Politicen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (.administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/t6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v soboto 13. junija 1885. Letnik XIII. O Slovencih. „Slovanska vzajemnost", to je geslo slovanskim rodoljubom od leta 1848 sem. Kolikokrat se bero te prelepe besede po časnikih in knjigah. Ako pa pogledamo v resničnost in se vprašamo, kako se pa razni slovanski rodovi med seboj spoznavajo in kažejo v djanji svojo vzajemnost, se pa ne moremo posebno pohvaliti. So sicer nekteri možje, kterim ni slovanska vzajemnost gola beseda, a večina izobražencev jim ni enaka. Ako se še ozremo na posamezne rodove, moramo pa potrditi, da smo ravno Slovenci ona veja slovanska, o kterih se je do zadnjega časa najmanj vedelo med drugimi Slovani. Kako površno in malo so pisali še pred nekoliko leti o nas Poljaki, Rusi in kako malo so bili znani Slovenci še pred nedolgim časom med hrvaškim narodom in Čehi! Ali jelo se je tudi v tem oziru daniti in reči moramo, da gré tudi mali slovenski narod na dan. Posebno mogočni češki narod se je jel zadnji čas posebno zanimati za nas in v svojih leposlovnih in političnih glasilih baviti se z našimi verskimi, političnimi in slovstvenimi zadevami. Tudi so prinesli češki ilustrovani leposlovniki že rnarsi-ktero podobo, predstavljajočo kak kraj divne naše domovine. Za vse to moramo biti našim bratom Cehom posebno hvaležni, ker gotovo je, kolikor bolj nas bo olikani svet v pravi luči spoznaval, toliko manj veljave bodo imele laži, ki se neprenehoma o našem narodu trosijo po liberalnih nemških listih. Kolikor bolj bo svet spoznal prednosti naše, toliko večo veljavo bomo imeli pred njim. Z radostjo priobčimo tukaj našim čitateljem zanimiv članek, ki ga je prinesel v Pragi izhajajoči konservativni dnevnik „Cech". Naslov članku se glasi: „O Slovencih". Kakor vsakdo vidi, je njegov pisavec, F. Z., dobro podučen o našem slovstvu in le želeti je, da bi imenovani list še dosti njegovih člankov o Slovencih prinesel. Slovenci mu bomo gotovo brez izjeme hvaležni, članek se glasi v prevodu : „Kako malo je pri nas takih, ki bi poznali Slovence, ta narod, ki ima z nami isto osodo in je istega pokolenja. Oba naroda sta izrastla iz istega debla kot panogi, ki ste se nadalje na zapad raz-rastli. Bili so časi, ko je česko-slovanski rod stal bliže južno-slovanskemu in vzlasti Slovencem. V sivi starodavnosti je tudi ena vladarska roka oba vladala in G00 let poslej zopet, toda vedno lo za kratko dobo. Še le Habsburški rod je pod svojo vlado za trdno te zemlje združil. Tisoč let je od tega, kar sta nehala ta dva naroda biti drug drugemu soseda. Germanski živelj ju je kakor klin vsaksebi razdvojil in konečno jima tudi samostal-nost in govor jel odjemati. Narod češki se je že dvignil, Slovencem pa se godi sedaj, kakor se je godilo Čehom pri zasvitu njihovega probujenja — bojujejo se in bojevati se morajo s početka. Toda dosti sil imajo in z zaupanjem se obračajo k svojim bratom na severu, pri njih iščejo ojačenja za pro-bujenje in vzorov za ta boj; tako tedaj stoje Cehi in Slovenci kot slovanska čuvaja na straži na naj-skrajnejem zapadu. V verskem obziru sta oba naroda verno katoliška, dasi so sem pa tja protestantske zmote se jele vrivati. Oba naroda častita ista apostola verska sv. brata Cirila in Metoda. Naroda se sicer mnogokrat sestajata, vendar sta si še dosti blizu, tii v državnem zboru, tam na literarnem in znanstvenem polji. Mnogi z juga so, ki še študirajo v zlati Pragi na visokih šolah in v društvu „Slaviji" natančneje seznanjajo češke akademike z razmerami v jugu. Tudi pri nas