.000 K, čistim doneskom 10.000 K, se pod ugodnimi pogoji proda. Glavnica se obrestuje čisto po 6 •/.°'0 Naslov pove upravništvo „Domoljuba" pod St. 1545.	1545
Večja množina dobrega
domačega vina
Je dobiti pri Mariji Kos, sv. Križ, železniška postaja Rogaška Slatina.	15S4
i SANATORIUM vEMONA i
1ZA-NOTRANJH 'IN-KIRl "RGICNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA, I^LdOBLJANA'KOMENBKEOA-ULICA-4
[[spgoTONK^SKTOJ-D^ FR. DERGANCj
tistbuj* navedeno mnofino želeis.
T
za tkalnico platna, tudi sakalke dobe trajno in dobro plačano delo v tovarni
Thondorf, p. Liebenau
pri Gradcu. 1494
Vam plačam ako Vaših kopjih očea, >»r»-davio in trde kože tekom 3 dn: * korenino, brer bolečin ne odpravi
RIA - BAL S A M. Cena lončkn z .tmstv piM.om 1 K. 3 lončki 2'50 K. - Kemenj, Kaschau >vXaaaa) L, po?:ni predal 12 l?. Ogr
Naročajte »Slovenca1
Kava
50 , ceneje!
Ameriška štedilna kava, lepo dlieča, Izdatna in •edljira 5 kg vreča za po-skušnjo K 11'- i>ošt prosto { o poTtetiu. Pol kilograma ; rvovrstnega tlnega čaja «.a K 2*30 pošlje ▲. Schaplra št. 473, izvor kave in caja
TISZABOGDANY,
Ungrarn.
Jžnimro vinoskinc\ jkkmija PICCOLI-ja
v Ljubljani
^rj.pr,,/ičn/k frvotV&beU osebi W wih molokd^
iT I steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
100 litrov zdrave domače pij;
osvožujodo, dobro in žejo K»....... ai , . •
vsak »um priredi z malimi , ,;ki logi 80 snovi za ananan, JabolJnli nadlne, maUnoveo, poprova meti' » škatelec, pomeranonik, diše6a ii« i vlinjevec. Ta pijača so lul !.., polju i*1 vžrni hladna, pozimi pa vro,., ,,„.,," ma in žganja. Skaziti se ,,„ . „r X' z natančnim navodilom sta- . g 1,7} li anko po povzetju. Na 0 talci, ,l0roii J? dam eno povrlrn. Za gospodarstva, tovarm-. .Vnic»ha neprecenljivo vrednosti, kor delavce ta pi .. usveii i' no npiiani. vsled čosur ne zpube ni.'- na tvoji d.-I 'zmožnost?
Jan Grolicfi, draoeriia ,Pri angelu', Brno 641 Morava
Zahtevajte
zast- nj in poštnine prostomoj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
JanKoirildffir 6riinU8! (Češko).
Nikelnaste Koskopt-ure K 3 90, 4-20, 5-_, Srebrne K 8 40, 11 ■ 50. — Nikelnaste budilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4■—.
Pošilja se po povzetju. — Nlkak rizlkol Zamena je dovoljena ali denar nazaj I
KOIE5A PRIZNANO* BOLJŠA .5 E D A NJ OjJ^
LJUBLJANA MARIJE TERfe ZIJI CESTA ŠMt NOVI SVfcT NASPROTI KOlIZEJfl-ZAH TEVAJTE PRVI SLOttCENIIt BREZPLAČNO .

Stanje vlog čez 23 milijonov kron.

LJUDSKA
registrovana zatiiuga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, toikloslčeva cesta štev. 6, pritličje, v lasSri hiši nasproti hotela ..Onlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne \ == samo njeni zadružniki, temveč = w
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
in
brez kakega odbitka, tako da	sprejme vložnik od vsakih vloženih 100	kron čistih obresti 4'75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so	poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.

Izdaja konzorcij .Domoljuba*.
Odgovorni ur«dnik Jožei Gostinčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.