Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO 111. CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY), NOV. 11, 1920 ŠT. 267 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c lADRMO VPRAŠANI JE BAJE ZOPET "REŠENO". JUGOSLAVIJA JE SPREJELA NAZIRANJE ITALIJANSKIH DELEGATOV. ISTRO DOBI JUGOSLAVIJA, REKA POSTANE NEODVISNO MESTO, ZADER PA PRIDE POD ITALIJANSKO POKROVITELJSTVO. Legar razsaja v Salemu, 0. Salem, O., 10. — Tu že tri tedne divja epidemija legar j a. ka tero je povročila okužena voda. Rdeči križ in druge rešilne organizacije so napele Vse svoje sile, da preprečijo nadaljno razširjenje te bolezni. Danes se je zopet poročalo 41 novih slučajev bolezni. S tem naraste število skupnih slučajev, odkar se je pojavila ta epidemija na 695. Ena oseba je umrla danes, ena pa sinoči, število vseh smrtnih slučajev pa je dosedaj devet. Razni klubi in cerkve so ponudile Rdečemu križu svoje prostore, da se jih izpremeni v začasne bolnišnice, kadar bi bila potreba tako velika. Več kot 200 bolniških strežnic je na delu noč in dan, in z vsakim vlakom prihajajo nove strežnice, da pomagajo ustaviti divjajočo epidemijo. Prve slučaje bolezni je povzročila voda, ki je bila okuže- LONDON, 10. novembra. — Neka brzojavka, ki jo ^ Prejel londonski "Times" iz Marghenrita, pravi, da jadransko vprašanje končno rešeno. Glasom tega poročila, so glavne tečke sporazuma sledeče: 1. Vprašanje istrske meje se je odločilo v prilog 'ugoslovanom. 2. Reka ima biti svobodno mesto s teritorij alno ZVezo z Italijo. 3. Italija ima pokroviteljstvo nad mestom Zadrom 'slavnim mestom Dalmacije). 4. Otoke Kerzo, Lužin in Unie dobi Italija. Kot se izjavlja bo italijanski ministrski predsednik ,l0litti podpisal sporazum v imenu Italije že jutri. SANTA MARGHARITA, 10. novembra. — Poroča |Le' da je vodja jugoslovanske delegacije, dr. Anton riaJ°d ^J nimbič, sprejel vse italijanske zahteve z ozirom na ja-/anski problem, in danes popoldne se je izjavil, da je Ze Prišlo do aktualnega sporazuma. RIM, 10. novembra. — Nocoj je odpotoval ministr-S l. Predsednik Giolitti v Margherito, kjer se vršijo po-5^anja med italijanskimi in jugoslovanskimi zastopni-1 z ozirom na jadranski problem. . WASHINGTON, IG. novembra. — Z ozirom na zadnjih predsedniških volitev sta administracija in ^zavni department prenehala s pritiskom svojega sta-sca v številnih diplomatičnih problemih, s katerimi se 0 do sedaj poravnavalo. To je bilo jasno pokarano danes, ko se je neki vi-v uradnik državnega departmenta izjavil, da se dr-J11* department v bodoče ne bo več toliko zanimal za Wm J^ransko vprašanje, o katerem je znano, da je . Wsonova administracia v teku zadnjih par let igrala "ako važno vlogo. Kot se razume, je državni department še vedno i- . prepričanja, kot je bil takrat, ko je Wilson podal ^ 0Jo izjavo, v kateri je dejal, da naj se to vprašanje ^ePUsti Italiji in Jugoslaviji sami, da je rešita, in da ne 8tališča ne bo izpremenilo toliko časa, dokler se r , rši jasno določenih principov samo-odločevanja na-ov ali zavezniškega memoranduma, ki je bil izročen ^9.decembral919. (Kot je razvidno iz zgornjih poročil, jadransko ^1 ašanje še izdaleka ni rešeno. Ako je resnica, da je J11« privolil v vse tozadevne zahteve italijanskih egatov, tedaj smo sigurni, da bodo Slovenci proti tej -J^fiavi najodločneje protestirali.) vodne cevi, ko je kanal za odte-ko nesnage začel puščati. MEHIKANSKA VLADA PREVZELA PRISTANIŠČE V VERA CRUZ. Mexico City, 10. nov. —, Predsednik De la Huerta je pod-vzel korake, da prepreči generalni štrajk, za katerega se je glasovalo* sinoči med živahnimi klici "Viva Russia." Huerta naznanil, da bo vlada prevzela pristanišče ter ugodila zahtevam delavcev, medtem pa vodila vse posle toliko časa, da pride med delavci in delodajalci do sporazuma. Generalna stavka je imela postati efektivna, ker se ni hotelo ugoditi zahtevam za večjo plačo in boljše pogoje. Pred sejo, na kateri se je glasovalo za stavko, so se vršile burne demonstracije za sovjetsko vlado. (Iz zgornjega poročila je razvidno, da ima me-hikanska vlada boljše pojme, o reševanju delavskih problemov kot pa ameriška, ki kratkoma-lo odredi, da se proti stavkar-jem izda sodni ukaz. Op. ured.) ŠTIRILETEN JUNAK. Sodnik McGannon na! Napredovanje za izpričevanju. družnih organi- yQ/»|1 Cleveland, O., — Obravnava proti J. W. Joyce ju postaja vedno bolj zanimiva. Včeraj je bil na izpričevanju prvi sodnik mestnega sodišča, William H. McGannon, ki je v tudi v neki misterijozni zvezi z umorom H. C. Kagyja, ter je zanikal trditve W. D. Mealsa, Joyce j evega advokata, da je bil on oni "tretji mož", ki je bil navzoč pri uboju. Sodnik je zanikal, da je bil dne 8. maja, na večer uboja, pijan, ali da je on, Joyce ali Kagy bil pijan na večer, predno se je izvršil uboj. Sodnik McGannon je sedel na izpričevanju skoro dve uri, med tem ko je bil izpostavljen ognju neprestanega izpraševanja od strani državnega pravnika Ba-skina in odvetnika Mealsa z o-zirom na njegove aktivnosti na oni usodepolni večer. Predno je bil Kagy ubit, se je peljal skupaj z sodnikom McGannon-om in Joycejem v sodnikovem avtomobilu iz neke kavarne, kjer so se nahajali vse popoldne. Zatrjuje se, da so tekom vožnje na avtomobilu vsi trije pili žganje. Toda sodnik McGannon je vsa tozadevna vprašanja odločno zanikal. Odvetnik Meals pa j9 vseskozi zatrjeval, da sodnik ni le pil, temveč da je bil t^di navzoč, ko je bil |Kagy ustreljen. McGannon na drugi strani pa zatrjuje, da je on zapustil Kakyja in Joy-ceja sama na vogalu Euclid ave in E. 9. St. "Toda Joyce je bil pijan," je dejal sodnik McGannon na izpričevanju. "Jaz sem dejal Kagy ju, da ga naj pelje kamorkoli želi, na to pa sem šel po vzhodni 9. cesti do Superior, nato pa na Public square, kjer sem stopil na poulično železnico, in se peljal naravnost domov." Joyce je napeto poslušal in | imel svoje oči na sodniku, ki jej bil na izpričevanju, ter zanikal trditve njegovega odvetnika Mealsa, ki je dejal, da je bil Mc1 Gannon navzoč