42. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 86 z dne 28. oktobra 1893.
Tečaj afL

r

Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti' dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost' še 1 gld.
____________________Ć
NOVICAH
Cene oglasom v ,Novičarju' so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in do • mači oglasi, po pogodbi
Frnnkooanti pisma in rokopis
-k
je pošijati vredniiHvu ,E(iinoat\‘.
Nefrankovana pisma »e ne sprejemajo.
NOVICAR.
V dunajskem parlamentu je današnji dan epohalne važnosti, kajti odločujejo se dalekosežne stvari. Vodje vseh treh parlamentarnih strank postopajo popolnoma složno proti vladi, takö, da se bodo morala vlada ukloniti, ali pa razpustiti državni zbor. Kar pa se tiče slednjega, ni toliko verjetno ; prej se umakne minister-stvo. Danes se celo govori, da prevzame Hohenwart ministersko predsedništvo, a da vstopi v novo ministerstvo tudi zagrizeni Hohenwartov nasprotnik, levičarski vodja dr. Plener. Navadili smo so danes že na vsakakoršna presenečenja, in vemo tudi, da vlada danes na Dunaju brezna-čelnost, toda, da bi se zlila voda in ogenj — Hohenwart in Plener — v jedno celoto, to se nam vidi toliko verjetno, kakor da bi bil jutri že sodni dan. Tudi ne pripisujemo takemu prekopičevanju svetopisemske važnosti „znamenja“, katera nas bodo pripravljale — na konec svetal Več verojetnosti pa ima vest, da se umakneta ministra grof Falkenhayn in Zaleski — prvi zbok bolezni — in da vstopi v novo ministerstvo poslanec Kat h rein, in da vlada umakne ob enem svojo volilno pre-osnovo in prekliče izjemne naredbe.
Z Dunaja se nam poroča: „V včerajšnji seji interpeloval je dalmatinski poslanec B i a n k i n i trgovinskega ministra radi pogodbe z Francosko gledč trgovine z vinom. — Splošen položaj pa je 60 vedno dvomljiv; govori se danes o demisiji (odpovedi) ministerstva in da se osnuje koalicijsko ministerstvo pod predsedništvom grofa Hohenwarta“. Tako ministerstvo moralo bi biti sestavljeno iz raznih strank, v njem bi morala vladati potem takem seveda tudi razna načela. Spominja nas tako ministerstvo na zmaja z raznimi glavami, katere pa imajo vsaka svojo pamet, in vsaka svojo — trmo. Ako se začno to raj te glave gvizti medsebojno, mora naravno v tem boju trpeti edino le telo ; že zaradi tega pa takemu ministerstvu ne moremo prorokovati dolzega obstanka.
Vesti iz Prage javljajo, da je sodišče ustavilo preiskavo zoper 20 članov tajnega društva „Omladina“, toženih radi vele-izdajskih demonstracij in razžaljenja Njeg. Veličanstva. — Dunajska poročila pa pravijo, da vlada umakne izjemne naredbe še prodno pridejo pred plenarno sejo.
Novi vojni minister Krieghammer je predvčeraujim v Budimpešti prisegel kot minister.
Dopolnilna volitev za deželni zbor Kranjski na mesto umrlega Hinka Kavčiča (notranjske kmetske občine) vršila se bode dne 31. t. m. Kandidat konservativne stranke je trgovec Fran Modic, napredne stranke pa g. Jurij Kraigher iz Hraš. Iz poročil po listih je težko ugibati, kateri teh dveh kandidatov ima več upanja, da zmaga. G. Kraigher sklical je za jutri ob 4 uri pepel, shod volilcev v gostilni „pri reškem mostu“ v St. Petru.
Društvu „Radogoj* podaril jo gospod dr. Stanič, odvetnik v Tolminu, 2.500 kron, g. Lj. Cazafura pa 100 kron. Krasni vzgledi slovenske požrtvovalnosti!
„Rinnovamento“ bo izhajal odslej ob sobotah. Zadnja številka izšla je danes.
List se čedalje bolj utrjuje, naj ga podpira.
