30. številka Ljubljana, v soboto 7. febrnvarja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan avečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za n, v n t r o - o g e r h k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje do žel o toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ko izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni'tvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. U prav n i fi t. vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. priredi svoj I. JAVNI SHOD v nedeUo dne 15. februvarja 1891 ob 3. uri popoludne ■v čitalnični dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. ) Nagovor predsednika. 2. ) Predavanje odbornika dra. I. Tavčarja o državnozbortkih volitvah in razgovor. 3. ) Razni nasveti. Glede na važnost glavne točke dnevnega reda usoja si prositi obile udeležbe odbor »Slovenskega društva". V LJubljani, 7. tebruvarja. Verska šola in češka sprava bili sta stvari, kateri sta zadnje čase vznemirjevali dubove v Avstriji. Do nedavno se je mislilo, da se bode okrog teh dveb stvarij v prvi vrsti sukalo volilno gibanje. Prišlo je pa vse drugače. Položaj se je korenito zasukal. Nenadni razpust državnega zbora in pa odstop ministra Dunajevskege sta jasno pokazala, da se pripravlja v notranji avstrijski politiki tak položaj, da dolgo vrsto let na versko golo najbrž ne bode dosti misliti, naj se že zahteva na narodni ali kaki drugi podlagi, s spravo na Češkem se bode pa najbrž počakalo, če Cehi ne bodo hoteli udati se v vladne želje. Nemštvu bodo že na drug način zavarovali predpravice, če s spravo ne pojde. One predloge, katere so pred vsem v korist Nemcem, so že največ rešene, marsikaj se bode pa storilo še administrativnim potom. Na narodnih kurijah pa Nemci ne bodo imeli več pravega interesa, če bode na Dunaji prevladoval nemški upliv. Položaj se hitreje jasni, nego smo pričakovali. Mislili smo, da »e bode vsaj počakalo izida volitev, ali pogajanjauja za kulisami bodo, kakor se kaže, volitve prehitele. Nova večina prikazuje se že na vidiku. Kako stališče bodo naši slovenski poslanci zavzeli proti tej večiui in proti vladi, danes še ne vemo. Najbrž bodo morali stopiti v opozicijo. Marsikaj je od tega zavisno, kakšen bode izid volitve, bode li fiada potrebovala našib glasov. Ko bi grof Taaffe stopil pred slovensko delegacijo, proseč jo za podporo, morala bode dobro preudariti, za kako ceno pojde z vlado in kak položaj si ustvari, če z vlado ne pojde. Premisliti bode treba, kaj bi bilo ugodnejše in tudi dobro preudariti, kako zanesljivi bodo zavezniki na tej ali na oni strani. No pa o tem bi bilo prezgodaj danes govoriti določneje, ker se nadejamo, da bodo vol i le i že izbrali za svoje zastopnik« si može, ki bodo znali položaj dobro presoditi in tudi z vso odločnostjo braniti narodne koristi. Kakšna pa bode nova večina? Kakor vse kaže, hoče Taaffe obdržati na svoji strani glavne elemente sedanje večine, odbacoiti hoče le Mladočehe, sploh vse odločne Slovane in pa skrajne liberalce. Odpadle elemente pa hoče nadomestiti z levičarji. S prva je baje skušal le moravske in šlezijsko veleposestnike pridobiti na svojo stran, ali sedaj se je pa že odločil za vse nemške liberalce, ker se boji, da odpade še nekaj elementov od sedanje večine in da tudi tirolski Italijani vlade podpirali ne bodo. Staročehi itak pri Bestavi večine ne bodo prišli dosti v poštev, ker bodo zgubili skoro VBe mandate, pač pa hoče vlada *eške veleposestnike vsekako obdržati na svoji strani; zaradi tega je cesar dva visoka konservativna kavalirja in dostojanstvenika s Češkega, namestnika grofa Tbuna in kneza Lobkovica odlikoval z v močim redom. Kako se bode vladalo, tega ni težko pogoditi. Vlada bode zavisna od levičarjev in bode morala gledati na njihove želje. Pred vsem se bodo skušale varovati predpravice Nemcev. Ta pogoj bode stavila levica, ko se spoji z državnozborsko večino, vsaj „N. Fr. Pr.u daje to razumeti v članku, kateri pa ni pisan v redakciji, temveč prihaja iz peresa kacega odličnega levičarskega politika. V ostalem se pa nemški liberalci ne mislijo postaviti nasproti vladi na narodno stališče, temveč bodo svoje težnje zagovarjali le pod krinko državnih interesov. V tem oziru se bodo ložje z vlado sporazumeli, kajti tudi grof T a u rte rad zagovarja predpravice nemščine z državnega stališča. Tudi tega ne zahtevajo levičarji, da sedanji konservativni miniBtri izstopijo iz ministerstva, temveč naravnost zatrjujejo, da ne hrepene po ministerskib portfeljih. S tem morda hočejo pokazati, da ne iščejo osebnega dobička, še bolj gotovo je pa, da se jim čas ne zdi ugoden, da bi preveč napeli svoje strune. Ko bi takoj sedaj hoteli izriniti konservativce iz ministerBtva, bi s tem odrinili konservativne veleposestnike od veČine in tako razrušili združenje strank, kakeršno želi Taaffe. Pokazali so, da umejo previdno postopati. Mmisterski portfelji jim pa itak ne odidejo, prej ali slej bodo konservativni ministri sami radi izstopi I i iz ministerstva, videč, da so itak izgubili ves upliv. Znebivši se največjega nasprotnika svojega, DunajevBkega, levičarji sedaj lahko malo počakajo. Nova državnozborska večina bode sicer imela bolj nemško lice, ali sestavljena bode iz tako različnih elementov, da za večjo akcijo zmožna ne bode. Načela posamičnih frakcij si bodo tako nasprotovala, da bi razpala isti trenotek, ko bi se lotila rešitve večjih državnih, narodnogospodarskih ali pa socijalnih uprašauj. Opravljala bode tekoča dela, pred vsem hodila z vlado, parlamentarizma pa pač pouzdignila na bode. Če je bilo že minolo zasedanje državnega zbora neplodovito, pričakovati je, da bode novo še neplodovitejše. Slovani se novega državnega zbora nemarno veseliti, bati se ga pa tudi ni treba preveč, ker 8 svojo onemoglostjo tudi ne bode mogel zaprečiti našega napredka. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. februvarja. Volilno nihanje. Mei Poljaki pokazal se je razpor pri volilnem gibanji. Demokratje hočejo postaviti svoje kandidate, ne ozirajoč bo na osrednji poljski volilni odbor. Konservativni listi se jezo na demokrate, ki v sedanjem toli resnem času rušijo disciplino. V milije ilržave. Bolgarija in Rastja. Preiskava bolgarskih oblastev je pokazala, da je v vsej Bolgariji le 28 Rasov in 140 oseb, ki so v Rusiji rojene, pa so že dobile bolgarsko držav- LISTEK. Nedeljsko pismo. Znani najstarejši ljudje, ki so pa že davno vsi v krtovi deželi, pripovedovali so mi nekdaj „in quei tempi passati", kako in kaj je prorokovala stara Šembilja. Pravila je, da pridejo nekoč srečni časi za človeški rod, ki bode tedaj jako premeten in bode umel porabiti vsako malenkost Bebi v prid. Slama bode tedaj za nakit, les prodajal se bode na tehtnico, pod obuvala bode ljudem solnce sijalo, celo vodo bode treba plučevati. Zemljo pa bode na okolu oklepala velikanska „kara hitropetača". Tako ugodno bode tedaj na svetu, samo „špraha" bode se ljudem mučno mešala. Dasi ima naš Prešeren staro Šembiljo v jedni svojih najkrasnejših pesmij, mi \ender liki Tarkvi-niju dolgo ni nedostajalo vere v prerokovanje njeno. "A človek usodi svoji ne uide, sedaj sem preverjen, da jo je starka dobro pogodila. Slama je res že nakit, diči se ž njo ves nežni in resni spol in kaj ljubko pr istu je količkaj elegantno prikrojen slamnik deviškemu zornemu licu in mladeniča črnomalja-stemu obrazu. Les, prodaja se raspi I jen in razklan v drobne črevljarske cveke in solnce sije pod obuvala, katerih napetniki so tem višji, čim manjši je Človek po rojstvu svojem. Nekdanja izvirna obuvala na kveder šla so rakom žvižgat iu k večjemu nahajamo jih še v kakem leposlovnem proizvodu kot „epitheton rarea. Voda plačuje se z dragim denarjem, kača hitropetača pa se leto za letom bolj šopiri in razteza. Pred malo dnevi dorasel jej je zopet majhen rožiček, in taje železnica iz Ljubljane v Kamnik. Sedaj naj še kdo ugovarja, da stara Šembilja ni zrla v bodočnost, da naši starčki izza zapečkov kot razlagalci prorokovanja njenega neso govorili same gole resnice! Kakor so je že objavilo, pričel se je promet na tem rožičku VBled raznili ovir in ker se jim je tudi BŠprahau precej mešala, dne 28. januvarja. Sedaj nastane nova doba za prebivalce ob tej progi. Hlaponi piskajo in brlizgajo mimo Črnuč, Trzine, Domžal, Jarš - Mengša, Holmca in v Kamnik po šestkrat na dan, kakor, da bi „na korajžo" klicali. Vozijo se veaeli in neveseli potniki, morda celo državnozborski kandidat je z vso pezo svojega „jazu iz bele metropole Ljubljanske v podnožje slikovitih Kamniških planin in zopet nazaj. Ni čuda, da so na dan sicer neslovesne otvoritve tako veselo streljali v Kamuiku, saj so imeli dovolj povoda za to. Veselili so se iz srca tega že davno zaželenega dne. So li v Mengši tudi kaj streljali, tega ne vem, saj povoda neso imeli toliko, kakor v Kamniku, kjer s smodnikom sploh ne šte-dijo. Vrlim Mengšanom bi bil jaz želel, da so tedaj, ko je komisijon ogledaval kraj in iskal prostora za postajo, nekoliko bolj smodili in kadili, — seveda s pristnim arabskim kadilom — potem bi morda do postaje ne imeli poštenih dvajset minut. A je že križ. Slovenski naš značaj ui ustvarjen za pregloboko priklanjauje in pripogibanje, današnji svet pa to zahteva, dasi se o tem v Šembiljinem prerokovanji prav nič ne pripoveduje. Ima pa tudi Ijudij, ki trdovratno trde, da so Mengšani bili preveč brezbrižni. Da so se le za polovico toliko trudili, kakor Kamničauje za svojo južni kolodvor, izvestno bi se plazila kača hitropetača mimo njih izredno lepega i u preprijaznega trga. Sedaj se je skoro bati, da bodo napredovale Domžale, Mengeš pa kolikor toliko nazadoval. Jaz Domžalam želim vse dobro, a z ozirom na narodnost našo pa ne morem uglušiti neke bojazni, ker ne morem mnogo dobrega pričakovati od kraja, kjer se je usta- 38 ljanstvo. Prvih 28 bodo najbrž iztirali iz dežele. KuHki listi se jeze* na vlado, da je s svojo noto dala Bolgarom povoda, da iztirajo vse Ruse is Bolgarske. S tem bode Rusija še bolj zgubila upliv v tej deželi in neomogočena bo trgovina mej Bolgari in Rusi. Mnogo pozornosti vzbuja to, da je ruski veleposlanik čez dolgo časa zopet jedenkrat vaprejel bolgarskega eksarha. Ta vsprejem je tem pomen-Ijivejši, ker se je vprašanje glede imenovanja makedonskih škofov rešilo po želji Bolgarov. Grki sedaj lahko vidijo, da Rusija ni nasprotna bolgarski cerkvi, če njen zastopnik občuje z eksarhom sedaj, ko ima bolgarska cerkev zaznamevati novo zmago. Bolgarija in Srbija. Mej bolgarsko in srbsko vlado začele so se zopet pogajanja o sklepu trgovske pogodbe. Želeti je, da bi ta pogajanja bila uspešna, ker bi to gotovo bilo v korist obema državama, če se urede trgovske razmere. To bi blagodejno uplivalo tudi na politične odnošaje in sedanja napetost bi sčasom nekoliko pojenjala. Reforme v J*rusiji, Pruska vlada ima srečo. V.-e je kazal >, da bode komisija deželnega zbora zavrgla vladno predlogo občinskega reda. Vladni nasprotniki bili so v njej v večini. Ker se je pa vlada za svojo predloge odločno potegnila, so se konservativci premislili in vladno predlogo le neznatno prenienili. Pričakovati je, da deželni zbor pritrdi nasvetom komisije, kajti sedanja večina se močno boji razpusta deželnega zbora. Jez a j it je v temelji. Govori se, da hočejo nemški katoliki voliti v državni zbor dva ali tri jezujite, da se bodo sami zagovarjali v državnem zboru. Izvoljenci bodo nam reč smeli, kudar bode zboroval parlament, bivati v Berolinu, ker izjemni zakoni ne veljajo za poslance. JezujitBki poslanci bodo skušali pridobiti večino državnega zbora za to, da se dovoli jezujitski red zopet v Nemčiji. Ustaja na Portugalskem. V Oportu je ustanek popolnoma zadušen. Ustaja ni imela uspeha, ker veČina prebivalstva ni hotela potegniti s puntarji. Vojni minister je izdal neke naredbe, vsled katerih bodo podčastniki počasneje avansovali. To je vzbudilo nevoljo mej podčastniki, in republičanska stranka je porabila to priliko, da jih zapelje k ustaji. Vojna oblastva bodo z vso strogostjo postopala proti upornikom, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali. Tripolis. Vest, da so Francozi prestopali tripolitansko mejo, bo je oporekla, ali vender vlada v Italiji zaradi tega še velika razburjenost. Že dolgo preže Italijani na to deželo in zatorej ni čuda, da jim ni po volji, če Francozi zbirajo ob tripolitanBki meji vojake. Tunis so si že Francozi prisvojili, sedaj naj si pa še Tripolis. V Carigradu pa tudi kaj ne-zaupno opazujejo razpor mej Italijo jn Francijo zaradi te turške pokrajine in so baje že povekšali vojsko v tei deželi. Dopisi. Iz ii«-U<'lj«kili krogov 2. februvarja. [Izv. dop ] Jako smo Vam hvaležni, gosp. urednik, da ste nam ljudskim učiteljem pod gornjim naslovom prepustili rubriko v svojem cenjenem iiatu. Tu naj premlevamo svoja dnevna vprašanja, zavračamo napade svojih zopernikov ter se potezama za blaginjo in pravico slovenskega učiteljstva. Najbolj pereče uprašanje za kranjske učitelje je gotovo razvrstitev naših plač v razrede v zmislu novega šolsket-a zakona. In res, brali smo v krat novila izključno nemška ljudska šola, katera ima sedaj sicer samo sedem šolarčkov, a je vender začetek nemškovanju v tem kraji. Močno se bojim, da bode tudi tu obveljal pregovor: Ne pomaga zvoniti, ko je toča že pobila. „Ad vocem" Kamniška železnica povedati mi je še uekaj. Kauiničanje imajo sedaj nalik Ljubljani svoj južni kolodvor in severni kolodvorčič, ki pa še ni popolnoma aau fait". Poslednji čas storili so še jaden korak dalje ter se še bolj približali Ljubljančanom. Prekrstili so vbo zavode in hiše, iz katerih, kakor pravimo „Bog roko vun moli", po Ljubljanskem