pri umoru Kagyja, ki je bil izvršen na Hamilton ave. in E. 9th St. San Francisco, Cal. — Zadružne organizacije konzumen-tov in producentov po zapadnih državah so bile pod pritiskom ekonomskih okolščin prisiljene, da so stopile tudi na polje produkcije. Tako so naprimer pridelovalci sladkorne pese v Kaliforniji u-videli, da je bolje, da začno z zadružno produkcijo sladkorja kot pa da bi prodajali svoj pridelek sladkornim družbam po nizki ceni. V Buena Parku blizu Los Angelesa se je ustanovila podružnica zadružne lige. Farmer j i tega okrožja so se čisto resno zavzeli, da prično z zadružno sladkorno tovarno, za distribucijo pa bo skrbela krajevna podružnica zadružne prodajalne. Načrt izgleda zelo dobro, toda navzlic temu se bo pri vsem postopalo zelo previdno, da se zasigura uspeh. V državi New Mexico so zadružne organizacije napravile kupno pogodbo za ves premog, ki se ga nakoplje v SUHAČI SE JEZE NAD NOVIM TOLMA- PRAVIJO, DA BO TO NOVO TOLMAČENJE NAJVIŠJEGA SODIŠČA OMOGOČILO, DA SE BO DVIGNILO ZA EN BILIJON DOLARJEV ŽGANJA, KI SE NAHAJA SEDAJ V SKLADIŠČIH. WASHINGTON, 10. novembra. — Prohibicijski poglavarji so se danes grozno jezili nad najnovejšo odločitvijo najvišjega sodišča Združenih držav, ki dovoljuje prevoz žganja in opojne pijače iz skladišč na privatne domove. ^ Pravijo, da se je s tem demoraliziralo vse delo za vsiljenje prohibicije in da bo uveljavi j en je suše sedaj veliko težje, .kot je bilo preje. Danes se je vršila, konferenca med komisarjem za notranje davke in vrhovnim prohibicijskim komisarjem in'pričakuje se, da bo kot posledica te konference v kratkem podana v javnost nova izjava, v kateri se bo natančno določilo pravice, ki jih imajo lastniki v skladiščih se nahajajočega žganja v očigled najnovejše izjave najvišjega sodišča. Ce se bo le dalo, bodo prohibicijski poglavarji našli dotični državi. Premogarji te kako pot, po kateri se bo to zadnjo izjavo sodišča zopet države delujejo tudi na načrtu, mai0 "pretolmačilo", tako da bi se ne moglo dvigniti da začno z zadruzno premogar- vsej1 velikanskih zalog opojne pijače, ki se sedaj nahaja po raznih skladiščih. Dosedaj še ni mogoče reči, koliko količino od 45.000-000 galonov žganja in od 20.000.000 galonov raznih drugih likerjev po skladiščih se bo pod najnovejšo odločitvijo lahko dvignilo in porabilo. Toda nekateri računajo, da pade ena tretjina v skladiščih se nahajajoče pijače pod razred za "domačo uporabo" in da se bo torej dvignilo iz skladišč žganja in drugih likerjev v vrednosti enega bilijona dolarjev. >avna tragedija. San im 0 Sledu Miss je. Grs iz Laredo, Tex., ki se *a in je Padla mrtva p0 svojega ljubimca Harry lo z ai,yerja, se je danes priče-Ž&n ve^ preiskaivo, da se do-o vzrok smrti. je trgovski komisar roči. Toda sodišče ni dovolilo razporoke. ChipQ ' . Miss Sanders je bila poznana '^keth ".t; ^>n mr' tudi kot pisateljica »romanov. Teodore p,re(j kakimi dvemi leti je bila zapletena v neko tožbo glede prelomitve obljube, ki pa se je poravnala. Pred enim letom je bilo tukaj naznanjeno, da sta Garver in Miss Sanders zaročena. Pozneje sta skupaj odpotovala v Mexico City in kmalu nato je bilo poročano od tamkaj, da sta se tamkaj poročila. Miss Sanders je izvršila sa- trgovske zbornice. Miss ^ je bila sorodnica neke- k ka ^ifja v Laredo in potom-šila . Španske družine. Izvr- W J6 samomor menda zato, i . , 5; .~.™-;.r Vej. lc/ja izjavlja, da je Gar-San(j 'nal da je dvoril Miss ^vič jo je srečal na Hih . Potovanju po jugozapa^-je Garver pravi, da W.1 a Preveč razburljivega C^enta. ?^njeCl'1a Pravi. da je Garver ^na ,11- Lani ga je njegova i2.0 l'a za razporoko, in kot %ljujl,<.lv',ia. je Garver takrat 1 ^i-ss Sanders, da jo po- JAPONCI UBILI 20 KOREJCEV. Tokio. 20. nov. — Japonske čete so v Lung Cing Šun ubile 20 Korejcev in razdejale eno korejsko misijonsko postajo in eno šolo. Japonska pehota se je navalila na Korejce, ko se je izvedelo, da misijonska postaja zbira denar za korejsko uporniško gibanje. Marshal, Tex.. 10. nov. — Štiriletni Murphy je v poizkusu, da reši svojo 17mesečno sestrico pred smrtjo v ognju izgubil svoje lastno življenje. Otrokovo junaštvo se je izkazalo, ko so ga našli v nekem kotu pod posteljo stiskajoč k sebi svojo sestrico. Njuna mati, ki je.bila takrat od doma, je ob po-vratku domov, videč goreče poslopje? skušala rešiti svoja o-t roka ter se pri tem nevarno opekla. ' JAPONSKA SE ODPOVEDUJE VOJAŠKI KONTROLI NA KITAJSKEM. Tokio, 10. nov. — Japonski diplomatski svetovalni koncil je včeraj sklenil, da se iz lastne volje odpove japonsko-kitajski vojaški pogodbi, ki določa, da ima Japonska kontrolo nad vojaškimi silami na Kitajskem. Kot se izjavlja, se je podvzelo ta korak, da se Kitajsko in druge narode pripravi do boljšega poznanja japonskih namenov z ozirom na Azijo. Koncil je raz-motrival tudi proti-japonsko zakonodajo v Kalifot^iiji. SVARI ANGLEŽE, KI ŽIVE V AMERIKI. New York, 10. nov. —«■ Angleško poslaništvo naznanja, da je opozorilo državni department na grožnjo, katero je prejelo angleško ministrstvo za Irsko iz New Yorka, češ, da se po 14. novembru maščuje vsakega u-bitega Irca z poboji Angležev, ki žive v Ameriki. BAVARSKI KRALJ MRTEV. Pariz, 9. nov. — Neka brzojavka iz Monakovega pravi, da je bivši bavarski kralj Ludovik III. umrl. Star je bil 75 let. Bivši kralj je zadnji dve leti bival v .