Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Posamezna itevllka 10 « Reklamacije »o poštnine proste [Nefrankirana pisma te ne »prijemajo. Rokopisi te ne vračajo, Inseratl. Enostopna petit-vrstica, (Širina 83 m») xa enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 11. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 8. februarja 1908 Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na Ust, reklamacije, inserate i. t. d.: OpravnlfltTO «Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1. Sodrugi! Somišljeniki!, Deželnozborski volilci 1 Volitve za kranjski deželni zbor so, kakor Vara je znano, razpisane. Volilci mesta Ljubljane imajo izvoliti v deželni zbor dva poslanca; prav tako voli dva poslanca ljubljanska okolica. Četudi se vrše sedanje volitve na podlagi zastarelega volilnega reda, ki izključuje ogromno večino doraslih sodežeianov od volilne pravice, je vendar potrebno, da poseže socialno - demokratična stranka t volilno borbo. Zaraditega bode v nedeljo, dne 9. svečana, točno ob 9. uri dopoldne volilni shod v dvorani „Mestnega doma" z dnevnim redom: Deželnozborske volitve in socialno - demokratična stranka v Ljubljani in okolici. Sodrugi! Številna udeležba na tem shodu bodi Vaša prva demonstracija za sploSno in enako volilno pravico za kranjski deželni zbor. Pokažite, da je Vaša zahteva resna in da ste pripravljeni iti zanjo v boj. Izvrševalcu odbor jugoslovanske soc. - dem. stranke za Ljubljano in okolico. Kandidatura okrajnega glavarja. Za kranjski deželni zbor kandidira med mnogimi drugimi kandidati tudi okrajni glavar v Radovljici Oton pl. Detela za mesta in trge na Gorenjskem. Oficielno je njegova kandidatura samostojna, a javna je tajnost, da je gosp. Detela prav tako klerikalen kandidat, kakor so možje «kmetske stranke» liberalni kandidatje. Politično mišljenje radovljiškega okrajnega glavarja je vsled njegovih uradnih intervencij v jeseniških zadevah občinskega odbora dobro znano. Govori se, da je gospod Detela določen za bodočega deželnega glavarja. O tej kandidaturi se je razvila v slovenskem časopisju že obširna debata. Neki brzojav z Dunaja poroča celo, da ministrskemu predsedniku baronu Becku kandidatura aktivnega okrajnega glavarja ni prav in da jo namerava preprečiti. Koliko je na tem resnice, ne vemo. Zdi se nam pač stvar težko verjetna, ker ne vemo, kakšno sredstvo bi imel Beck, da bi uradniku prepovedal kandidaturo. Gosp. Detela ima vsekakor pravico, kandidirati. Te pravice mu ne poreka zakon, a sploh mu je ne more porekati nihče. Ce misli gospod okrajni glavar, da je zmožen, zastopati okraj v deželnem zboru, je prav tako opravičen, potegovati se za mandat, kakor vsak vohlec, ki je star 30 let. In tudi če ne bi bilo zakona o volilni svobodi, bi bilo povsem neumestno, očitati mu kandidaturo in ga ovirati z napadi. Edino vprašanje je, kaj pravijo volilci. On lahko misli, da je sposoben, volilci pa ne morajo misliti tega. Ce kandidira, mora seveda, kakor vsak drug kandidat, riskirati, da propade. Mi mu to želimo. Kolikor nam bo mogoče, mu bomo tudi pomagali, da propade in bomo za to z vso energijo agitirali za svojega kandidata. Nikakor ne verjamemo, da bi bilo za gorenjske volilce dobro, če bi volili svojega okrajnega glavarja. Naše stališče je pravzaprav zelo enostavno. Mi želimo socialista v deželnem zboru. Radovljiški okrajni glavar pa, ne le da ni socialist, temveč bi gotovo, če bi bil izvoljen, delal socialističnim namenom največje težave. Ne trdimo tega o vsakem okrajnem glavarju. Lahko bi se zgodilo, če bi imeli voliti med kakšnim buržoaznim kandidatom in med katerim drugim okrajnim glavarjem, da bi podpirali poslednjega. Za Detelovo kandidaturo se ne bi mogli ogrevati. On bi sedel v deželnem zboru, dokler ne bi prišel na predsedniški prostor, najbrže nekako med klerikalci in veleposestniki. Torej je naša odporna naloga jasna. Tudi za deželnega glavarja si ga ne želimo. Na onem mestu si sploh ne predstavljamo radi uradnika. Birokratični zistem je v deželnem dvorcu itak že preveč učvrščen. Zlasti pa bi bilo neumestno, da bi zasedel prostor deželnega glavarja mož, ki je sedaj podrejen deželni vladi; prevelika je nevarnost, da bi prinesel občutke ces. kr. uradnika s seboj. Deželni glavar pa mora biti mož, ki zna varovati razne interese tudi proti deželnemu predsedniku, če je treba. Ako je resničen namen, imenovali gospoda Detelo za glavarja, tedaj se je sploh težko iznebiti suma, da ima gospod baron Schwarz s to kandidaturo res posebne , a neumestne namene. Toda pravico, kandidirati za deželni zbor ima gospod Detela nedvomno. Absolutno je nado-pustno, kvalificirati državnega uradnika glede političnih pravic za državljana nižjega razreda. Ce ne želimo, da bi bil izvoljen, moramo apelirati na volilce, ne pa na njega. V tem pa, priznamo, je neka težava. Okrajni glavar je v svojem okraju velik gospod. Marsikdo je odvisen od njega. Malokdo se mu rad zameri. Kandidatura proti njemu je težja, kakor proti mnogim drugim kandidatom. Ampak prezreti se ne sme, da se najde tako odvisnost tudi drugod. Od veleposestnika, od kapitalista je tudi mnogo volilcev odvisnih. Za lake kandidature so upi tem boljši, čim manjši je krog volilcev. Na malo skupino je vedno lažje uplivati, kakor na veliko množico. V tem tiči politični nauk. Z volitvami se dandanes lahko operira tako, da se pri njih ne izrazi prava ljudska volja, če je volilna pravica omejena. Veliko je vprašanje, ali bi gospod pl. Detela kandidiral, č e b i imeli splošno volilno pravico, še večje je vprašanje, ali bi tedaj mogel zmagati. Upamo, da tudi sedaj ne zmaga, sicer sploh ne bi imenovali svojega, socialističnega kandidata. Toda vsekakor je ta nevarnost sedaj večja, nego bi bila, če bi imeli splošno in enako volilno pravico. To je torej prava metoda: Ne napadati uradnika, ker kandidira, temveč resno se bojevati za splošno in enako volilno pravico. De-telova kandidatura kaže, da je taka reforma potrebna ne le zaradi delavcev, ampak — tudi zaradi večine