receptu in aedaj imajo: Hotel: „Pri slouu" „Pri mestu Dunaj", „Pri južnem kolodvoru*, gostilno „Pri zvezdi" i. t d. z raznimi bolj ali men j zanimivimi naslovi. Tako je Kamnik zopet napredoval na lestvici svoje velikomestne politike! Ker bodem v kratkem podrobneje opisal Kamniško železnico in vožnjo po njej, hočem danes posvetiti še par vrst svojemu staremu znancu, profesorju Halladi, kateremu je zaradi znane afčre v kavarni v 1 nadstropji „Laibacher Schulzeitung* v deviški svoji sramožljivosti odvzela odgovorno uredništvo. kem že tri dopise o tej važni stvari. Drugi gospod dopisnik nam ni povedal nič novega, a z nazori prvega in tretjega g. dopisnika se pa ne moremo strinjati. Prvi hoče izkoristiti šolski zakon učiteljem svoje kategorije, t. j. jednorazredničarjem in nad-učiteljem na dvorazrednicah drugi pa samo učiteljem po tri- in večrazrednicah. Jaz pa mislim, da je srednja pot, najboljša pot. — Veleslavni c. kr. deželni šolski svet in deželni odbor nas bodeta »dovolila, ako se bodeta strogo držala načel izraženih v § 3. novega zakona. Tu ne najdemo določbe, da naj se plača zboljfia le učiteljicam in učiteljem ns tri- in večrazrednicah. Po našem mnenji uvrstil je c. kr. deželni šolski svet več jednorazrednic v III. plačilni razred; misliti si pa tudi ne moremo, da bi ne bil nobeden nadučitelj na dvorazrednicah deležen dobrot nove šolske postave, katere so tudi težko pričakovali. Ti imajo gotovo večjo odgovornost nego drugi učitelji na večrazrednicah. Ne le, da so že do sedaj bili baš tako plačani, kot nad-učitelji na dvorazrednicah, imajo v takih krajih, kjer so večrazrednice, obrtno šolo, katera jim do-naša nad 100 gld., da molčim o drugih postranskih zaslužkih. Izgovor, da bi bila razlika mej nadučiteljevo plačo in mej plačo drugega učitelja na večrazrednicah prevelika, je ničev. V mnogih krajih službujejo na večrazrednicah jako mladi drugi učitelji, v nekaterih krajih celo učiteljice, ki so baš napravili učiteljski izpit. Ti naj bi imeli plače 600 gld., nad učitelji na dvorazrednicah, mej katerimi so nekateri že osiveli prt Šolstvu, pa 500 gld.! Ni li to ironija! V resnici bi pa bila razlika prevelika mej nadučiteljskimi plačami na štirirazrednicah in mej onimi na dvorazrednicah, — ker vsi so nadučitelji. Dalje se sklicuje zadnji goRp. dopisnik na resolucijo gosp. poslanca Šukljeja. Po mojim mnenji ta resolucija ne velja več. Prt prvem postavnem načrtu, kateri pa ni dobil Najvišje sankcije, sprejeta je bila resolucija gosp. Šukljeja, a pri sklepanji o drugem načrtu resolucije gosp. Šuklje ni več stavil. Gotovo se je preveril, da je bila jako neumestna. Veleslavnemu c. kr. deželnemu šolskemu sveta in odboru je gotovo na tem, da nas zadovolita. Nikakor se pa to ne bode zgodilo, ako izključita vse nadučitelje od dobrot novega šolskega zakona. Če se to uresniči, prosili bomo zopet in ne mirovali, da slušajo tudi naš glas. 19 Ptuja 5. februvarja. (Raznoterosti.) Kakor povsodi je tudi v tem mestu lelošnja zima prav huda. Snega imeli smo prav veliko in čeprav v drugih mestih skrbi občina za to, da se sneg prej ko mogoče odstrani, to v nas, žal, ni tako. Vse ulice so tako ledene, da ho more človek skoraj po rokah in nogah plaziti, da mu ne spodleti in da ne leži na tleh. Ne vemo, kaj je temu uzrok, da se naš mestni urad tako malo, skoraj nič ne briga za olepšavo meHtu. Sicer imamo tukaj „Verechonerungs-Verein", ki pa ne koristi v drugem, kakor da ima naslov. Namesto, da se naši mestni očetje prav pravilno udeležujejo predpustnih plesnih venčkov, koncertov in drugih veselic, bilo bi umestneje, da bi skrbeli za to, da se pomanjkljivosti v tem mestu odstranijo. Naša nemška gospoda, ki se vedno vozi k ta- Prof. Hallada dal je svojim gojenkam II. tečaja nemško nalogo: „Hrast in lipa" (primera). Ko jim je nalogo razlagal in pojasnjeval, dejal je mej drugim, da sta hrast in lipa germanska simbola. Jedna izmej gojenk drznila se je — druge si baje neso upale — odkaztti v nalogi hrastu in lipi vsakemu svoje mestu v kulturni zgodovini nemškega in slovanskega naroda ter navela, da je braBt simbol nemškega, lipa slovanskega naroda. Primerjala je nadalje tudi hrast s Bvojstvi nemškega, lipa pa z lastnostmi slovanskega naroda. To je pa razdražilo germauske živce nemškemu prof. Halladi tako silno, da ue le samo, da ni naloge klasifikoval, marveč razgrajal je v šoli ter pital dotično kandidatinjo z nevednico, da o kulturni zgodovini nema niti pojma, da takih in jednakih nalog on ne klasifikuje in tako dalje v svojem „furore teutonico". Tacemu gospodu nasproti, kakeršen je pro feBur Hallada, pač ne preostaje druzega, nego izraz pomilovanja. Se li to pomilovanje razteza tudi do druzih oseb, to bodo i z vestno čutili oni, katerih se posredno in neposredne taki in jednaki dogodki tičejo. s. kim zabavam, pač gotovo prezira, da so tla ledena. Mi pa zvečer, ki moramo peš hoditi, se moramo naslanjati na hiše, ako se hočemo varovati, da nam ostanejo zdravi udje. Pa pustimo sneg, ki ga bode itak spomladansko solnce uzelo, ter preidimo na mestno razsvetljavo. Z gotovostjo smemo reči, da so svetilke najmanj po 50 korakov narazen in da tako razsvetljujejo naše mesto, da bi bilo boljše, ko bi se popolnoma odstranile in bi se tako prihranilo naši občini nekaj stotakov in se znižali njeni dolgovi. Na vseh svetnikov dan brli na gomili kakega revnega človeka majhna lučiea, da jo je komaj videti, isto tako je pri naših mestnih svetilkah. Ko bi se kdo hotel z gotovostjo prepričati, ali rori jedna takih svetilk, moral bi si lestvico pristaviti. Takih in jednakih slučajev naveli bi lahko veliko. Opozarjali bi našo slavno nemško gospodo v občinskem svetu, da bi bolje skrbeli za olepšavo mesta. V „Narodnem domu" stanuje več odličnih narodnjakov, ondu nahaja se čitalnica in posojilnica in baš pred tem poslopjem je bilo toliko snega nakopičenega, da ni bilo več možno mimo hoditi in da je bila čitalnica primorana, na svoje stroške napraviti pot. Ali se to ujema z občinskim redom? Mislimo, da nikakor ne in prav srčno obžalujemo naše nemške mestne očete, da jih moramo spominjati na njih dolžnosti v izpolnjevanji občinskega reda. Ali bode ta opomin basnil ali ne, ne vemo, prepričani pa smo, da bode naša prijateljica „ Nemška vahtarica" zopet imela pisati nekaj psovk v svojem listu. Še nekaj moram omeniti, kaj Bi Nemci tukaj vse dovoljujejo. Pred kakimi tremi tedni se je tukajšnji trgovec Sch—k, akoprav je Že oženjen, v drugič oženil in sedaj ima dve soprogi na razpolago. Naša nemška gospoda k temu nič ne poreče, ker se govori, da je napominani trgovec sklenil takozvani „sedmogradski zakon", kateri je po mišljenji imenovane gospode dovoljen. Mi pa se v raz-sojo te zadeve ne spuščamo, temveč blagohotno prepuščamo to stvar pristojnim oblastvom v rešitev. O konečni rešitvi te zadeve