švicarskih gorah blizu tam kjer izvira Rena. Zadnje čaise je bil že čisto ob pamet, kakor so bili skoro vsi ostali bavarski kralji zadnjega stoletja. AMERIKANCI V RUSIJI ARETIRANI, i sko družbo. Išče se primernega rudokopa in preliminarni načrti so že narejeni. Pacifična zadružna liga že več let razdeljuje premog svojim konzumentom, katerim je na ta način prihranila na tisoče dolarjev. Ni dvoma, da bode za-družniško gibanje v Kaliforniji v doglednem času lastovalo svoj premogokop. Farmer j i po raznih mlekarskih okrožjih Kalifornije razmo,-trivajo tudi možnost ustanovitve zadružne mlekarne. Potreba je očitna, posebno odkar je prenehala delovati zadružna mlekarna za kondenzirano mleko v Tolt, Wash,, odkoder so zadružne prodajalne dobivale kondenzirano mleko. To mleko je bilo v veliki zahtevi, posebno z ozirom na njegovo kvaliteto in idealne okolščine, pod katerimi je bil napravljen. Povsod se izraža upanje, da se bo v kratkem ustanovila trajna zadružna mlekarna, ki bo odgovarjala vsem potrebam. Zadružništvo v Nemčiji. Berlin, — Malo mesto Lausch v Turingi j i nosi zastavo zadružništva v Nemčiji. Mestece šteje 6000 prebivalcev, izmed katerih jih je 1555 članov zadružne prodajalne, kar znači, da vsi prebivalci kupujejo vse svoje potrebščine le v svoji zadružni prodajalni. Promet te zadruge za prvih šest mesecev tega leta je znašal 3,400.000 mark in se stalno viša. Ta zadruga ne importira le domačega blaga, temveč tudi iz inozemstva dobiva tudi surovine za domačo industrijo. V teku šestih mesecev se je v re- ZA $200 JE HOTEL UMORITI CELO DRUŽINO. Norton, Kas., 10. nov. — 17-letni Kari Johnson je obtožen, da je za podkupnino $200 hotel umoriti celo družino Heiserman. 'NAJ BO KONEC SOVRAŠTVU!" PRAVIJO NEMŠKI PROFESORJI. Berlin.— Nemški vseučeliški profesorji in člani državne zbornice so sestavili odgovor na Johnsonu je baje obljubil^ 181et- ^ apej za ustanovitev zopetilih prijateljskih od noša j ev v obce- ni Elmer Heiserman $200, da ubije njegovega očeta, Jakoba Heisermana, njegovo sestro, mater, staro mater in njegovega mlajšega brata. Smrt jim je želel, da bi on postal lastnik posestva. Glasom Johnsonove izjave mu je Elmer Heiserman dal revolver, s katerim je imel vanju, kakor so obstojali pred vojno, katerega so naslovili pro fesorji angleške univerze v Ox-fordu na člane vseučelišč v Nem čiji in Avstriji. "Znanost pozna samo en cilj, iskanje resnice, in v to svrho potrebuje skupnega dela vseh, postreliti vso družino, ko je bi-1 ^rez ozira na meje," pravi nem- i London, 10. nov. —^ Neka brzojavka Daily Telegraph pravi, da je izredna komisija v Moskvi odredila aretacijo zastopnikov neke ameriške rešilne organizacije, ki jei pomagala j udom. i i la zbrana pri večerji. Johnson je ustrelil šestkrat in je ranil staro mater ter sestro pohlep-neža. Sedaj se nahajata Johnson in Elmer Heiserman v zaporu, in se bosta morala zagovarjati radi nameravanega zločina. SPOR MED PAPEŽOM IN ŠVICO PORAVNAN. Berne, 9. nov. Včeraj je tukaj predložil svoje poverilne listine papežev nuncij, monsig-nor Magliona. S tem so uradni odnosa j i med Švico in Vati- ški odogovor. "Svetovna vojna je pretrgala to skupno delo in razpustila številne »osebne stike. Mi smo pripravljeni, da zopet obnovimo te odnošaje in da izročimo pozabi j en ju Vse razžaljivo, kar je bilo govorjeno ali pisano na tej ali oni strani." NOVA VLADA V AVSTRIJI. kanom, ki so bile pretrgane le-zervni sklad zadruge pripisalo j ta 1873, zopet upostavljene. 10,268 mark, v gradilni sklad ■ Sedanji papež Benedikt je men 10.000 mark in v prometni j da velik diplomat. sklad pa 66.988 mark. CENA ZNIŽANA ZA 34 ODSTOTKOV. JECAR Z LEPO JETNICO PRIJET. Milledgeville, Ga., 9. nov. — J. W. Gans, ki je bil do zadnjega časa jetniški stražnik v državni jetnišnici, in ki je pobegnil ji. novembra z rteko žensko jetnico1,' je bil danes prijet v Tempi, Fla., in bo jutri odposlan nazaj. Odpeljana jetnica pravi, da ji je stražnik grozil s smrtjo, ako ne pobegne ž njim. Rochester, N. Y., 9. nov. —r Tukajšnja trgovina z obleko Michaels' Stern & Co., ki je največja v tem mestu, je naznanila, da se cena vsej obleki zniža za 34 1|3 procentov. Znižanje je v Veljavi od 1. novembra naprej in se tiče obleke in sukenj. Tudi vsa naročila, ki so bila prijeta še preje, bodo izpolnjena po znižani ceni. Dunaj. 9. nov. — Policijski načelnik Herr Schqber, je sprejel naročilo za sestavo novega kabineta, potem ko so krščanski socijalisti pristali na njegovo zahtevo, da bo novi kabinet čisto nepolitičen, in da' bo obstojal samo iz onih članov, katere bo on sam izbral. Poleg kancelarstva bo Schober imel tudi portfelj vojnega in notranjega ministrstva. STOPNICE SO SE PODRLE. Clermont - Fefrand, Francija, 8. nov. — Ko so se v mestni hiši včeraj tekom neke ceremonije podrle stopnice, je bil pri tem ubit eden, 40 oseb pa bilo poškodovanih. STRAN 2. "ENAKOPRATOOST" NOVEMBER 11th, 1920. — 44 IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bneiunea Place of the Ownor^tion.____6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.60, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, S mo. $2.06 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c Lastni« in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST.* CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne opravnlitvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY), NOV. 11. 1920 .104 JI ] ena sama armada, ena sama bojna črta, eno samo najvišje po-j veljstvo od Severnega morja do Jadrana, in bil je navdušen | pristaš Clemenceau-a do zadnjega. Sedaj zastopa ekstremno nacijonalistično stranko v Franciji, kakor je pred 25 leti zastopal ekstremno socijalistično stranko. Millerand je zmožen mož in intezivno patrijotičen, ne da bi bil zato velik mož. Ni dovolj velik, da bi videl, da edina prilika za Francijo v bodočnosti leži v sporazumu z Nemčijo in v prijateljstvu nemškega naroda. Zgodba Milleranda je močno podobna zgodbi Lloyd Georga, s to izjemo, da je prihajal iz boljše rodbine in dobil boljšo izobrazbo. Oba sta pričela svoji karijeri kot radikalca, ker oba sta vedela, kaj je revščina, toda v starosti 40 let sta oba napravila obrat ter postala nacijonalista ter oportunista. Pridi mi, pridi ' sv. Mairtin, ti ga boš krstil, jaz ga bom pjl. H koncu dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, tebi, vrli list pa mnogo uspeha. J. B. iti DESCHANEL IN MILLERAND. (Dalje) Meseca maja pa je prišla ona železniška vožnja in otročja razlaga v listih, češ. da je predsednik po pomoti padel iz vlaka, ki je vozil z brzino 30 milj nauro. Očitno je namenoma skočil skozi okno v stanju duševne onemoglosti. To ga je toliko