so konečno vstali taki, kteri nam bliže kažejo razmere Slovencev v različnih družbah in časopisih, kakor: Dr. J. Polivka, Jan Lego, O. Mokry, prof. B. Popelka, Josip Konble, S. S. Toužinsky in drugi. Vzlasti pa, odkar je g. Edvard Jelinek vstanovil „Sbornik Slovansky" in odkar je delavni Vymazal izdal posebno slovansko slovnico, ktera je bila v Kfizkovi jugoslovanski slovnici nekaj premalo ne-pregledana podana, od tedaj se začenja obračati pozornost tudi k tem bratom na jugu in Cehom je dana priložnost tudi njihov jezik natančneje spoznati. Iz proze imamo vzlasti preložena nektera Jurčičeva dela. Izmed pesni pa imamo izbrane pesni F. Prešerna v prevodu Jos. Penižka, Razlagove pesni od K. Štefana, nektere Gregorčičeve pesni od Jana lludca, vzlasti pa od Vojteha Pakoste, ki nas misli v kratkem osrečiti s celo zbirko v češkem prevodu. Na govorniškem polji so tudi pri nas znane pridige kneza in škofa Lavatinskega Antona Martina Slomšeka, ktere so nekaj v slovanskih pridigarjih, nekaj v posebnih prevodih izdali: A. Mužik, A. S. (?), Vaclav Uhlif in župnik Fr. Klima, ki je tudi slovenski životopis tega škofa v češčino prevel. Slovencev je štirikrat manj nego Čehov in njihov jezik še ni popolnoma za vse ustrojen. Zato njihovo slovstvo ni še v tem razmerji kakor naše. Politični, gospodarski, šolski in beletrični časopisi, s čeloma 28, zajemljejo skoraj vse delovanje slovenskih pisateljev. Poslednje leto je samostalnega jako malo izšlo. Samo šolske knjige se pridno izdajajo, kajti upati je, da bode kmalo uvedena slovenščina kot učni predmet po nekterih nižjih gimnazijah na Slovenskem. Največ knjig izdajejo še posamezna društva: „Slovenska Matica" 3, „Družba sv. Mohora" v Ce-lovci 6, „C. kr. kmetijska družba" v Ljubljani 3, „Katoliška družba" 3, itd. Družba sv. Mohora je najbolj razširjena, šteje namreč nad 28.000 udov; na leto se plača samo 1 gold. Sploh je pa slovstvo na Slovenskem še majhno ; kajti ako k številu spisov časopise, knjige, programe in muzikalije prištejemo, znašalo jel. 1883 njih število 164. Toda v slovenskem narodu se ne manjka na eni strani požrtovalnosti, na drugi pa pridnosti. Tudi za čehe in za češčino se olikani krogi marljivo zanimajo. Tisočletni spomin smrti slovanskega blagovestnika sv. Metoda se bo tudi pri Slovencih dostojno slavil. LISTEK. Pismo od nekod. Gospod vrednik! Nenavadni pojavi na slovenskem obzorji na-pravljajo na-me vse drugačen vtis, kot na Vas. Pretekli teden ste mi pravili, da zori sedaj sad, da žanjejo sedaj v žalosti oni, ki so prej sejali v vesolji. Govorila sva takrat o državnozborskih volitvah z ozirem na zadnje volitve v deželni zbor po Dolenjskem. Rekli ste, da se človek nikoli ne pregreši brez kazni, ampak navadno: „V čimur so človek pregreši, v tem bo kaznovan. Pa res! Kaka glorija, kako hosijana, kaki zaničljivi pogledi na „Sloven-čevo" stranko od „Narodove" stranko pred dvema letoma, ko je telegraf naznanil: „Šuklje izvoljen v Rudolfovem !" Dobro, le imejte, kar sto sejali — seme razpora je dozorelo! Že takrat sem Vam zatrjeval — in danes spet ne tajim — da som jaz kljubu temu bolj vesel, kakor bi se kdo nadejal. Le pomislite! Recimo iz „črnega mesta belih Kranjcev" tele-grafuje se v Ljubljanski „večerni nameček" ta-lo dolenjska priklada: „Zmagali katoliški Slovenci, avstrijski Slovenci. Bog je z nami!" Kakor vsak vidi, je ta telegram še imenitniši, kot n. pr.: Nemški cesar počuti se dobro, ali: nemški cesarje dobro spal. Zato je tudi tiskan na prvem mestu mod brzojavnimi poročili. Na ta duhoviti telegram pa odgovarja neki list, ki gospoda zmagalca vrlo dobro pozna iz prejšnjih let, tako odkritosrčno, da se