poročali bodemo v svojem času Za danes zaključimo ta dopis z geslom: Bog in narod! Is radovljiškega okraja 4. februvarja. [Izv. dopis.] Učiteljsko društvo za radovljiški okraj sme biti ponosno na svoje delovanje. V kratkem času svojega obstanka pokazalo je toliko življenBke moči, da mu je osigurana najlepša bodočnost. Malo je sicer število pravih udov, ker majhen je tudi šolski okraj, a delovanje je veliko, ker se žrtvuje vsak po svojih močeh v prid društva. Ob zborovanjih se pa zato ne vihte kadilnice, kajti kar kdo stori, stori v zavesti svoje dolžnosti, ki mu je tud plačilo za trud, za delo in izgubo časa. Kako složno postopa to društvo, pokazal nam je prvi njegov koncert, prirejen dne 19. novembra m 1., torej jedva dva meseca po ustanovitvi društva. Z veseljem se spominjamo še danes onega večera. V koliko je pa društvo od onega časa na-predavalo, videli smo nu svečnico večer v gostilni g. Wuchrer-ja v Lescah. Drugi društveni koncert je bil povsem vreden naslednik prvemu. Napominani večer so nastopili isti pevci v istem številu, le program je bil nov, obširen, zanimiv. Vsa čast pevskemu zboru in njega požrtoval-nemu in neutrudnemu vodji g nadučitelj u Fr. Rusu. Isto velja tudi našemu elite-kvartetu (gg. Fr. Rus, Ažman, Pianecki in Piš), ki nas je razveseljeval z najtežjimi skladbami, kar jih zmore slovenska pevska muza. Nekako presenečeni smo bili ob nastopu orkestra, ki nas je obradostil z jako ljubkimi skladbami. Gospodom učiteljem godbenikom in njihovemu kapelniku g. H. Podkrajšeku častitamo na lepem uspehu. Skrajno zasedeni prostori Wuchrerjeve gostilne v Lescah so pričali, da je zanimanje za učiteljske koncerte občno, da se za nje zanima ne-le inteligenca, ki je bila prav obilo zastopana, temveč tudi preprosti narod. Pa tudi gmotni uspeh tega večera je bil prav povoljen. Društvo je bilo v prijetnem položaji, da je s čistim prebitkom dohodkov zopet upisalo dve šoli ustanovnim udom društva „Narodna šola", tako da šteje sedaj šolski okraj radovljiški šest šol, ki so na prizadevanje našega učiteljskega društva postale ustanovni udje šolskega društva „Narodna šola". |nf" Dalje v prilogi. Priloga „Blovenskemn Narodu* St 30 7. februvarja 1891. Klavžarjev večer v Gorici. (Dalje.) Predao omenimo Se drugih točk vsporedovih, nam je omeniti, da je odborov gosp. predsednik prebral mej posamičnimi točkami sledeče telegrame : Ajdovščina: — Čestitam k uspešnemu delovanju na narodnem polji. Danici Godina. Ajdovščina. — Prijatelju rokodelcev in dičnemu sinu domovine Čestita povodom petindvaj-■etletnice „ Rokodelsko društvo". S'.ava! Slava! Slava I Predsednik, Lokar. Ajdo vščina-S veti Križ. — V duhu v Vašej sredi zbrana kliče iskrenemu rodoljubu „še mnogaja letal" Občina Sveti Križ. Ajdovščina. — Licem oddaljeni, a srcem r.idujoči se z Vami slavitelji vzornega Slave sina Ernesta Klavžarja kličemo trn i mi: „Na mnogaja leta!" Dugulin, Kokoč, Stranca r, duhovniki. Bled. — Zasluženemu jubilantu kliče izpod Triglava višin: , Živio naroda vrli sin !" Ilutar. Bovec. — Kar koli že storili ste v prid našej stvari, Hvaležen narod kliče: „Bog Vas vari!" Ohrani Vas narodu, ki nadeja Se Vas spremljat1 do jubileja! Bog Vas živi! Bolška čitalnica. Bovec. — Bog živi vse! Sorč, poštar. Bovec. — Neutrudljivi diletant Živi Klavžar jubilanti Pečenko. Dunaj. — Povodom Vašega 25letnega jubileja voščimo Vam podpisani v imenu vseh tukaj bivajočih in dobromislečih GoriČanov še mnogoletno uspešno delovanje na tamošnjem odru! lOOOkratni prosit! Klauser in BreBnig. Dunaj: — Živel slavljenec Klavžar, živeli njegovi čestilci! BatiČ, Kovačič, S*očir. Gospić. — Iskrenemu rodoljubu iskreni pozdrav moj! Vilhar. Kanal. — Našemu rojaku, gospodu Ernestu Klavžar ju, Žareči zvezdi na obzorji drauiatskega polja, neomahljivemu in vzglednemu stebru Goriških Slovencev zakliče trikrat „Slava !H Kanalska čitalnica. Kobarid. — Prosim sprejmi odkritosično moje čestitanje ! Ivan Lapanja. Kobarid. — Kobaridska občina čestita Vašemu jubileju! IlakovšČek. Komen. — Slava Klavžarju! Strekelj, Forčič. Krško. — Bog ohrani mnogaja leta Tebe, mojega učitelja na deskah, ki pomenijo Bvet, in vso staro gardo I Živelo Slovenstvo! Naprej za narod pod vodstvom poštenjakov! Tone Ferfila. Ljubljana.— Uzornemu rodoljubu E Klav-žarju iskreno čestita na petindvajsetletuici ter njemu in vsem čestilcem njegovim gromovito kliče: „Slava !" Uredništvo .Slov. Naroda". Ljubljana. — Bog Te živil Ljvec. Ljubljana. — Sošolcu in dramatskemu kolegu iskren pozdrav. Josip Nolli. Maribor. — Slava značaju! Lav t ar. Tolmin. —' Velezasluženemu gospodu vlav-ljercu kliče: „Slava in Žsviol" .Kmetsku bralno društvo pri sv. Luciji." Trst. — Današnjemu slavij- neu mnogaja leta! Da bi nadalje okrepljal pravo narodno dru štveno življenje! „Slovenski Svet". Steyr. — Da bi bila petiudvajsetletuicu prerok petdesetletnice Vaše. Preširen. Vipava. — Josip in Viktorija Dolenc Čestitata prav srčno! S Krasa došel je še Bledeči pozdrav: Petindvajset let Slovenski svet Ti po Goriškem razvedruješ; Vrl domačin, Vrl Tal'jin sin Rojake blažiš, poučuješ! Zatorej dnes Te narod \ta. — (Novo društvo.) V turistnih krogih se je večkrat izrekla želja ustanoviti društvo, ki bi ;raelo namen vsestranski, posebno pa po slovenskih deželah gojiti turistiko. V to avrho se uljudno vabijo vai prijatelji turistike k zboru, ki bodo v nedeljo 8. t. m. ob 11. uri dopoldne v klubnem lokalu pri „Slonu". Zbor se bode posvetoval o ustanovitvi aPlaninskega društva", O Inosno o društvenih pravilih in bode, ako se sklene ustanovitev, volil začasui odbor. Tacega društva smo si že davno želeli, ker treba, da se tudi v tem oziru postavimo OS svoje noge. Zato z veseljem pozdravljamo ju-tršnji zbor, in poživljamo rodoljube, ki se pristavijo turistom in pa, ki še hočejo postati, da se v mno-gobrojnera številu udeleže zbora, in pristopijo društvu. — (Odbor delavskega izobraževalnega društva) vabi na veliko maskarado, katera bode pustni torek, dno 10. februarja v prostorih kaziuske restavracije. — Pri maska radi svirala bode godba c in kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek ob 7. uri zvečer. — Ustopnina za osobo 40 kr., za masko 30 kr.. Najlepša, najoriginalneja in naj-smesueja maska dobi dobitek. Čisti dohodek jo namenjen za L.ibraževalne namenp. — (Ogenj.) Danes dopoludiie ob W. uri zaeul se je kanonski strti z Grada. Vse je mislilo, da gori in prostovoljno gasilno društvo jo bilo jako hitre pripravljono za odhod na pogorišče. Tega pa ni bilo treba, ker je alarm bil le slep. Gorelo ni nikjer, marveč se je bil strel slučajno sprožil. — Tem povodom zabeležiti nam jo pritožbo, za katere objavo smo naprošeni. Ko je te dni gorelo V Orelovi hiši za Gradom, so so nekateri člani gasilnega društva neuljudno obnašali. Čuli so se izrazi „Altes Gerumpel" itd. in tudi hišni