pretreslo. da je prišel zopet k popolni zavesti, toda pozneje je pričel zopet padati v ono duševno onemoglost, v kateri je nekoč skočil v kanal blizu gradu Rambouillet. Ali je kaj upanja, da ozdravi? Bojim se, da ne. V teku zadnjih dveh mesecev se pogreza nižje in nižje, in sedaj so ga poslali v privatni sanatorium Malmaison, kjer je umrla cesarica Josipina, in kjer ga vsak dan obišče njegova žena. Smrt bi-bila zanj osvoboditeljica. In sedaj prihaja po Pavlu Deschanelu Aleksander Millerand, katerega kari j era je bila zelo raznolika, toda vse manj j slikovita in uspešna. Deschanel je bil član akademije in je na-! pisal število knjig, ki so ga svoječasno postavile v vrsto odličnih I pisateljev. Millerand je bil vedno samo politik. On je tri ali štiri leta mlajši od Deschanela; rojen je bil 1859. Dobil je prav Cleveland, O." Prišel je čas, da se tudi jaz nekoliko oglasim iz te velike naselbine, ker ni dolgo, kar I |j| sem se preselila vanjo. Kar se Vsi uspešni političarji me spominjajo zgodbe o kameleonu, tiče vremena, imamo prav pri-' katero sem nekoč slišal. | j^zno in lepo, tako, da bi bil Neki ameriški sodnik je nosil po navadi na svoji kravati I človek vesel, ako bi ne rušili malega kameleona. Bil je velik občudovalec male živaliče in raz- naša srca naši mili rojaki iz kazoval jo je z velikim ponosom. stare domovine. Prepričana sem, "Zavežem si rdečo kravato in v pol ure vam postane popolnoma rdeč in razločiti ga je le po njegovih očeh in po malem viličastem jeziku." je pri povedal sodnik. "Prihodnjega dne si zavežem zeleno kravato in v desetih minutah je zelen; ali zavežem si rmeno ali višnjevo kravato in v petih minutah izpre-meni barvo v rmeno ali višnjevo." Bi!ilBlitiElHieliii«liiieliiialiiiBliiTilitTEliiTeTiiTaTšiiiiiiiiiBiiiiMiiiiBliileliileliileliil»liileliileliil V nedeljo, dne 14. novembra — se vrši — V KUNClCEVI DVORANI v COLLINWOODU DOMAČA ZABAVA Pevskega dr. "Jadran" Vse prijatelje petja se vabi, da zagotovo pridejo na to veselico, ter pripeljejo s seboj svoje prijatelje in znance. Vstopnice lahko kupite od članov društva in stane za osebo 50c. ZAČETEK VESELICE OB 7. URI ZVEČER. Godba G. Špehka. Odbor. ssf m Nekega dne pa na njegovi kravati ni bilo opaziti kameleona in nekdo je vprašal sodnika, kaj se je zgodilo. "Zelo mi je žal," je dejal sodnik. "Zavezal sem si kravato z več barvami, in revež si je tako prizadeval, da navzame vse te barve, da je počil." Žal da ti človeški kameleoni ne počijo, temveč uspevajo. (Konec.) DOPISI Akron, O. 1 Cenj. urednik, prosim, da mi odmerite nekoliko prostora, da malo popišem akronske razmere. Kar se tiče dela je tako sla- niško vzgojo in je postal odličen advokat na apelacijskem sodišču. Toda njegov oče je bil aktiven učenec Karla Marxa in je, našel svojo smrt za časa takozvane pariške komune leta 1871, in i bo, da navaden delavec ne dobi tudi mladi Millerand je bil izpočetka agresiven socijalist. Ustva- dela, Pa Če bi ga opoldne z lučjo ril si je veliko ime leta 1883, ko je zagovarjal stavkarje iz Daca-zeville. -Potem pa je postal urednik Clemeceau-evega lista "La iskal. Tukajšnje tovarne za gumijasta avtomobilska kolesa so Justice". Leta 1885 je bil izvoljen v poslansko zbornico kot ra- odslovile skore vse svoje delav-ciikalen socijalist in od 1892 do 1896 je izdajal radikalni socijali-stični organ "Petite Republique". Leta 1899 je postal član kabineta M. Walldeck-Roussea-u, ki je poznan kot "kabinet republikanske obrombe." Po čudnem naključju se je kot minister trgovine našel sedeč ob strani vojnega ministra, generala de Gallifeta, ki je pred 28 leti dal u-streliti njegovega očeta. Stopil je iz tega kabineta leta 1902 in se je vrnil 1909 pod Briandom, nakar je prišlo glavno delo njegovega življenja. Tedaj so bili v kabinetu trije socijalisti: M. Briand, kot ministrski predsednik in minister za notranje zadeve, M. Vivi-ani, delavski minister in M. Millerand, minister za javne naprave, pošto in brzojav. Ko je meseca oktobra 1910 izbruhnil veliki železničarski štrajk, so ti trije socijalistični ministri poklicali pod orožje vse štrajkujoče delavce ter s tem militaristič-nim nastopom pohodili francosko demokracijo. Ob izbruhu vojne leta 1914 je Viviani zopet reorganiziral svojo vlado, Millerand je bil zopet član kabineta in sicer kot vojni minister. ' Storil je veliko, kar mu je zopet pridobilo zaupanje. Imel je vedno svoj vpliv, pa četudi ni bil v kabinetu. Meseca novembra 1917 je govoreč pred poslansko zbornico na predvečer velike nemške ofenzive v Picardy dejal, da je potreba da se ustvari ce. Kjer jih je preje delalo 20 do 25 tisoč, jih dela sedaj komaj tri do štiri tisoč, pa še ti samo nekaj dni v tednu. Vam moram tudi povedati, da število tukajšnjih pečlarjev zelo narašča. Sedaj nas je že tri kompanije. Kakor sem slišal nekaterim to ni po volji. Neka-1 da Cleveland, O. I ;Cenj. urednik "Enakopravnosti": — Prosim, odmirite mi en kotiček v listu, da tudi jaz nekaj reportam. Vem, da si bo-1 Ne bom govorila o tem, ste mislili: kje se je pa zopet ta i je prekasno. Zvoni pred točo odtrgal ? Pa prosim, le malo po-: aH po toči, kadar se zberejo vsakdo izmed vas dobi pisma iz stare domovine, v katerih domači zdihujejo. Na primer mati piše sinu: Srečen si, da si v A-meriki, da imaš zdrave ude, da lahko služiš kruh, a tukaj o-stali sin je brez noge, brez roke, brez očesa itd. . . . Takih slučajev je brez števila. Še bi naštevala, pa mi srce ne dopusti. Solze mi zalivajo oči, ko se domislim muk, katere je moral trpeti moj ljubeči brat. Seveda ni bil siromak sam. Na milijone in milijone jih je bilo, in še so, ki se mučijo: umreti ne morejo in živijo težko. ker trpljenja, vse boste izvedeli. Ko sera pred zadnjimi volitvami prišel od' študij, mi je znani rojak Kunde svetoval, naj kandidiram na pivskem tiketu. Storil sera tako, toda druzega novembra je šla moja kandidatura po gobe, sera se odločil, da začnem z reportarskim delom. Kaj mislite, g. urednik, kara me pripelje to delo? — Nekateri so mnenja, da pridem