'oštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: IO. december 2014 Vabimo na prireditve v prazničnem decembru 3 - ISSN 14085852 ' i г * "I,-' , t Ш. ' ' ' • i* - - ** * t O t* \ * V* Л. C * ' * f / r • I - л • * » . , ' ^ * ^ .1 ' ^ г T 9 у * f Vesele božične praznike in , srečno v 2015 J * » i. * f > » - ..... 6 A številka: letnik izdaje: 20 KAZALO: ŽUPANOV SKLAD 3 OBČINSKE STRANI 4 S 2. seje občinskega sveta 4 Zimska služba 5 Zaključno poročilo o subvencioniranju5 MKČN Pregled investicij na komunalnem 6 področju Hodi varno, vozi previdno! 6 Vabilo na Božično-novoletni koncert 7 Snaga obvešča 8 Urnik odvoza odpadkov 9 ŠOLA IN VRTEC 10 Igralne urice Srečanje drugih razredov s starimi starši Pevski tabor v Zapotoku Nekaj utrinkov iz novembrskega časa na naši šoli 3. mesto v košarki 19. Ljubljanski maraton Državno prvenstvo v atletskem mnogoboju KULTURA 14 Poziv za postavitev likovnih razstav Utripi življenja Dan reformacije na Trubarjevi domačiji Izšle so pravljice Vinka Šege VSEZIVLJENJSKO UČENJE Učenje vse življenje DRUŠTVA DPM Velike Lašče na strokovni ekskurziji Martinovanje v Razkrižju Društvo upokojencev Velike Lašče v Krapini Letno srečanje upokojencev Povečujemo in pomlajujemo članstvo! Dogajalo se je ŠPORT IN REKREACIJA Drugi krog državnega veteranskega prvenstva v namiznem tenisu Vstopili smo v zimsko sezono Energijska vadba Prva sezona je za nami Športno društvo Turjak Pilates vadba tudi v Turjaku EKO KOTIČEK Pravilno kurjenje z drvmi v lokalnih kurilnih napravah PISMA STRANKE ZAHVALE OGLASI 18 19 27 32 35 40 43 45 TROBLA glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Slika na naslovnici: Letošnjo praznično okrasitev trga v Velikih Laščah so popestrili osnovnošolski učenci (foto L. Čop). Naslednj'a Trobla izide 4. februarja 2015, prispevke je potrebno oddati do 21. januarja 2015. Letnik 20, številka 7,10. december 2014. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Ivanka Peteri in, Veronika Vasič, Manfred Deterding, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Oblikovanje: Lidija Čop. Tisk: Luart, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01/781 03 70, e-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares vredno le tisto, kar naredimo za druge. 6 (L.Carroll) Spoštovane občanke In občani, bralke in bralci Troble! Želimo vam prijetne božične praznike, v novem letu 2015 pa veliko medsebojnega razumevanja in volje, da čimveč naredimo drug za druge. Tako bo tudi praznični dan samostojnosti in enotnosti odmeval preko celega leta. župan Anton Zakrajšek, podžupanja in občinska uprava Časi so ravno taki, kakršni so ljudje, (A.M. Slomšek) Bralcem Troble voščimo lepe in doživetij polne božične praznike. Ob vstopu v novo leto 2015 se zahvaljujemo vsem, ki ste pisali ali pa le prebirali vsebino občinskega glasila, ki zaključuje že dvajseto leto izdajanja. Trudili se bomo, da bo Trobla tudi v prihodnje prijetno, zanimivo, predvsem pa koristno branje. UREDNIŠTVO TROBLE ŽUPANOV SKLA^ Tudi letos se iskreno zahvaljujem vsem donatorjem, sponzorjem in drugim, ki namenjate nekaj svojih finančnih sredstev Županovemu skladu. Z veseljem ugotavljam, da so kljub krizi še dobrotniki, ki s svojim prispevkom pomagajo osrečiti tiste, ki so se znašli v težavah. Tudi letos je bila podeljena ena štipendija in kar nekaj enkratnih pomoči našim družinam in tudi zunaj naše občine. Pred božičem pa bomo obdarili še nekaj družin. Naj omenim, da se pomoči podeljujejo na podlagi razpisa, ki je vsako leto (v jeseni) objavljen v Trobli. Število razpisanih pomoči je odvisno od višine zbranih sredstev. Zato pozorno preberite tudi tokratni razpis, objavljen v tej Trobli. Naj ponovno omenim, da delv dohodnine lahko namenite za donacijo Ustanovi Županov sklad. 142. člen Zakona o dohodnini v 2. odstavku določa, da so splošno koristni nameni varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni od 0,1 do 0,5 % dohodnine, ki mu je bila odmerjena z dokončno odločbo. Zahteva velja za tekoče leto ter nadaljnja leta, v katerih se bo zavezancu odmerila dohodnina, dokler je davčni zavezanec ne spremeni oziroma prekliče. Med upravičenci za donacije je tudi Ustanova Županov sklad. Davčna številka sklada je: 39010236. Še enkrat iskrena zahvala vsem dobrotnikom za nakazana sredstva z željo, da tudi v bodoče po svojih močeh preko Županovega sklada pomagate pomoči potrebnim. Želim Vam srečno, zdravo in uspešno novo leto 2015. Anton Zakrajšek USTANOVA ŽUPANOV SKLAD objavlja RAZPIS za šolsko leto 2014/2015: I. Enkratna denarna pomoč (za šolske knjige, prevoze, izobraževanja ...) (v skupnem znesku do 3.000,00 EUR) Za enkratno pomoč lahko kandidirajo: — dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v Občini Velike Lašče. Vloga za sredstva iz točke I mora vsebovati: — osebne podatke vlagatelja, — fotokopijo spričevala zadnjega razreda ali letnika, — originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2014/2015, — potrdilo o finančnem stanju staršev (dohodnina za leto 2013, oziroma plača ali pokojnina v zadnjem mesecu, nadomestilo za brezposelnost — dokazilo o višini štipendije, če jo prosilec ima, — opis o društvenih ali drugih aktivnostih prosilca. Rok za oddajo vloge je 19. december 2014. V prošnji za enkratno denarno pomoč je potrebno dopisati tudi, za kateri namen bi se pomoč porabila. Glavni kriterij za pridobitev štipendije ali pomoči je socialno stanje prosilca. Drugi kriteriji pa so še: učni uspeh, društvena aktivnost ipd. II. Financiranje drugih aktivnosti (v skupnem znesku do 2.000,00 EUR), kot so npr: društvene aktivnosti mladih, športni ali šolski uspehi mladih, razna predavanja ali izobraževanja, za razne druge pomoči v družini (ob smrti, nesreči ...). Vloge za sredstva iz točke II lahko pošljejo posamezniki, društva ali različne organizacije s sedežem v naši občini. Tudi tej vlogi je potrebno dopisati, za kateri namen bi porabili sredstva. Sredstva se lahko črpajo do njihove porabe. Vse vloge je potrebno nasloviti na: USTANOVA ŽUPANOV SKLAD, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče Anton Zakrajšek, predsednik ustanove ZS Z 2. SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Velike Lašče se je v sredo, 12. novembra 2014, sestal na 2. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev mandata novemu članu občinskega sveta 2. Potrditev zapisnika 1. redne seje 3. Imenovanje občinskih odborov, stalnih komisij občinskega sveta in predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda OS Primoža Trubarja Velike Lašče 4. Določitev vrednosti točke NUSZ za leto 2015 5. Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 6. Poročilo župana Po ugotovitvi sklepčnosti je občinski svet potrdil mandat Tini Kadenšek kot novi članici občinskega sveta. Na konstitutivni seji Občinskega sveta Občine Velike Lašče je bila na podlagi poročila občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev ugotovljena izvolitev župana Antona Zakrajška. Na podlagi 37. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, zato je županu Antonu Zakrajšku prenehal mandat člana občinskega sveta. Občinska volilna komisija je ugotovila, da po prenehanju mandata članu občinskega sveta Antonu Zakrajšku mandat preide na naslednjega kandidata na listi SDS - Slovenska demokratska stranka, to je na Tino Kadenšek, če se poda pisno soglasje o sprejemu mandata članice občinskega sveta. Tina Kadenšek je pisno soglasje podala. Člani občinskega sveta so nato potrdili zapisnik 1. redne seje. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 3 - Sklep o imenovanju stalnih delovnih teles občinskega sveta V odbor za družbene dejavnosti se imenujejo: — Cirila Mari nčič, — Tatjana Devjak, — Ladka Deterding, — Jože Stritar, — Majda Kovačič Cimperman. Poleg imenovanih so bili za zunanjega člana odbora predlagani še: Marko Gruden, Simona Bavdek in Petar Lopičič. V odbor za komunalo> varstvo okolja in urejanje prostora se imenujejo: — Jakob Jaklič, — Roman Jeglič, — Uroš Centa, — Janez Košir, — Janez Petrič. Poleg imenovanih so bili za zunanjega člana odbora predlagani še: Rudolf Rupar, Marija Trotovšek in Branka Purkat. V odbor za gospodarstvo> kmetijstvo in turizem se imenujejo: — Srečo Knafelc, — Ivan Levstik, — Tina Kadenšek, — Anton Benjamin Strah, — Andrej Stritar. Poleg imenovanih sta bila za zunanjega člana odbora predlagana še: Tadeja Dejak in Janez Lukančič. V odbor za finance se imenujejo: — Breda Košir, — Polona Cvelbar, — Rok Borštnik, — Rudolf Rupar, — Vasja Spindler. Poleg imenovanih so bili za zunanjega člana odbora predlagani še: Breda Ivane Kovačič, Andrej Kraševec in Martina Truden. V statutarno pravno komisijo se imenujejo: — Tina Kadenšek, — Ivan Levstik, — Polona Cvelbar, — Franc Debeljak, — Ivan Gale. Poleg imenovanih sta bili za zunanjega člana komisije predlagani še: Tjaša Dejak in Marija Elizabeta Ahac. Sklep o imenovanju nadzornega odbora občine V nadzorni odbor Občine Velike Lašče se imenujejo: — Andrej Pečnik, — Peter Indihar, — Janez Lovšin. Poleg imenovanih je bil za člana nadzornega odbora predlagan še Ivan Grebene. Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet Javnega zavoda OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Kot predstavniki ustanovitelja - Občine Velike Lašče se v svet Javnega zavoda Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče imenujejo: — Lidija Čop, Cereja 45, Velike Lašče, — Zdenka Škrabec, Rob 11, Rob, — Ladka Deterding, Dvorska vas 3, Velike Lašče. Mandatna doba članov sveta javnega zavoda je enaka mandatni dobi članov občinskega sveta. Člani sveta so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Poleg imenovanih so bili za predstavnika ustanovitelja v svet Javnega zavoda Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče predlagani še: Ines Grenc, Borut Pahor in Branka Purkat. Ad 4 — Občinski svet Občine Velike Lašče je določil vrednost točke NUSZ za leto 2015. Vrednost točke NUSZ za leto 2015 se bo v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 5 %. Tanja Uršič, občinska uprava ZIMSKA SLUŽBA, sezona 2014/2015 -obvestilo V letošnji zimi bo koordinacijo zimske službe opravljal režijski obrat Občine Velike Lašče. Pluženje in posipanje cest bomo zaradi pomanjkanja kadra in delovnih strojev izvajali s pomočjo lokalnih izvajalcev. Ker želimo, da bo stanje cest tudi pozimi čim boljše, je občanom na voljo telefonska številka 041 332 357 (Marko, Tomaž), na katero se lahko obrnete z vprašanji in pobudami v zvezi z izvajanjem zimske službe. ZAKLJJJCNO POROČILO o javnem razpisu za subvencioniranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Velike Lašče za leto 2014 V letošnjem letu je bil prvič izveden javni razpis za subvencioniranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Prispelo je kar 60 vlog, od tega 58 popolnih. Vgrajenih je bilo 50 čistilnih naprav z zmogljivostjo 1—6 PE (populacijskih enot — oseb) ter 8 večjih z zmogljivostjo 7—20 PE. Tako je bilo podeljenih skupno 79.400,00 EUR sredstev. Razpis je med občani naletel na izjemno dober odziv, zato ga bomo predvidoma izvedli tudi v prihodnjem letu. Roman Viršek, občinska uprava PREGLED INVESTICIJ NA KOMUNALNEM PODROČJU V LETU 2014 Leto 2014 je bilo za komunalno področje kar nekako prelomno. Z ustanovitvijo režijskega obrata smo namreč samostojno pričeli z vzdrževanjem cest in javnih površin. V ta namen smo zaposlili dve osebi, izvedli pa smo tudi nakup manjšega tovornega vozila. V skladišču zimske službe v Robu smo postavili dodaten nadstrešek za delovne stroje. Postavljeno oziroma zamenjano je bilo tudi večje število prometnih znakov. Obnovljeni oziroma na novo zgrajeni so odseki vodovodov v _ Turjaku, Robu, Hrastinjakih, Cereji ter povezava Prhajevo — Kukmaka. Nadstrešek za delovne stroje Na področju cestne infrastrukture smo asfaltirali dva daljša cestna odseka, in sicer Lužarji — Naredi ter Laporje — Gradež. Zgradili smo nov pločnik na Cereji ter v Robu, tu smo povsem na novo uredili tudi vaško središče. Pločnik Cereja Nadaljevali smo s sanacijo svetilk v skladu s strategijo razvoja javne razsvetljave v občini Velike Lašče; ta določa potrebne ukrepe za prilagoditev zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, s čimer želimo zmanjšati strošek porabe električne energije. Jf. *. - Pločnik v Robu Postavili smo tudi 22 novih svetilk javne razsvetljave, v kratkem pa predvidevamo še postavitev luči na avtobusnem postajališču pri Rašici ter osvetlitev novega pločnika na Cereji. Roman Viršek, občinska uprava HODI VARNO, VOZI PREVIDNO! Kot pešci vedno hodimo po pločniku. Kjer to ni mogoče, hodimo po levem robu ceste, da lahko pravočasno opazimo vozilo, ki nam prihaja naproti, pa tudi voznik nas lažje opazi. Če nas voznik spregleda, imamo tako še dovolj časa, da se umaknemo. Zakon o pravilih cestnega prometa pravi: 84. člen, 2. odstavek: Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevni telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve ali odsevnik z drugega odstavka 87. člena tega zakona. 87. člen, 2. odstavek: Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve ali katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2. Vozniki v naseljih in izven naselij, kjer lahko v temi in pogojih slabše vidljivosti pričakujemo pešce, zmanjšamo hitrost in se še posebej osredotočimo na vožnjo. Še preden sedemo za volan, pa poskrbimo za boljšo vidljivost tako, da očistimo vetrobranska stekla in preverimo delovanje svetlobnih teles. Vir: javna agencija RS za varnost promet Naj spomnimo, da je v zimskih razmerah še posebno pomembna kultura vožnje. Želimo vam varen korak in previdno vožnjo tudi v tem času! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče SNAGA OBVEŠČA Urniki odvoza na dosegu roke Kam z odrabljenimi stvarmi? Urnik praznjenja vaših zabojnikov lahko preverite na več načinov, in sicer: — na položnici, kjer so zapisani datumi praznjenja vaših zabojnikov za tekoči mesec; —po spletni aplikaciji Moji odvozi (www.mojiodpadki.si/odvozi), kjer si urnik praznjenja svojih zabojnikov lahko tudi natisnete; — po brezplačnem SMS-opomniku, ki vas dan pred praznjenjem posameznega zabojnika opozori na odvoz (uredite ga prek spletne aplikacije Moji odvozi, če pa potrebujete pomoč, pokličite v Snagin center za podporo in pomoč uporabnikom); — pišite nam na e-naslov snagalj@snaga.si seveda pripišite svoj naslov; in — pokličite nas v naš center za podporo in pomoč uporabnikom na telefonsko številko 01 477 96 00. Snagina mobilna aplikacija je nepogrešljiva za vse, ki potrebujete hitre informacije in pomočnika, ki je vedno z vami. Zakaj bi razmišljali, kdaj morate pred vrata postaviti posamezni zabojnik, če pa vas na to lahko opozori vaš telefon? Aplikacija je brezplačna, v slovenskem jeziku in je na voljo za pametne telefone z operacijskim sistemom iOS (iPhone) in Android. S pomočjo Snagine aplikacije lahko kadar koli in kjer koli dostopate do: — lokacij Snaginih zabojnikov (vpišete naslov in si ogledate najbližje zabojnike za različne frakcije odpadkov); — datumov odvoza vseh vrst odpadkov; — opomnikov za praznjenje vaših zabojnikov; — navodil za ločevanje (in natančnih informacij, kam spada posamezna vrsta odpadka); — kontaktnih podatkov Snage, Odlagališča Barje in zbirnih centrov. Namestitev aplikacije je povsem enostavna in brezplačna. Naložite si jo lahko na: Odgovor najdete na spletnem mestu www.ponovnauporaba.si! Obiskovalec spletnega mesta lahko izbira med vstopom v dogodivščine ponovne uporabe ali popotovanjem po zbirnem centru. Ilustrativna pot, ki jo prehodi, ga na spodbuden in humoren način nagovarja k (še bolj) odgovornemu ravnanju in vedenju. Vabljeni na duhovito in zabavno virtualno potovanje! Božično-novoletni prazniki prinašajo več druženja s prijatelji\ darila in okrašena stanovanja posledično pa tudi več odpadkov. Naj vas spomnimo: najboljši odpadek je tisti, ki ga ni, zato sprejmite izziv in poskusite v letošnjem decembru količino odpadkov zmanjšati na minimum. Kako, se sprašujete. Pri kupovanju živil, vsakdanjih potrebščin ipd. izbirajte izdelke s čim manj embalaže. Namesto materialnih daril podarjajte doživetja (ogled gledališke predstave, obisk koncerta, nočno sankanje, tečaj jahanja, ure joge ali boksa, kuharski ali slaščičarski tečaj itd.). Posvojite filozofijo ponovne uporabe: poskrbite za to, da odvečni predmeti zaživijo novo življenje v krogu prijateljev ali (ne)znancev, predvsem pa je pomembno, da še uporabnih predmetov, lahko so tudi malo poškodovani, ne vržemo v smeti. Podarite jih, zamenjajte ali prodajte. Prinesete jih lahko tudi v Center ponovne uporabe na Povšetovo 4 v Ljubljano. Tam jih očistijo, popravijo, predelajo in za nizko ceno ponudijo novim lastnikom. Že pred pripravo kosil ali večerij razmislite, kaj boste storili s hrano, ki bo ostala. Ne bodite med tistimi, ki v zabojnike letno odvržejo tudi do 250 evrov (v obliki prevelike količine kuhane hrane in živil, ki jih ne uporabijo pravočasno). Snaga, d.o.o. ящ Android Martet □ Available on the App Store Ю CM >o >00 < LU > >o OD O >o O ^ üü O < > o o ž o o Й o > o o en m o m У a В 6 в в б p» s1 я a E StHSi 2 в st s й1 a S F В % a к a s S 9 «s ■ — «4 й ■* U) 4} i-- n m s : S S ; s s fc s s s я a 9 я J S i; ssa < p od (J 4 a 6 a s a В В S! i? ? SS й K$ S! £ ° й J? If S S ? !iJ3 П I ? £ iS J! If ass " « й "t 1(1 O N a j o ; j! Ji -f Ui h- s s s s я s s Я Я й ass (J И? Ss I ■g So ž - 5 ц J J! £ cf J .i — i jI i If i 1 #11 e * I-fi * « I fllfčff 1ЫШ imm 5 1 fi sa * 2 s JÌ Ji 1 ^ 4 t % ta s 5 * 0 > i—i a л i ù '.f »p 11 i il I M i S m ■n ì Щ m tì S m ttl ti Ui i I i g ffi (C 1 « Ш Ш C В AW Občina Velike Lašče v sodelovanju z vrtcem Sončni žarek prireja PRAZNIČNO DRUŽENJE za vse predšolske otroke iz naše občine. Prireditev bo v sredo, 10.12. 