Kdor
moro,
Odklonjen utok. Uredništvo „Soče“ pritožilo se je proti zaplembi 37. številke tega lista. Razprava o tem utoku vršila se je v sredo pred goriškim okrožnim sodiščem. Sodišče je seveda odklonilo utok potrdivši zaplembo. Ob tej priliki se pritožuje „Primorec“ proti italijanskemu uradovanju državnega pravdništva v zadevah čisto slovenskih strank, Tout comme chez nous — da, kakor pri nas !
Nov tamburaški zbor. Pri „Goriškem Sokolu“ osnovali so tamburaški zbor, kateri nastopi jutri pri veselici tega društva.
Od Sv. Jakoba v Trstu se nam piše: Naš milostljivi magistrat razpošilja te dni vabila vsem onim starišem, kateri so podpisali prvo prošnjo za slovensko šolo v Trstu — ne včeraj, ampak že 1. 1889.
—	Ker bi naš preljubi magistrat rad dokazal, da so vsi tisti stariši (vseh je 53)
—	umrli ali zginili, zato jih kliče za prihodnji ponedeljek dne 30. t. m. v laško šolo pri Sv. Jakobu, češ, ta dan ne pridejo. — Vprašamo, zakaj se ni določil praznik ali nedelja za to, ker delavci pri Lloydu in Strudhofu ali v plinarni ne morajo zgubiti dneva ali celo tedna zaradi muh naše gospode.
Prvega opomnimo g. Vodopivca, ki je prvi podpisan in potem vse druge, da pridejo gotovo, če ne morejo v ponedeljek, pa na praznik vseh svetih. Da no izostane nijeden. Vprašali Vas bodo: koliko let ste že v Trstu P Ali ste rojeni Slovenci P Koliko otrok imate P Kakšno šolo zahtevate P Smo gotovi, da vsak stori svojo dolžnost in reši čast tržaških Slovencev. Kedor bi ne dobil listka, naj se obrne do mene	Vevsakdo.
Srbski ministerski predsednik dr. Do kič podvrgel se je dne 27. t. m. na Reki neki nevarni operaciji. Dokič je namreč bolan na pljučih in ßa mu se reši življe nje, morali so mu pomagati zdravniki : — nožem. Operacija se je sicer izvršila srečno, vendar pa se danes še ne more izreči gotove sodbe o bolniku, kajti oslabel je jako. O izidu operacije poročali so takoj brzojavno srbskemu kralju Aleksandru.
Odlikovana črnogorska dostojanstvenika. Iz Cetinja javljajo, da sta dobila vojvoda Plamenac, vojni minister črnogorski, in pravosodni minister B o g i č e-V i ć red francosko častne legije.
Slovenci V Ameriki imajo dva velika tednika; „Amerikanski Slovenec“ izhaja že drugo leto v Tovru, zadnji čas pa je začel izhajati v Novem Jerku delavski list „Glas Naroda“, kije kaj skrbno uredovan. Ozira se precej dosti na staro domovino, kajti izseljenci radi čitajo novice iz svoje domačije. Tiska ga slovanska tiskarna „Hlas Lidu*, ki izdaja češki časopis enakega imena. Naslov: „Glas Naroda“ 436 E. 72 nd. St. New York.
Politično demokratično društvo
ustanovili Slovenci v Čikagu. Društvo bodo zelo razširilo, ker se tam nahajajo zavedni Slovenci, katerih sposobnosti so dobro znane in imajo poleg tega še trdno voljo ter so ne strašijo dela.
Pastirsko pismo o Rusih. Pariški „L’ Univers“ objavlja pastirsko pismo, koj je izdal dne 19. t. m. francoski kardina Richard. To pismo se glasi doslovno „Gospod župnik! Od vseh stranij nam
dohajajo prošnje pariškega prebivalstva, da priključimo našo molitve jednodušnim izjavam bratske simpatije, a kateto so bili vsprejeti zastopniki ruske mornarice. V tem presrčnem in patrijotiškem zedinjenju dveh narodov vidimo božji blagoslov za našo domovino, jamstvo miru In sigurnosti za Evropo.