sedanjih privilegiranih volilcev. Narodno vprašanje. Baron Beck hoče torej narodno vprašanje reševati «analitično»: Od dežele do dežele, od slučaja do slučaja. Veliko domišljije je treba, da se vidi v tem novo metodo. Tako so «reševali» narodno vprašanje doslej vsi ministrski predsedniki in zato smo tudi od rešitve še tako oddaljeni, kakor leta 1867. Najlepše zahvaliti bi se morali za tak način reševanja Slovenci. Po tej poti nam je namreč zagotovljeno, da nikdar ne pridemo do ravnoprav-nosti. Ali je treba dokazov P Na Goriškem imajo Slovenci faktično večino. Lani so tam napravili deželnozborsko volilno reformo in večina v deželnem zboru je ostala Italijanom. Za Istro so bile v zadnjih dnevih na Dunaju nekakšne konference. Tudi tukaj je bila deželna volilna reforma med najvažnejšimi nalogami. Hrvatje in Slovenci imajo v deželi dvetretjinsko večino, a poročila pripovedujejo, da dobe zopet manjšino volilnih okrajev. Zato pa osrečijo baje Pulj z državno policijo in z dvemi virilnimi glasovi za nemško ces. kr. vojno mornarico. Kakšno rešitev narodnega vprašanja naj pričakujejo Slovenci v Trstu, če se ga hoče rešiti za Trst posebej P Kakšno na Štajerskem P Kakšno še le na Koroškem? Za vlado bi bilo to seveda najbolj prijetno. Kajti truda je treba za tako «reševanje» najmanj. Manjšini se dopoveduje nekaj časa, da je manjšina, kar se lahko dokaže s svinčnikov v roki in konec je vedno ta, da mora biti vsaka manjšina sltromna. S to metodo se nikakor ne pride do cilja. Edini pravi zistem je ta, da se postavi vse na-narode kot celote pred vprašanje: Kako najbolje zavarujemo svoje interese? Vsak narod nastopa v nekaterih krajih kot večina, a vsak ima tudi svoje manjšine. Cim pride do skupnega urejevanja, mora vsaka narodnost skrbeti za varstvo svojih manjšin, katerega pa tedaj ne bo dosegla, če ne napravi enakih koncesij drugim narodnostim. Solidarnost potreb jih mora privesti do solidarnosti pravic. A to se da doseči edino s skupnim urejevanjem. Ce te bo pa reševalo vprašanje vedno le tam, kjer smo v manjšini, je logično, da bomo zaporedoma povsod tepeni. Z Beckovim receptom torej ni nič. Že Cehi ne bi mogli biti zadovoljni s svojim namenom, kajti tudi oni ne morejo misliti samo na Češko in Moravsko, temveč imajo tudi na Nižjem Avstrijskem in drugje svoje interese. Še slabša je ta metoda za Rusine, a najslabša za nas. Baron Beck je dejal, da ne pojde na Golgato narodnih spravnih konferenc. Tega tudi ni treba. Pravi forum za razvozljanje narodnega vprašanja ni pri konjaku, ampak v državnem zboru. Treba je le, da ima ministrski predsednik dovolj poguma, da nastopi na tem mestu. Nam socialnim demokratom nikakor ne more biti vseeno, kako se mislijo naši diplomatje igrati s to rečjo. Nerešeno narodno vprašanje je pri nas, posebno na Slovenskem, močna ovira, da socialno-politično ne pridemo ne za korak naprej in da je socialno izpoznanje majhno, da je žalost. Cas je, da prestane večno dilentantiranje na tem polju in da se poklicani faktorji polotijo resnega dela. Dogodki na Portugalskem. Kdo je provzroCitelj lisabonskega atentata ? — Vse mogoče vesti prihajajo s Portugalskega, a kdor jih sestavlja in primerja, najde v njih popolno zmedo. Mednarodni anarhisti. .. vojaška zarota . .. republikanci. .. Kaj je resnično ? — Tam, kjer je bil napad, so policisti in častniki ubili nekoliko ljudi. Nekatere izmed njih baje poznajo. Toda kdo jamči, da so bili to res napadalci? Iz Pariza se poroča, da so redarji ubili ljudi, ki niso imeli nič opraviti z atentatom. Ta vest je zelo verjetna. Na trgu Gommercio, kjer se je izvršil napad, je bila velika množica ljudi, tako da se je voz le počasi pomikal naprej. Najmanj šest strelov je zadelo, kajti kralj je dobil tri rane, prestolonaslednik dve ali tri, princ Manuel pa tudi eno. Še več strelov je torej zgrešilo cilj. Že po tem se lahko sodi, da je morala biti na mestu mala bitka in drugače ni mogoče, kakor da je nastala velika zmeda. Policija je rabila orožje. To kaže, da je bila brez glave. Povsod na svetu ima policija v takem slučaju nalogo, prijeti zločince. Ce jih je prav opazila, tedaj bi se ji bilo moralo posrečiti to, ne da bi bila ubijala. Ker je pa takoj začela streljati in sekati, je morala izgubiti glavo. Mogoče, da se ni zanašala na lojalnost množice in se bala, da jo bo ljudstvo oviralo pri aretiranju zločincev. To se sicer ne vjema z oficielnimi poročili o vedenju ljudstva, ampak še bolj bi pojasnilo zmedenost policije, ki gotovo ni natančno vedela, kaj dela, ko je pograbila orožje. Torej je res verjetno, da je ubila vsaj nekaj nedolžnih ljudi. Še ena uganka. Na trgu Gommercio je bila baje velika množica. In strelja se kakor na vojni. Kaj je pravzaprav storila množica, ko so puške začele pokati in se je kralj zgrudil v kočiji ? Tega ni povedala še nobena brzojavna vest in vendar bi bilo zelo zanimivo. Napadalci so bili baje tuji anarhisti — eden izmed ubitih je pač portugiški profesor — in atentat baje ni bil v zvezi z domačimi političnimi dogodki. Kako to, da je ljudstvo naskočilo palačo ministrskega predsednika Francota in da je mož, o katerem se je prvi dan poročalo, da vzdržuje mir z železno roko, pobegnil iz dežele? Zakaj je Anglija odpravila dve ladji, da bi pomagala, «ohraniti mir na Portugalskem» ? To so momenti, katerim se pridružujejo še mnogi drugi v dokaz, da atentat ni mogel biti slučajno delo «mednarodnih anarhistov». Ce je res, da je kraljica, ko je opazila ministrskega predsednika Francota ob krstah, vzkliknila: «Glejte svoje delo!», tedaj je bolje nego policija uganila, kdo je v resnici kriv krvavega dogodka. Medtem je torej princ Manuel sedel na prestol. A že se javlja monarhistom nova skrb. Manuel je bil ranjen na roki. Začetkoma se je pripovedovalo, da stvar ni nevarna. Toda kmalu se je zasukalo; rana je nevarna in že se govori, da bo potrebna operacija, če se hoče preprečiti kaj hujšega. Zelo tolažilno ne zveni ta vest. Novi kralj je šele 19 let star. Seveda mu pripisujejo oprode že vse lepe in