2014, ob 17. uri v športni dvorani Velike Lašče. Damjana Golavšek bo otroke razveselila s predstavo Mojca Pokraculja. Ob koncu srečanja bo otroke obdaroval Božiček. Pridružite se nam tudi vi in ujemite čarobne trenutke prazničnega dogajanja. Občina Velike Lašče in kolektiv vrtca Sončni žarek. PREDPRAZNICNO DRUŽENJE Osnovna šola Primoža Trubarja vas vljudno vabi na predpraznično druženje, ki bo potekalo 11.12. 2014. Od 16. ure dalje vas vabimo v šolsko avlo na novoletni bazar, ob 18. uri pa bomo pričeli z dobrodelnim koncertom v športni dvorani. Družili se bomo ob prijetni glasbi ter zbirali sredstva za pomoč našim otrokom. Verjamemo, da se boste v čim večjem številu udeležili druženja in s svojimi prispevki našim otrokom polepšali praznične dni. Veselimo se srečanja z vami. mag. Metoda Kolar, ravnateljica IGRALNE URICE V vrtcu Sončni žarek bomo organizirali igralne urice za otroke, stare od 2,5 do 6 let. Potekale bodo od januarja do maja 2015 ob četrtkih od 16. do 17. ure. Starše prosimo, da otroke na igralne urice prijavijo (ime in priimek otroka, starost, naslov) do 23. 12. 2014 na telefon 01/ 788 15 82, 031 618 300 ali e-naslov: info@soncni-zarek.si. Če bo prijav premalo, igralnih uric ne bomo izvajali. O pričetku igralnih uric bodo starši pisno obveščeni. Vabljeni! Stanka Mustar, pom. ravnateljice SREČANJE DRUGIH RAZREDOV S STARIMI STARŠI Letos v jeseni je potekal projekt Simbioze, ki je v športnem duhu povezal dve generaciji. Simbioza že od leta 2011 povezuje celotno Slovenijo skozi socialno inovacijo, ki je združila modrost in mladost in tako pokazala, da je medgeneracijsko sodelovanje prava smer prihodnosti. Simbioza se širi tudi mednarodno in nosi dobro ime Slovenije v širni svet. Snovalci Simbioze verjamejo, da je prav, da pozitivno energijo tedenske akcije ohranijo. Želijo ustvarjati družbo, kjer mladi spoznavajo, kakšno bogastvo modrosti se skriva v starejših, in kjer starejši verjamejo v prihodnost, predvsem zaradi solidarnih mladih, ki ponudijo roko sodelovanja. Tako smo se tudi učenci drugih razredov s projektom Zdrava šola odločili, da medse povabimo dedke in babice. V četrtek, 23. oktobra, sva učiteljici pripravili uro športa malce drugače kot ponavadi. Odzvalo se je veliko starih staršev naših učencev in že nestrpno so čakali, kdaj bomo začeli. Skupaj smo odšli v telovadnico, kjer smo se najprej ogreli z igrami in gimnastičnimi vajami, nato pa smo nadaljevali s štafetnimi igrami. Pridružila se nam je tudi ravnateljica Metoda Kolar, ki je tudi sama že babica dvema vnukoma. V telovadnici je vladalo neverjetno pozitivno vzdušje ter pripravljenost otrok in starejših na aktivno sode- lovanje. Igre so bile zabavne in ravno prav zahtevne. Dogovorili smo se, da ne bomo tekmovali, ampak bomo krepili športno vedenje s tem, da bomo drug drugega spodbujali. Ura je več kot odlično uspela. Na koncu so stari starši izrazili željo, da bi to še kdaj ponovili. Idejo smo soglasno potrdili in obljubili, da se v tem šolskem letu še srečamo v taki obliki. In naj zaključim s tole mislijo neznanega avtorja: »Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starih.« Katarina Polzelnik Sever Foto: Barbara Zupančič PEVSKI TABOR V ZAPOTOKU V petek, 21. 11. 2014, in soboto, 22. 11. 2014, je za mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja potekal pevski tabor v Zapotoku. V petek popoldne so se učenci pod vodstvom prof. Vite Mekinda odpeljali na pevski tabor v Zapotok. Tam nas je prijazno sprejel upravnik doma. Kar hitro so si skupine učencev poiskale svoje sobe in postelje. Učiteljica Vita je že vnaprej pripravila urnik vaj, ki so si ga učenci lahko ogledali na steni hodnika. Vaje so bile res intenzivne. Vmes pa so se seveda otroci lahko sprostili na zraku. Tam so se igrali z žogo, se sprehajali... Zvečer pa smo se družili ob družabnih igrah v jedilnici. Za prehrano so poskrbele kuharice šolske kuhinje. Seveda ni šlo brez nutele in slastnih palačink. In kot že stari pregovor pravi, da kdor poje, zlo ne misli, so učenke in učenci mladinskega pevskega zbora dokazali, da so to čudoviti otroci, ki radi pojejo, se radi družijo in se ne bojijo pevskih vaj, pa čeprav potekajo kar dva dni skupaj. Profesorici Viti Mekindi se zahvaljujemo za njeno predanost obema zboroma. S svojim delom že vseskozi dokazuje, da je odlična zbo-rovodkinja, saj brez zborov ne mine prireditev na šoli in v kraju. Zahvaljujemo se ravnateljici mag. Metodi Kolar za močno podporo pevskemu zboru, saj je našim pevcem omogočila brezplačno bivanje na taboru. Kuharice, tudi vam zahvala za dobro hrano. Simona Bavdek, Vesna Hladnik NEKAJ UTRINKOV IZ NOVEMBRSKEGA ČASA NA NAŠI ŠOLI TRADICIONALNI ZAJTRK Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk je potekal v petek, 21. novembra 2014. Učenci so lahko od 7. ure zjutraj pa vse do začetka pouka v avli šole jedli med, maslo in jabolka ter pili domače mleko. Med smo dobili od odličnega domačega pridelovalca Braneta Borštnika, mleko pa nam je pripeljal Jože Debeljak. Da so najmlajši potešili lakoto čim prej, smo na pomoč priskočili vsi... MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ V četrtek, 20. novembra 2014, je na šoli potekala prireditev ob zaključku prve stopnje mednarodnega likovnega natečaja "Plakat miru". Na tem likovnem natečaju so sodelovali učenci iz OS dr. Franceta Prešerna Rjbnica in učenci naše šole, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Letos smo se že drugič z veseljem odzvali prijaznemu povabilu Lions kluba Ribnica k sodelovanju na likovnem natečaju, saj s tem sledimo enemu od temeljnih ciljev naše šole, da učencem nudimo možnost za razvijanje njihovih močnih področij. Učenci so pod mentorstvom mag. Katarine Drobnič in mag. Milana Kastelica razmišljali, ustvarjali in se likovno izražali na temo "Mir, ljubezen in razumevanje". In verjamemo, da so ob tem tudi uživali. Vsa dela so bila razstavljena v avli naše šole, najboljša pa so bila predstavljena na sami kulturni prireditvi, ki jo je pripravila učiteljica Marija Oblak z učenci naše šole. Komisija je izbrala tri likovna dela iz vsake šole, ta so se uvrstila v nadaljnji izbor. Na naši šoli so bila izbrana naslednja likovna dela: "HAPPINESS AND PEACE SHINE THROUGH", avtorica Lea Belaj, 8. a "CREATING PEACE TOGETHER", avtor Nik Hren, 7. b "PEACE IS A REFLECTION OF OUR INNER SPIRIT", avtorica Jaša Nika Petrovič, 6. a. MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE Tako kot vsako leto smo tudi v letošnjem predprazničnem času v okviru tehniškega dne izpeljali izdelovanje novoletnih voščilnic. Organizatorica dneva, Majda Griz, je sestavila skupine, ki so jih sestavljali mlajši in starejši učenci, in kot so zatrdili, pri tem res uživali. Dogajanja tega posebnega dne sta posnela in dokumentirala naša učenca, Boštjan Podlogar in Zala Podobnik. Druženje je prijetno Snemalec in novinarka naše šole MI PA RADI USTVARJAMO ... V nadaljevanju uspešnega lanskoletnega projekta »Podjetništvo« učenci z mentorico Veroniko Lipovec nadaljujejo z ustvarjanjem tudi v letošnjem letu. Od številnih odličnih idej so pred nami rezultati, nad katerimi smo vsi navdušeni. Lampioni, ki bodo krasili velikolaški trg v decembrskem času. mag. Metoda Kolar 3. MESTO V KOŠARKI Ekipa starejših učencev OŠ Primoža Trubarja osvojila 3. mesto na medobčinskem tekmovanju v košarki OŠ Dobrova je bila v letošnjem šolskem letu organizatorka medobčinskega tekmovanja v košarki za starejše učence. Kljub temu da je v zadnjem triletju trenutno malo fantov, smo se tekmovanja udeležili in več kot upravičili zaupanje. Z zelo starostno heterogeno ekipo (v ekipi so bili učenci od 6. do 9. razreda) smo na predtekmovalnem turnirju najprej premagali vrstnike iz OŠ Škofljica (29 : 35), nato pa izgubili s kasnejšimi suverenimi zmagovalci - OS Brezovica (34 : 49). V polfinalu smo na žalost odigrali najslabšo tekmo in tesno (v zadnji minuti) izgubili z domačini (31 : 37) in se tako pomerili še v tekmi za 3. mesto. V pravi drami smo z najnižjo možno razliko premagali ekipo OŠ Ig (32 : 31). V finalu je ekipa OŠ Brezovica, ki je bila za razred boljša od vseh ostalih ekip, premagala domačo ekipo z rezultatom 58 : 30. Ekipo naše šole so sestavljali Filip Marijanović, Gaber Kokovnik, Tilen Debeljak, Boštjan Podlogar, Kristjan Smrekar, Luka Savli (9. r), Sven Ahac, Vid Rigler, David Možek (8. r), Nik Jakopin (7. r), Lovro Kutnar in Andraž Gruden (6. r). Bojan Novak 19. LJUBLJANSKI MARATON Najbolj množične tekaške prireditve na našem prostoru se vsako leto udeleži tudi veliko število naših učencev. To število iz leta v leto narašča, podobno kot to velja tudi za skupno število tekačev na prireditvi. Veseli smo, da ste starši pripravljeni pripeljati svoje otroke na tek in preživeti sobotno popoldne na tekaški prireditvi. Kljub veliki gneči se potrudimo na prizorišču kar najbolje poskrbeti za organizacijo pred tekom in po njem, tako da se učenci lahko povsem posvetijo svojim tekaškim načrtom. Žal nam je za otroke, ki se prijavijo na tek, pa jih potem ni, ker zbolijo ... Učenci se teka lotijo na različne načine nekaterim je v ospredju maksimalen napor in boj za čim boljšo uvrstitev, spet drugi vzamejo tek kot dobro rekreacijo in uživajo v tekaškem vzdušju, ki Ljubljano preveva zadnji oktobrski vikend. Obojih smo veseli, saj širok izbor tekaških užitkov omogoča vsem, da najdejo nekaj, kar jih k teku pritegne. Med posamezniki so se letos najbolj izkazali Vid Rigler (22. mesto med 224 osmošolci), Žiga Vilhar (36. mesto med 180 šestošolci) in Mojca Kokelj (41. mesto med 233 šestošolkami). V ekipni konkurenci šol (seštevek uvrstitev najboljših 8 tekačev od 6. do 9. razreda) je naša šola zasedla 24. mesto med 76 šolami. Prav je, da uvrstitve štejejo, a za nas ste zmagovalci vsi, ki ste prišli, tekli in bili veseli svoje uvrstitve. Za vse pa velja povabilo na 20. Ljubljanski maraton, oktobra 2015. Zahvala staršem za brezhibno sodelovanje, ravnateljici Metodi Kolar sodelavki Lei Komat pa za vso pomoč pri organizaciji. Simona Bavdek, Bojan Novak DRŽAVNO PRVENSTVO V EKIPNEM ATLETSKEM MNOGOBOJU ZA OSNOVNOŠOLCE Po dolgih letih se je letos na spored šolskih športnih tekmovanj vrnil ekipni atletski mnogoboj. Po tem ko tovrstnega tekmovanja precej let zaradi različnih razlogov ni bilo, je pred dvema letoma v soorganizaciji z OŠ Dobrova pripravila to tekmovanje prav naša šola. Po dveh letih tekmovanja na področni ravni je glas o tekmovanju prišel tudi do Atletske zveze Slovenije, ki je letos skupaj z Zavodom za šport Planica tekmovanje razširila na vso^ državo. Tekmovanje je bilo izvedeno na OŠ Dobrova, kjer imajo manjši stadion, ki je bil ravno še prav velik za izvedbo državnega prvenstva. Vsako ekipo so sestavljali trije člani, vsak od njih se je pomeril v teku na 60 in 600 metrov, skoku v daljino in metu žvižgača. Tekmovanja se je v štirih različnih kategorijah udeležilo kar 50 trojk, torej 150 mladih atletov. Najštevilčnejša zasedba je bila pri starejših učencih (8. in 9. razred). Med 18 trojkami se je naša trojica (Boštjan Podlogar, Gaber Kokovnik, Filip Marija-novič) uvrstila na 9. mesto. Med posamezniki je vidno uvrstitev dosegel Boštjan Podlogar, ki je bil 8. med 54 učenci. V kategoriji starejših učenk so Zala in Živa Vrabec ter Veronika Zakrajšek osvojile 10. mesto med 13 ekipami. Mlajši učenci (Nik Jakopin, Bor Pere, Lovro Kutnar) so med 10 trojkami osvojili 7. mesto, mlajša dekleta (Katja Indihar, Tita Pere in Lara Perhaj) pa v konkurenci devetih ekip 6. mesto. Bojan Novak JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI objavlja POZIV društvom, drugim nevladnim organizacijam in posameznikom s področja kulture za postavitev likovnih razstav (slikarstvo, kiparstvo, grafika, fotografija, arhitektura, oblikovanje) v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici in na gradu Turjak, in sicer Za leto 2015. Javni zavod Trubarjevi kraji bo na podlagi poziva izbral primerne projekte za vsako lokacijo. Javni zavod bo prijaviteljem ponudil prostorske in promocijske možnosti izvedbe v prihodnjem letu, od prijaviteljev pa pričakujemo, da bodo zagotovili fizično pripravo izbranih projektov ter se z javnim zavodom dogovorili o finančnem ali materialnem pokritju nastalih stroškov. Način in rok prijave: Prosimo vas, da v svojem predlogu za izvedbo projektov v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici ali na gradu Turjak navedete avtorja in nosilca projekta, koncept in tehnične podatke o izvedbi, pričakovan čas izvedbe, finančno konstrukcijo ter reference. Prijave je potrebno poslati po pošti (na spodaj navedeni naslov), elektronski pošti info@trubarjevi-kraji.si ali osebno dostaviti na sedež Javnega zavoda Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1315 Velike Lašče. Vaše predloge pričakujemo do 15. januarja 2015. Za dodatne informacije se obrnite na tel. št.: 01/788 10 06 (Barbara Pečnik). Javni zavod Trubarjevi kraji UTRIPI ŽIVLJENJA Po monografiji velikolaškega rojaka, slikarja Jožeta Cente, so se Ribničani 28. novembra letos z izidom podobne književne predstavitve poklonili še drugemu velikemu velikolaškemu rojaku, tudi častnemu občanu naše občine, JANEZU DEBELJAKU, Korenovemu Janezu iz Gornjih Retij. »Profesor Janez Debeljak, dolgoletni pedagog, profesor na ribniški osnovni šoli, javni in kulturni delavec je s svojim delom močno zaznamoval duhovni utrip Ribniške doline v drugi polovici 20. stoletja. Sloves Ribnice je s svojimi deli ponesel po vsem slovenskem prostoru in tudi zunaj slovenskih meja. Muzejsko društvo je čutilo dolžnost in odgovornost za njegov bogati življenjski opus, ki nam ga je vsem zapustil. Želeli smo, da v zahvalo tudi mi položimo kamenček v mozaik njegovemu spominu.« S temi besedami je France Ivanec, predsednik Muzejskega društva Ribnica, utemeljil odločitev o izdaji zbornika, ki je padla že pred dvema letoma. Prvotna želja je bila, da bi zbornik izšel ob koncu leta 2013, saj je to leto bilo posvečeno spominu na Janeza Debeljaka. Vendar se je, zaradi obsežnosti gradiva in logističnih zaprek, delo zavleklo še za eno leto. Vsi, ki boste zbornik prebirali, boste skoraj zagotovo pritrdili, da je bilo opravljeno delo res veličastno. Predstavitev zbornika v dvorani Rokodelskega centra Ribnica je v petek zvečer, deset dni po Janezovem 82. rojstnem dnevu, spremljala velika množica občudovalcev njegovega dela, prijateljev, sorodnikov in častnih gostov. Večer je bil nabit s pozitivnimi čustvi ob spominih na velikega človeka, kar so nam pričarali ustvarjalci kulturnega programa. Z veseljem sporočam, da je bilo na prireditvi tudi veliko Laščanov. Končno je profesor Debeljak last obeh okolij: velikolaškega, kjer se je rodil in oblikoval svojo osebnost v nežni dobi svojega otroštva in zgodnje mladosti, ter ribniškega, kjer je v najbolj plodoviti dobi življenja našel skoraj idealna tla za razcvet svoje ustvarjalnosti. Simbolično sta prireditev na visokem nivoju povezovala Matjaž Gruden iz Velikih Lašč in Nives Mikulin iz Ribnice. Zbornik z naslovom Utripi življenja na 231 straneh prinaša zelo izčrpen življenjepis, pravzaprav razmišljanje Janeza Debeljaka o sebi in življenju, nato spomine nanj izpod peres sorodnikov, sodelavcev, učencev in prijateljev in še marsikaj. Vsa poglavja so ilustrirana s fotografijami in kopijami originalnih tekstov Janeza Debeljaka. Ker je zbornik izšel v nakladi 800 izvodov, imate tudi bralci Troble možnost, da pridete do lastnega izvoda. Vsebina se bo zagotovo dotaknila vsakega bralca. Ivanka Peteri in Zaključujemo leto 2014, ki je bilo kulturno in turistično plodnejše od predhodnega. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri bogatitvi teh dejavnosti na območju občine Velike Lašče, prijateljem Trubarjeve domačije, gradu Turjak ter druge kulturne in naravne dediščine na našem območju. I Prepričani smo, da bomo s skupnimi prizadevanji vseh društev, organizacij, ustanov in posameznikov uspeli, da bo leto 2015 kljub omejenim finančnim ^jVvMti^m" možnostim še bogatejše s kulturnimi, izobraževalnimi in turističnimi programi TTtUEiUllGYI , ,., KtApi ter prireditvami. Želimo vam vesele božične praznike, srečno in zadovoljno leto 20151 Stalni in občasni sodelavci ter vodstvo Javnega zavoda Trubarjevi kraji DAN REFORMACIJE NA TRUBARJEVI DOMAČIJI Na praznični večer, 31. oktobra 2014, smo v Trubarjevi spominski sobi v organizaciji Občine Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja, Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar in Javnega zavoda Trubarjevi kraji v družbi pomembnih gostov, med njimi tudi nadškofa evangeličanske cerkve Geze Fila, v množici domačinov in kulturnikov obujali spomin na začetke slovenske kulture, reformacijo cerkve in ustoličenje slovenščine kot knjižnega jezika. V začetku 16. stoletja je Lutrova zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov pomembno vplivala na razvoj književnosti v številnih evropskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V času reformacije se je pri nas pojavila prva slovenska tiskana knjiga, Trubarjev Katekizem in Abecednik, katerima so sledili evangeliji, več delov Noviga testamenta, Cerkovna ordninga, pesmarice, Hišna postila. V obdobju reformacije so izšle tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice proste in Kreljeva Otročja biblija. Jurij Dalmatin je prevedel Biblijo. V slavnostnemu nagovoru je Silvester Gaberšček, sekretar Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, povzel pomembne letošnje obletnice stebrov naše kulture: 450-letnico Trubarjeve Cerkonvne ordninge, ki obravnava cerkveni red, vprašanja teologije, bogoslužja in šolstva in ki še danes navdihuje s svojimi vprašanji in odgovori, 430-letnice Dalmatinovega prevoda svetega pisma, s katerim je (po dr. Kraševcu) med 6000 jeziki, v katere je Biblija prevedena, slovenski prevod na štirinajstem mestu ter 430-letnico izida Bohoričeve slovnice, ki se je ukvarjala s pravopisom, besedoslovjem, oblikoslovjem in skladnjo. Silvester Gaberšček je vzpostavil pomenljiv most med takratnimi in današnjimi kriznimi razmerami. Poudaril je pomen Trubarja, ki je zastavil vse svoje moči in ugled za materni jezik in ni podlegel pritiskom, da bi pisal v nekem skupnem slovanskem jeziku, zato pa je tudi spodbujal izide knjig v hrvaščini z glagolico in srbščini s cirilico. Trubar je verjel v moč božje besede, ki nosi sposobnost spreminjanja posameznika in s tem celotne družbe. Poudaril je pomen bistvenega sporočila krščanstva: ljubite se tako, kot sem jaz vas ljubil (nesebično). To vodilo je lahko svetla luč v današnjih kriznih časih. Veličino praznika reformacije vidi tudi v tem, da se zavedamo lastne kulture in omike, da jo stalno gojimo. Stalna reformacija pomeni stalno budnost, ki jo plemenitimo in razvijamo s svojimi talenti in s tem ne zapravimo dediščine reformacije. V nadaljevanju smo se posvetili monodrami sjovenskega igralca, dramatika in režiserja Gregorja Čušina, ki nam je odigral lastni Evangelij po Čušinu. V uvodnem nagovoru je razložil, da evangelij pomeni veselo novico, radostno vest, ki je kasneje dobila pomen pripovedi o Jezusovem življenju. Omenil je Jezusovo zapoved svojim apostolom, ki pravi: kar ste slišali v temi, povejte v svetlobi. Gregor, eden od njih, je ves čas ob Jezusovi strani, ves čas hodi iz teme proti svetlobi in se zdaj smeje, jezi, sprašuje, dvomi, predvsem pa prisostvuje. Predstava je pomenila svojevrsten preplet prilik iz Jezusovega življenja, njegovih naukov in čudežev ter poučevanja ljudi v družbi apostolov s sedanjim pogledom na vero, Boga, družbo, bližnjega. Predstava, polna menjav vlog in razpoloženj, je izvabila smeh, zamišljenost in na trenutke ganila skoraj do solz. Navdušila je zaradi iskrivosti in iskrenosti, zaradi osrednjega sporočila o ljubezni do bližnjega ter izpostavitve praznine, ki jo doživljajo odtujeni, zavrženi ljudje, ki se zatekajo v bolečino, omamo ali smrt, za čimer se skriva neuresničeno hrepenenje po ljubezni. Namen Čušinove prestave, da bi pripeljal vesele ljudi k veselemu Bogu, je bil več kot dosežen. Aplavz, ki je avtorja in igralca večkrat vabil k poklonu pred polnim Trubarjevim muzejem, je dal vedeti, da je bila predstava pomenljiva duhovna hrana na praznik reformacije. Kulturni večer se je v prazničnem vzdušju nadaljeval v Galeriji Skedenj ob dobrotah, ki jih na samosvoj način pripravijo in postrežejo pri DOD Gradež. Letošnje praznovanje dneva reformacije je bilo globoko doživetje. Vsem nam želim, da se protestantski duh — pogum, vera v človeka, njegovo dobroto in moč jezika — ohranja in nadaljuje vse leto. Ana Porenta PA SO IZŠLE ŠEGOVE PRAVLJICE! Pokojni Prelat Vinko Šega bi bil vesel, če bi videl, koliko ljudi se je v sredo, 3. decembra, v dvorani doma krajanov Rob zbralo na prijazni predstavitvi njegovih pravljic, ki so izšle pri založbi Družina v knjižici pod skrivnostnim naslovom "Na obronkih suhega jezera Urednica Marija Stanonik je v uvodnem nagovoru zelo lepo opisala vse okoliščine nastanka knjige, prav tako pa se je dotaknila zanimivega in preizkušenj polnega življenja avtorja. Člani KUD Rob so nato prebirali vsebino knjige, vmes so nastopili tudi mladi glasbeniki in pevci, vse pa so nagradili z aplavzi navzoči obiskovalci, med katerimi sta bila tudi župan Anton urednica Marija Stanonik Zakrajsek in župnik Anton Dobrovoljc. Maša Cilenšek in Pavla Lušin Dobro uro dolg program je lepo uokviril praznovanje rojstnega dne največjega slovenskega pesnika, praznična pa je bila tudi zakuska po zaključku, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena Velike Lašče. Foto in besedilo: Srečo Knafelc »Na obronkih suhega jezera« počastili »Ta veseli dan kulture« Rob, 3. decembra 2014 Od našega spoštovanega gospoda župnika prelata Vinka Šege, častnega občana Občine Velike Lašče, smo se žal v lanskem letu poslovili, nismo pa se poslovili od lepih spominov nanj in od njegovih del, ki so in ostajajo med nami. Po uvodnih, prisrčnih spominih na to, kako je gospod Šega prišel v Rob, po kratkem opisu njegove življenjske poti, ki so jo predstavili člani KUD Rob in po besedah gospe ddr. Marije Stanonik, ki je kot urednica predstavila knjigo Na obronkih suhega jezera, smo med posameznimi glasbenimi točkami poslušali pravljice. Kajti pravljice, s katerimi so si v zaporu lajšali duše in krajšali čas, kot je zapisal gospod Vinko Šega, niso samo za otroke. »V zaporu sem spoznal\ da imajo tovrstne pripovedi radi tudi odrasli ...Vsaka pravljica ima življenjski pouk, na katerega je lahko navezati vzgojni nasvet. Obenem so pravljice prijetno razvedrilo. Zato so jih moji sojetniki tako radi poslušali ... Moje pripovedovanje je trajalo do prvega smrčanja poslušalcev, kmalu potem sem tudi sam utonil v spanec.« Tako gospa urednica kot predstavnica založbe in sorodniki gospoda Šege so bili enakega mnenja, da je tu v Robu čutiti, kako je bil gospod Šega cenjen in kako so ga ljudje imeli radi in spoštovali njegovo delo. To so pokazali tudi z udeležbo na prireditvi. Za sodelovanje pri predstavitvi knjige se lepo zahvaljujemo Založbi Družina, ddr. Mariji Stanonik, Klari Peterlin in vsem ostalim članom Kulturno umetniškega društva Rob^ glasbenikom in pevcem — skupini Spiritus, Luki Čopu, Pavli Lušin in Maši Cilenšek ter Društvu podeželskih žena Velike Lašče. Veronika Vasič UČENJE VSE ŽIVLJENJE ZELISCARSKA DELAVNICA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELIKE LAŠČE Kaj počnemo na naših srečanjih Delo na študijskih krožkih UTŽO Velike Lašče se je pričelo s polnim zamahom. Z delom so pričeli že vsi študijski krožki - likovnice, računalničarji, čebelarji, literati, člani študijskega krožka Naš kraj včeraj, danes, jutri, člani študijskega krožka zavoda Parnas v Robu, tečajniki angleščine (letos na novo) in zeliščarji. Le fotografi bodo počakali na januar. Spodaj vam predstavljamo nekaj utrinkov z naših srečanj: V sklopu zeliščarskih delavnic sta nam Ana Usenik, Pehta s hribov, in Darja Mlakar iz Društva Zapotok (Sekcija za zdravo življenje) v četrtek, 20. novembra, v Levstikovem domu pripravili poučno predavanje z delavnico V SVETU ZAČIMB. NAS KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI Kot imamo zapisano v letošnji predstavitvi dela našega študijskega krožka, bomo letos velikolaške kraje spoznavali skozi osebne zgodbe in doživljaje. Po dveh uvodnih urah smo si že izmenjali nekaj spominov in idej naših poti. Izkoristili pa smo tudi že priložnost odprtja prenovljene razstave o Kočevarjih v Pokrajinskem muzeju Kočevje in muzej v ponedeljek, 17. novembra, tudi obiskali. Spoznali smo osnove gojenja, nabiranja in postopke shranjevanja začimb ter zdravilne moči začimb v vsakodnevni uporabi. Pripravili sta nam čaj iz kodrolistnega ohrovta ter korenček na maslu, ki je nadvse primeren za lajšanje želodčnih težav. Tako kot po navadi je bilo dovolj prostora za številna vprašanja. Kustos Ivan Kordiš med razlago foto Andrej Feie V muzeju sta nas sprejela direktorica muzeja Vesna Verbič Perko in kustos Ivan Kordiš. Slednji nam je v dveh urah izčrpno predstavil ne samo Kočevarje, ampak tudi vse njihove stalne postavitve: zbirko risb Božidarja Jakca, razstavo o Petru Koslerju in njegovem zemljevidu slovenskih pokrajin in dežel, Narod si bo pisal sodbo sam; Slovenija od ideje do države ter gostujočo ribniško razstavi o Janku Troštu. Obisk Kočevja smo zaključili s kavo ob kočevskem jezeru. Komaj že čakamo naslednjo delavnico, ki bo v četrtek, 22. januarja 2015, ob 17. uri na istem mestu. Prijave že sprejemamo. Lepo vabljeni! Informacije: Javni zavod Trubarjevi kraji, Rašica, 69, 1315 Velike Lašče; telefon: 01/ 7881 006; faks: 01/ 7881 686, spletna stran: www.trubarjevi-kraji.si, elektronska pošta: info@trubarjevi-kraji.si Delovanje UTŽO omogočajo: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Občina Velike Lašče in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Barbara Pečnik, JZ Trubarjevi kraji UTŽO Velike Lašče DPM Velike Lašče NA STROKOVNI EKSKURZIJI PO BELI KRAJINI V soboto, 8. novembra, smo se člani društva podeželske mladine odpravili na strokovno ekskurzijo v Belo krajino. Namenili smo si ogledati uspešne kmetije, s katerih smo odšli z mnogimi spoznanji. Ker se je bližal praznik sv. Martina, smo obiskali tudi nekaj vinogradniških kmetij. Udeleženci ekskurzije na kmetiji Kastelic Odhod iz Velikih Lašč je bil zgodaj zjutraj, saj smo imeli pred seboj kar dolgo pot. Na poti do Bele krajine smo se najprej ustavili na kmetiji Kastelic, kjer so nas lepo pozdravili in nas popeljali na ogled kmetije. Razkazali so nam hlev, v katerem imajo 80 krav molznic. Po ogledu so nas pogostili z domačimi dobrotami in vinom. Naslednji postanek je bil na turistični ekološki kmetiji Trdič v vasi Krasinec; ta je nekaj minut vožnje oddaljena od Metlike. Na kmetiji oddajajo apartmaje, urejene v starem kmečkem slogu, in prodajajo sveže ekološko goveje meso. V času našega obiska so imeli malce manj kot sto govedi na pašniku. S ponosom so nam povedali, da krmo za živino pridelajo brez škropiv in umetnih gnojil. Po njihovih besedah je to edini način za preživetje na kmetiji. Obdelujejo 45 ha zemlje, kjer pridelajo pšenico, ječmen, koruzo, krmni grah ter krmo za živino. Po ogledu smo se gostiteljem zahvalili in se poslovili. Pot smo nadaljevali do turistične kmetije Šuklje, kjer smo imeli kosilo. Postregli so nas z odlično doma pridelano hrano. Po kosilu smo se odpravili v vas Krmačina do vinske kleti Prus, kjer smo imeli ogled kleti in degustacijo vin. Kmetija Prus ima pod streho tri generacije vinogradništva, na kar so z razlogom zelo ponosni. Prusovi dajejo velik poudarek na kakovost vin. Pridelujejo vse kategorije vin, poleg tega tud žganje in med. Vinska klet Prus je znana predvsem po vinih, za katera so prejeli številne zlate medalje in šampionska odličja na vinskih ocenjevanjih na naših tleh in mednarodnih ocenjevanjih v tujini. V letu 2009 so slavnostno odprli sodobno novo vinsko klet v zmogljivosti za shranjevanje 200.000 litrov vina. Hkrati omogoča lažje delo in prispeva k boljši tehnologiji pri pridelavi odličnih vin. Na poti proti domu smo naredili kratek postanek v Drašičih, na kmetiji pri Dolčevih. Preteklo leto smo ravno na tej kmetiji pomagali pri trgatvi, zato so nas sprejeli odprtih rok in z velikim veseljem. Polni novih spoznanj, vtisov in doživetij smo se vrnili domov v zgodnjih večernih urah. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Klemnu Prijatelju in jakobu Indiharju za organizacijo ekskurzije. Dijana Nose, članica DPM Velike Lašče Ekološka reja perutnine na kmetiji Trdič Vabimo nove člane in članice z veseljem do plesa, petja in druženja v folklorno skupino. > j ж Vaje imamo ob torkih ob 20. uri na odru Levstikovega doma v Velikih Laščah. Folklorna skupina Velike Lašče Gledališče pod mostom iz ^Jf IJ^J Velike Loke pri Grosupljem vabi na uprizoritev komedije Tončka Zumbana MOJ JURE v soboto. 24. januarja 2015. ob 1Q. uri v dvorani Levstikovega doma v VELIKIH LAŠČAH. Lepo vabljeni. MARTINOVANJE V RAZKRIŽJU Člani folklornih skupin ter člani govedorejskega in konjerejskega društva iz Velikih Lašč smo se na povabilo prijateljev iz Razkrižja odpravili na martinovanje v Razkrižje. Nekateri smo bili tam prvič, drugi pa, ki so bili tam že večkrat, so tam že stkali znanstva in prijateljstva. Pa vendar smo si bili edini v tem, da je bilo spet enkratno in neponovljivo. Prijetno vzdušje se je pričelo že na avtobusu, Metka je zaigrala na harmoniko, članice DPŽ so poskrbele za male zalogajčke in še nekaj pijače. Med nami je bil tudi gospod Lojze, ki je sicer poklicni vodič. Poprosili smo ga, naj malo pove o krajih, ki so bežali mimo nas. Izkazalo se je, da je gospod res poznavalec Slovenije in njene zgodovine. Prav uživali smo v njegovih pripovedih. Vožnja je kar prehitro minila, prijetno vzdušje se je stopnjevalo, zunaj pa se je poslovila megla in sonček je pokukal izza oblakov, ko smo prispeli v Prlekijo. Gostitelji so nas pričakali na prireditvenem prostoru, ki so ga pred kratkim uredili za medsebojna druženja. Igral je ansambel Tamburice od Murice. Tipičen melos tamburice nas je popeljal v njihov svet; svet ravnic, mehkih gričev, prijetnih, preprostih ljudi. Mize so bile obložene z dobrotami, ki so jjh napekle njihove članice DPŽ, točili so novo vino, ki so ga pridelali njihovi vinogradniki. Članice tamkajšnjega DPŽ so pekle razkriške mlince in jih mazale z zaseko. Mmm, kako so teknili. Na stojnicah so se nam ponujale različne dobrote; domača jabolka, vino, različni shranki, čaji iz zdravilnih zelišč. Pri pozdravnem nagovoru njihovega župana Stanka Ivanušiča pa smo izvedeli, da so ravno na ta dan izobesili zastavo v čast Šafarskemu, ki so jo prejeli od Turistične zveze Slovenije, v okviru vseslovenske akcije: Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zbrane je pozdravil tudi naš župan Anton Zakrajšek, predsednica Društva podeželskih žena Velike Lašče Milka Debeljak pa je gostiteljem izročila skromno darilo v znak pozornosti. Po krajšem kulturnem programu nas je naš prijatelj^ Branko Gašparič popeljal po Šafarskem na ogled posebnosti, zaradi katerih so prejeli priznanje. Najprej smo odšli v prazgodovinsko naselbino s prikazom življenja izpred 5500 let. Pričakali so nas prebivalci vasi v posebnih oblačilih, govorili so samosvoj jezik. Prikazali so nam »mletje« žita (s kamnom na kamen), peko kruha v prapeči, obdelavo tal s kamnitim ralom, njihove šege. Kot je bilo prikazano, je takrat vladal hud matriarhat, zato so si bili naši možje enotni, da v takratnih časih res ni bilo lahko za moške. Program je trajal kar 45 minut. Nasmejali smo se do solz in se od prijaznih praljudi kar neradi poslovili. Branko nas je potem popeljal na svojo lepo urejeno domačijo. Na svojem dvorišču ima lepo urejene muzeje čevljarstva, dimnikarstva in zdenčarstva; poklice, ki so zaznamovali njihovo domačijo. Miza je bila bogato obložena z domačimi dobrotami: kruhom, klobasami, jabolčno pito ... Z Brankove domačije smo se napotili še na nasprotni klanček, kjer je domačija, na kateri je urejen muzej žganjekuhe. Sama domačija je prav na meji s Hrvaško. Kljub temu da je meja šengenska, pa tam nismo opazili policije. Mejo je v ogromnem sodu čuval le doprsni kip Josipa В raza Tita. Nekateri so odšli v njihov »laboratorij«, kjer so kupili nekaj njihovih zvarkov; drugi pa smo se pozabavali v muzeju, kjer smo dobili za dobrodošlico koščke rženega kruha, tega smo pomočili v žganje in še v sladkor. Zanimiv okus! Na starih gramofonih se je vrtela glasba izpred nekaj desetletij in v nekaterih od nas prebudila spomine. Tudi zavrteli smo se. V novejši žganjekuhi pa je prevladovala prava kmečka peč, v kateri gospodinja peče kruh, zraven pa miza, zglajena od kart, ki jih mečejo, ko kuhajo žganje. Na stenah pa zanimiva simbioza. Med številnimi nabožnimi podobami je prav tako veliko števijo slik nekdanjega predsednika Jugoslavije, Tita. Čas je neverjetno hitro tekel, pa še toliko so naši gostitelji želeli pokazati. Z avtobusom smo se odpeljali mimo razkriške cerkve na vzpetino, s katere je prekrasen razgled, na vse strani, vse do meje s Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo. Spet