Zadovoljujemo tej želji vseh, nalagajoč, da se prihodnjega pondeljka po žup-niški sv. masi odpoje „Te deum“ po vseh župniških cerkvah. Vstrezamo tudi željam, ki so nam jih izjavili mnogobrojni ljudje, jednako udani Franciji in cerkvi, da se
istega dne poje „Te Deum* v baziliki „Sacre-Coeur“ na Montmartru (v Parizu) po večernicah ob 4. uri. Mi sami bodemo vodili to službo.
Na ta način ovenčamo z verskim dejanjem to, kar se slavi na čast našim gostom. Prosili bodemo Boga, da blagovoli ohraniti mir med krščanskimi narodi, da se bolj in bolj širi jedinstvo duš na svetu ter da bode po obljubi Božjega učitelja samo jeden hlev in samo jeden pastir.
Sprejmite, gospod župnik zagotovilo moje iskreno udanosti v Gospodu. — i’ran kardinal Richard, pariški nadškof*.
204.407 podčastnikov in prostakov bilo je 781 Angležev, 15.917 Škotov in 27.143 Ircev. Število Ircev pa jo v vojski letos znatno padlo.
Sibirska železnica. Ruska vlada pridno
izdeluje sibirsko železnico, ki bo naj veča na svotu; držala bo od Evrope preko cele Sibirije do Kine in do Tihega ali Velikega oceana. Dogotovljena bo leta 1902. S to železnico bo 440 milijonov Ijudij v zvezi z Evropo radi česar bo za občno kulturo, za trgovino in obrtnijo velikanskega pomena.
San-Marino — se oborožuje! Mala ljudovlada San-Marino v severni Italiji nabavila si je nedavno pravi Kruppov top, kateri nese 18 kilometrov daleč — oprostite, ako je premalo! Ljudovlada si je kupila ta top, ker ne mara zaostajati za drugimi državami, ki so od glave do nog v orožju. No, treba je bilo pa top poskusiti. Nabili so ga, toda k vsej sreči pa se spomni nek pameten človek prodno so top upalili, da meri vsa ljudovlada v premerju le 6 kilometrov, torüj bi morala pasti kroglja, na katerokoli stran se obrne top, bogaigavedi kam na italijansko zemljo. In kdo more preračunati vse diplomatske ho-matije, ki bi mogle uastati vsled tega P!
Spominske dopisnice in kolajne. O Mislilo se je potem, vstreliti proti nebu, priliki obiska ruskega brodovja v Tulonu, izdalo je francosko trgovinsko ministerstvo lepo izdelane dopisnice z naslovom „Souvenir de le visite de 1’ eseadre russo &
Toulon, 13. oot. 1893.“ (Spomin na obisk ruskega brodovja v Toulonu, 13. oktobra 1893.) Na levi strani je podoba toulon-skega pristanišča, na desni pa podoba carjeva. — Kovali so v Tulonu tudi spominsko kolajne (svetinje), na katerih sta na jodni strani dve združeni roki, na drugi pa okolo napisi: „Vivo la France ! Vive a Russie 1“ V sredi pa je pomenljiv račun 1 -j- 1 = 3. (Francija in Rusija sta jednake trozvezi).
Gorostasen banket. Pojedine, katero je priredil Rusom na čast pariški municipij na Martovem polju, udeležilo se je 3360 oseb. Pojedlo se je: 1200 litrov juhe,
40 tonelat ruskih sardin, 800 kg. goveje pečenke, 700 fazanov, 500 golobov, 500 litrov ruske salate, 4000 porcij sladoleda,
1500 komada razne perutnine, 500 kg. | pa dokazalo, da mu je duh bolan vsled pijaa-grozdja, 2000 bruiek, 2000 jabolk in 12.000 čevanja, spoznalo ga je sodišče nekrivim. — Poplavilo se je to jedačo z Gostilničarja Antona Vatovca pa so
obsodili na sedem mesecev težke ječe, ker je zasramoval {finančnega paznika Jo-
— a kdo more jamčiti, da pade kroglja res na lastno zemljo P Po dolgem ugibanju se je konečno sklenilo pustiti top lepo v miru, da se prihranijo vsaj stroški za strel.