dobre lastnosti, ki jih ima vsak princ tisti hip, ko seda na prestol. Ah vendar je šele 19 let star. Prava vladarica je vsled tega kraljica Amalija, ki je skrajno reakcionarna. Manuel je hotel začeti nekako liberalno vlado. Odslovil je Francota, sestavil je novo ministrstvo in to je dovolilo prepovedanim časopisom, da smejo zopet izhajati in obljubilo je amnestijo za politične zločince. Toda ta liberalnost je sumljiva. Ministrstvo je sestavljeno iz dveh monar-hističnih strank, ki si politično nasprotujeta v najvažnejših rečeh. V teh strankah ni bilo doslej nikdar garancije za politično svobodo. Začetek v praksi ni podoben liberalnosti. Vodja republikanske stranke, Costa, je zaprt; odlični republikanec dr. Al-maida je zaprt. Republikanski meščanski klub in naprednjaški kazino je policija zaprla; vse osebe, ki so bile tam navzoče, je aretirala. Doslej so spravili 600 ljudi v zapor. Štiriindevetdeset političnih zločincev je dal novi ministrski predsednik odpeljati v Afriko. Osem revolucionarjev so v pon-deljek ustrelili v neki vojašnici, a njih imena se zatajuje. Iz tega sledi prvič, da razpoloženje med ljudstvom ne more biti za vlado tako ugodno, kakor naglašajo oflcielna poročila, in drugič, da je tolerančno ravnanje nove vlade morda na papirju, v resnici pa ga ni. Preden se bo moglo verjeti, da je v deželi mir, bo treba močnejših dokazov. » i. Novo ministrstvo je tako sestavljeno: Ferreira Amaral, predsedništvo in notranje zadeve: Campos Henrique z, pravosodje; Auguste Castilho, mornarico; Wenceslav Lima, zunanje zadeve; Sebastian T e 11 e s, vojno ;Espregueira, finance; Calvet Magalhaes, javna dela. Po strankah so Amaral, Magalhaes in Castilho neodvisnjaki, Henriquez in Lima «regeneradorja», Telles in Espregueira pa naprednjaka. Vodja disidentov, ki so izstopili iz progresi-stovske (napredne) stranke, A1 p o i m, je zapustil deželo. Pred atentatom ga je Franco hotel dati zapreti. * Vodja republikanske stranke Costa je dne 21. novembra v zbornici ostro napadal vlado in kralja in je dejal: «Izjavljam, da zahteva dežela, katero zastopa, vodi in upravlja ministrski predsednik, takoj popoln obračun o teh predujmih in da pove osebi, ki je imela dobiček od njih (namreč kralj), da je treba vrniti vse, z obrestmi, ne izvzemši ne ene svote. In tedaj, kadar je vse poplačano, ji (namreč «oni osebi») mora reči: «Senhor, (tako se pravi kralju), odstranite se; pojdite iz dežele, da mi ne bo treba, vtakniti Vas v ječo!» Predsednik je zahteval, naj Costa prekliče te besede. Costa je odgovoril: «Ničesar ne prekličem. Za manje, negoje storil kralj don Karlos, je že zatrkljala glava Ljudevita XVI. na morišče!» Tedaj so Costa z vojaki odgnali iz zbornice. A njegove besede so bile kakor proročanstvo. * Ko je v nemškem državnem zboru predsednik izrekal sožalje parlamenta zaradi atentata, so socialisti zapustili zbornico. Drugi dan jih je zato znani reakcionarec Liebert napadel. Poslanec sodrug Noske je nato odgovoril: «Dobro je znano, da obsoja naša stranka vsak umor in vsako nasilje. Gospodje na desni strani te dvorane pa ne morejo tega reči o sebi. Oni so mnenja, da se politične izjave, ki jim niso ugodne, lahko tudi z orožjem v krvi zaduši. Kdor pa zahteva, da naj se strelja na ljudstvo, mora razumeti, da zatiran narod včasi obrne, pa tudi strelja na drugo stran. Portugi-škemu narodu izreka socialna demokracija najtoplejše sočutje. * V ogrski zbornici ni nihče deklamiral sožalja, ker je neodvisna stranka odklonila tako manifestacijo za tiransko vlado. * V ruski dumi so socialisti zapustili dvorano, ko je predsednik izrekal sožalje portugalski vladi. • V italijanski zbornici je republikanec Chiesa dejal: «Navada je, da izrekajo parlamenti zakonodajnemu zastopu naroda, ki ga je zadela nesreča, svoje sožalje. V zadnjem slučaju pa, kc je bil portugalski parlament nasilno potlačen, smatram za svojo dolžnost, poslati portugalskemu narodu pozdrav. Politični odsevi. Hiniiter Peschka je čuden mož. Nemška agrarna stranka, kateri pripada, je imela 31. januarja zbor v Pragi. Peschka je prišel tja in je govoril o političnem položaju. Med drugim je dejal: «Živimo v jako vzburkanem času ne le v gospodarskem oziru, ampak tudi v političnem in predvsem v narodnem: V znamenju deželnih volitev in narodne sprave. Oboje je težko dosežna stvar, toda upajmo, da se posreči najti pot, ki nam omogoči, mirno živeti z našim nasprotnikom. Vsi izvoljeni poslanci morejo privoliti le v tako spravo, ki varuje našo narodno čast in zadostno jamči za pravice nemškega naroda na Češkem.» — Preveč jasnosti in tudi preveč logike se ne more očitati ministrovim besedam. Vsekakor je jedro njegovega govora mirno življenje Nemcev in Cehov na Češkem. To je pa direktno nasprotje onega govora, s katerim je paradiral Peschka komaj pred tednom v Gradcu. Kaj naj se začne s takim političarjem ? Zaradi narodne sprave je imelo deželno zastopstvo nemških socialnih demokratov na Češkem pretečenega tedna sejo s svojimi poslanci. V diskusiji se je splošno izreklo, da je lahko naloga socialne demokracije, zastopati tudi v tem vprašanju interese delavskega razreda, če se vjema to kulturno vprašanje s splošnim interesom naroda, da se pa mora zavrniti vsak poskus, vpreči proletariat pred taka narodna vprašanja, ki služijo samo enostranskemu interesu buržoazije, Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki pravi v uvodu, da so narodni boji otežčali boj delavskega razreda za gospodarski, socialni, kulturni in politični napredek ter da so sovražniki proletariata izrabili narodne boje, da so svoj boj zoper delavstvo odeli v obleko narodnega boja. Poskušalo se je, spraviti delavske množice v službo razrednih interesov buržoazije in veleposestva. Nemška so-cialno-demokratična stranka je vedno pripravljena, sodelovati za narodno spravo in porabiti vso svojo moč za tak uspeh. Socialno-demokratična delavska stranka pa smatra za rešitev narodnega vprašanja samo narodno avtonomijo, ker le ona zagotavlja narodom pravico