smo se gibali po meji. Na vrhu nas je pričakal eden najboljših hrvaških vinarjev, Dragutin Kunčič, s svojo družino. Njegova vinoteka stoji na sami meji; vstopili smo v Sloveniji, posedli pa smo se že na Hrvaškem. Postregli so nam s šestimi vrstami belega vina. Okusi so se stopnjevali in večina nas (sploh nežni spol) je bila enotna, da je bilo najboljše zadnje vino: rumeni muškat. Prav to vino je ena največjih uspešnic vinogradništva Kunčič. Mudilo se nam je spet naprej, gostitelji so že nestrpno pogledovali na uro. Zapeljali smo se v gostišče Na Gmajni, kjer smo imeli pravo pojedino v čast sv. Martinu. Pozdravila nas je tudi vinska kraljica Martina XV. Pili smo tudi vino z njenim imenom; pridelujejo ga tamkajšnji člani Turističnega društva Razkrižje. Uživali smo v izvrstni predstavi, v kateri je škof sv. Martin, spremenil mošt v vino. Skupaj z nastopajočimi smo tudi mi pomagali peti vinske litanije. Vzdušje je bilo res posebno. Pa tudi tu smo bili časovno omejeni, saj so nas že pričakovali na prireditvi ob 35-letnici svojega folklornega društva. V dvorano smo prispeli, ko se je program ravno pričel. Najprej so nastopili njihovi mali bosopetneži, zatem plesalci, ki so plesali v prvotni zasedbi, pa še tisti, ki plešejo sedaj. Nastop so popestrile pevke zbora Pole poje in sestav Tamburice od Murice z malo odlično pevko. Ponosno so pokazali svoje nove kostume in se s priznanji spomnili vseh, ki so pripomogli k temu, da je društvo tako aktivno. Po zaključku prireditve so obiskovalce zunaj spet čakale članice DPŽ s svojimi razkriškimi mlinci in brizganci. Ljudje so se ustavili ob stojnici, poklepetali in prisluhnili naši harmonikarici Metki, ki je vrhunsko raztegovala meh svoje harmonike. Vesele, predvsem Slakove viže, so popestrile prijeten večer. Kar prehitro je minil čas in odpraviti se je bilo treba proti domu. Metka, ki se je ravno ogrela, nas je s svojimi vižami razveseljevala še na avtobusu. Pot je minila mirno, za kar je poskrbel naš voznik Marjan, ki je našim gostiteljem prikazal tudi trik, kako se iz vina naredi voda, in ne obratno, kot to nekateri vinogradniki počno. Ko se sedaj v mislih podam tja na polja, ki jih objema Mura, in njenim prebivalcem, kar vidim, kako iz meglic vstajajo liki iz romanov Ferija Lainščka. Tako mirni, prijazni; taki, ki sprejemajo življenje z njegove dobre strani in to delijo z vsemi, ki jih obiščejo. Hvala, dragi prijatelji, za tako lepe spomine. Cirila Marinčič V novem letu želimo, da bodo naši domovi prijazno in toplo zatočišče in naše kuhinje naj dišijo I po sveže pečenem kruhu, I da ga bomo lahko delili. Društvo podeželskih žena Velike Lašče želi vsem svojim članicam ter občankam in občanom občine Velike Lašče blagoslovljene božične praznike ter zdravja, miru in medsebojnega sodelovanja v novem letu 2015, vsem članicam in članom obeh folklornih skupin želimo tudi mnogo lahkih in veselih korakov ter dobre volje. SjHf rijjTr^^ Vabimo dekleta in žene z veseljem do druženja in peke na srečanja vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 19. uri v društveni sobi v pritličju občine Velike Lašče. Društvo DPŽ Velike Lašče Društvo upokojencev Velike Lašče IN VINO VERITAS ali VSI SMO NEKOČ BILI NEANDERTALCI Ne ustrašite se naslova. Ampak člani Društva upokojencev Velike Lašče smo 11. novembra res združili omenjeni temi. Obiskali smo MUZEJ KRAPINSKIH NEANDERTALCEV in MARTINOVALI v restavraciji Neandertal v Krapini. Sliši se zelo prvinsko, bilo pa je vse čisto solidno in lepo. Presodite sami. V oblačnem jutru smo se odpeljali proti Hrvaški. V središče hrvaškega Zagorja smo bili namenjeni. Bilo nas je za dva avtobusa, prava množica. Kar napor in odgovornost za Marijo in Petra, ki sta vse skrbno načrtovala in organizirala. Bili pa smo tudi zelo disciplinirana družba in tako je bilo vse lažje. Že med potjo smo spoznali Krapino kot kulturno, politično in upravno središče Krapinsko-zagorske županije, ki obsega 1264 km2 in ima 150.000 prebivalcev. Mesto samo ima 13.000 prebivalcev, veliko kulturnih znamenitosti in bogato zgodovino. Nismo je podrobno poznali, zato smo razlagi z zanimanjem prisluhnili. Vsi pa smo že v šoli slišali za krapinskega pračloveka in naš cilj je bil obisk muzeja krapinskih neandertalcev, KRANEAMUS. Na Hušnjakovem hribu, v obrobju Krapine, se je nahajalo eno največjih in najbogatejših svetovnih najdišč ostankov neandertalskega pračloveka. Ob najdišču, v bregu, se je nekako simbolično v gozdu skrival lepo urejen, moderniziran muzej. Zunanjost arhitekture je bila minimalistična. Betonsko polkro-žno steno in prečko pročelja je dopolnila velika steklena ploskev, ki nas je posrkala v nedotaknjen svet te prazgodovinske naselbine. Ko smo vstopili skozi vrtljiv vhod, smo se znašli v prazni, moderni, temačni dvorani, v velikem predjamskem prostoru; samo stoli, veliko platno ter pomirjajoči zvoki in šumi iz narave. Po diskretnem pozdravu kustosa muzeja smo se preselili v prazgodovino. Pred nami so se odvijali dogodki iz življenja skupine neandertalskih ljudi. Film je prikazoval kulturo in surovo življenje praprebivalcev kraja, ti so živeli pred več kot sto tisoč leti na tem področju. Kar malo šokanten uvod nas je nato popeljal v razvejan labirint spoznanj in raziskovanj različnih tematskih sklopov oziroma v vsebino muzeja. To je bilo svojevrstno spiralno časovno popotovanje od najstarejše preteklosti Zemlje, nastanka sveta, izvora in vzpona človeške vrste do kulture kamene dobe in časa po neandertalci h. Spoznali smo začetke izkopavanj fosilnih dokazov o biološki evoluciji človeka na tem področju na prehodu iz 19. v 20. stoletje in vodjo teh raziskovanj. To je bil hrvaški znanstvenik Dragutin Gorjanovič Kramberger, ki mu je s podporo takratnega župana Krapine, podjetnega Vilibalda Sluge, uspelo odkriti to edinstveno nahajališče. Avtorji tega muzeja so se zelo potrudili s predstavitvijo. Poleg arhitekture in osnovnih projektov so bile zelo dobre rekonstrukcije neandertalcev in sijajni odlitki plazilcev. Kar nekaj je bilo interaktivne medijske instalacije in virtualne antropologije. Multimedijski in virtualni sprehod je dopolnila animacija kozmične evolucije in hologram. Lahko bi rekli, da je to bila draga postavitev moderne dobe. Posodobitev muzeja je potekala od 1999. leta in zadnja gre v leto 2010. Sodelovali so mnogi domači in tuji specialisti iz Nemčije, Avstrije, Francije, Kanade, ZDA. Zvočni prostor je na primer prispevala Slovenija. Tudi mentorje so našli po celi Evropi. Po končanem ogledu nas je kustos usmeril po gozdni poti Hušnjakovega brega, ki je vodila mimo votlinic in skulptur neandertalcev in raznih živali. Končala se je pred restavracijo Neandertal, kjer se je začela naša druga zgodba. Ni potrebno posebej omenjati, da so prebivalci Zagorja zelo gostoljubni. Do zadnjega kotička smo napolnili restavracijo in dobro smo se zabavali. Kar hitro smo postali „pajdaši" in „pajdašice", kot imenujejo prijatelje. Vsak je dobil tudi diplomo vinskega pajdaškega bratstva „Krapinski vandrček". Pripravili so nam prijetno in veselo martinovanje z muzikanti in dobro hrano. Po kosilu je zabavo popestril vinski škof skupaj z vinskim ministrantom in našim botrom Stanetom oziroma kumom Stankecem, ki je pestoval steklenico mošta — naše detece krstno odeto. V simpatičnem zagorskem narečju so uprizorili „krst mošteka". Pričeli so s pernico: Prišel je prišel sveti Martin, on ga bo krstil, jaz ga bom pil... Potem pa je sledil komičen ritual krsta. Dobra volja se je stopnjevala in po zagorskih štrukljih je sledil ples, čeprav je bilo bolj malo prostora. Ko se je večina najbolj razživela, pa je napočil čas odhoda. Običajno pravijo, da je potrebno na vrhuncu zapustiti kraj dogajanja. LETNO SREČANJE UPOKOJENCEV V soboto, 18. oktobra, je bil spet eden od tistih prijaznih dni, ko je sonce ogrelo dan in napovedalo nadvse prijazno in prijetno srečanje upokojencev Društva upokojencev iz Velikih Lašč. V prostorni viteški dvorani turjaškega gradu se je zbralo kakih 70 upokojencev. Napovedim programa glasbene šole Ribnica oddelek Velike Lašče so sledile nadvse prijetne in nekatere že virtuozne glasbene točke mladih izvajalcev. Celo uro so nas razvajali z zvoki glasbil in glasovi in bili za vsak nastop deležni krepkega aplavza zadovoljnih poslušalcev. Zahvala gre mladim izvajalcem, profesorjem in tudi Majdi Kokošinek, ravnateljici glasbene šole. Kmalu po začetku koncerta se je dogajanju pridružil župan Anton Zakrajšek, ki je na prošnjo predsednice pozdravil udeležence in jim zaželel prijetno popoldne ter še naprej uspešno delo v društvu, predsednica pa se je županu zahvalila za vso podporo pri delovanju društva. Vinski ministrant, Martin, kum Stankec in vinski škof Fotodokumentacijo sta tokrat posredovala Martin Gruden in Srečo Knafelc, svoje misli in občutke pa je napisala Helena Grebene Gruden. Kulturnemu programu je sledila pozornost devetim okroglim jubilantom - deležni so bili cvetov ter prijaznih voščil župana in predsednice društva. Slavnostno kosilo je pripravil Joško Ahec; po izvrstni hrani se je začel zabavni večer s plesno glasbo. Kar nekaj plesalcev se je zvrstilo na širokem plesišču viteške dvorane. Prijetno utrujena po skoraj šestih urah druženja se je družba zadovoljna razšla. Tekst in foto: Srečo Knafelc Sreča je čudežni prah, ki ga narava iz svojih angelskih rok strese v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo. Dragi naši člani, v letu 2015 vam želimo, da imate ob sebi prave prijatelje, s katerimi labko delite veselje in žalost. Blagoslovljene božične in novoletne praznike v krogu svojcev in najdražjih oseb vam želi Društvo upokojencev Velike Lašče. Povečujemo in pomlajujemo članstvo! Od leta 2004 se je prejšnja osnovna organizacija ZZB predvsem zaradi širjenja dejavnosti preimenovala v Društvo za ohranjanje izročil in vrednot narodnoosvobodilne borbe in osamosvojitve ZARJA SPOMINOV. Društvo sodeluje s sorodnimi društvi in političnimi strankami, združuje pa vse udeležence NOB, protifašistične borce, veterane osamosvojitvene vojne in somišljenike. V letošnjem letu se zaključuje posebna akcija pomlajevanja in razširitve članstva. Namen tega je ohranjevanje spomina na zgodovinsko pomembne dogodke iz 20. stol., ki so pomembno vplivali na današnji čas in bodo pomembni tudi za prihodnost. Od mlajših novih članov pričakujemo, da bodo aktivno sodelovali pri vsakoletnih slavnostih, popisovali pričevanja starejših in svoje vrstnike vključevali v svoje delo itd. Seveda je še polno drugih aktivnosti, ki pa si jih bodo mlajši izbrali najprej s pomočjo starejših, pozneje pa avtonomno kot mladi forum. Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vtde poslovanje uspešno, vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov. Spoštovani obrtnice in obrtniki, podjetnice in podjetniki občine Velike Lašče, bralci Troble: Blagoslovljen božič, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter mnogo zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2015 vam želi Društvo podjetnikov in zasebnih obrtnikov občine Velike Lašče V naši občini smo lahko ponosni na našo preteklost. V prvem letu 2. svetovne vojne je z OF sodelovala velika večina prebivalstva. Aktivisti so zbirali orožje, strelivo, sanitetni material, obleko in obutev ter denar za nastajajoče partizanske enote, v okolici izvajali sabotažne in listkovne akcije ter organizirali odhode v partizane. Zaradi okupacijskega nasilja in močne propagande se je to stanje tudi razumljivo nekoliko spremenilo, vendar pa je treba vedeti, da je iz naših krajev za našo svobodo dalo življenje 160 talcev, internirancev, aktivistov in borcev NOB. Vse to je treba ohraniti v spominu za poznejše rodove. Udeležencev narodnoosvobodilne borbe je vse manj, zato so delo v Zarji spominov že prevzeli mlajši, ki pa tudi ne bodo večni, zato je treba organizacijo ves čas pomlajevati. To smo dolžni padlim v NOB in vsem, ki jih je vojna prizadela. V torek, 23. decembra 2014, ob 17. uri se bomo zbrali na vsakoletnem tovariškem srečanju v sejni dvorani Levstikovega doma. Po kratkem nagovoru in razgovoru bomo nagradili jubilante, nato pa bo še druženje ob običajni zakuski. Vabljeni vsi člani, simpatizerji in novi kandidati za članstvo. Odbor Zarje spominov VARSTVO PRI DELU V VELIKIH LAŠČAH Termin: torek, 20. januar 2015, ob 16.00 uri v prostorih Pri Škrabcu, Rob. Prijave in informacije: Andrej Stritar, tel.: 01/788-19-77 ali po e-pošti: andrej.stritar@siol.net Prosim tudi za navedbo dejavnosti. Tečaj s preizkusom znanja traja 3 šolske ure. Cena (brez DDV): 21,00 EUR, za člane Območne obrtne zbornice Ljubljana Vič, ki plačujejo dodatno članarino je po sklepu upravnega odbora brezplačno. Za zaposlene, ki jim plačuje Zavod za izobraževanje delavcev, ta krije osnovne stroške izobraževanja, ne krije pa stroškov DDV-ja, zato ga poravnate sami. Društvo PZO Velike Lašče Kmetijska zadruga Velike Lašče, z.o.o. Z VAMI ŽE VEČ KOT 100 LET. So dnevi polni sreče in miline, naj veselje nikoli warn me mine. Vse dobro naj za vekomaj ostane in v miru sreča naj vas objame. Polja bogato naj obrodijo, da za vse ljudi krnim bo obilo. Vsem našim članom, občankam in občanom, našim zvestim kupcem, želimo miren in blagoslovljen božič; v letu 2015 pa obilo zdravja in izpolnitev osebnih pričakovanj. VABILO Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Dobrepolje 12. decembra 2014 prireja 2. DRŽAVNO RAZSTAVO POPRTNIKOV IN DRUGIH PRAZNIČNIH BOŽIČNIH KRUHOV Ob 18.uri bo v veliki dvorani Jakličevega doma na Vidmu podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom. Temu sledi ogled razstave in pogostitev. Razstavo si lahko ogledate v petek, 12. decembra 2014, od 10. ure dalje, in v soboto, 13. decembra 2014, od 16. ure. Vljudno vabljeni! Mladinske skupina t ttpnije Velike La Èie vabi na VESELO SPOROČILO uprizoritev živih jaslic pred cerkvijo v Velikih Laščah NA BOŽIČNI VEČER, NA BOŽIČNI DAN, 24.12.2014 25.12.2014 ob 23:30 ob 19:00 DOGAJALO SE JE... JESENOVANJE POPOTNIKOV IN POPOTNIC Konec tedna v začetku novembra smo PP-jevci preživeli na prav poseben način - imeli smo jese-novanje. Zbrali smo se v soboto in se peš odpravili proti Selu pri Robu. Tam smo se namestili v koči in se za cel vikend predali skavtstvu. Učili smo se o prvi pomoči, razmišljali o naši skavtski poti, debatirali o uporavljanju s časom (»time managment«) in kurili ogenj s pomočjo kresi la. Zvečer smo imeli zabavni večer, ki je trajal dolgo v noč. Naslednje jutro smo bili sicer malce zaspani, a je jutranja telovadba opravila svojo nalogo in nas popolnoma zbudila. Jesenovanje je bilo res čudovito. Hrana je bila odlična, poleg tega pa smo preživljali čas v odlični družbi. Za nekatere od nas je bilo to prvo jesenovanje pri PP-ju in zagotovo ga bomo ohranili v prav posebnem spominu. Zala Kogoj, zvita veverica JESENOVANJE IZVIDNIKOV IN VODNIC Letos novembra se je četa Vztrajnih bizonov odpravila na jesenovanje v Dob pri Domžalah. Začeli smo v petek. Pred večerjo smo naredili pravilnik, za katerega smo se dogovorili, da ga bomo poskusili čim bolj vestno upoštevati (sicer sledi odkupnina). Zatem smo imeli zabavni večer, ki smo ga sestavili sami - na sporedu so bile razne igrice, kot so pantomima, morilec, faraon ... V soboto smo vstali ob osmih in najprej imeli telovadbo, potem pa zajtrk. Nato smo se odpravili na bližnji hribček v vas Krtina, kjer je cerkev sv. Lenarta in Roka. Tam smo poiskali listke s funkcijami v vodu, si jih razdelili in podrobneje razložili. Po končanem delu smo se odpravili nazaj proti naši koči. Ko smo se odpočili, smo se z veseljem šli igrat skavtsko igro "roverček". Po končani tekmi smo imeli kosilo. Ko smo se odpočili in se nam je hrana polegla, smo odšli na sosednji hrib, kjer smo se dali v tri skupine in se začeli igrati igro "zastavce krast". Bilo je zelo napeto. Po končani igri smo se slikali v obliki šahovnice za skavtski časopis Skavtič, se odpravili nazaj v hišo, vsi od trnov in vsi popraskani, saj je bila gozdna podrast, kjer smo se igrali, izjemno bogata s trnjem. Doma smo malo spili, se okrepčali, nato pa nadaljevali s predstavitvijo skavtskih veščin, ki jih bomo usvajali v letošnjem letu. Razdelili smo se v vode. Sobotni zabavni večer so nam pripravili voditelji in bilo je zelo zabavno. V nedeljo zjutraj smo šli k sveti maši, po njej pa smo pospravili hišo. Naredili smo si spominske kljukice, ki nas bodo spominjale na to jesenovanje. Že so nas prišli iskat starši in šli smo vsak po svoje. Mislim, da bo to jesenovanje vsem udeležencem ostalo v spominu. Luka Šavli, igrivi aqua kozorog SKAVTI VABIMO ... Skavti Škocjan - Turjak 1 tudi v letošnjem letu zbiramo star papir. Z denarjem, ki ga bomo zbrali, bomo lahko pokrili stroške urejanja skavtske sobe v Škocjanu. Zato lepo naprošamo vse, ki imate doma kaj odvečnega starega papirja, da nam pri zbiranju pomagate. Pokličite voditelja Mateja na 041/95 3 785 in se dogovorite za dan in uro prevzema papirja. Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujemo! Tudi letos bomo skavti izdelovali voščilnice, ki jih lahko dobite v Škocjanu pred in po nedeljski sveti maši (14. in 21. decembra) za simbolično ceno (prostovoljni prispevki). 4. adventno nedeljo pa bomo že tradicionalno prinesli Luč miru iz Betlehema. En teden pred tem bo na Dunaju prevzem Luči za celotno Slovenijo, v nedeljo, 21. 12. 2014, pa jo bomo skavti prinesli tudi v naše kraje. Luč miru boste lahko prevzeli pri nedeljski sveti maši ob 9.00 oz. 10.00 v Velikih Laščah , Turjaku, Robu in Škocjanu. Na območju škocjanske župnije (naselja Velike in Male Lipljene, Škocjan, Gradež, Sloka gora, Rožnik, Železnica, Laporje, Turjak, Mali Osolnik, Četež, Prazniki, Ščurki, Podturjak ter Mali in Veliki Ločnik) bomo Luč miru raznašali v nedeljo popoldan. Zaželeno je, da pripravite svojo svečo. Vljudno ste vabljeni na ogled jaslic na Cradežu, kjer bomo sodelovali tudi skavti. -19. decembra 2014 ob 17.30 bo razstava za vse skavte in njihove družine. - 21. in 28. decembra ter 4. januarja pa bodo razstave jasic za vse ljudi s pričetkom ob 17.30. DRUGI KROG DRŽAVNEGA VETERANSKEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU TVD Partizan je 15. novembra organiziral 2. krog državnega prvenstva v namiznem tenisu za rekreativce in veterane za jakostno lestvico. Udeležba kar 107 tekmovalk in tekmovalcev iz celotne države je posledica pomembnosti same tekme in pa tudi dobre organizacije našega društva. Tekmovanje je potekalo v 9 posamičnih kategorijah in 4 kategorijah dvojic. Najprej se je igralo v skupinah 3—5 igralcev, kjer sta se prva dva uvrstila v nadaljnje finalne dvoboje na izpadanje, preostali pa igrali v tolažilni skupini. Na dvanajstih mizah so se cel dan odvijali napeti in kakovostni dvoboji za najvišja mesta. Da je tekmovanje potekalo hitro in brez večjih zapletov, gre zasluga računalniški programski podpori podjetja Parnas I KT, d.o.o., iz Velikih Lašč ter izurjeni tehnični ekipi organizatorja. Seveda so na koncu vsi najboljši prejeli zaslužene medalje. Med vsemi nastopajočimi igralci smo izžrebali tudi več praktičnih nagrad naših sponzorjev, za kar se jim v imenu organizatorja zahvaljujem. Sponzorji tekmovanja so bili: Trgoup, d.o.o., PC Klinika Naveza d.o.o., Art-les Igor Sever, s. p., in pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Rezultati po kategorijah: Ženske do 49 let 1. Barbara Jančič 2. Mojca Smolej 3. Alenka Zidar Zupan 3. Janja Lebarič Tolaži Ina skupina: 1. Martina Komovec Ženske nad 50 let 1. Milana Krmelj 2. Dragica Lapanja 3. Jasna Šebjanič Pupis 3. Živa Prezelj Tolažilna skupina: 1. Vida Mlinar Moški do 39 let 1. Tim Fridrih 2. Rok Špendov 3. Martin Janežič 3. Blaž Vod lan Tolažilna skupina: 1. Miha Hajdarovič Moški od 40 do 49 let 1. Bojan Maselj 2. Lojze Zore 3. Silvo Slaček 3. Marko Špegel Tolažilna skupina: 1. Ivo Bokal Moški od 50 do 59 let 1. Darijan Vizjak 2. Erih Günter 3. IgorVinčec 3. Gorazd Štor Tolažilna skupina: 1. Bojan Supanič Moški od 60 do 64 let 1. Boris Škoberne 2. Fredi Vodušek 3. Boris Govednik 3. Ciril Kozjek Tolažilna skupina: 1. Jože Vodlan Moški od 65 do 69 let 1. Jože Pogačar 2. MihaTorkar 3. Ivan Kenič 3. Dragutin Stankovič Tolažilna skupina: 1. Jože Vahčič Moški od 70 do 74 let 1. Maks Burger 2. Janez Muzik 3. Jože Hafner 3. Robert Stropnik Tolažilna skupina: 1. Dario Bergoč Moški nad 75 let 1. Rado Pančur 2. Ivan Hafner 3. Radovan Simič 3. Ciril Markič Ženske dvojice - enotna kategorija Jančič — Smolej Komovec — Lebarič Krmelj - Zidar Zupan Šebjanič Pupis - Lapajna Moške dvojice do 39 let Špendov — Hajdarovič Fridrih — Zavec Lesar — Kokelj Vodlan — Petrin Moške dvojice od 40 do 59 let Vizjak — Vodušek Günter-Vi nčec Strnišnik - Zore Škoberne - Maselj Moške dvojice nad 60 let Vodlan — Cargo Govednik — Stankovič Glažar— Kenič Trbovc - Pogačar Tekst: Igor Sever Foto: Niko Samsa VSTOPILI SMO V ZIMSKO SEZONO Del udeležencev prve vadbe 2.novembra 2014 v Velikih Laščah Skladno s tekmovalnim koledarjem Lokostrelske zveze Slovenije ( LZS ) z novembrom prične zimska sezona november 2014/marec 2015, katere osrednja prireditev je tekmovanje za Slovenski dvoranski pokal. Razpisana so tudi šolska regijska in državna tekmovanja, mednarodna pokalna tekmovanja in prijateljske tekme. Sprejeti so posebni tekmovalni pravilniki. Tekmuje se v disciplini Indoor 20-krat 3 puščice na 18 metrov, kjer se velikosti lic (papirnata tarča z desetimi krogi) razlikujejo po velikosti glede na vrsto loka. Dovoljeno je tekmovati le z določenimi vrstami loka, in to: dolgi lok, goli lok, ukrivljeni lok in sestavljeni lok. Tekmovalci so razdeljeni tudi v kategorije: mlajši dečki in deklice, dečki in deklice, kadeti-kadetinje, mladinci-mladinke, člani- članice, veteran i-veteranke po starosti in spolu. Dovoljeno je tekmovati v višji kategoriji, razen za veterane. Tako smo tudi v LK Turjak pričeli z namensko dvoransko vadbo. Prijavili smo se na javni razpis za najem dela športne dvorane v Velikih Laščah in si zagotovili termin ob torkih med 18.30 in 20.30. Dvorano za naše zahteve in varnost pripravijo določeni redarji iz naših vrst. Za strokovni del občasno skrbijo vaditelji lokostrelstva. Vabimo začetnike oziroma tiste, ki jih lokostrelstvo zanima, da se nam informativno pridružijo ob vadbi (pogoj upravitelja dvorane: copati). Dvoranska tekmovanja so dokaj priljubljena, saj se jih udeležuje več kot 200 tekmovalcev, tako da so potrebne razvrstitve po izmenah in vrstah lokov. Dvorana mora biti zahtevane velikosti, da se tarče postavijo ob daljšo stranico in se hkrati zagotovi potrebna strelska daljava. Tekmovalci streljajo izmenično v parih, štirje na eno tarčo, nato ugotovijo rezultate in poberejo puščice. Samo ob dvomljivosti zadetka se kliče lokostrelski sodnik. Vsak tekmovalec ima čas za izstrelitev 3 puščic 2 minuti, kar se meri s pogledom na semafor in ugotavlja z zvočnim signalom. Tako izvedejo izmenično 10 serij, nakar sledi 10-minutni odmor in ponovi nova serija 10 x 3 streli. Tekma traja do 3 ure. Takoj po obdelavi podatkov sledi razglasitev rezultatov in podelitev odlikovanj. Skupine tekmovalcev so oblikovane (tudi v 3-D) po predhodnih rezultatih, tako se neposredni konkurenti primerjajo (in kontrolirajo) že v skupinah. Lokostrelski klub Turjak je moral prijaviti tekmovalce za leto 2015 do 15.novembra 2014, podpisati pogodbo z Lokostrelsko zvezo Slovenije o pogojih medsebojnega sodelovanja in pogojih izdaje tekmovalnih licenc za naslednjo leto. Sprejet je tudi tekmovalni koledar in določeni nosilci za izvedbo tekem za leto 2015. Mnogi člani kluba se odločajo za premor oz. sodelujejo le pri aktivnostih kluba (vadba za rekreacijo) in se udeležujejo le prijateljskih tekem (največja ovira so materialni pogoji - stroški opreme in tekmovanj). So le člani kluba brez tekmovalne licence. Tekmovalci z licenco so registrirani pri Olimpijskem komiteju Slovenije, nezgodno zavarovani na uradnih tekmovanjih, si prizadevajo za izpolnitev norm za udeležbo na državnih prvenstvih, kategorizacijo športnika in norm za članstvo v državnih selekcijah. Klub ima letos samo dva kategorizirana tekmovalca (najmanj tretje mesto na absolutnih državnih prvenstvih) za leto 2015. Občina Velike Lašče ima kategorizirane športnike le v lokostrelstvu. Pridružite se nam! Lokostrelski pozdrav! Božo Kovačič V dvorani v Turjaku se dogaja ENERGIJSKA VADBA Strokovno oblikovana eVadba s pomočjo palic, žogic, stolov in uteži, meditaicija in sproščanje ter masaža. Leto gre počasi svojo pot, dnevi minevajo, ure hitijo mimo nas, minut niti ne opazimo. Ramenski obroč je napet in strumno držimo napete vse mišice, za sprostitev si komaj kdaj vzamemo čas. Seveda je možno vse spremeniti. Spremenimo način — zavedajmo se, da gradimo svojo pot skozi življenje sami. Znotraj nas, v notranji tišini, začutimo nek prijeten občutek, našo bit. Morda bi lahko uporabili tudi besedo samodisciplina, ki jo naši možgani dobro poznajo in z njo pomagajo pri naših izbirah. Zato: v novo leto z novimi energijami. Energijska vaja: meditacija — bolj zbranimanj razstreseni in druge zaznave v prihajajočem letu. Sedimo vzravnano. Potopimo se vase, začutimo sedenje. Noge so uprte v tla, pogreznjene vedno globje in kolena so sproščena. Popustijo napetosti bokov, občutimo toploto po celi hrbtenici. Pomislimo na trebuh, začutimo sprostitev. Zaznamo prsni koš, dvig in širitev ob vdihu, sproščen spust in podaljšanje ob izdihu. Popustijo napetosti lopatic, zaznamo nežen premik ramenskega obroča. Energija teče do notranjosti ramensekga obroča do komolcev in dlani. Sprosti se vrat in zatilje. V nekem trenutku zaznamo sprostitev glave in prostora okrog glave. Dihanje je umirjeno. (Če še nismo v tem stanju, potem še vadimo dihanje in pozorno spreljamo dihanje. Odpravljamo strese.) Smo v notranjem svetu miru in tišine. Zberemo vse dnevne dogodke. Napetosti, ki smo jih nosili s seboj, mirno pregledamo in odložimo na univerzarlni beli oblak. Začutimo, da se urejajo naše misli. Bolj ko je oblak oddaljen, bolj zaznavamo, da nismo več raztreseni. Vedno bolj razumemo, kaj je naše delo in kaj bomo še naredili — vodimo svoje pozitivne misli in občutke. Razširimo energijo preko vseh prostorov in univerzalno napolnimo vse kotičke, prevertimo vse zastale informacije, napolnimo s pozitivno energijo vse okrog sebe. Ponovono uzremo, da se dobro počutimo, da smo polni elana, ko smo spet v svoji sedanjosti in z veseljem nadaljujemo kar koli smo že počeli. Članice eVadbe že deseto leto ustvarjamo in skrbimo zase z eVajami za fleksibilnost, saj so združene kot vaje za telo in dušo — zdravilni chigong. Te eVaje izvajamo v stanju popolne sprostitve in zavedanja mehkih delov mišičevja s kontrakcijo, saj se ti hoteni gibi izvajajo preko možganske skorje, ko dražljaj potuje čez sklop centrov (bazalnih ganglijev, malih možganov, možganskega debla) in preko hrbtenjače s spodnjih motoričnih nevronov do motoričnih ploščic na mišicah, da izvedejo gib. Glede na notranjo kemijo in porabo kalcija je dovolj, da se ustvari energija, se sproži toplota po hitrih in počasnih mišičnih vlaknih, ki so oživčena. Tukaj zaznamo dobro počutje, napolnjenost "baterij", vitalnost in mladostnost. Lahko pa zaznamo tudi m ikro poškodbe, ki počasi ustvarjajo nered in utrujenost, hlad po telesu, omrtvičenje in odrevenelost udov. Utrujenost zaznamo na nivoju živčno mišičnega stika ali na celotnem živčnem sistemu. Občutimo preutrujenost, dejavnosti, ki smo jih prej opravili hitro, nam postanejo breme, na koncu nas drugi opozorijo na pozabljivost ali nam celo žlica pada iz roke. Zato z vajami in mehanizmi poskrbimo za povečanje mišične sposobnosti in vseh prenosih akcijskih potencialov, ki spijo v nas samih. Prevetrimo pa tudi dejavnosti velikih možganov in možganskega debla. Več na eVadbi in na delavnicah. Ponovno torej vabljeni v vpis v zimsko pomladni termin eVadbe, vpis že poteka. Spremljajte obvestila po e-pošti ali enostavno kliknite na www.uzri.si, se javite na e-pošto uzri.tina@gmail.com ali sesek.tina@gmail.com. Na e-pošto lahko tudi napišete, s kakšnimi težavavami se srečujete. Poskušali si bomo vzeti čas zase, za vas in za vse nas! V novem letu 2015 vam želim obilo dobrih malenkosti\ ki bodo postale velike življenjske pustolovščine. Veselimo se tega izziva in zaupajmo si. Za vas pripravila Vaditeljica in terapevtka Tina Sešek, 041 745 363 PRVA SEZONA JE ZA NAMI Člani Športnega društva Turjak so v svoji prvi sezoni medobčinskega rekreativnega prvenstva v balinanju izkusili tekmovalno napetost in bili v nekaterih igrah že kar blizu uspeha. Kljub nezavidljivem položaju v končni lestvici, so se uspešno kosali z ekipami, ki so imele v svojih ekipah tekmovalce celo najvišjega ranga. Ekipa 10 članov: Zaja Rop, Irena Zore, Božo Kovačič, Martin Rop, Darko Rupar, Jože Strle, Janez Škrabec, Franci Vrh, Franci Zakrajšek in Boris Zore so v letošnjem letu odigrali 18 kol s predstavniki ekip občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Škofljica. Tekmovanja so potekalo vsako sredo po točno določenem razporedu, kjer je vsaka ekipa gostila in bila povabljena na balinišče nasprotne ekipa. Tekmovalci so se na vsaki tekmi pomerili v štirih igrah, kjer sta v prvi prekrižala krogle najprej posameznika, v dveh naslednjih pari in v zadnji igri še trojke. Igrali so do 13 dobljenih točk, oz. na čas 75 minut. Vsi igralci so po koncu premierne sezone ostali polni energije in že v pričakovanju zimske lige na Rakovniku. Prav tako pa so vsi izrazili željo, da bi zelo radi v prihodnosti svoje balinišče vsaj pokrili in si na ta način izboljšali pogoje za trening in celovito urejenost športnega parka Turjak. MBRL GROSUPLJE - IVANČNA GORICA - ŠKOFLJICA 2014 1. GROSUPLJE 18 14 4 0 108 36 32 + 72 2. IVANČNA GORICA/2 18 12 4 2 96 48 28 +48 3. MRAVLJICA 18 9 5 4 91 53 23 + 38 4. TORCI DA 18 7 3 8 72 72 17 5. OPTIMISTI 18 4 9 5 66 78 17 -12 6. BALINČEK Škofljica/2 18 5 6 7 66 78 16 -12 7. IVANČNA GORICA/1 18 5 5 8 64 80 15 -16 8. GRADIŠČE 18 5 4 9 58 86 14 -28 9. BALINČEK Škofljica/1 18 3 7 8 63 81 13 -18 10. TURJAK 18 3 3 14 36: 108 5 -72 Gorazd Milavec OBVESTILO V mesecu novembru smo razdelili prehrambne pakete in pralni prašek našim krajanom, ki so zaprosili za pomoč. Vsi, ki so že dobili pomoč v obliki paketov s prehrano, bodo dobivali pakete vsakih 6 tednov. Pakete vam bomo v dogovoru z vami dostavili. Vse, ki še potrebujete tovrstno pomoč, pa vas prosimo, da se nam javite na elektronski naslov simba.tbm@gmail.com ali telefon 040 518 282. Ker pa vemo, da nekateri, ki so v stiski, včasih ne zmorejo povedati za težave, prosimo vse njihove sorodnike, bližnje, sosede, da vzpostavijo stik z nami. Prav je, da stopimo skupaj in poskrbimo za ostarele, bolne, ljudi brez zaposlitve ... KORK Velike Lašče ŠPORTNO DRUŠTVO TURJAK Športno društvo TURJAK bo aktivno tudi pozimi. Organizirali bomo: — nočno in dnevno smučanje na smučišču Izver, Sodražica, — vikend izlete na slovenska in tuja smučišča, — učenje smučanja za vse generacije, — postavitev vlečnice in priprava sankaške proge, — tečaje smučanja za otroke v sodelovanju s SD Novinar. Upamo, da nam bo zima naklonjena in da se nam pri aktivnostih pridružite v čim večjem številu. Sprejemamo tudi vaše pobude in predloge, kako bi lahko aktivno preživeli zimsko obdobje. Sami termini izvajanj aktivnosti bodo na oglasnih deskah. Za več informacij lahko pokličete na 031 863726 (Uroš Centa). ŠD Turjak Vsem občankam in občanom^ žel imo doživet in miren BOŽIČ. Naj nas ta praznik spomni na skromnost, katere je bil deležen Novorojeni. Odprimo svoja srca za prave vrednote, za vse tisto, česar današnji svet pogosto ne zna več ceniti. NOVO LETO naj vsem prinese več veselja! Gradimo svet medsebojnega spoštovanja in zaupanja; v družini, na delovnem mestu, med sosedi, skratka povsod, kamor nas bo pripeljala pot življenja v prihodnjem letu. Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti! PILATES VADBA TUDI V TURJAKU Danes se je, ob tako veliki ponudbi različnih oblik vadb, res težko odločiti, katera je prava za nas. Vadba, ki nam bo v veselje, sprostitev, predvsem pa, da bomo z njo doseglji željene cilje. Pilates je trenutno ena imed izredno popularnih oblik vadbe, saj z njo vsekakor dosežemo tisto najpomembnejše, zavedanje svojega telesa in njegovo funkcionalnost. To je celostna telesna vadba, ki nosi poudarek na težje dostopnih, manjših in šibkejših mišicah. Redna vadba pripomore k pravilni in zdravi telesni drži. Vadbo je iznašel Joseph Hubert Pilates, ki jo je sprva imenoval Contology. Kontrologija je znanost in umetnost koordiniranega razvoja telesa-razuma-duha skozi naravna gibanja pod strogo kontrolo želje. Gibanja pod kontrolo so oblikovana tako, da aktivirajo prav vsako mišično vlaken v telesu. J. Pilates je verjel, da lahko srečo dosežemo samo s poznavanjem vseh skrivnosti gibanja telesa. Vadba vključuje kombinacijo telesne ozaveščenosti, dihanja, tekočega in nadzorovanega gibanja. Zahteva tako miselni kot fizični pristop. Glavni poudarek je na orediščanju - "power house", na fizični center človeškega telesa, s katerega izhajajo vsa gibanja. Glavni razlog, zakaj je pilates tako razširjen, je v tem, da metoda zares deluje. Pomaga pri izboljšanju zdravstvenega stanja vseh, vaje so nežne za sklepe in je odličen za nadaljevanje fizioterapevtske obravnave, saj je varen način gibanja. Pilates je vadba, ki jo lahko izvajamo celo življenje. Morda je pilates vadba prav za vas. Vabim vas na spoznavno uro v četrtek, 11. 12. 2014, ob 20.30 v dvorano Turjak, nad trgovino in picerijo. Vadba je primerna za vsakogar. Več informacij dobite na nusagasper@gmail.com ali 051 223 339 Nuša. PILATES VSAK ČETRTEK OB 2030 v Turjaku v dvorani nad trgovino Za vse dodatne informacije pišite na nusagasper@gmail.com ali pokličite na Nuša 051 223 339. PRAVILNO KURJENJE Z DRVMI V LOKALNIH KURILNIH NAPRAVAH Les je obnovljivi vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika C02 nevtralno gorivo. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba znižati tudi izpuste PM10 iz kurilnih naprav. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke. Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav. Pri specialnih kurilnih napravah pa je treba paziti, da se z nepravilnim kurjenjem ne povečuje emisije dimnih plinov in s tem tudi ne izpustov delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO in delcev povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako se lahko zaradi nepravilnega kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže vrednosti zgolj 40 %, pri kurilnih napravah z odprtimi kurišči pa tudi, kar ni v interesu uporabnika niti ni v javno korist. PRIPRAVA DRV ZA KURJENJE V kurilnih napravah se lahko kuri le zračno suha drva, polena morajo biti primerne velikosti, kar dosežemo z naslednjimi ukrepi: — Podiranje dreves in sekanje drv naj se opravi decembra ali najkasneje januarja, ko je vsebnost vlage v lesu najnižja. — Najbolj primerna oblika polena je trikotnega preseka s stranicami približno 7-9 cm oziroma z obsegom polena približno 21-25 cm. Če so kurišča zelo majhna, kot npr. v štedilnikih, se lahko velikost polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi dolžina polen se prilagodi kurišču. Sicer pa se glede velikosti polen upošteva navodila proizvajalca kurilne naprave. — Nasekana drva se zloži na podstavek, ki zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli drv, sušenje naj bo na sončni legi, drva naj bodo Polena naj bodo nasekana, okrogla polena so manj primerna za sušenje in kurjenje. Nasekana drva je potrebno sušiti zložena in z naravnim prezračevanjem, pokrita proti dežju, na sončni Strani. (Vir: www.bosy-online.de) — Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke in topola je približno 1 leto, iz jelše, lipe, breze približno 1, 5 leta, iz bukve, gabra, sadnega drevja približno 2 leti, hrasta pa od 2 do 3 leta. — Drva razen, nekaterih vrst lesa, se lahko v dobrih pogojih sušenja posušijo tudi v obdobju enega leta, vendar je priporočljivo, da se v tem primeru vlažnost drv pred kurjenjem preveri z merilnikom vlage. — Primeren delež vlage je med 8 in 17 %, idealna so drva z vlažnostjo približno 10 %, vlažnost drv nad 20 % je previsoka. — Z dodajanjem drobnejših polen v kurišče se povprečna intenziteta zgorevanja in s tem toplotna moč kurilne naprave zvišuje, z dodajanjem debelejših polen pa znižuje. Tako predrobna kot tudi predebela polena pomenijo višje emisije dimnih plinov. Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se v malih kurilnih napravah v bistvu lahko kuri le mehansko obdelan les. — V malih kurilnih napravah je tako prepovedano kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke) kot tudi embalažo iz lesa (npr. zaboji za sadje, zelenjavo), papir (npr. karton, časopisi, pisarniški papir), embalaža pijač in hrane (npr. plastenke, vrečke, zamaščen papir) ali drugi gorljivi materiali (npr. blago, čevlji, plastika). S kurjenjem prepovedanih snovi se lahko močno poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih. ZAKAJ JE LES ZAHTEVEN ZA KURJENJE? Pri kurjenju lesa je ključnega pomena upoštevati, da je večina gorljivih sestavin hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te hlapne sestavine izhlapijo, zato je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. Če te hlapne sestavine ne zgorijo (CO, СхНу), gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar pomeni zniževanje izkoristka pri energetski izrabi lesa in tudi škodljive emisije, tudi delcev manjših od deset mikronov. Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv je, da se v kurišču doda le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa. PRIPRAVA KURIŠČA NA ZAKURITEV Iz kurišča in pepelišča, če ga kurilna naprava ima, je treba pred ponovno zakuritvijo odstraniti pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja. Še posebej je pomembno, da se očisti rešetka in reže za dovod zgorevalnega zraka. Pred zakuritvijo se odpre loputa za dovod zgorevalnega zraka, praviloma na maksimum. Preveri se tudi, ali je zagotovljen dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. ZAKURITEV NA NALOŽENIH DRVEH -ZGORNJE ODGOREVANJE V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot so peči, kamini ipd., če proizvajalec ne določi drugače, v kurišče ali na rešetko kurišča najprej naložite zračno suha polena. Naloži se od dva do štiri polena, več le, če to priporoča proizvajalec kurilne naprave. Polena naj bodo naložena križno, posebno še, če gre za kurišče brez rešetke in to kurišče omogoča. Če proizvajalec kurilne naprave priporoča vzporedno naložitev polen ali tudi večjega števila polen, je to v primeru kurišča z delitvijo zgorevalnega zraka na primarni in sekundarni del ali večje kurilne naprave, npr. krušna peč. Na ta polena se križno doda najmanj štiri drobna polena dimenzij približno 3 cm x 3 cm in dolžine približno 20 cm ter lesno volno za podžig teh drobnih polen. Tako naložena drva se zakuri s prižigom lesne volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom. Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv. Zgorevanje je primerno, če je plamen svetle barve, v nobenem primeru naj ne bo temno rdeče ali celo temno rdeče z odtenki črne^ barve niti v posameznih delih plamena. Če je plamen neprimerne barve ali ga celotni, je treba odpraviti razloge za slabo zgorevanje. Če nam to ne uspe, se je treba posvetovati s strokovnjakom. Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se opravi le, če je nujno potrebno omejiti toplotno moč oziroma Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ Bayern) temperaturo kurilne naprave. Ob avtomatskem dovodu zgorevalnega zraka to opravi regulator zgorevalnega zraka. ZAKURITEV POD DRVMI - SPODNJE ODGOREVANJE Drugi način zakuritve, ki je v praksi bistveno bolj uveljavljen, je, da se na rešetko oziroma kurišču najprej pripravi drobna drva za zakuritev in lesno volno za podžig in na to naloži polena za kurjenje. Število polen za kurjenje naj bo čim manjše, vsekakor pa ne polno kurišče, če gre za večje kurišče. V tem primeru so po zakuritvi plamen in dimni plini vodeni skozi naložena drva, zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. Če je količina drv večja, praviloma zmanjka zgorevalnega zraka za zgorevanje tudi hlapnih snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v okolico, ne da bi zgorele. V tem primeru gre ob slabem energetskem izkoristku tudi za povečano vsebnost CO, delcev itd. Edina prednost takega načina kurjenja je, da se naložena drva zelo hitro vžgejo in se s tem doseže ogrevanje v najkrajšem možnem času, zato je tudi višja povprečna toplotna moč kurilne naprave. Za izboljšanje takega načina kurjenje je priporočljivo, da se v kurišče nalaga le ena vrsta polen oziroma eno ali dve poleni, več le v večjih kurilnih napravah. KOLIKO DRV IN KAKO PONOVNO NALOŽITI V KURIŠČE? Ponovna naložitev drv po pogoreli naložitvi v takih kuriščih, ne glede na način odgorevnaja predhodne naložitve, je praktično sprejemljiv le na žerjavico, ki je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja naložitev odgoreva po principu pregorevanja. Ker je tak način tako z energetskega, okoljskega pa tudi finančnega razloga najmanj sprejemljiv, naj se za izboljšanje takega načina zgorevanja naloži v kurišče le toliko polen, kot je to potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave, tudi v tem primeru eno ali dve poleni, oziroma največ eno vrsto polen, če gre za večje kurišče. Zapiranje dovoda zraka se izvede le, če je treba znižati ali omejiti toplotno moč kurilne naprave, sicer je priporočljivo, da se toplotna moč uravnava s količino dodanega goriva. KAKO RAVNATI S KURILNO NAPRAVO PO KONČANEM KURJENJU? Po pogoreli naloženi količini goriva je primerno, da se zapre dovod zgorevalnega zraka in tako prepreči ohlajevanje kurilne naprave, posebno še, če gre za akumulacijsko kurilno napravo, kot je npr. krušna ali lončena peč. Dovod zgorevalnega zraka v kurilno napravo, ko se le-ta ne kuri, naj bo zaprt, da se prepreči ohlajanje bivalnih prostorov in zniževanje bivalnega ugodja ter energetske učinkovitosti stavbe, posebno če gre za kurilno napravo, odvisno od zraka v prostoru. VIZUALNA PRESOJA KAKOVOSTI ZGOREVANJA Kakovost zgorevanja se lahko strokovno določi le z meritvami (02, CO, NOx, delci, tdpl., qdpl. itd.). Temno rdeč plamen Zaželen je svetel plamen, ki pomeni slabo zgorevanje pomeni dobro zgorevanje lesa z veliko saj, CO ... lesa. (Vir: Hausbau Ratgeber) Ker pa v praksi ni mogoče pričakovati stalne meritve kakovosti zgorevanja, lahko uporabnik primernost kurjenja oceni vizualno, in sicer naslednji način: — z barvo plamena (primeren je svetel plamen, brez rdečih ali temnih delov), — s sivostjo dima na izstopu iz dimnika (dim, ki je viden, razen pare, je neprimeren), — z vsebnostjo goriva v pepelu (pepel naj bo svetlo siv, čim manj delcev oglja), — z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo, brez saj ali smol), — z oblogami ostalih površin kurilne naprave in dimnika (brez saj in smol, malo pepela, ki naj bo le sivo-bele barve), — katranske obloge v dimniku in posledično celo dimniški požar so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja. Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja. Svetel - neviden dim, razen pare je pokazatelj dobrega zgorevanja, za strokovno presojo so sicer potrebne meritve emisiji. REDNO VZDRŽEVANJE KURILNIH IN DIMOVODNIH NAPRAV Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno napravo redno vzdrževati. Med ta dela štejemo: — odstranjevanje pepela iz pepelišča in kurišča, — redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi zračnika (storitve javne dimnikarske službe), — zamenjava morebitnih iztrošenih ali poškodovanih delov (kot npr. tesnila vrat, rešetka, šamotne obloge), — zamenjava drugih morebitno poškodovanih delov kurilne naprave. DODATNE INFORMACIJE O KURJENJU Dodatne informacij o kurjenju lesa, kurjenju v drugih vrstah kurilnih naprav, predpisih o dovoljenih emisijah iz kurilnih naprav, omejitvah uporabe trdnih goriv, izvajanju storitev javne dimnikarske službe itd., so dostopne na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/. Informacije o pravilnem kurjenju so dostopne v obliki besedila in tudi z videoposnetki na spletnih straneh posameznih proizvajalcev kurilnih naprav in domačih ter tujih združenjih s tega področja. Avtor: Jože Kaplar Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor DOMOTOŽJE Domotožje ni igra. To je hrepenenje: po domu, domovini in zvoniku sredi vasi. Je ljubezen kot slina v poljubu in veter, ki mi šepeta poezijo, da v zapećku razmišljam, o danih stvareh in domačih ljudeh. O leskovem grmu, o brinu in lipi, sredi vasi. Po 15. septembru se je še kar nadaljevalo »babje poletje«, kar nam je prišlo še kako prav. Nekateri so lepo vreme izkoristili za baliranje otaviča, siliranje koruze ali so pospravili gozd po žledolomu. Mene pa je zvabil svet na kolo, za srce in dušo. Med vožnjo si ogledam zanimivosti, ki me navdušujejo, zlasti domače pravljične kotičke iz otroštva, ki pa jih je več ali manj zaraslo grmovje in prepletla pajčevina med odvrženimi plastenkami in drugo navlako. Kako žalostno, da ne rečem, grdo je, da smo vse te zanimive kotičke zanemarili in nanje pozabili. Zakaj si ne vzamemo malo časa, da bi vsaj domače lepote pokazali vnukom in kako naj od teh otrok pričakujemo ljubezen do domovine, če je ne poznajo? Pred leti sem se udeležil pohoda v pravljično Vrbico na sotočje Iške in Zale, kjer je tudi stičišče štirih občin. Udeležilo se ga je tudi nekaj učencev velikolaške šole. Vse lepo in prav, a na poti nazaj, vse do Krvave Peči, je šla za menoj skupinica otrok, ki niso govorili drugega kot o računalniških igricah, ki jim nudijo zabavo, da zlagajo na kup mrliče, ki jih pri teh igrah pobijajo, vsaj tako so pač govorili. Le nekaj pred vrhom sem namenoma spustil pohodno palico, da bom videl, ali jo bo kdo pobral. In veste kaj sem doživel? Počakal sem zadnjega, da je stopil čez njo, in jo nato sam pobral. Tokrat vam bom predstavil Šumnik, ki je na desni strani ob cesti proti Velikim Laščam, le dobrih sto metrov od cerkve Svete trojice. Na zunaj je še vedno velik grm kot pred sedemdesetimi leti, ko smo ga raziskovali otroci. V notranjosti grma pa je velika udorina z navpičnimi kamnitimi stenami v globino okoli 10 m in v premeru dobrih 15 m. Po kamnitih stenah že raste grmovje in posamezna drevesa, ki pa se že kar sušijo, ker jim zmanjkuje zemlje. Po dnu udorine še vedno po prodnatem dnu skaklja potoček s čisto vodo, ki izvira izpod mogočne stene in se v smeri Malih Lašč že kmalu izgubi pod gomilo suhih vej in listja. Tudi sicer je vse v večletnem odpadlem listju in suhega dračja, da se mi udira do kolen, ko se spuščam po položnejšem delu. Kajti nad udori no je kot dežnik iz drevesnih vej, ki zakrivajo nebo. Nekoč je bila tu dobro uhojena strma potka, posuta z debelejšim peskom vse do potočka. Imela je tudi enostransko preprosto ograjo, da so se ob njo oprijemale ženske iz Malih Lašč, ko so tu še na glavah nosile škafe s perilom, da so ga prale, in hodile po vodo. Okoli potočka je bilo tedaj vse čisto, več proda, manjši tolmun in v njem nepogrešljiv lesen perilnik. Ko takole opazujem ta naravni pozabljeni biser, po dnu katerega si za kratek čas išče prostor neusahljivi vir življenja, me stiska pri srcu, ko v bistvu nimam kaj fotografirati. Celo kjer se je nekoč proti dnu končala stezica, moram sedaj skočiti meter globoko, da sem pri potočku, da od blizu fotografiram studenec. Počutil sem se kot v pasti, ko sem se želel vrniti na izhodišče. A drugače ni šlo, kot da sem se moral dobro potruditi, da sem po vseh štirih splezal nazaj, od koder sem prej skočil. In vendar, če nekoliko pretiravam, je ta udorina Šumnik kot Zadlaška jama - Dantejeva jama v Tolminskih koritih v sotočju Zadlaščice in Tolminke. Priporočam jo vsem ljubiteljem narave, da si jo ogledajo. Kajti ta čudoviti naravni, divji svet, kakršnega skoraj ne vidiš drugje, si je leta 1319 ogledal znameniti Italijanski pesnik Dante Alighieri (umrl 1321). Prav tu je namreč dobil navdih za svojo pesnitev »Divina Commedia« —Božanska komedija, ki velja za eno največjih del svetovne književnosti (potovanje skozi pekel, vice in nebesa — pot duše k Bogu). Samo malo dobre volje bi bilo potrebno in nekaj deset evrov za »likof« in zopet bi bilo kot nekdaj v zlatih časih. Verjetno bi si vzela čas tudi mlada družina, da bi si kakšno nedeljo po kosilu ogledala to naravno znamenitost, ki pa jih je še kar nekaj. Pa tudi katero koli društvo bi imelo kaj pokazati, če hočete tudi izletnikom, zlasti tistim, ki si še želijo, da se jih dotakne svet. Jože Škulj NASE POTI V GOZD V zakurjeni sobi je prijetno toplo. V kmečko peč smo porinili butaro iz smrekovih vej ter dodali še en zglavnik. Ko se je naredila žerjavica, je ob njej pristal še »poftran« s krvavicami. Ob tem se mi je porodila misel, da napišem nekaj stavkov o delu v gozdu, ki je potekalo med letom. V februarju je žled poškodoval drevesa, zlasti listavce, ki so ječali in pokali pod ledenim oklepom. Bil je mraz, snežne zaplate so še ležale vsepovsod, ko je France že priganjal v gozd. Najprej je očistil poti, ker so bile neprehodne zaradi podrtih dreves. Prvi dan v marcu se je lotil podiranja smrek, ki jih je odkazal logar, in prav je, da je pohitel, saj je v tem času imel les večjo odkupno ceno kot v kasnejših mesecih. Dela v gozdu se bojim. Vsako noč sem premišljevala, ali bo šlo vse srečno. Zjutraj sem dolgo zavlačevala s kofetom, a ob osmi uri sem le sedla na traktorsko prikolico. Po poti do gozda me je bilo vedno strah, ko pa sva odklopila prikolico in razložila motorne žage, je bilo že malo bolje. Z vitlom sva povlekla prvo, drugo, tretjo bukev do poti in rekla sem si: »Še zrežemo, pa bo!« Drevesa sva razrezala na približno 30 cm velika polena in jih sproti zlagala ob poti. Postopek sva še enkrat ponovila in napravila za približno dva m3 drv. Pripela sva prikolico, naložila polena, zlezla sem na zložena drva in takrat sem si končno oddahnila. Delo je bilo srečno opravljeno, pot domov je bila lažja, sladka črna kava je bila vsakokrat le pika na i. Imamo manjše parcele gozda, najine poti so vodile za Male Lašče, preko Rašice, preko Ponikev, v Lašče. Velikokrat sva srečevala iste ljudi, pomahali smo si in lahko bi si tudi naravnali uro, vedno sva imela odhod od doma po osmi uri. Nisva pa bila vedno sama. Kadar smo nabirali drobne veje, ki smo jih porabili za butare, so se nama pridružili še Maj in Jan, Tomaž, Meta in Gorazd. Trudili smo se čimbolj očistiti gozd, res drobne vejice smo nametali na manjše kupe. Očistili smo tudi travnik pred gozdom, kjer smo slabe veje zažgali. Kadar smo šli v gozd kot ekipa, nas je doma pričakala obilnejša malica, ki sta jo pripravili Katarina in Kristina. Mama pa je vedno dejala: »Danes ste pa dost naredli, kane?