natančno vidi, koliko katoliškega prepričanja prisojajo veleučenemu gospodu nekdanji njegovi bližnji sotrudniki na političnem in literarnem polji. Kdo bi ne bil vesel te odkritosrčnosti, vprašam Vas, gospod vrednik? Po drugi strani pa so mora spet smešno zdeti vsakemu, kdor ima res kaj pojma o pravem katoličanstvu, da taki-le po-vdarjajo katoličanstvo! Izvoljen slavljenec je o svojem času povestnico vse drugače razlagal, kot se spodobi, recimo, le po imenu "katoličanu v šolski sobani. Znamenita je beseda necega velecenjenega gospoda, ki tudi o povestnici nekaj umeje, da bi on Dunajskemu učenjaku na višjem mestu (v Ljubljani pač ne!) posvetil, ko bi on to mogel pismeno spri-čati, kar je on ustno izvedel o teh zadevah. Kar jo pa vcndar-le resnično. Gospod vrednik! Katoliški Slovenci so toraj zmagali! Ko bi bil jaz lo izvedel prvi dan, ko je Dunajski Velikan zmagal, kar zahvalno pesen bi bil začel (še „orgeljce" bi bil kupil na „štantu" in tudi pritrkovali bi bili, če tudi ne z zvonovi pa saj z nogami). Zakaj bi tudi ne? Če katoliški Slovenci na Dolenjskem zmagajo, ker takega učenjaka volijo, no pomeni to nič menj, kakor če bi zmagali katoliki na Nemškem — Bismarka! Vprašanje je le, kdo je na Dolenjskem premagani? Kjer je zmaga, morate biti dve stranki; ena, ki podleže, druga, ki zmaga nad prvo. Poslednja, zmagalna stranka je katoliška, kakšna pa je prva? Ker nismo na Nemškem (kar bi se sicer iz dotič-nega telegrama slovenskemu listu, ki nosi nemški tiskan naslov, lahko sklepalo), ampak na Kranjskem, mora vsakako zmagalec in premagani biti katolišlc Slovenec. Ker pa se v telegramu tako povdarja, da so zmagali katoliški Slovenci, zapeljan sem do misli, da premagani so ali Slovenci, ki niso katoličani, ali pa nekdo in neki, o kterih z ozirom na dolen jske razmere nimam pojma. Ko premagani niso katoliški Slovenci, ne vem namreč, kdo in kakšni so premagani. Telegram ne pove, s kom je bila bitka, ali s Turkom ali z Lu teran i! Pa to je šo vse premalo, g. vrednik, da zmagajo le katoliški Slovenci; zmagali so tudi avstrijski Slovenci! Zivio! Spet sem na novo razveseljen in spet se me radovednost, prijema. ■ m ! -t. ."Vil Novi milostivi gospod knez in škof Jak. Missia izdal je velikonočni ponedeljek pastirski list, v kterem kaže, kako požrtovalno sta sv. moža Ciril in Metod delovala v prospeh sv. vere med Slovani. Slavila se je tedaj osemdnevna pobožnost z litani-jami po maši. Po časopisih so se priobčevale stvari, ki se tičejo te slavnosti. Družba sv. Mohora izdii knjigo o delovanji sv. bratov, spisaua od sivolasega Mat. Majarja. — M. Majar, rojen 1. 1809 na Koroškem v Ziljski dolini, od tod imenovan „Ziljski", je duhoven na Koroškem; zadnji čas je oslepel in zdravi se v Pragi. Pisal je v posebnem slogu že 40 let v „Novicah", Koln Jordanovem letopisu itd. Izdal je „Slovnico za Slovence", „Ciril in Metod 1. 1863" v cirilici in gajici (t. j. latinski pravopis po češkem popravljen od hrvatskega učenjaka dr. Ljudevita Gaja 1835), tudi je spisal „Vzajemno slovnico slovansko" i. dr. Njegovi spisi obsegajo mnogo navdušenja, so polni ljubezni do vseh slovanskih narodov, častivredna je Majarjeva pridnost, njegova gorečnost in navdušenost. Tudi „Matica Slovenska" izda učen spis o sv. Cirilu in Metodu, spisuje ga dr. Kos v Gorici, prof. zgodovine. Zraven tega sestavi „Katoliška družba" v svojih „Glasih" kratek životopis in napravi odbor za romanje na Velehrad. Kdor bo hotel, bo o tej priliki lahko obiskal tudi Prago. (Velika četa Slovencev-potovalcev, na Velehrad in v Prago odrine pa, kakor znano, 10. avgusta iz Ljubljane. Vredn.) Slovenci hočejo tako pokazati svojo hvaležnost