kmalu v Sing Sing. Ampak, kaj če pridem, saj petje me v resnici veseli. Torej kot reporter naznanjam teri bi se radi iz pečlarjev nor^: vara kot tudi celi javnosti, da ca delali, toda pregovor pravi, da kdor se norca dela, sara norec ostane. Neki naš rojak je celo naročil svoji boljši polovici, da kadar pridejo pečlarji, jim ni treba nič piti dati. Na društvenem polju je tako ponavadi. Rojaki se še precej dobro razumemo kadar nismo je klub društev Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu zopet nekaj novega izmislil, in sicer da priredi 13. novembra zabavni večer, da na spodoben način počaste spomin sv. Martina in krste dragoceno kapljico, za katere pristnost garanti- dblaki skupaj, naredijo, kar je njih volja. Ne ozirajo se na revnega kmeta, ki moli in vleče za vrv. Dragi rojaki, tako se je zgodilo pred 6 leti. Zbrali so se močni oblaki in povzročili straš ne muke. Vprašajmo se: kdo so ti oblaki, kaj so nara storili in kdaj so nas vprašali, s kom se boste živeli? Dragi Slovenci, to rečem: gorele so luči dolgo časa ,in še niso razsvetile uma naših za-. ostalih Slovencev. Toliko rečem, da jaz nisem nikdar pričakovala po tej svetlobi kaj takega, kar slišim danes. In seveda. zato tudi ne morem molčati. Cula sera, da so se naši Slovenci zavzeli in začeli nabirati za zvonove v stari domovini. Se priporočam, da me pridejo obiskat, da jim nekoliko podarim za spomin. Dragi Slovenci, zbudite se vendar en-vendar toliko darovali svoj ra Kranjčev Jurček, in Tekavec skupaj. Močno pozdravljam vse pa trdi, da je Jurček sposoben, krat. Ne bodite pečlarje in pečlarice, in le ko- da naredi iz enega vrča vina I predrzni, da bi rajžo; nič se ne strašit, če kak dva. Torej slovenske krasoti-' krvavo zasluženi denar v slepi- tak kaj reče, ki je sara pečlar ce in fantje, ne zamudite te ve- tev naše mladine. zraven svoje boljše polovice. sele prilike, da vrežemo ono na-j S pozdravom Frank Kocjančič. rodno: 1 R- G. 5E; 3E ^ »»POLOM ® ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK & i- 35 vendar že dalje. Od daleč — njegov oddelek je bil skoraj na čelu — je celo zagledal polkovnika de Vine-uil, ki se je držal s svojim dolgim trdim telesom tako mračno na konju, da se je Maurice čudil. Godbo in marketenderski voz so bili priklopili zadaj. Nato so prišli sanitetni vozovi in tren, ki mu je sledila prtljaga vsega armadnega zbora, brezkončna vrsta voz, furažnih, zaprtih voz za živila, kolesni? za prtljago in vozovja razne vrste, ki se je vleklo nad pet kilometrov daleč in kazalo svoj v neskončnost segajoči konec samo na redkih ovinkih cest. Naposled, prav nazadnje, so bile priklopljene čede, tolpa velikih volov, teptajočih v vrtincih prahu in priganjanih z udarci biča. kakor da bi se selilo bojevito pleme v novo domačijo. Med tem je Lapolle od časa do časa suval z ramami, da si popravi telečnjak; s pretvezo, da je najmočnejši, so mu nakladali orodje, kolrkar ga je bilo skupna oddelkova last, to je veliki kotel in vrč za vodo. Danes so mu bili naložili celo kompanijsko lopato, in mu dopovedali, da je to velika čast. In ni se pritoževal; smehljal se je pesmi, s katero je Loubet. tenor oddelka, sladil tovarišem dolgo pot. Loubet sam je imel sloveč telečnjak, kjer si našel vse: perilo, rezervne čevlje, šivalo, krtače, čokolado, žlico, nož in vilice, lonec za meso in razen tega patrone, in je nosil na tornistru še zvito odejo, šator ii) kole; vendar se je zdelo vse jako lahko in dobro povezano, kakor je neredkokdaj sam s ponosom zatrdil. "Prokleta dežela, naj reče kdo, kar hoče!" je gd-del Couteau vsakih par minut in streljal poglede polne zaničevanja po pustih planotah tega nerodovitnega dela Cahmpagne, ki mu pravi narod Ušiva Champagne. Prostrane širine kredaste zemlje so se nadeljeva-le brez konca, in sledile druga drugi; nobene kmetije, nobene give duše, zgolj jate vranov, ki so prekinjali neizmerno širino s črnimi lisami. Na levi, daleč v daljavi, so smrekovi gozdi s temnim zelenjem večali rahle valove gričev, ki ao robili nebo; na desni pa se je iz neprekinjene vrste dreves spoznavala struga Vesle. In tam se je tudi še na vsej zadnji milji marša videl ogromen dim, ki se je valil izza gričev ter se nabiral v tako gostih gručah, da je nazadnje zapiral obzorje s strašnim oblakom požara. "Kaj pa gori tam doli?" 90 vpraševali od vseh strani. Kmalu je šlo pojasnilo z enega konca kolone do drugega. Bilo je chalonsko taborišče, ki je gorelo že dva dni; baje ao ga bili zapalili na povelje cesarjevo, da ne bi tam nakopičeno bogastvo padlo Prusom v roke. Konjenica zadnjega oddelka je dobila nalog, za-paliti veliko leseno zgradbo, takozvano žolto skladišče, polno šatorov, kolov ni pregrinjal, in novo skladišče, ogromno zaprto kaščo, kjer so se kopičili vojaški kotli, evlji in odeje, vsega dovolj, da bi se opremilo še sto tisoč mož. Tudi skednji za krmo so bili zapaljeni ter ao goreli kakor orjaške kablje. In apričo tega prizora, pred temi svinčenimi oblaki dima, ki ao se valili nad daljnimi griči ter polnili nebo z brezupno žalostjo, se je bila vojska na poti skozi otožno, veliko planoto vdala topemu molčanju. Pod pripeko solnca si slišal le še takt korakov; ali vojaki so nehote vedno iznova obračali korake proti naraščajočemu dimu, in njegov nesreonosni oblak se je zdel še celo uro, kakor da sledi koloni. Med velikim poitkom, kjer so se mogli vojaki Jea-novega voda v neki kmečki koči razposesti po svojih telečnjakih in založiti griži jej hrane, se je vrnila vese-lost. Grobe štiriogelne suhorje so namočili v juhi, mali, okrogli pa. lahki in krhki, so bili pravcata slašči- ca, ki je imela jedino napako, da je delala silno žejo. Na poziv tovarišev je Pache zapel cerkveno pesem, in ves oddelek se mu je pridružil v zboru. Jean ae je dobrodušno smehljal, puščaje ljudem njihovo voljo. V Mauricu se je zopet budilo zaupanje, ko je gledal veselost, dobri red in dobro voljo vseh na ta prvi dan pohoda. In ostanek etape je minil v iatem brhkem koraku. Zadnjih oaem kilometrov