Potres. Včeraj ob 5*/4 popoludne občutil se je v Trstu precej močan potres, ki je trajal kaki dve sekundi. Udarec bil je tolikanj močan, da so zazveneli zvonci po raznih hišah; ni pa slišati, da bi bil provzročil kaj škode.
Nova železnica. Dne 26. t. m. odprla se je svečano železnična proga Lašna-Travnik, v Bosni. Ta najnovejša bosenska železniška proga je dčl bodoče proge Travnik-Split, katera ima vezati Bosno z jadranskim morjem. Splitsko pristanišče postane za tem važno trgovišče mej vstokom in zapadom.
Izpred sodišča. Pek Fran Bizil, star 35 let, moral so je v pondeljek zagovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem radi samozakrivljenega prezadolženja. Ker se je
kosov kruha. JToplaviIo se je to jedačo z 2000 steklenicami šampanjca, 25 sodčeki vina Bordeaux, 4000 steklenicami mine-
litrov cognaca in s črno j sipa Zolgarja. To naj bo v svarilen vzgled
mine vode, 500 kavo, za katero se jo porabilo 80 klgr. dobre kavo. Pojedina se je vršila pri 131 mizah, na katerih je stalo 32.000 krožnikov, 20.000 kozarcev, 400 orjaških skled. Porabilo se je 12.000 šibic za zobe čistiti. „Kosilo“ je pripravljalo 60 kuharjev, streglo je pa 750 strežajev.
Angleškemu brodovju v čast prirejajo Italijani v Speziji pojedine in slavnosti, katere pa niti od daleč ne dosezajo sjaja slovesnosti, katere so se godile v Franciji v čast Rmom, in tudi nimajo take političko važnosti, kakor te.
Angleška vojska. Statistički podatki dokazujejo, da šteje vseskupna angleška vojska v Angleški in kolonijah le 317.789 častnikov in mož. V Angliji in Irski bilo je 107.904 mož, v Indiji in v ostalih kolonijah pa 209.880. Tekom leta pristopilo je v vojsko 41.359 novincev, izstopilo, pomrlo in pobeglo pa je 38.223 mož. Od
našemu ljudstvu, da treba spoštovati javne organe. Ako se je komu prigodila krivica od strani javnih organov — in kdo bi to tajil, da se to zgodi marsikrat P — obme naj so do kompetentnih višjih oblasti! Vsaka druga pot dovede, ne do pravice, ampak do krivice. — Slikarja Živka Čuki ca, doma iz Srbije, obsodili so na jedno leto in pol ječe radi raznih sleparij. Prišudši v mesecu avgustu v Trst nastanil se je v hotelu „Evropa“. Tu je opeharil natakarja za 14 gld., stanovanja seveda tudi ni plačal, in mimo tega še izvabil posestnici hotela 8 gld. 40 kr., koj o svoto je menda pozabil vrniti. — Cigana Antona M a y e r j a obsodili so na 6 mesecev ječe radi javnega nasilstva. V mesecu septembru utaborila se je bila namreč na zemljiščn Štefana Valenčiča v Bar-kovljah neka ciganska družba, koji je bil načelnik omenjeni Mayer. Ker je Valenčič
zahteval, da cigani ostavijo njegovo zem-Ijistie, jeli so poslednji na ukaz Mayerjev streljati na Valenčiča tako, da se jo moral umakniti v hičo.
Zaradi 20 novčičev! Težak Fran Podvinski bil je v službi pri spedicijski tvrdki Evgen Chiaruttini. Včeraj se je moral zagovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem radi popačenja neke carinarske Lolete. Pri nekem številu prenaredil je svoto 26 v 46 novčičev, hoteč na ta način oškodovati tvrdko za 20 novčičev. — Sodišču pa ni zadoščal predloženi dokazilni materijal, zbok česar je Podvinskega spoznalo nekrivim.