do svojih sv. bratov ter hočejo tudi prositi na pri-prošnjo sv. blagovestnikov za božjo pomoč iu da bi bili skoraj vsi slovanski rodovi po zastavo katoliške sv. vere zedinjeni in da bi vstala Slovanom srečneja bodočnost." Politični pregled. V Lj ubij an i, 13. junija. Notranje dežele. Poslednji dan narodne razburjenosti, poslednji dan volitev v državni zbor je danes. Povsod drugod imajo že svoje može, ki se bodo borili v državnem zboru za bodoči blagor svojih sodeželanov, le v Dalmaciji si še danes izbirajo ve-likoposestniki svoje poslance in vsega bo konec. Drugih volitev bo potreba na štirih krajih, med temi pri nas po gorenjskih kmečkih občinah, ker je grof Hohenwart sprejel mandat Ljubljanskega mesta. Kdo bo kandidat se še ne ve, ker centralnemu volilnemu odboru niso še došli od zaupnih mož gorenjskih odgovori, kterega da hočejo za svojega poslanca, da se pozneje ne bo zopet očitalo volilnemu odboru, da sam kandidate postavlja, ne brigajoč se za narodove želje. To pa tudi do sedaj ni bilo res, saj letos ne. Brez večine vgodnih poročil ni bil nikdo za kandidata nasvetovan, kakor se je od neke strani očitalo. Kriva tega je bila ne-značajnost volilcev, pa še več preklicana sloga Slovencev — nepoklicanih agitatorjev in še kaj druzega, kar nam omenjati ni treba, je žalibog vsem le preveč znano. Iz letošnjih volitev se nam bo pa sploh marsikaj učiti za bodočnost. Posebno na ve- likoposestvo bo treba pri bodočih volitvah bolj pazljivo oko obračati, kakor se je to letos godilo. Nočemo preiskavati, kje so, ki so poraz zakrivili, priznati pa le moramo, da nas je jako žalostila malomarnost in nebrižnost! To je ena. Druga je pa naša nesloga, da hoče vsak gospodar (ali saj vsak okraj) svojega poslanca imeti, kar se je posebno letos tako jasno pokazalo. Malo nas je, a še ti ne-moremo složno živeti. Skoraj da bi si prejšnjih časov nazaj želeli, ko smo stali še v vedni borbi z nemškutarji. Tedaj se je vsaj naša sloga kazala, ktera nam je takoj hrbet obrnila, kakor hitro so nemškutarji odstopili v pokoj. Vse to so med drugimi zakrivili še taki, od kterih bi se ne bili nikdar pričakovalo. Potem naj pa Slovenci kaj dosežemo! Tržaška trgovina se dviguje, ako smemo trgovinski statistiki vrjeti, ki jo izdaja strokovnjak v trgovini, dr. Bazant. Izvoz iz Trsta v inostranstvo je res ostal, kakor je bil: mislimo da se ne bomo motili, če rečemo, da se je še rajši nekoliko skrčil, kajti spodriva ga Reka, ljubljenka ogerske krone, ktera ji vse mogoče naklanja, da bi le kolikor se da, blaga za inostranstvo namenjenega od Trsta odvrnila in v Reko napeljala. Dovoz v Trst se je pa, kakor statistika dokazuje, čudovito pomnožil. Spisovatelj ozira se nazaj do leta 1869, kedar so predrli sueško ožino. Pet let rastla je vrednost vpeljanega blaga čudovito, tako do leta 1873 ali 1874. Tega leta jela je pa trgovina pešati, da je bilo groza in je pešala do leta 1881. Do leta 1869 znašala je vrednost vpeljanega blaga v okroglem številu 100 milijonov frankov na leto. Od leta 1881 povzdvignila se je pa do letos že na 185 milijonov in tako visoko še ni nikdar dospela. Indiška trgovina in pa levante sta menda dovoz tako pomnožila. Trst si je v poslednjih štirih letih, če statistika resnico govori, v trgovini zopet toliko opomogel, da v srednjem morji drugo mesto v trgovini zavzema. Marseille na južnem Francoskem ima prvo, Trst takoj drugo mesto in ima veči dovoz kakor Benetke, Genova ali ktero si bodi drugo mesto v Adriji in srednjem morji, kar se tiče vrednosti vpeljanega blaga. Poslanec Graške trgovinske zbornice in štajar-ski deželni glavar, grof JVurmbrand, se je spekel. Tudi pri levičarjih