pa se je zdelo vendarle zelo napornih. Pustili so bili vas Prosnes na desni ter krenili vstran od velike ceste. Pot je šla preko neznanih ozemelj, po peščeni, z majhnimi smrekovimi gozdički poraščeni pušči. Vaa divizija in ves tren je sledil, vijoč se po tem gozdov ju in po pesku, kjer so se pogrezali do gležnjev. Pusta plan je bila čimdalje širja, in vse, kar so srečali na njej, je bila suha čeda ovnov, ki jih je stražil velik črn ovčarski pes. Nazadnje, okrog 4. ure, se je 106. polk ustavil v Dontrienu, dobro grajeni vasi na bregu Suippe. Rečica teče tam med grmovjem, in stara cerkev stoji na sredi pokopališča, ki ga ogromno kostanjevo drevo prek in prek pokriva s svojo senco. Na levem bregu, na travnatem pobočju, je postavil polk svoje šatore. Častniki so dejali, da bodo štirje zbori zvečer bivako-vali ob črti Suippe od Auberive proti Heutregiville-u čez Dorttrien, Bethinniville in Pont-Faverger, v fronti, dolgi blizu pet milj. Takoj je Gaude zatrobil k razdelitvi hrane, in Jean je bil nemudoma na nogah; korporal je bil vedno listi skrbni človek, ki je spretno skrbel za vse. Vzel je Lapoulleja s seboj, in čez pol ure sta ae vrnila s krvavim govejim bokom in s kupom drv. Pod nekim hrastom so bili že zaklali več goved iz čede, ki je sledila, in razkosali meso. Lapoulle je moral nazaj, da prinese kruha, ki so ga pekli že od poldneva v Dontrienu v domačih vaških pečeh. In ta prvi dan je bilo zares vsega v izobilju, razen vina in tobaka, o katerih je bilo rečeno, da jih sploh nikoli ne bodo delili. Ko se je Jean vrnil, je videl, kako si Choutčau 1 •OŠLJITE BOŽIČNI OENAR SEDAJ! V nekatere kraje v Evropi, dospe denar HITRO — drugam zopet zahteva po cele tedne predno doide na svoje določeno mesto. Ali mislite poslati denar za BOŽIČ ALI NOVO LETO? na Če hočete biti sigurni, da pride denar svoje mesto do PRAZNIKOV, ga pošljite sedaj. Oglasite se pri nas. da vam damo natančna pojasnila. Direktna žična zveza 1 tujezemskimi menjalnimi trgi. POŠLJEMO DENAR POVSOD OTIS I CO. 216 Superior ave. N. E. Navzdol po stopnicah Cuyahoga poslopja. Nasproti pošte. 35 •SE s pomočjo Pache ja prizadeva postaviti šator. Gl^' jih je kratek hip z obrazom izkušenega vojaka, ki bi dal niti beliča za njihovo delo. "Cisto dobro je, če bomo imeli ponoči lepo ^ me," je dejal naposled, "drugače pa, če vstane vet nas pomete vse skupaj dol v reko. Moram vama kazati." In hotel je poslati Maurica z velikim vrčem vodo. Ta pa je sedel v travi; sezul je bil čevlje je pozorno gledal svojo desno nogo. "Kaj pa vam je?" "Obšivek mi je odri peto. Moji stari čevlji bili raztrgani, pa sem napravil v Reimsu neum'11'' in si kupil te. ki so mi dobro prilegali. Moral bi vzeti večje." 1 Jean je pokleknil k njemu, vzel Mauricevo n"? obrnil jo previdno na vse strani kakor nogo otroka zmajal z glavo. "Poslušajte, taka reč ni šala . . Le pazite. Vdr ki nima več svojih nog, ni več za nič drugega, ki' ■ da ga vržejo na kamenje. Moj kapitan v Italij' vedno pravil, da se bitke dobivajo z nogami." j Zdaj je ukazal Pache ju iti po vodo; reka je tfj itak le petdeset metrov daleč od njih.'. Loubet, k' bil medtem prižgal drva v izkopani luknji, je takoj pristavil kuho. Vrgel je umetno zrczano v veliki, z vodo napolnjeni kotel; to je bila blaženj opazovati vrenje juhe! Ves oddelek, prost vsaka* službe, se je bil zleknil po travi kroginkrog ognja, kor ena sama družina, in je z nežno skrbjo nadz ^ val meso. Samo Loubet je mešal po kotlu in resnoben obraz. Na tej poti v neznanost, ki jim #9 da ni bila namenila nobenega "jutri" niso imeli U11, — kakor otroci in divjaki — nobene potrebe ^ po jedi in po spanju. Takrat pa je našel Maurice v svojem tom^ časopis, ki ga je bil kupil v Reimsu, in Choutea" je obrnil do njega z vprašanjem: (Nadaljevanje) . i NOVEMBER Uth, 1920. "enakopravnost STRAN 3 NAJLEPŠI IN NAJKORISTNEJŠI BOŽIČNI DAR 2a vašo družino v.starem kraju je denar. Mi ga pošljemo hitro in varno. Vaših dragim tamkaj darujte hranilno knjižido. Mi plačamo 4% obresti od hranilnih vlog. Ako bi vašo družino radi dobili v Ameriko, Vam preskrbimo vse potrebno. I.'Prodajamo šifkarte za vse parobrodne črte za in iz Evrope. Za vse informacije pišite na: NemetSn State Bank: John Nemeth pres. GLAVNI URAD: PODRUŽNICA 10 East 22nd St. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY, N. Y. ^^WMariiwiiii m ■ i mi i I'wwiai OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI GADJE GNEZDO. [Galjot. "Kaj hočeš storiti, za Pusti me, pusti, naj me duši,[misli na Janeza; njega še imaš,! storim? Kar objamem, je pre- 1 Kriščevo voljo?" "Kaj hočem storiti?" rjove se zgrabi za grlo. Povest iz dni trpljenja in nad..Kastelka' stoječ sredi sobe in Nato se mahoma sklone le naj — in konec! Oh, oh!" — Janeza!" i kleto, kar podim, je prekleto — "Pusti"! Da pogubim tudf nje-j tak kaj? Tak kam?" ponavlja ga? Dovolj tega! — Verjameš', stara s suhim, še vedno brez- ■ VABILO NA HONCERT — katerega priredi — Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) "To se pravi . . "Stoj; ne trapi se, prijatelj. Sama ti povem, kar imaš na jeziku: moj drugi gad je ubit. — Zahval j en bodi za dobri namen!' Galjot jo široko pogleda, prebledi ter nekaj zastoka. "Na, beri," pravi vdova tiho m mu porine pisanje, ki leži na misel se ga mizi. Sosedu se kopaje z nohti po nedrih. "Kaj; Galjotu. hočem storiti — haha! Haha-! "Povej, človek," ga vpraša s ha! V cerkev pojdesm, molila' hripavim glasom, "povej po bom: zahval j en Gospod, da si pravici: kateri hudič je izumil vse tako modro ustvaril . . Ro-| te svete reči, ki se koljejo za-dila in ubila — zahval j en bodi,I nje? In kje je Bog, da ne ubi-o Gospod!" je tistega, ki prvi ukaže: na- "'Ne, Mana, meni verjemi; prej!" fant je nesel to misel s seboj;1' Sosed obupno mahne z roka-da si ga slišala, kako je govo- mi. ril pri nas . . Za nas, je dejal za nas gre zdaj; na Soči rad I i i i SlOm GODBA "BLEO" V BIRKOVI DVORANI v nedeljo dne 14. novembra 1920 Pričetek ob 7:30 zvečer. PROGRAM: i i I I % i % i % treso roke; 'solze mu drhte v očeh in v glasu: "Od polka . . . Tudi mi smo dobili sporočilo; tovariš piše, ker ga je on že zdavnaj prosil— Da naj te pripravimo, ako je še časa ... In da je zmerom mislil nate in te pozdravlja še z onega sveta . . . Granata ga je ubila na mestu; ni se mučil; pokopali so ga Lahi" "Vse vem; tu notri, stoji," potrka stara na pismo. ''Odprla sem ga, ker je prišlo takšno tudi o Joževi smrti; vedela sem, še preden sem brala, že snoči, vso noč ... In davi sem ga od-prla » • • "Uboga Mana!" Galjot ji položi roko na ramo. "Zaupaj in prosi Boga, da ti vsaj zadnjega # I ohrani . . Tolažil te ne bom; kaj so besede materinemu srcu!" "Ni treba!" se orese Kastel- 1- March Chicago Tribune ............... .P. Chambers ® j ka. Ustnice ji drgeČejo, v prsih 2- Overture, Morning, Noon and Night In Vienna |j|i se vidno nekaj napenja in raste, e rt pa ne more na dan. "Umrl je za nas vse," povzame sosed. "Za nas!" krikne vdova besno. "Tudi oni tam, na drugi strani pravijo 'za nas'! Kdo smo mi in kdo oni? Zaradi tega .mi in vi, za nas in za vas' bodo svet iztrebili!--Za nas! — Predvsem zame, kaj ? Za mater, hahaha!" Posinela je od strašnega, krčevitega smeha. "To je drugi,' ki ga imam na vesti: rodila in ubila! —r O bog, o Bog, 'ali slišiš matere, kako te kolnejo širom sveta?" Tako škriplje in stiska pesti proti nebu, da pokajo členki; vse more, jokati ne more več. "Zdaj pride tretji na vrsto. . . In kar storim, je zaman! Oh! Dovolj!" plane zdajci. "Znorim, razbijem si glavo,do tal požgem, kar sem napravila, in konec!" "Mana, kaj misliš?" se splaši "Oh ti. Galjot!" se grohoče stara, "ti lehko tolažiš oče dveh punic, ki sedita doma . . .Ali jaz je držala, nesel jo je s seboj —'j sem imela tri sine! Kje so mo- "Od misli nihče ne pogine," ji gad je, te vprašam, kje?" mu krikne vdova v besedo. —| "Dveh? . . Nu da." Galjot "Nihče! In tudi največji junaki se grize v spodnjo ustnico. '— je vesel, da sme živeti . . . Jaz j "Saj izgubim obe zaradi tvojih sem se bala zanj, to je tisto;' sinov, uboga Mana! Se pravi, podila sem ga, ker sem se bala! če je tako zapisano . . . Mana, ____ j POŠILJATVE V EVROPO. | Družba, The American Express Company, ki je bila |J| vstanovljena leta 1841 in lastuje $18,000.000.00 čistega M kapitala, odpošlje v Evropo več denarja, kot katerakoli M druga denarna ustanova v tej deželi. Družba prodaja m ijjj tujezemske denarne "nakaznice, tujezemske drafte in ka- IL ^ belske pošiljatve v Jugoslavijo in druge dežele. Prodaja w tudi Jugoslovanski in različen drugi denar po nizkih M ® borznih cenah. e, m =- I .....................................F. v. Suppe 3. Waltz, "Espana" .....................E, Waldteufel, 4. Sextette from Lucia ......................Donizetti |j| 2. Selection "The Prince of Pilsen"............D. Luders 10 MINUT ODMORA 6. Overture "Orpheus" ...................J. Offenbach 7. The Waltz we Love, ......................A. Vecsey ® & La Paloma ................................Yradier ||jj 9- Potpouri Operatic Masterpieces........V. F. Safrartek J-i 10. March, Amizizia ......................P. Chambers ^ Vsi zgoraj navedeni komadi so delo svetovno jj Priznanih mojstrov na muzikaličnem polju. Mi se# hočemo pa potruditi, da jih zaigramo kolikor mogo- nTjl ce dovršeno, tako, da bodo imeli ljubitelji godbe go X tovo velik užitek. ® Plesa željnim bode ta večer tudi gotovo vstre- m. '-a- M # zeno, ker se po koncertu prične ples in prosta za bava. Vstopnina za moške 75c za ženske 50c. ----S Za obilno udeležbo se priporoča M GODBA "BLED", ti; # 11—J # HSi ® IH€ e IHi # # F—I # I—I @ fr-i # % i % i I I i # rt, e i I SLOV. DRAM. tfcL.iliia" (ODSEK SLOV. DOMA V COLL1NWOOD-U) — VABI — na prireditev, ki se vrši V NEDELJO, 14. NOVEMBRA, 1920 v dvorani Slovenskega Doma V COLL1NWOOD-U. VZPORED: "Pri Gospodi" Saloigra v dveh dejanjih. "Trije tički". Burka v dveh dejanjih. PO PREDSTAVI PROSTA ZABAVA' IN PLES. Med odmori in za ples svira priljubljena "UNION" godba. Začetek ob 7:30 zvečer. VSTOPNINA: prvi sedeži $1.00, drugi sedeži 75c Stojišča: 50c. Pričakujoč da cenjeno občinstvo zopet napolni dvorano Vam jamčimo obilo zabave in smeha. "LILIJA". Ne nosite denarja pri sebi, ko greste domov. Mnogo držav čez katere boste potovali ima postave, ki določajo, da ne sme imeti nihče, ki zapušča državo ve like s vote denarja pri sebi. American Express Travelers Cheques niso podrejeni tem določbam in vas istočasnp varujejo pred zgubo ali ropom. Ceki v vrednosti $100 vas veljajo le 50c. ^ Zglasite se v enem izmed naših podružnic ali v ura- ^ du American Express Company ali v našem lokalnem # uradu: 2048 Vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na; FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT. | MOWN EXPRESS COW 1 | 65 Broadway, New York, N. Y. gtse m Iz hvaležnosti, ker me |j| je ozdravil moje deset let |j| trajajoče bolezni (na slabi krvi) priporočam |}| najtopleje Dr. A!k Ivnik-a i 6408 ST. CLAIR AVE. || vsem rojakom in roja- 0 jp zdaj, kar sem povedala tebi, Zi-j solznim siganjem. ni in vsakomur? — Kaj naj j (Dalje prihodnjič) •ouppdo ;zi op oi po qefiapan qo uaoaAZ -g op ojn % po -[Odod -f op I'tMinfz g po : riuesid a ajn anpcjfi IS me "a IkSoa 'sab pipng 9^ -Spia luauBUijaj ggg •Bjo^iprpsds BSBU af tuzaioq UJUDIUOJ^ HI IJIUAJJJ sfuof[AB.:p2 ' Miaisiaoais 3 1 ua NAZNANILO. § Cenjenemu občinstvu naznanjam da sem kupil do- ij= brc urejeno MESNICO od A. SMOLETA. Imel bom razno sveže in suho meso. |j| Vsem odjemalcem bom dobro postregel ter .se priporo- |il čam za obilen obisk. i i s FRANK KASER 961 ADDISON RD. PARNIK ITALIA odplove 17. novembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena za tretji razred: DUBROVNIK ....................$125.00 TRST ............................. $100.00 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašemu mestu je zastopnik Cunard Anchor parobrodne Črte. Pojdite k njemu. Naznanilo in priporočilo Vsem cenjenim rojakom v Collinwsodu želim sporočiti, da bom odslej vodil GROCERIO IN MESNICE ter se vam vsem priporočam za mnogobrojen obisk, ker bom vedno skrbel za dobro in točno postrežbo. Vedno bom imel nadve dobro sušeno meso, ker sem vešč v tej stroki. 