Drzna tatvina. Drzni tatovi ulomili so včeraj v finančno ministerstvo v Budimpešti. Jednega tatu so zasačili ter našli so pri njem 500 gold. ukradenega denarja. Tat je priznal, da je skoval v družbi z raznimi drugimi „poštenjaki“ krasen načrt, da odnesejo veliki zaklad v gotovem denarju pri finančnem minieterstvu. — No, ako bi se bil „načrt“ posrečil, res bi se bil izplačal trud !
Novo človekoljubno društvo. V Trstu osnovalo so jo društvo v podporo izpuščenim kaznencem in takim rodbinam, katerih reditelj je zaprt v preiskavi. Novemu društvu prihajajo podpore iz vseh imovi-tejših krogov.
„Blagorodnemu gospodu cesarju*. Pod
tem naslovom pisal je te dni vojak Ivan Palik, službujoč pri pešpolku v Komornu, pisemce Nj. Veličanstvu. V svojem pisanju pritožil se je vladarju, da mu se vojaška služba nič kaj ne dopade in da bi rajše služil pri cesarju samem. In glej! „Slepa kura najde včasih zrno“. Modremu Paliku prišel je odgovor od dvorne kancelarije, da ga vzame dvor v službo, toda prej naj izvoli odslužiti svoja tri vojaška leta.
Nesreča na ladiji. 141etni Peter Zorič padel je včeraj med delom na Lloydovem parniku „Thebe*, zasidranem v novem pri-stauišču, raz krov v notranje skladišče. Pobil se je močno na raznih krajih trupla, a bržkone poškodoval si je tudi drob. Ponesrečenega dečka so prenesli v bolnico.
Sneg. Predvčeranjem padal je sneg v Lvovu. Zmrzavelo je v zapadni in severni Rusiji.
čudna vera. V gorovju notranje meksi-kausko države žive neki krivoverci, katere strogo preganjata država in katoliška cerkev. Glavna točka vere teh fanatikov je, da na veliki petek vsacega leta pribijejo jednega izmed sebe živega na križ. Vsaki nesrečnež, katerega zadene ta „čast*, smatra se za srečnega in odrešenega. To grozno vero si je izmislil katoliški redovnik, oče Martinez. Ko vodijo na veliki potek svojo žrtvo na križ, hodijo pevaje v procesiji, seveda v globoki pobožnosti. Vlada stori vse mogoče, da polovi te — norce.
Koliko piva se izpije v Zedinjenih državah severne Amerike ? Po službeni statistiki narastel je potrošek piva v Zedi-iijonih državah leta 1892. na 33,876.466 aodov, proti 31,774.619 sodom v letu 1891. in 8,383.720 sodov leta 1875. Po tej statistiki pride pol soda na vsacega posamičnega prebivalca. Konstatuje se podvojenje potroška v 'teku vsakih 8 let. Po tem računu pride leta 1890. že cel sod na vsacega prebivalca, bodi si mož, ali žena, ali dote. ßiiveda se že najde takih očetov, kateri pijejo za vso rodbino, pa da imajo tudi dvanajst otrok !
Žalosten konec pretepu. Zadnjega četrtku sprla sta se dva zidarja na Dunaju med delom na nekem ogrodju v višini četrtega nadstropja še ne dozidane hiše. V svoji j«zi sta so sprijela, ne misleč na kraj, kjer stojita. Res so prekopicneta oba iz strahovite višine. Jeden padel jo v srečo na kopico peska ter so je dvignil popolnoma nepoškodovan, drugi pa jo padel na kup kamenja, kjer se je tako močno poškodoval, da je kmalo zetom umrl.
Svila iz smrekovega lesa. Na Francoskem se je posrečilo iz vlaken smrekovega lesa dobiti snov jako podobno svili.
Ta snov bi utegnila svilo popolnoma za-meniti, kjer se no gleda na trdnost. V Franciji in Švici že izdeljujejo tako blago.