« Kaj je potrebno za delo v gozdu? Možakarji pravijo »Potrebne so tri stvari: vitel, motorna žaga in žena. Pa je res tako. Motorna žaga je namreč osnovni pripomoček vsakega sekača. Brez vitla tudi ne gre. Imamo star vitel, ki ga je France kupil od Antona Drobniča iz Velikih Poljan. Njemu je odslužil, a pri nas si dela brez njega ne predstavljamo. Kadar vlečeš zajlo navzdol po hribu, gre kar samo od sebe. Kadar je treba z njo navzgor, se zašibijo kolena, vroče je bolj kot ob zakurjeni peči, zmanjkuje ti sape. Ako potegneš za vrv in bukev leze proti tebi, si zmagal. Res se sem in tja zatakne v skalovje, France to zagato reši s cepinom. In še beseda o tretji stvari v gozdu, ženi. Kadar gre kaj narobe, je vedno kriva ona; ampak ona tudi najbolj ve, kaj je treba prijeti, prinesti, podati, odmakniti; sam brez nje ne moreš v gozd. V gozd sva se vozila v marcu, aprilu, septembru in oktobru, tja sva šla 56-krat in samo enkrat nisva domov pripeljala drv. Bilo je za »štreko« nad Velikimi Laščami. Zaslišala sva neko renkanje in lomastenje, pa sva jadrno skočila na traktor; gozd je namreč tudi življenjski prostor, kjer si številne živali najdejo svoj dom. Ker sem delala v računovodstvu, sem si beležila opravljene ure v gozdu, teh je bilo 436. Za klanje polen in zlaganje pa je bilo potrebno še dodatnih 120 ur na domačem dvorišču. Koliko smo zaslužili, če je naša ura vredna vsaj štiri evre, kolikor jih dobijo dijaki na delu? Gozd je nepogrešljiv del naravnega okolja, nudi nam materialne dobrine, les in gozdne plodove. Gozd je tudi prijetno in privlačno okolje za oddih, rekreacijo, sprostitev, gozd je tovarna kisika. Vsako jutro sem Francetu rekla: »Spet me boš peljal na sveži zrak!« In ko sem vlekla zajlo, obuta v gojzarje, sem si predstavljala, da hodim proti Vodnikovemu domu, proti Triglavu. Delo v gozdu ni težko, opravljati ga moraš z »maniro« in z zadovoljstvom. Moje zadovoljstvo v gozdu je tudi opazovanje dreves, kamnov, štorov. Vse stvari, ki me pritegnejo zabeležim s fotoaparatom in kamero. S Francetom sva pričela gozdariti v marcu, drevje je bilo golo, zaradi žledu so v zrak štrlela polomljena debla, nekatera so ležala z izruvanimi koreninami, tla je še pokrival sneg in listje. Pogled je segal daleč. Narava se je prebudila, drevesa so ozelenela, pognala je podrast. Preden sva z čiščenjem gozda končala, je listje dobilo prelepe rumenkasto rdeče jesenske barve in veter jih je počasi trgal, jih nosil po zraku in odlagal na tla. Drevesa so gola, pripravljana na zimski počitek. Gozd ne deluje za in zaradi človeka, ampak le zase. Gradi in obnavlja svoj ekosistem in zaradi tega ima koristi tudi človek. Delovanje gozda je uspešno le, če človek posega vanj ob upoštevanju njegovih zakonitosti. Naravo moramo čuvati, da bomo še naprej uživali v njeni lepoti. ODPRTO PISMO županu Antonu Zakrajšku Spoštovani g. župan! Želel bi si bolj obetaven začetek dela v novem mandatu občinskega sveta, a se — žal — to ni zgodilo. Demokracija je občutljiva zadeva in če želimo, da v polnosti deluje, moramo spoštovati pravila, ki veljajo za pravo demokracijo, ne samo določena, izbrana... Izvirni greh je bil, da ste predlagali in izvolili v Mandatno volilno komisijo tri svoje podpornike, čeprav bi moralo po demokratičnih načelih in z vidika politične higiene vsaj eno mesto pripadati nekomu, ki ni del vaše koalicije! In v tem primeru bi glede na volilni rezultat to moral biti predstavnik Liste 1550. Druga stvar, ki je Listo 1550 zmotila, pa je bilo delo Mandatno volilne komisije pri izbiri kandidatov za člane delovnih teles pri občinskem svetu. Verjamemo, da bi ob normalnem razumevanju demokracije bili izbrani tudi nekateri kompetentni člani ostalih strank, Liste 1550 ali občanov — strokovnjakov in ne samo iz vrst vaše politične opcije ali vaših podpornikov. Ker pišem v imenu Liste 1550, bom izpostavil samo to, da ste Roka Borštnika predlagali in izvolili za drugo komisijo, ne da bi ga vprašali za soglasje. Kot veste, je bila naša in njegova (kot aktivnega na področju kulture) želja delo v odboru za kulturo in ne delo v odboru za finance, ki ni njegova stroka. Ne morem se znebiti občutka, da je pri razporejanju v odbore igrala vlogo tudi pogostost sej delovnih teles in s tem v zvezi tudi z zaslužkom ... Sam sem imel še dve konkretni pripombi na izbor kandidatov in me obrazložitev ni prepričala, da je pretehtala strokovnost in sposobnost predlaganih kandidatov. Zakaj sem napisal odprto pismo? Ker smatram, da sva na predhodnem sestanku z Rokom Borštnikom pri Vas dovolj jasno izrazila pričakovanja v zvezi z načinom izbora svetnikov in zunanjih članov, tudi zaradi prepričljivega tretjega mesta, ki so nam ga namenili volivci na volitvah. V skladu s temi neizpolnjenimi pričakovanji smatram, da bi bil vsak ponovni sestanek neproduktiven. Popolnoma jasno nam je, da imate v občinskem svetu udobno večino, zato bi toliko bolj morali pokazati politično širino in umirjenost, ki pritiče modrim vodjem. Ne strinjam se, da kot župan uporabljate besednjak, ki ni primeren vašemu položaju. V dopisu nam občinskim svetnikom ste kritično ocenili video poročilo s 1. seje občinskega sveta, ki ga je Rok objavil na Facebook strani Liste 1550. Dotaknili ste se tudi nekaterih stvari, ki s primerom nimajo povezave in s tem prešli na osebno raven — pa čeprav poročilo sploh ni bilo v ničemer žaljivo. Opozarja le na pomanjkanje demokratičnega principa pri izbiri članov Mandatno volilne komisije. Po dobrem premisleku lahko ugotovim, da ni nobenega pravega razloga, da ne bi objavili v medijih tudi video posnetkov posameznih točk dnevnega reda, čeprav ste — če sem prav razumel na seji — izjavili, da prepovedujete vsako nadaljnjo objavo izsekov posnetkov sej. Ustava in zakon zagotavljata pravico do informiranja! Predstavljajmo si, da bi pri dnevnih poročilih po tem principu lahko objavljali samo kompletne posnetke s sej državnih organov... Ana Pia Debeljak NOVOLETNO VOŠČILO Blagoslovljene naj bodo vse naše poti, božične radosti za vse ljudi, praznike z roko v roki preživimo, srečno znancem, sosedom, bralcem Troble zaželimo, zdravo življenje, delo uspešno, smeha obilo, novo obdobje ob polnoči bo se rodilo, leto 2015 bogate sadove dela nam naklonilo. Ana Pia Debeljak Za zaključek: izvoljeni smo bili od ljudi, zavezali smo se za delo za občane in ti imajo pravico izvedeti prav vse, kar se dogaja v občinskem svetu. Vsako odstopanje od tega principa se lahko razlaga kot zloraba oblasti! In še moje osebno razmišljanje, s katerim vem, da se ne boste strinjali: je razlika med državno-zborsko politiko, kjer so poslanci oddaljeni od svojih volilcev (najprej odgovarjajo stranki!), in med občinsko, kjer je stik med občinskimi svetniki in občani veliko bolj pristen. Politika oz. politične stranke so pri zadovoljevanju potreb in pričakovanj občanov prej ovira kot pa prednost! Sam vidim izhod iz te krize — pa o tem v prihodnosti! Občanom, Vam osebno in nam občinskim svetnikom želim v prihajajočem letu, polnem preizkušenj, vse dobro, predvsem pa veliko modrosti in sodelovanja pri reševanju skupnih problemov. Svetnik Srečko Knafelc Odgovor občinskemu svetniku Srečku Knafelcu na »Odprto pismo županu Antonu Zakrajšku« Spoštovani Srečko Knafelc, občinski svetnik z Liste 1550. Kot kaže, se bom moral pripraviti oziroma rezervirati čas za pisanje odgovorov na odprta pisma, ki ste jih člani Liste 1550 začeli pošiljati po lokalnih volitvah na naslov Troble — glasila občine Velike Lašče. Ob tem dejstvu sem začel razmišljati, zakaj ste se odločili z menoj komunicirati preko javnega glasila, ko pa bi lahko dopise, ki so naslovljeni name, poslali neposredno meni. Z veseljem bi vam odgovoril. Pa na to dejstvo ne najdem tehtnega odgovora. Ko pa sem prebral vaše tokratno odprto pismo in ko sem se spomnil na pismo vašega člana, objavljenega v prejšnji Trobi i, sem prišel do nekega spoznanja. Spoznanja, da se nikakor ne morete sprijazniti z rezultati lokalnih volitev. Očitno niste pričakovali moje zmage in sedaj je potrebno z različnimi javnimi pismi blatiti delo župana. Z različnimi izjavami in zapisi me želite izzivati ali mi pripisovati dejanja, ki jih nisem storil jaz. Zato bi vam, spoštovani svetnik Srečko Knafelc, želel podati nekaj mojih razmišljanj kot odgovor na vaše trditve v odprtem pismu. Ko omenjate demokracijo, se morate zavedati, da v Sloveniji že od leta 1991, v naši občini pa od leta 1994, velja demokracija zahodnega tipa. To pomeni, da se tako na državnem nivoju v parlamentu kot tudi na lokalnem nivoju v občinskem svetu vse odločitve sprejemajo s potrebno večino glasov, zapisanih v statutu ali poslovniku. Tako demokracija ni nič »občutljivega«, kot ste zapisali v vašem pismu, je popolnoma jasna in enostavna družbena stvarnost. Morali boste razumeti, da so minili časi, ko je manjšina imela absolutno oblast v državi in v občinskih strukturah. Zato ne morem razumeti in sprejeti vaše prve trditve, da je bil izvirni greh izvolitev Mandatno volilne komisije. Nimam namena z vami polemizirati besede: »izvirni greh«, moram pa javno povedati, da je omenjena komisija od dvanajstih dobila kar 7 glasov občinskih svetnikov. Tako je bila v skladu z demokratičnimi načeli tudi izvoljena. Mogoče v kakšni drugi različici sploh ne bi dobila toliko glasov. Kot drugo stvar omenjate izvolitev delovnih teles pri občinskem svetu. Očitate mi, da bi ob »normalnem razumevanju demokracije« morali biti v odbore izvoljeni nekateri usposobljeni člani drugih strank in ne samo moje politične opcije in podporniki. Prepričan sem, da je predlog Mandatno volilne komisije za člane delovnih teles že na občinskem svetu zelo nazorna pojasnila predsednica komisije Ladka Deterding. Vendar bom, glede na vaše zavajajoče trditve, poskušal še sam podati svoje poglede glede omenjenih imenovanj. Naj si potem naši občani sami ustvarijo mnenje o tem. Za člane v Odbor za družbene dejavnosti je bilo več predlogov, kot je možnih mest. In Mandatno volilna komisija je Roka Borštnika iz Liste 1550 predlagala v drug odbor, kjer mesta še niso bila zapolnjena. Kaj je tukaj spornega? Vas pa so predlagali prav v odbor, ki ste si ga želeli. Moram javno povedati, da sem sam Mandatno volilni komisiji predlagal, naj prav vse izvoljene svetnice in svetnike predlaga v en odbor, ne glede na rezultate volitev. Ali ni to zelo lepa, demokratična gesta? Če bi imeli v občini uradno koalicijo, ki mi jo tako radi pripisujete, se to lahko ne bi zgodilo. Mogoče pa v občinskem svetu že deluje koalicija za nadaljnji razvoj občine in v kateri sodelujejo svetniki, ki imajo ideje in znanje s področja lokalne samouprave, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Kar pa zadeva strokovnost predlogov zunanjih članov, še posebej predlogov Liste 1550, pa želim omeniti še naslednje. V Odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora sta bila imenovana dva gradbenika, ki imata večletne izkušnje na področju nizkih gradenj in sta uspešno v tem odboru že delovala v prejšnjem mandatu (predlog Liste 1550 za imenovanje v ta odbor je bila predsednica Društva upokojencev). V Odbor za družbene dejavnosti, ki nikakor ni le odbor za kulturo, kot ga imenujete, pač pa obsega še področja vzgoje in izobraževanja, socialne ter zdravstva, sta bila imenovana ravnateljica ene od osnovnih šol in oseba z večletnimi izkušnjami na področju družbenih dejavnosti (Lista 1550 ni imela kandidata). V Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem sta bila imenovana predsednik tega odbora iz preteklega mandata in predsednik Društva podjetnikov in zasebnih obrtnikov iz naše občine (predlog Liste 1550 je bila partnerica občinskega svetnika z Liste 1550). V Odbor za finance sta bila imenovana občinski svetnik in član te komisije že v prejšnjem mandatu in vodilni delavec uspešnega podjetja. V Statutarno pravno komisijo sta bila imenovana predsednik te komisije v preteklem mandatu in univerzitetni diplomirani pravnik (predlog Liste 1550 je bila sestra partnerice občinskega svetnika z Liste 1550). Glede zapisanega menim, da so bili v vsak odbor in komisijo predlagani in kasneje imenovani zelo strokovni ljudje, ki jih polovica ne pripada kateri koli politični izbiri. Posledično nikakor NE drži vaša trditev glede strankarske pripadnosti zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta. Se mi pa zdi vaša trditev oziroma zapisani občutek, »da je pri razporejanju v odbore igrala vlogo tudi pogostost sej delovnih teles in s tem v zvezi tudi zaslužkom ...« nekorekten, zaničljiv in nevreden občinskega svetnika. Zelo je žalostno, da vam kaj takega pride sploh na misel in o tem celo javno razmišljate. Pri našem občinskem svetu delujejo štirje odbori in dve komisiji in vsako od teh delovnih teles ima svojo nalogo in poslanstvo. Zame so vsi, na tak ali drugačen način, pomembni kot posvetovalno telo občinskemu svetu in županu. Glede demokratičnosti izvolitve delovnih teles občinskega sveta naj omenim še dejstvo, da jih nisem izvolil jaz, kar mi tudi očitate, temveč je bil sklep o imenovanju na predlog Mandatno volilne komisije potrjen kar z devetimi glasovi občinskih svetnikov. Torej s prepričljivo večino. In še komentar na zadnji očitek glede moje ocene spornega videoposnetka, ki mi ga pripisujete. Prikazuje samo del prve konstitutivne seje občinskega sveta. Zaradi objektivnosti informacije želim vse bralce Troble seznaniti, da je bilo na drugi seji občinskega sveta s strani podžupanje dr. Tatjane Devjak postavljeno vprašanje, ali drži informacija, da se je na spletnem omrežju Youtube pojavil prirejen posnetek prve seje našega občinskega sveta. Vprašanje je bilo postavljeno občinskemu svetniku Roku Borštniku z Liste 1550. Rok Borštnik je odgovoril, da ta informacija ne drži, kar se je kasneje izkazalo za neresnico. Jaz sem na občinski seji omenil le, da je v preteklosti občinski svet sprejel pravilo, da se naše seje snemajo v celoti in tudi v celoti predvajajo na velikolaški kabelski TV, ne pa da se predvajajo samo izseki sej, ker bi lahko na tak način nekdo prikazoval seje po svojem okusu. S tem stališčem so se strinjali tudi sedanji svetniki, kar se mi zdi povsem v redu. Naj ob tem obvestim vse občane, da so seje občinskega sveta javne, da se jih lahko udeležijo in poslušajo. Lahko pa si seje občinskega sveta v celoti ogledajo na že omenjeni kabelski TV ali na občinski spletni strani, kar smo vpeljali prav na pobudo Roka Borštnika. Vendar naj vseeno opomnim, da bo potrebno v zvezi z javno dostopnostjo posnetkov občinskih sej ustrezno dopolniti poslovnik občinskega sveta. Za zaključek: strinjam se z vami, ko ste v odprtem pismu zapisali, »da imajo občani pravico vedeti prav vse, kar se dogaja v občinskem svetu in da se vsako odstopanje od tega principa lahko razlaga za zlorabo oblasti«. Samo na žalost je tokrat prav s strani Liste 1550 prišlo do poskusa zlorabe oblasti, ko se je na spletu pojavil prirejen izsek iz prve občinske seje. Pa ne nas imeti za neuke, ko nas poskušate preslepiti s trditvijo, da je bil posnetek objavljen samo na facebooku Liste 1550 in ne na youtubu. In za konec, tudi jaz vam želim veliko modrosti in sodelovanja v tem mandatu pri reševanju skupnih občinskih problemov. Vesel bom vsake vaše dobre ideje in pomoči pri delu v korist vseh naših občanov. Saj si vsi želimo in se po svojih najboljših močeh trudimo še izboljšati kakovost življenja v občini, v kateri živimo. Anton Zakrajšek, župan KROG PRIJATELJEV BRUNA GRÖNINGA vabi na ogled dokumentarnega filma Fenomen Bruno Gröning - po sledeh čudodelnega izcentelja. Dokumentarni film si boste lahko ogledali v soboto, 31. januarja 2015, ob 14. uri v dvorani Levstikovega doma v Velikih Laščah. Vabljeni! RIBNIŠKI PASIJON VABI Rad ustvarjaš? Rad poješ? Rad nastopaš? /tac/ šivaš? Rad spoznavaš prijatelje? /maš rad Jezusa ? Če si vsaj na eno izmed vprašanj odgovoril z DA, potem ne oklevaj. Pridruži se nam pri pripravi in izvedbi RIBNIŠKEGA PASIJONA 2015. Informacije in prijave: info@ribniskipasijon.si ali 051 206 572. IN ISCE DONATORJE Izvedba Ribniškega pasijona, ki povezuje vse več občin in je prepoznaven tudi izven državnih meja, je odvisna od sponzorjev, donatorjev in dobrih ljudi. Zato vas prosimo za sofinanciranje tega projekta v materialni obliki (večji kosi filca, drobni material, pisarniški material, material za sceno, DVD-ji, prevozi materiala in ljudi ...) ali finančni podpori. Finančna sredstva lahko nakažete na račun Društva katoliške mladine Ribnica, in sicer na TRR: SI56 0232 1025 8333 751, sklic: 1001 (NLB, d. d., Ljubljana) s pripisom »za Ribniški pasijon 2015«. Če imate kakšna dodatna vprašanja ali bi nam radi pomagali v materialni obliki, nam to sporočite na info@ribniskipasijon.si. Že vnaprej boglonaj za vsak vaš dar. JI Slovenska ljudska stranka OBČINSKI ODBOR VELIKE LAŠČE 1* Naj se mir božične noči razširi na vse nas in v naše domove. Nebeško dete naj obilno blagoslovi vsa naša dela, naša hrepenenja in naša pričakovanja. Radostni praznujmo božične praznike! Vsem občankam in občanom> bralkam in bralcem Troble, želimo obilo zdravja, uspehov in božjega blagoslova v novem letu 2015. Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Želimo vam blagoslovljene božične praznike In vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljsetase ponosno praznujmo dan sa most oi г i ost i i г : enotnosti C / òrecniH Občinski oiJbcr N(jjtH Skwenije Vi? li few Laif.* Stranke 41 TROBLA 7/2014 KANDIDATNA LISTA SMC OBČINE VELIKE LAŠČE Spoštovane občanke in občani! Radi bi se zahvalili vsem volivkam in volivcem Občine Velike Lašče, ki ste si vzeli čas in aktivno pristopili k lokalnim volitvam 2014, izkoristili svojo volilno pravico ter oddali glas za osebo ali listo, ki ji zaupate. Tistim izmed vas, ki ste izkazali zaupanje naši kandidatni listi, pa se še posebno zahvaljujemo za vašo podporo ter obljubimo, da se bomo po najboljših močeh trudili, da bo vaš glas upravičen in slišan! Z aktivnim vstopom v svet politike smo obrnili nov list, začeli nov začetek. Ob tem pa se seveda v veliki meri prvič soočili s pripravami in delom, ki sodijo zraven k lokalnim volitvam. Čas tokrat ni bil na naši strani, saj se je lokalni odbor SMC Škofljica, v katerega se uvrščamo, ustanovil komaj dober mesec pred volitvami, naša kandidatna lista pa je bila oblikovana še nekoliko kasneje. Iz tega razloga iskrena zahvala vsem članom, simpatizerjem in podpornikom, ki ste se v predvolilnem času aktivno udeležili predvolilne kampanje in ste s svojim vloženim trudom prispevali k izidu volitev. Štejemo si v čast, da je bil naš začetek nagrajen z zaupanjem 172 volivk in volivcev. S tem se je Stranka Mira Cerarja na volitvah v Občini Velike Lašče uvrstila na skupno četrto mesto med izvoljenimi listami in pridobila en sedež v občinskem svetu. Ponosni smo na izid volitev, v mandatu 2014—2018 pa si bomo prizadevali, da boste s svojo odločitvijo zadovoljni tudi volivci ter nam na naslednjih volitvah izkazali podporo v še večjem številu ali pa se nam celo pridružili. V tem mandatu nas bo zastopal Roman Jeglič, sistemski administrator, ki ga večina občanov pozna iz številnih lokalnih dogodkov, ki jih je pomagal organizirati v občini. Že vrsto let je tako dejaven občan, ki deluje na večji razpoznavnosti občine ter posameznih lokalnih skupnosti in društev. Z dobro podkovanostjo lokalne problematike je v tem letu aktivno vstopil tudi v lokalno politiko, s čimer želi prispevati k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju občine. Odgovorno in zavzeto je pristopil k funkciji občinskega svetnika in k članstvu v Občinskem odboru za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora. Preostala člana naše kandidatne liste, Božo Zalar in Ines Grenc, pa se zavezujeva, da mu bova ob novih nalogah in zadolžitvah stala ob strani ter pomagala pri uresničevanju skupnih zadanih ciljev. Skozi naslednja štiri leta bomo tako skupaj sledili našemu načelu: Moja občina, moja dolžnost! Vodilo našega delovanja pa ostaja spoštovanje tako enako kot drugače mislečih, konstruktivnost debat z jasnim ciljem podpore projektov, ki bodo naši občini omogočili trajnostni razvoj in zadovoljstvo občanov. V želji, da bi bili vaši glasovi resnično upravičeni in slišani, hkrati pa tudi v želji po konkretni povezanosti z vsemi občankami in občani vas vsak ponedeljek od 19. do 20. ure vabimo, da se pridružite našemu svetniku v brunarici pri balinišču v športnem parku Turjak ter nas tako seznanite z lokalnimi problematikami, ki vas pestijo, z vašimi potrebami in željami, pa tudi s konkretnimi predlogi, ki jih bomo za vas poskušali realizirati. V stik z nami pa lahko stopite tudi preko e-pošte: smc.velikelasce@gmail.com. Sedaj pa zavihajmo rokave in izpolnimo svojo dolžnost! SOCIALNI DEMOKRATI Drage občanke, spoštovani občani! Želimo vam srečne božične praznike. V prihajajočem letu 2015 želimo vsem Izpolnitev osebnih in skupnih pričakovanj, osebne sreče in zadovoljstva v družini in naši širši skupnosti. Ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI vam iskreno čestitamo. Občinski odbor SD Velike Lašče SDS Politično pravosodje hromi gospodarski in družbeni razvoj Slovenije Slovenija je obtičala. Štiri mesece po predčasnih državnozbor-skih volitvah se leva koalicija ukvarja predvsem sama s seboj in z Janezom Janšo, na gospodarsko opešano državo pa pozablja. Požvižga se na ustavo in zakone, za polnjenje državnega proračuna pa namesto reform napoveduje višje davke in dajatve. V ospredje postavljajo predvsem strankarske interese in ne interesov celotne države. To se odraža na vseh gospodarskih, ekonomskih in družbenih kazalcih. Dokaz za to, da so v ospredju dnevnopolitične agende parcialni interesi vladajoče elite, pa je tudi politični obračun koalicije in njenih satelitov z vodjo opozicije Janezom Janšo. Ker jim mnenje zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da bi bil odvzem mandata Janezu Janši ustavno sporen, ni bilo po volji, so angažirali preverjene »neodvisne« pravnike, ki so omogočili nadaljevanje političnega pogroma v Državnem zboru. Ta se je nato 15. oktobra zgolj seznanil s sklepom, da Janezu Janši preneha mandat. V SDS smo ves čas trdili, da gre za neustavno dejanje, kar se je tudi izkazalo, saj je Ustavno sodišče potrdilo, da je bil odvzem mandata protipraven in zgolj kamenček v mozaiku političnega konstrukta Patria, ki ima en sam cilj: uničiti starim, v prejšnjem sistemu zakoreninjenim navezam, najbolj nevarnega političnega nasprotnika. Ker sta izpeljala to umazano igro, je poslanska skupina SDS k odstopu pozvala predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza in predsednika mandatno-volilne komisije Mitjo Horvata. Poskus odvzema mandata, potem ko je ustavno sodišče že ugotovilo kršitve Janševih človekovih pravic, je moralno skrajno zavrženo dejanje in pomeni zlorabo parlamentarne večine, z namenom izničiti ustavno zajamčeno pravico in voljo več kot 6.000 volivcev Janeza Janše, kar je največ glasov, ki jih je kateri koli kandidat prejel na zadnjih državnozborskih volitvah. Pomeni pa tudi zaničevanje človeka, ki je bistveno zaslužen za to, da je Slovenija danes demokratična in sploh ima ta državni zbor. Na dan, ko je moral Janez Janša v zapor, brez dokazov, na podlagi sodbe, da je v neznanem času, na neznanem kraju, na neznan komunikacijski način prejel obljubo nagrade, je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin — Odbor 2014. Od takrat Odbor vsak dan organizira shod pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, v podpis pa predlaga tudi Peticijo za pravično družbo in državo vladavine prava, v kateri ugotavlja: »Stanje v slovenskem pravosodju je eden izmed glavnih vzrokov za moralno, socialno in gospodarsko krizo v Sloveniji ter pomeni glavno oviro za vzpostavitev svobodne, pravične in demokratične družbe.« Zato zahteva javnost in preglednost sodniškega dela, vzpostavitev sistema odgovornosti med funkcionarji v pravosodju, materialno in moralno zadoščenje žrtvam pravosodja in vzpostavitev neodvisne preiskave stanja in zlorab v slovenskem pravosodju. Peticijo lahko podpišete na spletni strani http://www.pravapeticija.eom/e mb/101760. Prizadevanjem odbora pa se lahko vsakodnevno pridružite tudi na shodih ob 17. uri pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Tudi mnogi člani SDS Velike Lašče se redno udeležujemo shodov z izjemnimi govorniki, ki kritično ocenjujejo stanje v pravosodju. Vsakodnevni shod si lahko ogledate na TOP TV, ki je viden v osnovnih shemah kabelskih operaterjev T2 (14. programsko mesto), Siol (324. programsko mesto) in Amis (340. programsko mesto). Borimo se za spremembe na bolje. Bodite del tega. OO SDS Velike Lašče Občankam in občanom občine Velike Lašče želimo, da se jim v krogu družinskih članov in prijateljev uresničijo vsa pričakovanja in želje ob praznovanju božičnih praznikov. Z željo, da dostojno proslavimo, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembru, in želimo vsem zdravo, zadovoljno in uspešno ЧБ novo leto 2015. Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Velike Lašče SDS ZAHVALA ÉÌ Tiho se je poslovil Stane T1SELJ z Rašice (15. 9. 1950-20. 10. 2014) Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku, Marku za organizacijo zadnjega slovesa, pevcem za lepo petje, Zdravstvenemu domu Velike Lašče, patronažnima sestrama Marjani in Martini. Posebna zahvala raškim gasilcem ter Alešu za ganljive poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Toda On me je poklical in moral sem mu slediti. Vstal sem in šel tiho ... (L. Cernuda) ZAHVALA ob smrti našega ata Janeza G E RON I JA (Veliki Osolnik) Vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in se ga še spominjate v molitvi, iskrena zahvala. Njegovi domači ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama Štefanija VESEL roj. Tešar Mala Slevica 15 Zahvaljujemo se vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Jaksetiču za opravljen obred, pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Zahvala tudi DSO Ribnica za lepo oskrbo. Žalujoči vsi njeni Zapustil nas je Janez GRUDEN 1939-2014 pravnik in kulturnik iz Velikih Lašč. Naj njegov duh ostaja z nami pri ohranjanju in bogatenju samosvojega velikolaškega zavedanja. Družina in prijatelji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal... ur » " * ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil sin, brat in stric Ivan PETERLIN (24. 8. 1967 - 9. 11. 2014) z Male Slevice 19 Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Zahvala za izrečena sožalja, tolaži Ine besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Vladimirju Jaksetiču za darovano pogrebno mašo ter pogrebni obred. Lepo se zahvaljujemo praporščakom, OZWS Velike Lašče, še posebej Francu Dušanu Hočevarju za ganljiv govor, ter gasilcem iz PGD Dvorska vas - Mala Slevica in velikolaškim pevcem. Zahvala gre vsem sovaščanom za pomoč in izkazano spoštovanje. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti pogrebnemu podjetju Zakrajšek za opravljene pogrebne in pokopališke storitve. Ivan, pogrešali te bomo. Žalujoči vsi njegovi Ivan PETERLIN (24. 8. 1967-9. 11. 2014) Mnogo premlad nas je zapustil Ivan Peterlin z Male Slevice, nekdanji pripadnik 63. samostojne čete KS in veteran vojne za Slovenijo. Dobrega prijatelja in vojnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Bodi mu lahka slovenska zemlja. Naj ne bo nikoli pozabljeno! OZWS Velike Lašče Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Г| Za vedno je tiho odšla k Bogu po večno plačilo naša draga mama, stara mama, sestra in tašča Marija DEBELJAK (1930-2014) od Svetega Jakoba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vladu Jaksetiču za lepo opravljen obred in svete maše, za organizacijo pogreba pogrebnemu zavodu Zakrajšek, pevcem za lepo odpete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni PRIBA I>R|B4 ОКНА d 51Q SS Ì0. Im: QlßHJ SS 31 ЫгЬага gSflVMl 449 33i, P':i4t>i, 9 JftI Ml/402 7ЯП j Adaptacije I I stanovanj, ы j Ю Doslovnih ( prostorov ' 041/402-780 • priba@anm.net ■ www.priba-okna.ti FljiiLifrti äÄin: Jjrfrit.nun ul. 3, 131 5 Vtlik* LjH*, f* Ijelaivni cas: ponetfel.-ek do petka, od Üh da i Ja. sooota pa dpgovmj Jan Lipovac •ativiilnilli« iriHta lin Г D »lil Im 11( lillUll II» П. Dl> ДО 2ZT | ' .H-.I^Ffc inrfrrl Vzdrževanje, prodaja In servis računalniške opreme га podjetja i» fizične osebe, ■ Poo Ы aittftl prodajalec мг , v PROMO KODA: Ь mf1.ikncV.-i 57591ft Я iptetnlprogrvrfàp SALON FRIZERSTVO L KOZMETIKA W Minti o je pol leta, bar smo cdpm na^ saton na Turjaku Zelo smo veseli in h val ein i, da ste rtas tako toplo sprejeli V tem času smo dobili veliko po h vai piede kakovosti na&ib storitev. Trudirno se prilagajati m и < ШГ - л GRAD6Ž14.1311 TURJAK GSM: Ó31/356 668 TEL:01/7881 366 J ™ <л ' Brušenje stekla ' Fazetiranje stekla in ogledaT ' Peskanje stekla ' Izdelava izolacijskega termopan stekla ' Kaljeno steklo ' Tuš kabine (po meri, s tesnili) ' Ogledala ' Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) ' Montaža vsega navedenega ' Ostale steklarske storitve n estetsko zobozdravstvo, ■ pro teti ha, d implantologija, o otroško zobozdravstvo, ■-■ brezbolečinsko lasersko zobozdravstvo, o zdravljenje parodontalne bolezni 'Or** Ll£S2la« (Ш (ИС15>54 <Ж- • шнааЫШкя/Л/о pfsnvterOM \ у KLANCAR" Neodvisni servis vozil Renault in Dacia Ugodne kvalitetne rešitve za vaš Renault nadomestni deli avto plašč i, p re montaža, shranjevanje ličarsko-kleparskadela (pogodbenik zavarovalnice Triglav) polnjenjein popravila klimatskih naprav Groznikova 11, 1000 Ljubljana Tel: 01/42 72 001 Gsm: 041 710151 Ema i I : i nfo-^kl э пса r. s i, www к I а пса r. si Delovni čas: рол - pet: В.00 -16.30 Vabljeni na novo prodajno mesto Si.mobii Grosuplje v Mercator centru. V», kl i iäs btftU' Якт kupflfiom obiskali do IL i. J015 bcnvp nagradlH 120 % popusta ob ruJiiifhj dormine opreme. Si.muLil GruiupLji: Нпма La, Lfn йш upi. i m MltftfJ« г*Иий [«ri-vii ■ rTh.ii:■: rv-rirt-j ВОИШ' (3 MALI OGLAS V Velikih Laščah prodamo kmetijsko zemljišče v velikosti 8.844 m2. Nahaja se 1 km iz centra Velikih Lašč, tik ob cesti proti Mali Slevici na levi strani. Parcele št.: 1388/5, 1389/3, 1388/1 v k.o. Velike Lašče. Cena: 1,30 EUR/m2. GSM 041 677 PIZZERIA TURJAK 17,1311 TURJAK 01/7881 680 sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh. Praznični so časi blizu, E ni se še veselijo, Kщ ko bi pri Hai se zbrali ? An pa kar praznovali ! Imenitne, SÌOStHé Naše so dobrote krasne. G lavni trije nas možje O/? adventu vesele. SrcÄJ nam prinašajo, IrpIJeiy'e pa odganjajo In upanje nam dajejo, \jepo jim je slediti in Na Novo leto piti. Ali bolje: K hkljevi selimo, Uj emite svoje sanje. Kdo le ne verjame vanje, Б но Novo leto silno, Ljubesni in J ed i obilno! vam srečno, ziravoin-uspehov polno novo leto 2015! GOSTILNA №1 KUKLJtT Trubarjeva 31, 1315 Velike LaSče www,prümklju.si, gostilna,tukelj@sipl.iKt Telefon: oi 7KW 09S www. facebookxom/priktikljii KOLEDAR PRIREDITEV SREDA, 10. DECEMBER, ob 17. uri Športna dvorana, Velike Lašče PRAZNIČNO DRUŽENJE za vse predšolske otroke naše občine (Občina Velike Lašče in vrtec Sončni žarek) ČETRTEK, 11. DECEMBER, od 16. ure dalje Športna dvorana, Velike Lašče PREDPRAZNIČNO DRUŽENJE (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) 11.-13. DECEMBER 2014 Jakličev dom, Videm DRŽAVNA RAZSTAVA POPRTNIKOV IN DRUGIH PRAZNIČNIH BOŽIČNIH KRUHOV (DPŽ Dobrepolje Struge, Občina Dobrepolje in Zveza kmetic Slovenije) PETEK, 19. DECEMBER, ob 19.30 uri Levstikov dom, Velike Lašče ABONMAJSKA PREDSTAVA Gostuje DramŠpil s komedijo Na kmetih (Občina Velike Lašče) RAZSTAVA JASLIC V SKRITIH KOTIČKIH GRADEŽA Cradež (Društvo za ohranjanje dediščine Cradež) NEDELJA, 14. DECEMBER 2014 - pričetek razstave NEDELJA, 21. DECEMBER 2014, ob 17.30 - slavnostna otvoritev in nastop pevskih skupin NEDELJA, 28. DECEMBER, 2014, ob 17.30 - vodeni ogledi in nastopi pevskih skupin NEDELJA, 4. JANUAR 2015, ob 17.30 - zaključek razstave in nastop pevskih skupin Vodeni ogledi bodo organizirani med 14. in 20. uro. SREDA, 24. DECEMBER, ob 23.30 pred cerkvijo v Velikih Laščah Uprizoritev živih jaslic: VESELO SPOROČILO (Mladinska skupina župnije Velike Lašče) ČETRTEK, 25. DECEMBER, ob 18. uri Velike Lašče - Dvorska vas - Velika Slevica -Velike Lašče BOŽIČNI POHOD Z LUČKAMI (Planinsko društvo Velike Lašče) ČETRTEK, 25. DECEMBER, ob 19. uri pred cerkvijo v Velikih Laščah Uprizoritev živih jaslic: VESELO SPOROČILO (Mladinska skupina župnije Velike Lašče) PETEK, 26. DECEMBER, ob 10.30 (po drugi sv. maši) Pred gasilnim domom v Velikih Laščah ŠTEFANJI DAN (Konjerejsko društvo Velike Lašče) PETEK, 26. DECEMBER, ob 10. uri Pri bajerju, Turjak BOŽIČNI TURNIR V LOKOSTRELSTVU (LK Turjak) PETEK, 26. DECEMBER, ob 19. uri Športna dvorana, Velike Lašče BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 27. DECEMBER, ob 9. uri Parnas center, Kob DELAVNICA PRIPRAVE POPRTNIKA Z MAJDO TEKAVEC (Zavod Parnas) SOBOTA, 3. JANUAR 2015, ob 9. uri Velike Lašče - Kamen vrh - Grmada -Velike Lašče NOVOLETNI POHOD (Planinsko društvo Velike Lašče) PONEDELJEK, 5. JANUAR in TOREK, 6. JANUAR 2015 Velike Lašče RAZSTAVA POPRTNIKOV (DPŽ Velike Lašče) PETEK, 9. JANUAR, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče ABONMAJSKA PREDSTAVA Gostuje SiTi Teater s komedijo Mule vas gleda! (Občina Velike Lašče) ČEJRTEK, 22. JANUAR, ob 18. uri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče NEDOVISEN.SI - PREDSTAVITEV PROJEKTA (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) SOBOTA, 24. JANUAR, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče Gledališka predstava »MOJ JURE« (Gledališče pod mostom iz Velike Loke pri Grosupljem) SOBOTA, 31. JANUAR, ob 9. uri Prijave od 8.30 ure dalje Športna dvorana, Velike Lašče 15. CENETOV MEMORIAL, mednarodni turnir za veterane in rekreativce v namiznem tenisu (TVD Partizan Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.