11 kin jam. JOŽE MAKŠE 1002 E. 63rd St. -iriaiu i m lUBrirBiitiBliireliiTejiilaMeiiileiiililiiieiiiieiiiisiiiteiiiiiiaiiiiEiKieiiiieie iilciiiiiiiiiSii r.umu ■ min inmiii IliBlIlIBIIIIBill IliMilllBilllBIIIIBIIliailllBIIIIBIlliVIIIIBllIlCIlllBllliSIIIIB ANTON BOLDAN GROCERIJA in mesnica GROCERIJA in MESNICA na 14402 SYLVIA AVE STEDITE DENAR NE ODlUŠAJTE S POŠ1LJATVIJO DENARJA VAŠIM SO-rudnikom in prijateljem v Evropi, če hočete, da ga prejmejo za i BOŽIČ u # i Naš urad jc popolnoma pripravljen, da odpošlje vse denarne pošiljatve sedaj in, da bodo izplačane vašim ljudem kot božična darila. Mi nudimo drafte (bančne čeke) po najnižjih tržnih cenah za vse največja evropske banke, kot: Ljubljanska Kreditna Banka, Ljubljana " Slovenska Banka Kreditni Žavod za trgovino m obrt, Ljubljana, Prva Hrvatska Stedionica, Zagreb Credito Italiano, Trieste. Ako želite, da je vaša pošiljate v varna in je hitro izplačana, potem se poslužite naše postrežbe. Ne pozabite, da uredimo vse potrebno, za dobavo ljudi iz starega kraja. Mi prodajamo parobrodne listke edino od najboljših parobrodnih družb. Vsaki dolar, katerega prihranite sedaj bo vreden dva, kadar se nekdanje razmere povrnejo. Ali ako hočete, da vam donese denar dobiček, ulagajte ga na hranilno vlogo po 5%, katere vam plača TK CKTOOiM SAVNS M LOS CWP1Y. 414 E. 156 St. Cleveland, O. * fUlt . V «'• i ZUPNICK & COMPANY TUJEZEMSKA MENJALNICA IN PAROBRODNA AGENCIJA. 6024 St. Clair Ave. Cleveland, O. i t * IrrJ t—rl > Irrl 41—i i—i a v M* m iiMiM Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sveta. Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi, PRIDITE, da se pogovorimo ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER. THE leii SMET SAWS I TRUST OB, Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clevelandu. ' Vogal Lorain St. and Fulton Road. stran 4. mrrr—htpp "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER 11th, 1920. Lokalne novice. — Tajnik suhaške lige v Cle-velandu se je danes dopoldne oglasil pri županu Fitzgeraldu, da mu ponudi sodelovanje su-haških organizacij v Clevelan-du v tekočem pogonu na nepos-tav/io trgovanje z opojno pijačo in druge pregrešnosti, po katerih se baje odlikuje naše mesto. Liga za vzdržan je prohibicije ima 3000 članov, in vsi ti člani se neuradni biriči, ki bodo vsako kršitev prohibicije, ki jo o-pazijo v dnevnem življenju, takoj naznanili policiji. Dokler ni bil odobren Crabbjev zakon, je glavna odgovornost za izpolnje-•' vanje prohibicijske postave ležala na zveznih zastopnikih, sedaj pa leži odgovornost tudi na krajevnih oblasteh. Včeraj je bilo zopet aretiranih 22 oseb, ki so obtožene kršenja prohibicije. Šest jih je bilo prijetih radi nemoralnosti. Tekoči pogon na pohujšanje vseh vrst, ki se je pričel v pondeljek, je dosedaj imel za posledico, da se je aretiralo 39 oseb. Največ aretacij je izvršenih v tretjem policijskem precinktu, ki obsega okolico Woodland in Cedar ave. od meata proti 105. cesti. Znano je, da se v tem okraju zgodi večina umorov in drugih zločinov v mestu. — Odkar je policija posvetila posebno pozornost avtomobilskim tatovom, se je število u-kradenih avtomobilov zelo znižalo. V teku zadnjih 24 ur sta bila v mesta odpeljana le dva avtomobila, medtem ko jih je bilo pred par tedni po 20 na dan. Policija je odredila, da posebni oddelek policistov na motornih kolesih nima ničesar dru gega opraviti kot zasledovati avtomobilske tatove in preprečevati vse poizkušene tatvine. — V soboto se odpre v Cle-velandu kampanja za takozvani "Community Chest". Prispevki se bodo v prvi vrsti porabili za razne mestne sirotišnice in druge slične ustanove. Ob tej priliki bo prišel v Cleveland v pondeljek nekdanji živilski administrator Herbert C. Hoover in bo držal dva govora. S akcijo sodeluje tudi Ameriški rdeči križ, ki bo del nabrane svote porabil tudi za pomoč v evropskih deželah. — Sodnik Neff ima v zakonskih vrečeh precej starokopitne nazore. On pravi, da je vzrok današnjim številnim razporo-katn v tem, ker se mladina ženi samo radi ljubezni brez obzi ra na nasvete starišev, in da bi bilo veliko bolje, če bi se zopet uvedla stara navada, koi tr-1» F—i 1—3 ODPRTO OB SOBOTAH DO 6. URE ZVEČER Lahki obroki. RAVNO NASPROTI WHEELING & LAKE ERIE POSTAJE, PAZITE ZA ŠTEVILKO 2265 POSODA ZASTONJ. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. ilTTH U»levilo b« pri tej uri in Hie oe pra vem prostoru ■»■ailHSlBBiaBlEeiEIMMM®8 PRODAJAMO HIŠE - LOTE in FARME ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD. HBBBBBBBBUPBBMBBBBBBMBMli BBBBBBBBaHBBBaBBBHBfflaBBBBB Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. ■■HBBeBBBHBBBBBHBBBBBBBBBB BaaaaaBBEzoBBBBaigaaHHBBBaBff NE POZABITE! g Kadar rabite dobro bri-g tev, škarje, jermen ali kaj 5 druge brivne ali rezilne o-' prave, pridite v , mojo tr-5 govino, ker jaz ko% bivši " brivec poznam dobro te 5 predmete. S Vse blago pri nas kupi je-i no, popravljeno ali bruše-i no, jamčimo. " V • V I NAZNANILO. Ta krasna skupina namizne poso- ||| de je najnovejšega izdelka. Zastonj jo dobi vsak odjemalec, ki kupi za $150 ali več vredno pohištvo. sta odnesla 12 steklenic žganja. EHHHEHEH.HEHHHHHHE VEDNO NAJBOLJŠE ZA MAJHEN DENAR. EEEEEEEEEEEEEEEEW Moja čev- ljarska po- pnp / / pra vi j alnica bo zaprta vsaik večer ob 6 uri iz- / '2\ ven sobote, / ko zaprem ob 7. uri i zvečer. Vsi /4 rojaki so prošeni, da to naznanilo vpošte- NAZNANILO. vajo. John Tomažič 670 E. 152nd St. g Collinwood. , BBBBBBBBBBBEBIBBaBBBBBBBBa* Satisfies r vajo. ANTON ROŽAN Electric Shoe Repairing 6012 ST. CLAIR AVE. T I IK Bummertime will Boon bo here and with it the ioys of » vacation trip. Whcro aro you goinj;? Tho Groat Lakoa w tho mocca for particular and cxporionced trnv-elors on businesa and ploasuro trips. Thp D. & U. Line Steamer* qqibody all tho