lastnega, svobodnega od-ločevanja o svoji usodi. Narodna avtonomija je pa toliko časa nemogoča, dokler vladajo v deželnih in občinskih zastopih veleposestniki in privatni kapitalisti. Socialne avtonomije postanejo šele tedaj mogoče, če se odvzame upravo ljudstvu sovražni birokraciji in se prenese potom splošne volilne pravice samoupravo občinam in okrajem. Iz teh razlogov zahteva resolucija: Odstranitev vseh volilno-pravnih privilegij, vpeljavo splošne in enake volilne pravice za deželne zbore, za okrajna in občinska zastopa ter naravno omejitev narodnosti v narodne okraje. Hed krščanskimi socialci in vlado je bilo v zadnjem času neko «nesporazumljenje». Namreč: Da imajo dva ministra, je gospodom premalo; oni zahtevajo kratko malo, da mora vlada tako plesati, kakor oni žvižgajo. Baron Beck se je res ustrašil krščansko - socialnega žuganja in je šel k njim na sejo, kjer je ostal celi dve uri. Sedaj poročajo, da so vsa nesporazumljenja odstranjena. Mogoče je v tej stvari dvoje: Ali je Beck sam popoln krščanski socialec in hodi zato k Luegerju po naloge, ali se pa krščansko-socialne stranke boji, kakor konj biča. Če pravi poročilo, da je dosežen sporazum, ne pomeni to nič druzega, kakor da so krščanski socialci izsilili Becku nekoliko novih obljub. Ta taktika je napačna, da ne more biti bolj in čim dlje jo bo Beck gojil, tem bolj bo jetnik krščanskih so« cialcev. Riskiral gotovo ne bi nič, če bi jim pokazal zobe. Kaj bi se pa vladi moglo zgoditi? Če bi krščanski socialci šli v opozicijo, bi izgubili toliko materialnih koristi, da bi gotovo rajši prenesli par moralnih klofut, kakor pa da bi odšli od vladnih jasli. Stranka, ki se je v času Masarykovega predloga tako klaverno vedla, ne misli na to, da bi šla stradat v opozicionalno puščavo. Seveda, dokler ji bo Beck molil prste, bodo zahtevali cele roke. Ogrski ministrski predsednik Wekerle predloži baje cesarju na prvi avdienci razpis volitev za hivatski sabor. V avstrijski delegaciji je v petek govoril poslanec sodrug P i 11 o n i v odseku za zunanje zadeve o zunanjem proračunu. Med drugim je dejal: Četudi priznavam važnost trozveze za ohranitev miru, smatram vendar nadvlado Nemčije, to je nadvlado nemškega cesarja z ozirom na njegov nemirni temperament za pomisleka vredno. Avstrija ne sme igrati uloge briljantnega sekundanta nemškega cesarja. Vsi govorniki so naglašali, da se je baronu Aehrenthalu posrečilo,doseči zboljšanje diplomatičnih razmer z Italijo, da pa med italijanskim prebivalstvom ni pravega zmisla za vrednost trozveze. S tem so priznali, da zvezna politika dandanes ni več samo politika vladajočih in diplomacije, ampak da mora biti zvezna politika narodov. Jaz sem osebno že leta in leta nastopal za zboljšanje razmer med Avstrijo in Italijo. Če se baron Aehrenthal baba, da ima dobre razmere z Italijo, smo bili mi, socialni demokratje, njegovi sotrudniki, da, njegovi preddelavci. že leta 1905 smo imeli v Trstu sestanek socialno-demo« kratičnih zastopnikov iz Avstro-Ogrske in Italije, kjer se je sklenilo, nastopiti zoper vsako ire-dentično hujskarijo. — Ko je nastala zveza z Italijo, je bil spomin na avstro-italijanske vojne še svež. Takrat seveda zveza ni bila popularna v Italiji. Ampak tudi izza tega časa se ni zgodilo nič na strani Avstrije, da bi bile razmere postale srč-nejše, izvzemši Aehrenthalov trud, ki je že rodil uspehe. Klerikalci ne pozabijo na svojih «Katoliških shodih» nikoli, protestirati zoper «papeževo jet-ništvo» in zahtevati obnovitev «Cerkvene države». Avstrija ima namreč poleg dveh oflcielnih zaveznikov še tihega k o m panj o na, namreč vatikan. Prav vatikan pa je tisti, ki ovira srčnejše razmere med Avstrijo in Italijo. Nihče ne bo klerikalcem branil, izreči svoje želje na kakršenkoli način. — Ampak neumestno je, da se udeležujejo teh «katoliških shodov» udje vlade, celo udje cesarske hiše. To gotova ne more pomagati, da bi zveza postala popularna. Govornik je omenjal zavlačenje avtonomije za južno Tirolsko in odstranitev italijanske fakultete iz Inomosta. Potem je dejali Ni res, da je v Italiji mogoča imperialistična politika. Italijanski narod je miroljuben in nikjer ni vojna tako nepopularna, kakor v Italiji; kjer se mora smatrati vojno za napad sploh za izključeno. Tudi o mornarskih zahtevah se je zmenil sodrug Pittoni v delegaciji. Gospodje, ki so se udeležili izleta v Trst in Pulj, pripovedujejo, da je položaj Avstrije ob jadranskem morju zelo težaven. Zapovednik mornarice je torej res dosegel uspeh s svojim vabilom. Protestirati moram, da se skuša delati razpoloženje za marinistično politiko. Socialni demokratje so načeloma nasprotni izdatkom za militarizem in marinizem, ali tudi s čisto vojaškega stališča ni ta marinistična tendenca opravičena. . Proti takozvanemu modernizma napenjajo v Vatikanu vse strune. In najbrže bodo dosegli uspeh. Posamezni modernistični duhovniki so sicer zelo slabe volje in tupatam se na tihem puntajo. Pomagalo jim pa vse skupaj ne bo nič, kajti katolicizem je tak, kakršen je in na njem se ne da prav nič modernizirati. Papež mora biti absolutističen, sicer ni več papež; cerkev mora biti dogmatična, če hoče ostati cerkev in ves katolicizem mora ostati nazadnjaški, če hoče biti to, kar je. Zato je povsem logično, da postavlja Vatikan nezadovoljneže pred alternativo: Ali brezpogojno se pokoriti, ali pa zapustiti cerkev. — Profesor teologije Ehr-hardt v Monakovem in bil nezadovoljen sto avto-kracijo in je — s čisto katoliškega stališča napisal članek zoper zadnjo papeževo encikliko. Popolnoma pametno je dejal, da bodo nasprotniki imeli prav z zahtevo, naj se odpravi teologične fakultete z vseučilišč, če se katoliškim teologom prepoveduje znanstveno raziskavanje. Toda pametno gor ali dol — v Vatikanu se ne zmenijo za to. Oni ne morejo rabiti znanstvenega raziskavanja, ker potrebujejo sveto vero. Zato je Ehrhardt takoj dobil primerno klofuto, za začetek so mu vzeli naslov pre-lata. Takoj je vplivalo. Ehrhardt že obžaluje, da se je iz članka