je prišel v nemilost in Celjska „Vahtarica" ga zdeluje, kakor ni niti Raiča niti Vošnjaka. Kratko, pa prav določno mu v obraz pove, da ga ne mara. Ob enem zmiva pa tudi trgovinske zbornice odbornike, da so takemu možu, kakor je grof \Vurmbrand, mandat izročili. Po tem takem je že zanimivo pregreho grofa spoznati. Na prvi pogled se vidi, da je premalo nemškonaroden ali prusašk! Ubogi grof, Slovencev sam ne maraš, radikalni ali prusaški Nemci pa za-te ne! Kaj takega nisi pričakoval! „Vahtarca" piše: „Grof "VVurmbrand je poznan vstanovitelj nemške ljudske stranke in ga je demokrat Krona\vetter še le nedavno imenoval poleg Fischhofa in Walterskirchna glavarja te stranke. On temu ni oporekal in je tem bolj nevaren, ker ima gladek jezik! Sicer se ob vsaki priložnosti na to sklicuje, da je bil on tisti, ki je stavil predlog na postavno priznanje nemščine za državni jezik in ravno to je, pravi „Vahtarica", kar nam ni prav nič všeč! Ravno to zdi se nam tem bolj nevarno, ker se grof ob enem za nemško-narodno idejo prav nič ne zmeni! Bog obvaruj pa, da bi jezikovno postavo grof za izdelovanje v roke dobil, kajti bojimo se, da bi iz nje napravil obvezo, s ktero bi zavezal Nemcem oči, da bi ne videli, kako bi davil nemški jezik med paragrafi ravno-pravnosti in kako bi polagoma nemško zavest v spanje zazibal! Zarad tega grof Wurmbrand ni naš mož in nikdar biti ne more, naj bo potem po milosti grofa Taaffeja deželni glavar ali ne, naj bo po zunanjem član bivše združene levice ali pa Co-roninijevec, je pač vse jedno! On je^smrtni so- vražnik nemškonarodne ideje, on je skriven pa vendar dostikrat zasačen pristaš sedanje Taaflejeve vlade. Volilci, čuvajte se ga, da ne bote prepozno svoje zmote obžalovali!" Tako pišejo štajarski pru-sijani o svojem rojaku. Naj se jim grof Wurmbrand le lepo zahvali! Kar je sejal, to bo sedaj žel. Slovencev ne mara, njegovi pa njega ne in to se pravi nekako toliko, kakor med dvema stoloma na tla sesti. Vnajij e države. Oči cele Evrope obrnjene so na zapad, kjer je nastopila kriza, kteri danes še nihče konca ne ve. Gladstonovo ministerstvo je v smrtnem bojevanji, zdravnik — kraljica Viktorija, pride pa še le okoli 20. junija v Windsor, kjer mu bo zapisala ali zdravila ali ga pustila politični smrti neozdravljivega. Kakor najnovejša poročila govore (ki bodo pa po časnikarskem običaji menda vsak dan drugačna in bo jutri to črno, kar je danes še belo), je nada precej velika, da bo Gladstone ostal in to temveč, če mu njegova stranka izroči zaupnico. Res so liberalci na tako zaupnico že predvčeranjem mislili in na tisto se menda opira tudi včerajšnji telegram, da bo Gladstone svojo prošnjo za odstop umaknil in še nadalje ostane kabinetu na čelu. Da mu je na 8. t. m. pri glasovanji o zvišanji davka tako grdo spodletelo, vzrok si je Gladstone, oziroma njegova vlada sama; zanašala se je pri tem, ko je stavila kabinetno vprašanje z dotičnim zahtevanjem, da bo vsaj z večino 12 glasov zmagala. Ni ji pa znano bilo, da ni vseh njenih pristašev v Londonu, na ktere je računila in — propadla je! Namesto 331 njenih mož, prišlo jih je le 251; poleg tega dvignili so se pa tudi parneliti in homerulci z opozicijo iu celo 5 liberalcev se jim je pridružilo in poraz je bil gotov. Sicer je bil pa Gladstonov poraz že zdavno zrel! Parlament se mu je protivil z vso močjo že lansko jesen in letošnjo spomlad, ko se je jelo kazati, da stari Gladstone ni to, za kar ga na Angleškem imajo. Da vsled tega mora pasti, je bilo očividno. čudna pa je antipatija angleškega naroda proti konservativni stranki, toraj Gladsto-novim nasprotnikom. Kakor tudi Gladstoua težko gledajo, jim