gospodinji nasproti postopalo se ni baš galantno, zlasti se je v tem oziru baje odlikoval takozvani „Landrath". — (Veliko vožnjo za malo denarja) Gosp. K , ki imu živo čustvo za naravne krasote in ob prostih doev h rad otrese mestni prah, sestavil je nastopni načit, kako bi bilo možno, v jednem dnevu prepotovati velik del Kranjske in to po vseh štirih žele/.uičnh progah, ki so sedaj na razpolaganje. Z|utraj ob 5. uri odhod iz Ljubljane, prihod v Litijo ob 6. uri 14 minut. Ko bi Bi Litijo ogbdal, vrnil bi so ob 8. uri 30 min. v Ljubljano, kamor dospejo o 0. uri 48 min, in mu preostaju za dober zajutrak še obilo časa, ker odhaja vlak v Kamnik še le ob 12. uri. V Kamnik dospel bi ob 1. uri 25 min , se vrnil ob 2. uri 50 min. in dospel v Ljubljano 4. uri 15 min. Ob 4. uri 25 min. odpeljal bi se na Vižmarje, od ondu vrnil se v Ljubljano ob 4. uri 52 min. in se potem z bizovlukom ob 5. uri 45 min. odpeljal v Št. Peter. Tjakaj došel bi ob 7. uri 38 min , napravil še majhen izlet v Trnovo (prihod ob 8. uri 15 min., odhod ob 9. uri 35 min.), vrnil se ob 10. uri 4 min. v Št. Peter in se z vlakom odpeljal v Ljubljano, kamor bi dospel ob 11. uri 55 min zvečer. Vsa ta vožnja v III. razredu štalu bi okolu pet gld. — (Železnica.) Okr. zastop v Celji je sklenil, da plača skozi pet let po 4000 gld. v deželno kaso, ako dež. odbor izpelje železnico iz Celja do Velenja. Se ve, da dobi okraj ta denar nazaj, ako se kedaj proda železnica državi ali preide, kakor že koli iz deželne oblasti. Čudno, da pri tako imenitni obravnavi nemških (7) zastopnikov ni bilo navzočih. — („ Čitalnica v Brežicah" in „Podružnica brežki okraj društva sv. Cirila in Metoda") se bodeta skoro uttanovili. Pravi'a so že potrjena in osnovalni odbor, na čelu mu gosp. dr. Firbas, žo razpošilja vabila rodoljubom, da začnejo nabirati ude. — (Duhovniške spremembe v I a v a n-tinski škofiji) G. Greg. Hrastelj, kapelan v Hočah, pride za kapelana v Slivnico, g. Jože Ilešič, kapelan pri Sv. Petru v Radgoni, pride za I. kapelana v Hoče in g. Fr. Bratkovič, kupelan v Le-skovci, pojde na njegovo mesto k Sv. Petru v Radgoni. Kapelanija v Leskovci ostane začasno prazna. — (Svatje v hiši neveste napadeni.) Z Dolenjskega se nam piši: Dne 3. februvarja t. 1. so prišli ženin in njegovi spremljevalci Ž njim k svoji nevesti stanujoči v Zagorici v župniji Doberniče na Dolenjskem — na takozvaoe „kraneelne" na predvečer pred poroko, kakor je po Dolenjskem v obče običajno. Oče neveste je napravil večerjo za prišlece ter jim tudi postregel z vinsko kapljico. Ko so se tako v hiši pogovarjali in po svoje zabavali — streli nekdo s puško ali samokresom pri oknu noter — in zadene ženina v lice, tako, da je jedno stran obraza kar odprlo mu. Drugemu možu je strel pognal več jagelj v hrbet, — huharico, ki je slučajno takrat bila pri mizi, je jedno svinčeno zrno zadelo v oko, katero jej je takoj izteklo. Zločinec po glasu ljudstva še ni prav natanko *nan--sumi se fant, ki je nevesto rad videl — pa bi jo ne imel dobiti — hotel se je torej maščevati nad ženinom itd. Upamo, da storilec no bo ubežal gotovo zasluženi kazni! —č. — (Iz Ljutomera) piše se „Slov. Gosp." : Nekaj časa se že opazuje, da se časniki Ljutomerske Čitalnice, kakor „SUdst. Post" in „Slov. Gosp." trgajo in kradejo po osebah, ki so neki „nemški goBpodi". Kdor zasači takega gospoda pri imenovanem delu in ga naznaui čitaluice predsedniku, dobi od zadnjega darilo do 5 gld. — („Dolenjski Sokol in narodna čitalnica v Novem mestu") priredita dne 10. t.m. zvečer ob 1 »8. uri maskarado v prostorih „Narodnega doma". Vabljeni so ndjo tukajšnjih društev in po njih uvedeni gostje. Ako po pomoti kak ud vabila ni dobil, naj blagovoli, onroal.vt', bst pri jednakih prilikeA take nedostatnosti kaj lahko zgodć. — (Vabilo k plesnemu venčku v kostumih), ki ga priredi Čitalnica Postoji nska na pustni torek v prostorih g. Al. Burgerja. Začetek ob 8. uri zvečer. Nekostumovani gospodje plačajo 30 kr. globe. Vsak ud ima pravico tudi neude vabiti. Odbor. — (S slovenskega Štajerja). Bralno društvo v J are u i ni prirodi veselio dne 8. februvarja v gostilni g. Cvilaka. Vspored obsega petje in pa igro .Svoji k svojim". — „Gospodarsko društvo" pri sv. Lovrenci v slov. Goricah in „hralno društvo" v Ribnici imeli sta letno zborovanje na svečnice dan. — — (Mesto Ptuj) ima s Kanižanskiui predmestjem in z vojaštvom 3924 prebivalcev. Civilno prebivalstvo pomnožilo se jo v 10 letih le za 20 oseb. — (Občina Dolenji Logatec) štela je po ljudskem popisu dne 31. decembra: 256 hiš, 3G9 strank, 1(195 Slovencev, 5 Nemcev, 12 Lahov, skupaj 1712 prebivaleov, leta 1880. bilo je 1539, torej sedaj 178 več. — (K ljudskomu štetju.) Iz Kamnika poslal nam je prijatelj našemu listu nastopni izkaz: (Sodni okraj Kamnik.) Imela je Ijudij torej Občina leta 1880 leta 1890 394 397 + 3 229 235 6 1387 1748 + 361 186 183 — 3 555 593 38 41G 440 + 24 383 367 — 16 448 490 42 288 283 — 5 313 317 4 378 382 4 415 421 + 6 Loka pri Mengeši . . 490 447 — 43 Loko v Tuhinju . . . 516 487 — 29 Mengeš (trg) .... 1548 1585 37 St. Martin...... 430 432 2 496 473 — 23 459 500 + 41 375 383 4- 8 848 809 — 39 251 257 4- 6 bpitalič....... 629 717 + 88 674 731 57 290 283 — 7 415 412 — 3 715 695 — 20 423 439 16 450 455 — 1 Smarca....... 398 444 + 46 2184 2343 + 159 38G 437 51 SohadOle...... 235 232 1 — 3 387 380 — 7 Trzin........ 654 693 + 39 Zgornji Tuhinj ... 935 995 + 60 Uranšica...... 201 191 — 10 2144 2145 -1- 1 243 234 — 9 317 350 i + 33 Okraj Kamnik, skupaj 22.491 | 23.390 i 914 Vojakov bi!o je leta 1880. v Kamniku štetih 208, za torej je bilo leta 1880. vsega vkopaj 2452 Ijudij, letos pa vojakov ni. Ves politični okraj Kamnik pomnožil se je torej za 1309 Ijudij. Leta 18 80. znašalo je skupno število z vojaki vred 39.079, sedaj pa brez vojakov 40.120. — (Skupščina hrvatskega pevskega saveza) bila je Svečnice dan v Zagrebu, ter se ja udeležilo 15 hi v. pevskih društev po svojih zastopnikih, namreč: Kolo, Merkur, Sloboda in Sloga iz Zagreba, Danica iz Siska, Dvojnice iz Belovara, Javor iz Jaške, Jadranska Vila iz Sušaka, Nada iz Vinkovcev, Podravac iz Koprivnice, Sklad iz Bakra, Vienac iz Požege, Velebit iz Gospića, Zora iz Karlovca in Zvono iz Križevca. Predsednik .Kola" pozdravil je navzoče, ter bil voljen potem predsednikom skupščine. Imetje saveza znaša 118 gld 98 kr. Po daljnih razpravah o spremembi pravil, volil se je centralni odbor, ki ima ukreniti potrebno, da oživi zopet savez. — (Hrvatska čitalnica „Zora" v Opatiji) priredi jutri 8. t. m. v lastnih prostorih zabavni večer s plesom. — (Mrtvo truplo novorojenega deteta) izvlekel je neki mornar italijanskega tra-bakelna BRavonnaH v četrtek z/tveraj iz velicega morskega kanala v bližicv pravoslavne cerkve v Trstu. Obvestilo w j:o sodišče, truplo pa prenosio v mrtvašnico. — (Surova