čitalo žaljenje papeža; obžaluje, polagoma preklicuje in najbrže bo preklical vse. Kdor nima toliko poguma, da pokaže klerikazmu popolnoma hrbet, naj se rajši ne spušča v prepire s cerkvijo, pa če bi bili kdove kako utemeljeni in znanstveni. Proti neodločnim je papizem vedno močnejši. Angležki parlament je bil v sredo otvorjen s prestolnim govorom, ki omenja obisk nemškega cesarja. Glede države Kongo pravi prestolni govor : Moja vlada pozna skrb, ki vlada glede ravnanja z domačim prebivalstvom v Kongo-državi. Njena edina želja je, da bi se z ondotnim prebivalstvom človeško ravnalo v zraislu berlinskega ugovora. Prestolni govor obljubuje zakonsko osnovo o starostni preskrbi, o povzdigi ljudskošolskega pouka, o ureditvi delavnega časa v rudnikih, o zboljšanju predpisov za domače delavce, o razširjenju vse-učiliške izobrazbe na Irskem i. t. d. Pregovori o državi Kongo med belgijsko državo in kraljem Leopoldom se ne ganejo z mesta. Pariški «Journal des Debats» trdi, da so obiski kralja Leopolda pri francoskem predsedniku Fal-lifcresu, pri ministrskem predsedniku C1 e m e n-ceau in pri ministru za zunanje zadeve Pichonu v zvezi z vprašanjem Konga. Zaradi tistega mesta v angleškem prestolnem govoru, ki se peča z državo Kongo, ima kralj Lepold baje živo željo, seznaniti se tudi z nazori drugih velikih držav, zlasti Francije. Narodno milico hočejo vpeljati v Avstraliji. Minister za deželno brambo je predložil senatu načrt zakona, ki obvezuje vsakega moškega od 12. do 18. leta na vaje kot kadeta, od 18. do 26. leta pa na vaje v narodni gardi. Te obvezne vaje se imajo pa šele tedaj začeti, kadar bo dosti inštruktorjev. Častnike brez patenta se bo jemalo izmed navadnega vojaštva. Računa se, da bo v osmih letih na ta način izvežbanih 214.000 mož. Dopisi. Polj. (Časnikarska doslednost «Edinosti».) Vsaki stranki se je že zgodilo, da so iz njenih vrst izšli ljudje, ki so jo pozneje napadali ali pa ki so zatajevali njena načela. Nikjer ni v političnem svetu navade, obešati take ljudi dotični stranki za škrice in iz njih pisarij kovati material zoper dotično stranko, kakor da bi bili glasovi, ki jih dajejo taki ljudje od sebe, glasovi stranke. Za take splošno veljavne navade časnikarske dostojnosti se pa ne zmeni «Edinost». V Istri je živel dlje časa baron Lazzarini, ki je igral v soci-alno-demokratični stranki neko ulogo. Resnica ostane vedno resnica in zato je treba lojalno priznati, da je bil Lazzarini zmožen človek. Tudi v narodnih vprašanjih je bil nekoč zelo nepristranski in je napisal o istrskih razuiereh nekoliko prav pravičnih reči. Prišel je pa pod tuje vplive. Samo-stalnosti mu je primanjkovalo in njegov temperament ga je pogostoma navajal na dela, katenh ni nikoli več končal. To izkušnjo je dobilo n. pr. tudi labinjsko konzumno društvo. Prav v času, ko seje temu društvu res slabo godilo, je odšel Lazzarini, ne da bi se bilo prav vedelo kam. Naenkrat se je začel javljati v različnih italijanskih časnikih in revijah s članki, večinoma o avstrijski politiki. Iz teh spisov je povsem izginil soalistični duh in polni so šovinizma. Tak članek je objavil n. pr. v «Rivista Cantemporanea», v katerem govori o političnih in narodnih bojih Italijanov v Istri. Tu pripoveduje tudi, da so italijanski socialisti v Istri, zlasti v Pulju in Labinju branili italijanski značaj in jih hvali za to. Ta članek je tržaška «Edinost» slastno pograbila; ker ji navadno nedostaje gradiva, ga je prenesla v svoje predale in izvaja iz njega, da so italijanski socialisti v Istri nacionalistični in šovi- nistični. Ker trdi Lazzarini, da je tako, poje «Edinost» za njim kakor za avtoriteto! Dobro I Če «Edinost» kaj trdi, še ne umiramo. Toda — ako je tržaškemu listu Lazzarini absolutna avtoriteta, zakaj se sklicuje nanj samo tukaj in ne tudi v drugih slučajih? — Lani meseca novembra je objavil Lazzarini v reviji «Italia nel Estero» drug članek, ki je bil posvečen italijanskemu vseučilišču v Trstu. V tem članku je strastno napadel jugoslovansko socialno-demokratično stranko zlasti sodruga Etbina Kristana, češ, da se je izrekel proti imenovanemu vseučilišču. Celo stranko imenuje Lazzarini nacionalistično. Zakaj pa «Edinost» tega ni pobrala in dokazovala, da smo mi nacionalisti? Tetka pač računa s tistimi, ki ne čitajo na svetu nič druzega, kakor «Edinost». Ampak prestara je že njena pesem. In zavednih delavcev ne bo več motila. Shodi. Idrija. (Volilni shod.) V soboto, 1. februarja zvečer je sklicala socialno-demokratična organizacija v Idriji volilni shod v dvoratio pri «Črnem orlu». Zborovanje, na katerem je bila udeležba velika, je otvoril občinski odbornik sodrug Fran K obal. Poročal je sodrug Anton Kristan o deželnozborskih volitvah, za katere imamo v Idriji troje kandidatur: Klerikalno, liberalno in socialno-demokratično. Za klerikalce kandidira seveda gospod dekan Arko, za liberalce gospod učitelj Gangl, za socialne demokrate pa sodrug Etbin Kristan. Dekana Ar ko t a zavedni volilci pač ne bodo več volili, ker so njegovi nastopi preveč znani in idrijski volilci vedo, da nimajo od njega kaj pričakovati. Za klerikalizem se idrijski volilci ne morejo ogrevati. Gospod Gangl je poštena duša, a kot kandidata liberalcev ga zavedni volilci odklanjajo. Za delavsko Idrijo je socialni demokrat; s tem programom kandidira sodrug E. Kristan. Na delo za socialno - demokracijo! V svojem govoru se je ozrl sodrug A. Kristan tudi na brezvestno klerikalno časopisje ter je na podlagi »Slovenca» pokazal, kako nesramno laže ta katoliški list. Potem sta govorila še sodruga I. Kokalj in I. S t r a v s. Domače stvari. Ljabljanske deželnozborske volilce opozarjamo, da je volilni imenik razgrnjen v mestni posvetovalnici samo še do pondeljka. Pogleda se ga lahko od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Do 10. februarja je še čas za reklamacije. Vsak somišljenik, ki je volilec, naj se prepriča, če je v imeniku. Kdor želi kakšne informacije, jih lahko dobi v upravništvu «Rdečega Prapora», Jurčičev trg