Vinska letina na Španjskem. Na Španj-skem je letos toliko vina, da ne vedo kam ž njim. Za kacih petdeset krajcarjev dobi so 16 litrov dobrega rodečega vina. V pokrajini Valencija so na neki cesti poslavili voz s sodom vina. Na sodu jo napis: „Potnik, če si žejen, dobro ga potegni, ali ne pozabi zapreti pipe*.
Brzojav.
Dunaj dne 28. oktobra. Cesar dojde nocoj iz Buda peste. Ministerstvo mu predloži ostavko. Misli se, da bodo Hohenwartu poverjen sestav novega ministerstva.
Onkraj potoka.
Ondan setu bil na vasi Onkraj potoka, tam Pri devi zlatolasi,
V globoki noči sam.
Sumljanje je potoka Zbudilo jo iz sna,
Zakaj pa dekle joka,
Sam Bog to ve in zna.
Jaz sam ne vem vzroka,
Čemu potok solza ;
To vem, da kot otroka Jokala sva oba.
Jadranski.
Pevska vaja.
(Poleg nemškega spisal P—i).
Kedor je bil pri vojakih, vč prav dobro, kaki so bili oni dnevi, ko je štel zvečer na slamniku: v štirnajstih urah dajo mi zopet trideset novčičev. Spominja se prav dobro onih dnij, ko je zastonj brskal po vseh žepih in vseh kotih malega kov-čeka, kjer bi najdel toliko, da bi si mogel kupiti vsaj smodko. Kedo je večji gospod nego vojak sč smodko v ustih? A ta dan, o katerem hočem nekaj '.povedati, bil je nesrečen. Vojaki imajo namreč na mesec po pet srečnih in po pet nesrečnih dnij. Srečni dnevi so namreč oni, ko prejmejo plačo, nesrečni so pa tisti dnevi, ko čakajo na plačo.
Bil jo toraj nesrečen dan, — dan pred plačo. Kedor si je prihranil še kak novčič, vzel je ponosno skledico s police in tekel v „kantino“, kjer je dobil za malo denarja repe, kislega zelja, krompirja, fižola i. dr. Ko so se vrnili v sobo, mislite si lehko, kako veselo so obrnili mizo in kako ponosno so se useli okrog nje! Kako žalostno in zaničljivo so jih gledali pa tisti vojaki, ki niso imeli v žepu drugega, nego veliko sušo? — Glodati so motali suh kruh.
Pri oknu sedi „frajtar“ Biček. Žalostno gloda suho škorjo, ki mu je bila še ostala in zaničljivo gleda na one, ki se gostč pri obrneni mizi z marsičem, kar bi dišalo tudi njemu. A Skorja je trda, kakor kamen. Skorom zadušil bi so bil z njo. Jezno jo bacno skozi okno na dvorišče.
„Požreti je ne morem !“ zakriči Biček. „Naj le bo dobra ta vražja skorja, a za maj želodec ni, ker ni še jeklen*. — Biček zgrabi za pas in stisne z njim trebuh za tri luknje. — „Kaj mi je storiti sedaj?* — modruje lačni Biček. „Spat grem, to bo najboljša večerja. Res, sreča za nas da nam ne branijo spati. Spanje je dobro za jedno in drugo roč*. Pogleda še jeden-krat na polico ali no bi bila vendar le tam še kaka skorja, a, ko se prepriča, da je ni, zapoje otožnim glasom :
Mi pa ostanemo,
Kakor smo b’li —*.
Z Bičekom je hitro potegivlo 6o ue-kaj lačnih „basistov“ in v malo trenutkih razlegala se je po sobi že druga pesem : Pri nas je korajža,
„Pri vas je pa ni I“ —
„To pa ne stori slabo človeku, kadar je lačen !“ reče Biček. „Človek ce!6 pozabi, da ni večerjal. Zapojmo še kaj!“
Vsi oni, kojim jc predlo po čevah, so okoli njega. (Zamolčati ne smem, da je poučeval Biček v prešnjih letih petje v pevskem društvu na deželi). Hitro ga izberejo „kapelnikom“, „tambur* mu prinese tisto palico od bobna, s kojo naj tolče takt — in zopet se razlaga vesela pesem po vojašnici, — Le škoda, da so preglasno peli, kar pa je samo ob sebi umevno, ker vsakdo je hotel tako močno upiti, da bi ne slišal praznega želodca, po kojem je krulilo prav glasno.