šala.) Nek 12letni deček v Trstu kepal je deklico jednake starosti, ter dejal v kepo kamen, ki je ubogo deklico zadel tako nesrečno na desno oko, da so jo morali prenesti v bolnico in je v nev rnosti, da izgubi oko. — (Okrajna bolniška blagajna v Legate i) imela je v meseci januvarju t. 1. dohodkov, in sicer prejela je: doneskov udov lil gid. 21 kr., delodajalcev 100 gld. 33 kr., obrestij 3 gld. 82 kr., skupa; 215 gld. 36 kr. j stroškov, in sicer izplačala je IG udom bolniščiuo 108 gld. 42 kr. zdravnikom 35 gld. 35 kr., zdravila 82 gld 68 kr. upravnih troškov 28 gld. 9 kr., skupaj 254 gld. 54 kr. Telegrami „Slovenskemu Narodu4': Peterburg 6. februvarja. Danes popo-ludnc ob polu 3. dospel je semkaj posebni dvorni vlak z nadvojvodo Franom Ferdinandom. GMtna straže godba svirala jje avstrijsko himno. Nadvojvoda hitel je carju nasproti, ki je z velikimi knezi čakal na peronu. Pozdravljanje bilo je jako 'irčno. Občinstvo je živahno po- zdravljalo c, arja in nadvojvodo, ko sta se vozila v dvorec. Rim 6. februvarja. „Opinione" javlja, da bode kabinet Rudini jutri sestavljen. „Fan-fulla" piše : Rudini, Saracco in Nicotera imeli se danes dogovor, da so se sporazumeli glede programa in osebnih uprašanj. „Esercito Ita-liano" piše: To, da je kralj vojnega ministra, pomorskega ministra in Cosenzo uprašal za svet, daje poroštvo, da je možno kaj prište-diti, no da bi se omajali organični temelji vojske in mornarice. Dunaj 7. februvarja. Najvišje sodišče je v pravdi proti Vadoviškim izseljevalnim agentom dva zatožeuca op rostilo popolnoma in znatno znižalo kazni mnogim obtožencem, celo takim, ki so bili nastopili kazen, ne da bi se bili poslu/.ili pravnih sredstev. Lvov 7. februvarja. Deželni centralni odbor vsprejel predlog mladorusinskega volilnega odbora o vkupnem volilnem delovanji in sklenil pričeti obravnave v tem zmislu. Frankobrod 7. februvarja. „Frankfurter Zeitung" objavila pismo Uudinijevo z dne 5. novembra IS90, v katerem pravi : Brez tripelalijance, ki je pravo jamstvo mini, bi sploh ne mogel govoriti o štedenji v vojnem in tnornaričnem budgetu. Jaz bodem glasoval le za zmanjšanje onih vojaških troškov, ki nemajo nobenega upliva na število in izvež-banjc vojakov. Razne vesti, * (U deležniki B e r o 1 i n s k e g a kongresa.) Samo 12 let je še le preteklo od Berlinskega kongresa, in že je u-nr'a večina državnikov, ki so se ga udeležili. Bili so ua kongresu: Za Nemčijo Bsmarck, Hohenlohe, BUlow (f); za Francosko VVaddington, Saint-Vallier (f), Despreg; za Italijo Uorti (f), de Launav; za Angleško Beaconsfield (f), Salisburv, Odo Russel (f); za Rusijo Gor-čakov (f), Šuvalov, Oubrll (f); za Avstro-Oger-sko Andrassv (f), Havmerh (f), Karo!yi (f); za Turčijo Saadullah (f), Aleksander Karatheodorv in Mehmet Ali Paša (f){ Od 20 udeležnikov kongresa je torej samo še osem živih. * (Ljudska Štetev na Češkem ) Od 79 političnih okrajev na češkem je v 10 se prebivalstvo prav izdatno pomnožilo, namreč za 25 %. V nekaterih južnih okrajih pa pomnožeoje ni tako izdatno. V 23 okrajih se je pomnožilo prebivalstvo samo za 2 do 3%, v 19 okrajih od 4 do 7%, v 10 okrajih za 10%, v 7 okrajih od 10 do 12% in v 7 drugih nad 12%- Vse prebivalstvo na Češkem se je pomnožilo za 8 V, %, in se računa preko G milijonov proti 5 670.819 od leta 1880. * (O so d ep o I no stiskanje rok) V Boi-rutu obiskal je nemški konzul s svojo soprogo in dvema damama nekatere prijatelje, ki bo bili v tamošnjem lazaretu, zarati karantene. Ko so odhajali, podala je konzulova soproga j- dnemu teh prijateljev roko. Navzoči turški zdravn k odredi) je, da morajo konzul in njegove dame tudi karanteni se podvreči. Vse protestovanje .r' ni* pomagalo, in niti ono pri turškem guvernerji. Morali so tO dni ostati v lazareta. * (Originalni samomor) dogodil se je te dni v Lon Ionu. Neka dvajsetletna dekle usmrtila &i je s tem, da jo svojo glavo utaknila v goreč kamin. — V sobi našel se jo poleg dekleta tudi njen verni psiček, ki je počel grozno cviliti, ko je videl, kaj počenja njegova gospodarica. Ko to vsled tega sorodniki prihiteli v sobo, da vidijo, kaj je, našli so dekle mrtvo. Glava ji je vsa zgorela. * (Štirje ljudje zgoreli.) V Nancvu na Francoskem nastal jo v noči na Svečnico v neki hiši ogenj, ki so je razširil tako naglo, da je nek prebivalec moral skočiti skozi okno s prvega nadstropja, da poišče lestev, s katero bi rešil sosedno rodbino, mater in tri otroke. Našel pa jo ni tako hitro, in ko so došli ogojegasci, bilo je prepozno, vse štiri osebe so zgorele. * (Za rad mraza pobegnil.) Neki angleški vojak pobegnil je zarad tega, ker je moral v mrzli noči na straži stati pred ministersko palačo. Našli so pač njegovo puško, o njem pa ni duha ne sluha, akopram je mej tem mraz že odnehal. * (Volkovi napali so Indijance.) kakor se poroča iz Novega Jorka, pri Wiuipeškem jezeru. Bila je tolpa kacih 20O lačnih volkov, ki so napali indijansko družino, katera se jim ni mogla ubraniti. Osemnajst teh nesrečuežev so volkovi raztrgali in požrli, in le dva rešila sta ne. Zh vnuiijo porabo. Bolečine udov, protinske in ro\matično bolezni in vsakovrstna vnetja ho z gotovim nspehoui ozdravijo z Muli-ovim „ Francoskim Ign-njein". Stoklcuioa atune 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po počtnetn povzetji A. Moli, lekarnar, o. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuuhlaubun 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-o v preparat z njegovo varstveno suamko In podpisom. 6 (4 — 1^ Ficcoli-jeva esenca za želodec pospešuje in ureja s svojim razmehčujočim učinkom prebavljenje. 1 steklenica 10 kr., žabo j če k z 12 »teki. gld. 136. 3 (HI 1) jjnljuski mr uto J i za vne leto gld. 4.00; sa pol leti* gld. a.:««; m četrt leta g Iti. 1.15. Umrli so f fijuliljaiii : 5. februvarja: Barbara Zalar, šivilja, 17 let, Gradile št. 11, za jetiko. 6. februvarja : Angelus vitez Picchioni, umirovljeni c. kr. major, 74 let, Franc Jožefa cesta št. 11, za spride-njem mehurja. V deželni bolnici: 1. februvarja: Helena Gunder, delavka, 72 lot, sa plućnim enDphyscmow. 4. februvarja: Jožef Cermak, vratarjev *iu. 4 dni, za za basanjem. — Helena Polanaek, gostija, 80 let, za unetjem sapnika. Xujci: ~ ~~ 6. februvarja. Pri Malici: Orednik, Tannhtiuser, Grossmann, Kli-' pera z Dunaja. — Plantan iz Radovljice. — Asmau iz Lip-nice. — VVesten iz ltieda. — Birkelbauer, Skutnovič iz Trsta. — Pavieh pl. Pfituenthal iz Zadra. — Leuschner iz Brna. — Urbach iz Budejevice. — Hirsch iz Schw«infurta. Pri ftlonut Mach, L0wy, Kaiser, Danzonbeig, Dawid, Schubert, Schwauke, JuBlitn z Dunaja. — Gruden iz Jeli-čenverha. — Ilanzmann, Baunmnn it Trata. — Schubinanu iz Monakovega. — Harr iz Leedsa. Pri »vBlrl|»Ueiii cesuarji: Sucher s soprogo od sv. Heme. — Sachs, Bosnič i* Sinja. — Pfeifer iz Postojne. Pri juftuein kolodvoru: Sajovic iz Gradca. — Grilnfeld, Morawetz, Scbmidt z Dunaju. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 6. febr. 7. zjutraj. 2. po pol. 9. zvečer 745'f- mm. 745-4 mm. 747'2 mm. —10-8° C + 1-6° C — 3"4° C hI. jzh. si. vzh. si. vzh. obl. jasno d.jas. 000 mm.1 1 Srednja temperatura —4*2°, za 1-4° pod normalom. Z)-anajska borza doti 7. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) včeraj — danas Papirna renta.....gld. 91 90 — gld. 9210 Srebrna renta....., 91 85 — , 92 10 Zlata renta....... 108 95 — 5°/0 marčna renta .... n 102 45 — Akcijo narodne banke . . „ 987*— — Kreditne akcije.....n 306 75 — London........« 11410 — Napol.........n 9 04'/, — C. kr. cekini ...... , *41'/, — Nemško marko.....„ 5607'/, — 4°/0 državno srečke iz I. 1854 25) gld. Državne srečke iz I. 1864 I0ii. 8gerska zlata renta 4°/u ....... 104 gorska papirna renta, 5°/0...... 100 Dunava reg. sreoke 5°/0 . . . 100 gld. 121 Zemlj. obč. avstr. \1 a „ zlati zast. listi . . 113 Kreditno srečke......100 gld. 181 Kudolfuve srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . 165 Trarawny-društ. vel j. 170 gld. h. v. . . . 218 109»15 10235 985 — 307 50 114 10 9 04 5-41 5607 V, 131 gld. 25 kr. «tl „ — n 30 p 80 . 75 50 40 PRI KATARU sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo u» OLAVNO 8KLADI8TB^ najčl^ari^ u ino ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (5—2) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoci upliv, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo. V svojo prodajalni c o % mešanim blago i vsprejmem učenca kattri je sposoben za trgovino. Isti mora biti poštenih starišev, kateri je najinenj prvo šolo dovršil. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvu ,Slovenskega Naroda'.__(85—2) «►< o o o » e o ♦♦♦<>"»♦•■♦■»♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦ »♦ : (33-7) { ♦ ♦ : : sobne bolečine z usmrtenjera živca * I zobozdravnik A. Paichel, ♦ * poleg llradockega čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ +000+000000+ «► ♦-♦♦•■^♦♦♦•♦♦♦♦♦♦-o ♦♦♦♦ Na najnovejši in najboljši način umetne zobe in zobovja ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-v t* n) a* in vse lobn« opernelje, — odstranuje sobne bolečine z usmrtenjera živca B l*i — V najem se odda i I na lepem kraji, zraven cerkve, s prostornim £ vrtom in kegljiščem v Šniartneni pri IJ-tifi. — Posebno pripravno za vdovo, katera ima odraščeuo hčer. NatanČneji pogoji se izvedo pri podpi- J rianei. Josip .IjiLli« (77—2 posestnik. _i^Fi&r*-----t^t-o- ♦■fc* ♦HR* *^a\* *Jar *a§^ *JR* VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Štev. 934. (88) Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo za oddajo nastopnih del v svrho zgradbe deželnega gledišča v Ljubljani. Dotična stavbinska dela oddala se bodo vsako posebej po jednot-nih cenah za izvršena dela, in sicer: 1. tesarsko delo v proračunjeuem znesku 9000 gld. 2. ključavničarsko ,, „ „ 6300 ,, 3. steklarsko „ „ „ „ 1500 „ 4. pleskarsko „ „ „ „ 1600 „ ter se razpisuje pismena ponudbena obravnava do uštetega 23. dne februvarja t. 1. Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni stroškov, cenil ni k i in uzorci so na ogled v pisarni stavbinega vodstva na stavbišči v navadnih dopoludaii-skili uradnih urah. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12. ure dopoludne zgoraj omenjenega dne oddajo pri uložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega — deželni dvorec I. nadstropje. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene, z napisom na zavitku: „Ponudba za.............delo pri zgradbi deželnega gledišča v Ljubljani" in se jim mora priložiti 5% jamščina dotične zgoraj navedene cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah Ljubljanske mestne ali kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnih papirjih po kursni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omenjeni stavbinski podatki, pogoji in določene cene ter da se pogojem podvrže. Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojem preudarku izbrati podjetnika, ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisani d6bi došle ponudbe. Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na'§. 8. splošnih pogojev. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 4. februvarja 1891. Št. 1572. («5—3) Visoko c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani določilo je na podlagi Najvišjega patenta z dne 23 t m., s katerim so razpisane splošne nove volitve državnih poslancev, za volitve |»omIoiiccv iimvhI in trgov d.a,Xl 5. marcija t. 1. Z ozirom na § 25. zakona z dnć 2. aprila 1873 drž. zak. štv. 41 se torej javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev enoga državnega poslanca, ki ga bo voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani, že sestavljen in bo razgrnjen od 3. cLo lO. fe"br\3.aLrija, t- 1. v pregled. Ugovore zoper ta imenik vložiti ie tukaj najpozneje do zadnjega prej določenega dneva t. j. do vštetega lO. feloruiarija, t. 1. Volilne izkaznice poslale se bodo gospodom voliloem na dom, tisti pa, katerim bi se iz katerega koli vzroka izkaznice vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, naj se zanjo oglase pri podpisanem mestnem magistratu. Mestni magistrat ljubljanski dne 28. januarija 1891. Gradec: Lekarna lekarna Dunaj : Lekarna Viktorja pl. Trnkoczv ja, „pn sv. Frančišku", (ob jednem kemična tovarna), V., Hundsthurinstrasse 113. ((512 — 15) tarna Vendelina pl. Trnkoczy-ja, deželna NepreseCfljivO Za Zobe , Saokstrasie. *■ ** ■ . J« I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepćevajooe, zabran ju jo gnjilobo zob ter odBtra-ujuju iz uat neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek splošno p r i I j n 1» I j e n , upliva jako okrepcevajoće, ohraunje zobu Bvetlu-bole, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zslivalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnko«y-ja, „pri zlHtem M [Mili lil. lLULlZ V levu«, VIII, JosefHtiidti-rHtrasse 30. UHtti'1 -T*' iluuuwuJ Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy ja, „pri Ka- diploinovuni poaestni|c lekarne in deckiju", III, Radotzkyplut% 17. kemik poleg rntovza v Ljubljani Zunanja naročila se s pwo pošto izvršujejo. Služba poštne opraviteljice na Radni ob Savi se z današnjim dnevom razpiše. — Zmožnost brzo-javstva se ne zahteva. Prositeljice za to službo oglasijo se naj osebno ali pa pismeno pri c. kr. poštnem uradu na Radni najpozneje tlo *<•<>. svečana t. I. Pismenim prošnjam priložiti je zadevna spričevala in domovnico. Radna na Kranjskem ob Savi, 6. svečana 1891. (92-i) J. Vester. 