štev. 3, prvo nadstropje. Kdor zamudi termin za reklamacijo, bi si moral sam pripisati, če bi izgubil volilno pravico. Sodrngi na deželi, ki imajo volilno pravico za deželni zbor, naj pazijo, kdaj so volilni imeniki razgrnjeni 1 Goriški liberalci so v četrtek na svojem zaupnem shodu imenovali nekatere kandidate za deželni zbor. V mestni kuriji kandidira Andrej Ga-bršček, v splošni kuriji državni poslanec Alojzij Št rekelj, v kmečkih občinah na Krasu Alojzij Štrekelj, v goriški okolici Fran Obljubek. Veleposestniki kandidirajo župana Ignaca Kovača v Ajdovščini, župana Frana Obljubeka v Koj-skem in drja. Franka. Lisabonski atentat je pobožnemu «Slovencu» voda na klerikalni mlin. Don Karlos bi bil po njegovem živ in zdrav, če ne bi bilo na svetu svobodne misli. Mi, ki nismo bili nikoli prijatelji takega političnega boja, ki ne more izhajati brez umora, sodimo vendar nekoliko drugače. — Don Karlos bi bil morda še živ in prav tako njegov starejši sin in še nekoliko drugih ljudi, če bi bil debeli kralj imel zmisla za nekatere druge reči, kakor za svojo kuhinjo in mizo. Kdorkoli je že storil ta atentat — gotovo je, da ga pojasnjujejo tužne razmere na Portugalskem, katerih ni stva-rila svobodna misel, ne socializem, ne anarhizem, ampak kraljeva lahkoživnost in vladarska brezskrb-nost ter despotizem njegovega favorita, ministrskega predsednika in diktatorja Franca. O vplivu svobodne misli na človeško dušo in na človeško ravnanje naj krščanski «Slovenec» kar molči. Prav svobodna misel uči ceniti in spoštovati človeško življenje. Poniževanje in zaničevanje življenja uči vse druga teorija, ki trdi, da smo samo potniki v tej solzni dolini m da je naše življenje na tem svetu le nekakšna kazen. Klerikalni nauki še niso preprečili nobenega zločina. «Slovenec» predobro v6, da so prav v zadnjih letih često stali pred sodiščem morilci in morilke, izmed katerih je vsak posamezni več molil in hodil v cerkev, kakor deset drugih ljudi. Tudi zgodovinske resnice, da so klerikalci sami propagirali «umor tiranov», da so duhovniki v časi sami izvrševali take atentate, ne spravi «Slovenec» s sveta. Ali naj mu poslužimo z natančnejšimi podatki? Komplikacije zunanjega in notranjega človeškega organizma so sploh še premalo pojasnene, da bi se smelo take žalostne dogodbe odpraviti kar s kakšno farizejsko frazo. Taki znanstveniki naši klerikalni še niso, da bi njih sodbe v takih rečeh kaj veljale. Prav nizko ni umazano pa je, izrabljati umor portugalskega kralja za — kranjske deželnozborske volitve. Do zmage ali poraza. V Gradcu se je oglasil te dni nemški minister - rojak Peschka na nekem shodu. Če bi hoteli preiskavati pristnost njegove nemške krvi, bi morda prišli do zaključkov, ki morda gospodu ministru ne bi bili zelo všeč; Nemec, ki pozna svoj jezik, bi naši «peški» najbrže dejal «Kern». Toda ker raznim teoretikom v nacionalnem vprašanju že davno ne verjamemo, nas take reči ne razburjajo. Naj pa je že nemštvo gospoda Peschke staro ali pa mlado, vsekakor je nepreporno dejstvo, da je imenovani gospod, sicer velik agrarec pred obličjem gospodovim, danes ces. kr. avstrijski minister. S tega stališča je njegov govor z graškega shoda vreden vse pozornosti. Gospod minister je dejal: «O spravi med Nemci in Cehi ne more biti govora. Med dvema kulturno tako visoko stoječima narodoma lahko orožje nekaj časa počiva, sicer pa m o r a trajati boj, dokler eden ne zmaga, drugi pa ne pogine.» Končno je prijazni minister izrekel še upanje, da bodo Nemci zmagali, Čehi pa propadli... Če ima Peschkov račun že glede Čehov tak rezultat, si je pač lahko misliti, kakšno usodo privošči kulturno in številno vendar izpod češkega nivoa stoječim Slovencem, za katero je pa na Štajerskem zanimanje vsekakor bolj aktualno, kakor za Čehe. Privatnik in agrarec Peschka ima seveda tudi glede narodnega boja take nazore, kakršne ljubi. Nezaslišano je pa, da prevzame s tako zagrizenostjo v srcu ministrski portfelj v mnogonarodni državi. V stvari sami je seveda Peschkovo mnenje otročje. Narodi ne bodo yprašali njega, kadar jih prisilijo razmere, da bodo resno morali misliti na spravo. Toda take besede iz ministrskih ust zvene vse bolj fanatično, kakor če jih izreče navaden šovinističen agitator in njih sugestivna moč je mnogo večja. Vsekakor je načelo, da imajo člani vlade nastopati kot nacionalistični hujskači povsem novo. Da baron Beck še do današnjega dneva ni našel besede, s katero bi vsaj dementiral svojega kolega, je pa tudi značilno. Ceno meso. Na dunajski trg prihaja v poslednjem času toliko živine in mesa, da so začele cene živini in tudi mesu pri mesarjih znatno padati. V tednu od 12. do 19. januarja se je izročilo veliki tržnici 560.000 kg mesa in na trg nad 4000 komadov telet, svinj in ovac. Množina mesa in živine je bila tolika, da ni našla dovolj kupcev. Tudi naslednji teden po 19. jan. se dovoz ni zmanjšal. Velika tržnica na Dunaju je prenapolnjena z mesom. Cena živemu mesu je padla za 5 do 8 vinarjev. Vsled tega so morali tudi mesarji iti s cenami navzdol. Pri nas se pa mesarji nič ne zmenijo za to, da je cena živini padla. 