Gospod stotnik mudil se je v pisarni. Baš je hotel domov, ko zasliši petje. Ves vesel koraka proti sobi, od koder so prihajali glasovi. Tiho se prikrade notri. Nihče ga no zapazi.
Ko končajo peti, stopi k Bičoku, potolče ga ob rameno in mu reče: „Prav dobro !*
Ako bi se biU razletela v tej družbi bomba, prestrašila bi je ne bila toliko, nego gospod stotnik. Jeden za drugim zlezejo k svojim posteljam. Jedini Biček ganiti se ne more z mesta, kor strogi gospod stotnik stoji ravno pred njim.
Začudijo se pa v^, ko zaslišijo, da hvali Bičeka sč sledečimi besedami: „Veseli me, da se vadite tako lepo v petju. Lepa pesem osrčujo in razveseljuje vojaka. Vse težave ložje prenaša in z lepo pesmijo pozabi na marsikatero grenko uro“.
„In potolaži tudi lakoto“, pripomni prav na tihem korporul Laza.
„Ste bili vi pevec?* vpraša stotnik Bičeka.
„Da, gospod stotnik*.
„Poznate tudi glaske (note)?“
„D«, gospod stotnik.
„Dobro! Ukupitn^ glaske in vi, frajtar Biček, poučevati morate v petju vse možč o sabotab popoludne in ob nedeljah zjutraj. Razdelite mi/žtvo po glasovih in pojejo naj vsi po posluhu. Treba ni, da bi se kedo učil glasek, kor večina je preneumnih, da bi se naučili kedaj kaj takega. Pridite jutri dopoludne k meni, da pojdev» skupaj kupovat!“
„Gospod stotnik“, pripomni ponižno Biček, „mnogo je takih, ki nimajo glasu in tudi ne najmanjšega posluha. Taki vender ne morejo peti!"
„Nič ne de to, vsi morajo peti!* odloči stotnik. „Ako navadimo vojaka, da drži korak, kadar koraka v kompaniji, navadite ga lehko tudi toliko, da bode grčal z drugimi kako lehko pesem. Treba vam ni, da bi jih učili kako opero.“
Stotnik odide.
„čestitam gospod kapelnik !* nasmeje so korporal Lazar in ponudi Bičeku roko.
„Čemu me dražiš! To bode zopet kaj lepega! No, posebno všeč ne bode vojakom, ako bodo morali tudi peti.*
„A kaj!“ mislil si je neki prostak, „toliko reči moramo storiti pri vojakih, dasi bi nam no bilo potreba; radi petja tudi ne poginemo“.
Stotnik nakupi z Bičekom celi kup koračnic in vojaških posmij in odda jih pevovodji Bičeku. — Pri pevskih vajah ne bom navzoč, da bode možtvo boljše in brez strahu pelo. Vi pa morate biti zelo strogi. Kedor ne bode hotel peti, uuznanite mi ga. Naučim ga že jaz, kako mora vojak peti in v kratkem času prepeval mi bode kakor slavček.“
Prva pevska vaja. Vsi možje postavijo so v dveh vrstah v sobi. Biček jim razloži, kar mu je stotnik naročil, kar pa povzroči mnogo veselja.
„Ne smejajte se !“ kriči Biček. „Kej mislite, da stojite zato tukaj, da bi se smejali! Peti morate! Recite „A“!“ zakriči nad prvim.
„A!“ zahrešči prostak.
„Postavite se tam, vi ste basist.“
Ko razdeli Biček po glasovih vojake v tenoriste in basiste, prestraši se, ko se prepriča, da ima osem teuoristev in štiri-insedemdeset basistov.
„Kako naj si pomagam pa sedaj ?“ stoka Biček in se obrne do podčastnikov, ki sedč na klopi in se mu smejejo.