39 BENSDORP & Comp. v priporočajo svoj fini sterdamu (937—7) ki ima najizvrstnejsi okus, je zajamčeno čist, lahko raztopi ji v in Jako redilen« Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. Wenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Lesko vic. Pozornosti vreden stranski dohodek ki se vedno vek S h in već let trsje, morejo dobiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo % občinstvom v dotiko. Neomadetevana preteklost Je pogoj. Do- Bluženi žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod ,,Q. S. 1801" Oradeo poste restante. 84—1; Jeden ali dva dijaka vsprujmeta se zadetkom druzega šolskega semestra pri pošteni, sredi mesta stanujoči obitelji pod ugoduimi pogoji na hrano in (stanovanje. — Natančneje se poizvo pri gospej Ani Hofbaner, zaloga cerkvenega blaga, Gledallike nlioe it. 4. (7tf-2) Slovenci! Slovenke! „BRIVEC" nov šaljlvo-podučljiv list pričel je izhajati v Trstu v tem letu, po dvakrat v mesecu. — Kdor želi zvedeti, kako Tržaški „BRIt'KC" brije, naj se blagovoli naročiti. Za vse leto znaša naročnina I gld. 80 kr., za polu leta 90 kr. Naročnina pošilja se samo tiskarni Dolenc v Trstu, Via Curintia št. 28. (91—1) V najem se daje ključavničarska delavnica na pripravnem mestu, blizu farne cerkve, z vso potrebno pripravo, za dlje časa. Lahko jo uporablja tudi kovač. — Bolj natančneji pogoji se poizvedo pri blatniku gosp. Ivami llafiter-Ji v Hribu pri Vrhniki. (86—2) Važno za izseljence! 55 V moji zalogi je izšla: Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku. Pomoćna knjiga za potovalce v Ameriko. S podobami vseh kovinskih denarjev sjedinjenih držav Severne Amerike (sprednja in zadnja stran) v pravi velikosti. Cena SO 3cr., po posti 55 Icr. J. Giontini-jeva 83 2) knjigarna in trgovina .s papirjem v Ljubljani. Dr. Rose životni balsam je nad .'IO let znanu, pribavljanje iu slast, pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-Ijajoče domaće sredstvo. (88—40) Velika steklenica t gld , mala 5(1 kr., po poNti 20 kr. ver. Na vseh delili zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znnmka. Zaloge Hkor« v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. P T»m so tudi dobi raško univcrsalna domače mazilo To sredstvo pnspesujo prav izborno, kakor kvo-dočijo nanose skušnje, čiBtenje, zrnjenje iu lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljieali po B6 kr iu 25 kr. Po pošti G kr. ver. Na vseli delili zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamki«. Glavna zalega B. FRAGNER, Praga, il. 203-i'OI, Hala tirana, lekarna „pri črnem orlu", Postna r a z p os i 1 j a t c v vsak dan. Vsprejme se vesten in marljiv korektor zmožen pravilnega slovenskega jezika. Ponudbe, opremljane z dokazi zmožnosti, naj se blagovolijo pošiljati do 30. februvarja t. I. upravništvu »Slovenskega Naroda". Zobozdravnik Uger Kiaiiujo bohd ^tadt (pri Malici) št. 23 in 24 — n. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. are dopolndns, od 2. do S. ure popoludne Ob nedeljah in praznikih od 9. do Vil- ure. Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela se jamči. (800—22) Vsak slovenski gospodar, * gospodarski list „Kmetovaleo" s priloga Vrtnar", posije naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vaakega naprednega slovenskega gospodarja. -7) Kustenland und Dalmatien. Separat-Ausgabe der „Oesterr.-ungarischen Monarchie" Piccolijeva esenca za želodec, prirejena po lekarju PICCOLI-Ju ▼ LJubljani, je telodso krep-oujode, telesno zaprtje in gliste odstranjujoče sredstvo; rabi se tudi uspešno proti zlatej illi (hemoro-idam) ter urejuje s svojim razmeh-čujočim učinkom probavljanje ln ■ploh delovanje ielodea. Steklenica 10 kr. — Esenco za želodec pošilja i z i le lo vate) j v zabojčkih po 12 in več stekleničic. Zabojček po 12 stekl. velja gld. 1.38, z 5f> s teki. (zabojček 5 Kg.) velja gld. 5.26. Poštne troske plačajo naročniki. __(718—19) izide v SO snopičih po »O kr. — H 16. dnem februvarja lalde prvi aaople. Nsročnino vsprejema J. C-iloiitlni-j« v« <*» knjigarna In trgovina s papirjem v Ljubljani. leel olje iz kitovih jeter na)elste|ie, najsvetejše ln najnpllvuejrte vrni« nsedlelnalno olje la kitovih Jeter. Staropreverjeuo sredstvo proti knalju, alaetl pri plačnih bolesnih, škrofel|ulh itd. Mala steklenica SO kr., dvojna steklenica SO kr. Bergeiisko Doraeh-evo olje Is kitovih |eter v trioglatih Bteklenicah 1 gld. (793—30) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na Brnski sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo. — I*aluieraton gld. .vso. Sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo. Mandarin v vseh barvah v zalogi, jako rine baze sjld. 9.—. Sukneni ostanki 3'10 metra za vso zimsko obleko Kld. S.—. Loden za lovBke suknje 2 10 m. Kld. 5—. Sukneni ostanki za cele hlače, progasti ali krizanti, 1 ostanek velja Kld. «.50. Svi Ine n o grebenasto sukno le najnovejše v progi, 1 cele hlače 6.—. Blago za uniforme cen. kr. uradnikov, financ, veteranskih društev in požarnih bramb po najnižjih cenah. (78'J-lb") BernhardTicho BRNO M»\ujf tv\t ni. ih. Kn-zpoNllja Hf proll povzetju. Uzorci poftlljujo Me za-mi o ii I In Iranko. F.I«'uuuiiio opravljane karte an uzorre le na|nove|H« v bogati Izberi puHlIJom na za-lil«-vanje KO»p. kroja*-kiin moj »tro m. Št. 25343. Razglas. (70-2) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil in magistratu naročil, da je razpisati nasledna službinska mestu na novo organizo-vane občinske policijske straže: 1;) Službi dveh atražiiiaklli vodij z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 2.) Službi dveh detektivov z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 3) Službe «leaet atražiiikov I. vrate z letno plačo 400 gld., stanarino 40 gld. in pravico do petletnih doklad po 15 gld. Te službe so vse stalne. Razpisane pa so poleg njih tudi še 4.) službe AtlrludvajMct Ntražiiikov II. vrwie, katere SO ali stalne ali začasne. Stalno nameščen stražnik TI. vrste ima pravico do letne plače 365 gld., do stanarine 40 gld. in do petletnih doklad po 10 gld. Začasno službujoč .stražnik ima po 1 gld. mezde na dan. Kazen navedenih pripadnin gre vsakemu stražniku naturalna obleka in obutev, detektivoma pa po 50 gld. letnega pavšala za obleko. Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu do 2£. letini* arija IVI os. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prosilec, sam in ji prideni izkazila o starosti (krstni list), o trdnem zdravji, posebni sposobnosti za službo, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu (šolska spričevala), pa o dozdanjem vedenji in službovanji oziroma poslovanji; vrhu tega bodi v prošnji povedano, je-li prosilec oženjen ali samec. Dobro kvalifikovani bivši orožniki s potrebnimi svojstvi bi občini najbolj ugajali za strežniško službo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 28. dan januvarija 1891. Zupan: Grasselli, 1. r. c. kr. notar (89-i) v Ajdovščini. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip N o 11 i Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".