0 osebnib razmerab v socialni demokraciji je «Slovenec» vedno čudno «natančno» informiran. Vedno vč v takih rečeh več, kakor prizadeti ljudje sami. Sedaj pripoveduje svojim potrpežljivim čita-teljem, da se preseli sodrug Etbin Kristan v Dalmacijo in da pride sodrug Anton Kristan v Ljubljano. Ali morajo «Slovenčevi» uredniki res poročati, kar se jim sanja? Draštvo «Akademija» v Ljubljani priredi tudi letos vrsto predavanj o raznih predmetih, za katera so obljubili nekateri profesorji zagrebškega vseučilišča svoje sodelovanje. Prvo tako predavanje je bilo v soboto, dne 1. t. m., in sicer je govoril profesor H rani 1 o vi č zelo zanimivo o geografiji jugoslovanskih dežel. Dijaki in delavci imajo na ta predavanja prost vstop. Opozarjamo na to vse sodruge in priporočamo zlasti organizacijam, naj omenijo svojim članom to ugodno priložnost. Predavatelji govori pač hrvatsko. Toda razlika med slovenščino in hrvaščino je tako mala, da bodo tudi naši bistroumni delavci, če obiščejo le nekoliko teh predavanj, dobro razumeli, kar se govori. Vsako predavanje «Akademije» naznanimo pravočasno v listu. Cena žita na svetovnom trgu je zadnje dni precej padla. Znano je, da se je moka silno podražila, ker so prihajale vesti, da žitorodne dežele, n. pr. Avstralija, letos niso nič pridelale. Zato se je moka tako silno podražila. Sedaj pa se je izkazalo, da so vsa tista poročila bila izmišljena od špekulativnih kapitalistov, ki so tako sleparili in cene visoko držali. Sedaj se je dognalo, da je iz Avstralije letos prišlo trikrat več žita, ko lansko leto, ki je bilo tudi dobro. Zato je sedaj cena žitu padla. A moka? Veselica idrijskih rokodelskih mojstrov bo 16. svečana zvečer v pivovarni pri «Črnem orlu». Program bo prav zanimiv. Več prihodnjič. Akademija priredi v soboto, 8. t. m. ob 8. uri zvečer v «Mestnem domu» drugo vseučiliščno predavanje. Predava g. dr. Albert B a zal a, vseučil. profesor iz Zagreba «o etiki in nacijonalni ekonomiji». Vstopnina 20. vin. za osebo, dijaki in delavci prosti. «Noč v dolini šentilorjanski» bo naslov letošnji veliki mednarodni maškaradi, ki jo prirede «Strokovna Zveza» tobačnih delavk in delavcev v Ljubljani, dne 29. februarja (pu-itno soboto), v či-talniški dvorani in vseh stranskih prostorih prvega nadstropja «Narodnega Doma», na katero priredbo se sodruge opozarja. Vstopnice v predprodaji po 80 vin., pri blagajni 1 K. Več se razvidi z lepakov in malih vabil. nrrr-iifiiiMMfa Strokovni pregled. Seja komiteja za osnovanje zveze strokovnih in drugih delavskih drn&tev Da Slovenskem je sklenila vložiti pravila za zvezo. Oddala je primerne nasvete avstrijski strokovni komisiji. Ustanovni shod bo v drugi polovici meseca marca, če ne bo nobenih zadržkov glede potrditve pravil. O shodu obvesti komite pravočasno dotična društva. I. M. Volilni shodi. V nedeljo, dne 9. svečana: Litija, v gostilni g. Vurzbalia ob 10. dop. Radeče, ob 3. popoldan. S t. Lampert, ob 11. dopoldan. Kotredež pri Zagorju, ob 3. popoldan. V nedeljo, dne 16. svečana: Zagorje, ob 8. dopoldan v gostilni gospoda Mullerja. Izlake, ob 3. popoldan. Sava pri Litiji, ob 9. dopoldan. Hotič pri Litiji, ob 3. popoldan. Dnevni red: Deželnozborske volitve. Brežice na Štajerskem. V nedeljo, 9. t. m. ob 3. popoldne je v dvorani «Narodnega Doma» ljudski shod, ki ga sklicuje lokalna organizacija jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Govorilo se bode o dogodkih v državnem zboru in o političnih strankah. Poročevalca sodruga Jos. Kopač iz Trsta in Etbin Kristan iz Ljubljane. Idrija. V soboto, 15. t. m. zvečer pride sodrug Etbin Kristan na volilni shod, ki bo pri «Črnem orlu». Sodrugi! Agitujte za obilno udeležboj! Socialni pregled. Rudniški nadzorniški zakon. Socialno-politični odsek državnega zbora je začel razpravljati o predlogih poslanca sodruga C i n g r a glede znižanja delavnega časa v rudnikih, imenovanja rudniških nadzornikov, volitve delavskih delegatov in izplačevanja mezde v rudnikih. Razprave vodi predsednik odseka, poslanec dr. Licht. Poljedelsko ministrstvo zastopa dvorni svetnik Ho man. Odsek je sklenil po debati, katere so se udeležili poslanci Cingr, Schoiswohl in Zba-ranski, zahtevati od poljedelskega ministrstva podatke o zakonih drugih držav glede delavnega časa v rudnikih ter glede rudniškega nadzorništva in o rezultatih deveturnega delavnika glede splošne produkcije, glede delavne zmožnosti rudarjev in glede njih zaslužka. Zakonski načrt o imenovanju rudniških nadzornikov, o volitvi rudarskih delegatov, o kompe-tenci sodišč za prestopke splošnega rudniškega zakona, ki so ga predložili poslanci Cingr, Re-ger, Beer in sodrugi, ima sledečo vsebino: I. Rudniško nadzorništvo. § 1. Poljedelski minister imenuje centralnega rudniškega nadzornika in potrebno število rudniških nadzornikov in asistentov. Oni so organi poljedelskega ministrstva, imajo značaj državnih uradnikov in veljajo zanje splošni službeni predpisi za drž. uradnike. § 2. Za rudniškega nadzornika (asistenta) se le onega lahko imenuje, ki ima potrebno strokovno izobrazbo in praktično izkušnjo v rudniškem prometu ter potrebno jezikovno znanje. Za službo rudniškega nadzornika (asistenta) je nesposoben, kdor je kot lastnik, javen drug, komandi-tist, delničar, zakupnik, pooblaščenec, delovodja, inženir, hipotečni upnik, zemljiščni lastnik ali v katerikoli lastnosti v kupčijski zvezi s kakšnim rudniškim podjetjem. Enak razlog izključenja velja za osebo, katere soproga, ali pod njeno oblastjo stoječi otrok, je v taki zvezi z rudniškim podjetjem. g 3. Poljedelski minister določi potom naredbe, uradni sedež vsakega rudniškega nadzornika in njegov službeni okraj, ki obsega enega ali več rudniških revirjev. Po nalogu poljedelskega ministra se začasno lahko porabi posameznega rudniškega nadzornika tudi izven določenega mu uradnega okraja. § 4. Pri določevanju uradnega okraja za vsakega rud. nadzornika je z ozirom na število in obsežnost prometov ter njih teritorialne razdelitve paziti na to, da se vsaj enkrat na mesec lahko pregleda vse prometne naprave, rove, jame i. t. d. § 5. Delovanje rud. nadzornika obsega vse rud. promete ter vse, nadzorstvu rud. oblasti podrejene promete in naprave, končno tudi vse sa-line in pridobivanju soli namenjene priprave in zavode. § 6. Naloga rud. nadzornika obsega pažnjo na izvrševanje vseh zakonov in naredb, ki se tičejo: 1. Varnosti prometa zoper nevarnost za osebe in lastnino, zlasti nezgod in naprav ca njih pre* prečenje. 