„To je prav lehko 1" odloči korporal Lazar. „Vzemi nekoliko basistov in ti morajo peti tenor! Ako no bodo mogli, damo jim poprej nekoliko črvov jesti.“
Po mnogih in mnogih poskušnjah naredi Biček še jndnajst tenoristov. „No sedaj pa pojde za silo*, reče Biček, „a tenoristi morajo bolj glasno peti in basisti bolj tiho. Najprej zopojmo: „General Lavdon.“ Mnogo vas je, ki znate to pesem. Torej: „Ajns, ovaj, draj!“
General Lavdon, Lavdon, Lavdon....*
Podčastniki poskočijo v glasnem krohotu od klopi, vrabci zlete omamljeni z dvorišča, pes gospoda stotnika stisne rep med nogo in zbeži v divjih skokih po dvorišču, konji v hlevu skačejo in hočejo vse potrgati, gospa feldvobelnova žena priteče in kriči, da ujeda najmlajšega sin-čeka, in pri drugih kompanijeb raznese ee kakor blisk vest, da so se uprli vojaki pri omenjeni kompaniji. Ognjegasci stoje že na dvorišču in v velikih skrbeh steče po stopnicah častnik, ki je 'imel službo, da bi se prepričal, kaj se godi. Pridrvi pred vrata dotične sobo. Tu zagleda podčastnika, ki je imel službo pri omenjeni kompamjf: A kako se začudi, ko vidi, da koraka ta podčastnik prav mirno sem ter tja in se prav sladko smehlja.
„Vraga! kaj se godi tukaj!* zakriči častnik nad podčastnikom.
„Ponižno javim, da po je kompanija po ukazu gospoda stotnika “
„Poje ? Je to petje P“ — Častnik maja z glavo in odide.
Frajtar Biček poskusil je vse, da bi bilo poleglo kričanje, kričal je tako, da jo bil ves hripav, a prekričati ni mogel onih štiriinsedemdeset basistov. Do duše utrujen sede na stol.
A najlepše sledi.
„Prosim gospod frajtar, Močilnik me ščipal* kriči jeden izmed tenoristov na vse grlo. A frajtar Biček se ne more ganiti iz mesta, tako je izdelan.
Močilnik vidi to in ščipa ubogega tenorista tako dolgo, dokler mu ne zasoli ta ubogi umetnik gorke zaušnice. — Petje poneha, a mesto petja nastane — pretep. Tenoristi udarijo s pestmi na basiste, basisti se pa zaženejo nad tenoriste.
V tem trenotku odpre vrata strogi gospod stotnik.
„Pozor !* zakričč podčastniki, ki so se ves čas zaman trudili, da bi bili pomirili vojake. Disciplina zmaga. Kakor sveče stoje pevci z rudečimi nosi in ušesi.
„Lumpi !* zarjove stotnik. „Učil vas bodem že jaz, kako je treba peti. Je-li to petje ? A vas, frajtar Biček, hočem strogo kaznovati, ker ne znate skrbeti za red pri par možicoljnih ! Vi še mirno gledate, ko si trgajo vragi drago obleko 1 Le čakajte !*
Samo jedno pevsko vajo imeli so pri kompaniji in tudi ta je končala. Za plačilo Bičoku ukazal ga je stotnik štirinajst dni zapreti.
„Škoda*, rekel je korporal Lazar, „da nimamo več pevskih vaj. Nuša kompanija bi bila s časom prava „Glasbena Matica“. Kar se pa pretepa tiče, pokazali smo že prvi dan, da znamo,več nego igralci v gledišču, kajti prekosili smo jih že pri prvi pevski vaji.“
Izpred sodišča.
Priča (ki je imela svedočiti o nekem tepežu) : Tepli so se mi ravno za hrbtom v najbližneji bližavi. Sam sem občutil, da me je nekdo udaril po grbi. Toda obrnjen sem bil proti plesišču, godba pa je svirala tako nežno, da se nisem niti zmenil za to, kar se je godilo ta h r b t o m.
Loterijske številke, izžrebane dne 25. Brno:	64, 45, 56, 69, 72.
Dno 28. t. m.:
Trst 40	10	6	80	18