2. Razmerja podjetnikov (pooblaščencev, delovodij) napram delavcem (IX. poglavje splošnega rudniškega zakona); 3. Dela mladostnih delavcev in oseb ženskega spola ter trajanja dnevnega dela in nedeljskega in prazničnega počitka; 4. Varstva javne sigurnosti v slučaju opustitve rudniškega prometa. Rud. nadzornik ima vrhutega zlasti opazovati razmere v bratovskih skladnicab, žugajoče rudniške nesreče in njih prcprečenje, plačilne, stanovalne in zdravstvene razmere rudarjev. § 7. Rud. nadzornik se ima z osebno preiskavo vseh prometov natančno poučiti o razmerah, ki se odnašajo na predmete njegovega delokroga. Vsak promet ima pregledati vsaj enkrat na mesec. Izdajati ima vse naredbe. ki so potrebne, da se doseže varstvo prometa in od strani nevarnost za življenje in lastnino. Uspeh vsake pregledbe ima zabeležiti v preiskovalni knjigi, ,katera mora biti rudarjem na razpolago. Naloge podjetnikom mora '.zdajati pismeno in jih tudi zabeleževati v preiskovalno knjigo, prepis je pa vposlati rud. glavarstvu. Pravno sredstvo vzklica, ki je dovoljeno proti odredbam rud. nadzornika, se upravlja neposredno poljedelskemu ministrstvu. § 8. Rud. nadzornik mora skrbeti, da se izvršujejo predpisi, ki so izdani za varstvo rudarjev. Ako najde v kakšnem prometu, da so zakonski predpisi zanemarjeni, ima takoj vložiti naznanilo oblasti, ki je poklicana za kazensko ravnanje. Ako se nalogov, ki jih je izdal, vzlic sodnijski kazni ne izvrši, ima obvestiti politično oblast, da izsili izvršitev. § 9. Ako najde rud. nadzornik kak promet, napravo ali uredbo v takem stanju, da je nevarnost za zdravje, za življenje ali za tujo lastnino, tedaj nima pravno sredstvo zoper njegov nalog odložilne moči. To se mora izrečno povedati v izdanem nalogu. Ako lastnik prometa (namestnik, delovodja) ne izvrši nalogov takoj, se jih mora izvršiti potom politične oblasti na račun in nevarnost lastnika. § 10. Rud. nadzornik ima dolžnost, varovati tajnost kupčijskih in prometnih razmer. Od strank ne sme sprejemati nikakršnih odškodnin in mora odkloniti tudi vsako gostoljubno ponudbo. § 11. Rud. nadzornik mora vsako leto predložiti poljed. ministrstvu poročilo, ki mora obsegati pregled njegovega uradovanja in natančen opis njegovih opazovanj in eventualne zakonodajne predloge. To poročilo se mora vsako leto neiz-premenjeno objaviti in predložiti državnemu zboru. § 12. Rud. nadzornik ima za izvrševanje svojih nalogov vse pravice, ki pristojajo v zmislu splošnega rud. zakona, iud. oblasti. Rud. nadzornik je zlasti opravičen, obiti jame v vsakem delu, pregledati vse stroje in delavne prostore nad zemljo, obiskovati delavske hiše, vpogledati eventualne naprave za blagor rudarjev, zaslišavati podjetnike (pooblaščence, prometne vodje), delavce in uradnike, če je treba brez prič in če gre za rud. škode, pregledati zemljišča na površju, poslopja, vodovode i. t. d. Vse to pregleduje lahko po dnevu ali pa po noči, v zadnjem slučaju pa le v času prometa. § 13. Podjetnik je dolžan, dovoliti rud. nadzorniku neomejen vpogled v vse prometne in delavne razmere in mu dati vsa potrebna pojasnila. Podjetniki in uradniki so na zahtevo nadzornika dolžni, spremljati ga na obhodu in pregledovanju prometa, § 14. Centralni rud. nadzornik je posvetovalni organ poljedelskega ministrstva v vseh zadevah rudniške nadzorniške službe. — Zlasti je njegova naloga: a) Paziti na vse zadeve, ki se nanašajo na rud. promet in ki so v zvezi z nadzorniško službo; b) Uvesti enostnostno rud. nadzorstvo, zlasti potom rednega posvetovanja z rud. nadzorniki; c) Določevati načela, ki imajo veljati za sestavo nadzorniških poročil. č) Odrejati preiskave določenih zadev, naročati izvedenska poročila pri nadzornikih i. t. d. Konec prili. Novo I Novo I „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Tako je naslov lepi brošuri, ki je pravkar izšla v založbi «Na* preja!» v Idriji kot V. zvezek knjižnice „Napreja I". „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" je napisal znani socialistični pisatelj K. Kautsky kot I. del Erfurtskega programa. — Kdor hoče temeljito poznati socialno demokracijo, mora brati Erfurtski program. „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" stane SO vinarjev. Naroča se pri upravi lista «Rdeči Prapor» in «Naprej 1», kakor tudi v vseh knjigarnah. Citajte in širite sledeče knjige in brošure: H. Kircbsteiger; „Pod spovednlm pečatom". L del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan: ■■ . . „Socializem". : Gena 20 vinarjev. A. Kristan: „Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". tiena 10 vinarjev. K. Marx in ¡Friderik Engels: „Komunistični manifest". Cena 40 vinarjev. Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Prapor ja > V Ljubljani, «Napreja 1» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah fflST I! Da majhni vzroki pro-vzročajo velike posledice je pokazala zopet včerajšnja državnozborska seja. Poslanec Mehlineier je prevzel v svojem odseku velik govor glede proračuna. Ko se zjutraj zbudi, je bil docela hripav, kar je velika zadrega. Pošlje nu ogel po škatljico Fajevih pravih soaenerskih mineralnih pastil, jih vzame takoj nekaj na vročem mleku, ostanek pa vzame na sejo — pa glejte, in kako je potem govoril, to veste pač vsi! Govor je bil politično delo in k temu so pripomogle šele Fa-yeve prave Sodener. Kupujejo se povsod po K l-25 skatljica; ne dajte si pa usiliti nikakršnih ponaredi). Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. TH. GDNTZERT, Dunaj IVA, Grosse Neugasse 27. Razprodaja. 4 pare čevljev za 6 kron. Po nakupu velike množine čevljev se oddajo čevlji kratek čas po sramotno nizki ceni, 1 par moških in 1 par ženskih čevljev z nabitimi močnimi podplati, nadalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari elegantni, močni za zimo. Velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo 6 kron. Razpošilja se po povzetju. Zamena dovoljena. Ako blago ne ugaja, se 2—2 denar vrne. JO. Kessler, Krakov 63/8. kakor tudi vse slavnostne predmete dobavlja najceneje WUNIBALD PLANN DunaJi, VI/2, Wallgasse 19 (poleg Raimundteather). 12 Vsaka pooareoDa in ponatis je kaznjivo. Bdino pravi ThierryeV balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 k. 52—51 Ihi/ni/ri i* -ykm&rißto .*,'ta ttyasniiti ¿afc se l#tap/aš&i i KAVARNA preje ,Tedesco< v Trstu se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar ti. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.