je vendar še ljubši, kakor pa so mu nasprotniki njegovi, kar pa ni čuda, ker angleški boljar večinoma ne pozni usmiljenja. Med konservativci je ravno tako veliko lordov, kterih priprost narod zarad njihovega izsesavanja naroda videti ne more, kakor med liberalno Gladstonovo stranko. Poleg tega je pa Gladstone tudi sam državne štrene tako zmedel, da jih ne bo z lepo vravnati. Na Francoskem so zavrgli predlog škofa Freppela, po čegar nasvetu naj bi se vojna postava tolikanj spremenila, da bi seminišnikov (bogoslovcev) ne pobirali v vojake. Saj pri sedanji, kato-ličanstvu nad vse sovražni francoski vladi drugače pač mogoče ni bilo; ko bi bil morda kak framason stavil nasproten predlog, bilo bi se nadjati poprej, da ga kamora sprejme. Francoskim republikanskim framasonom bi vlada ne bila mogla bolje vstreči, kakor jim je s tem, da bo tudi bogoslovce k vojakom pobirala; saj je to jako dobro sredstvo, ki mlade ljudi od bogoslovja odvrača in če že tega ne, ga vsaj toliko s posvetnim duhom navdahne, da mladi duhovnik ni več tak, kakor bi lahko bil, če bi ne bil puške nosil. In ravno na Francoskem je dandanes odločnih in pravih duhovnikov bolj potreba, kakor povsod drugod. To je pred vsem drugim čutil škof Freppel in je stavil omenjeni predlog, če tudi je najberž mož že sam se nadjal, da ne bode ni-česa opravil. Sicer je bila pa sv. cerkev na francoskih tleh dostikrat že v večih stiskah, kakor je sedaj in vendar je poveličana zopet razpela svojo zmagoslavno zastavo. Veste, g. vrednik, jaz bi namreč rad poznal tiste Slovence, ki niso avstrijski, pa vendar-le bivajo na Dolenjskem. Če jih je kaj — in po raznih telegramih soditi, jih je vsaj 310 — obsodite jih (saj imate pravico), zaprite jih (saj imate moč), izdajice so! Vi pa, kar vas je avstrijskih Slovencev, bodite naš vzor, naš ponos! 315 vas je, toraj celih 5 več, kot neavstrijskih Slovencev, pa kolikor vas je: „vi ste ljudi". Ker pa ste vi avstrijski Slovenci katoliški Slovenci, gotovo je Bog z vami. V telegramu bi toraj tega pristavka še treba ne bilo, kakor vsakdo lahko razvidi, razume se to samo ob sebi. Lahko bi si bili prihranili kakih 8 kr. za štiri „kratke"! Sicer pa je znano, da so Vam pomagali poleg nebeškega Gospoda tudi vladna gospoda; vrhu tega pa še razni vplivni jeziki od dolenjskega levičarskega barona doli do slanih in neslanih, poznanih in nepoznanih dolenjskih voditeljev in prožnih narodnjakov. Da vas je pri vsem tem spremljala še laž, govorjena, pisana iu tiskana, tega vam pa ne upam v obraz reči, pre-katoliški ste! Gospod vrednik, končajva ter pustiva katoliške dolenjske Slovence na lorbarjevih vejah mirno počivati, dokler jih državnozborska tromba no prebudi! O nekem modrijanu starega veka se je reklo, ,da nje- govi spisi diše po olji; o tem specijalnem telegramu pa se mora reči, da diši po olu in znabiti še po čem drugem. Jaz bi sklenil pismo, gosp. vrednik, toda kljubu svoji dobri volji ne morem poprej, dokler se ne zmeniva nekoliko o enem francoskih vzveličarjev in od-rešenikov, ki je strašil in sleparil dva večera po spodnjih prostorih starejšega slovenskega dnevnika. Ali ga poznate, častiti gospod, onega francoskega idealista, onega navdušenega aposteljna človečnosti (s pravo besedo „prostozidarstva"), njega, ki je odpravljal uboštvo in beraštvo, njega, v kterem je bila ideja človekoljubja in usmiljenja kakor solnce, ga li poznate? Pred kakimi desetimi dnevi so ga zakopali v Parizu na državne stroške. Viktor llugo je to, slavnoznani pesnik. Tudi jaz mu nočem odrekati pesniške slave, če tudi nekteri pravijo, da je bil le zaljubljen fantast, vendar zastopnik vzvišenega idealizma mi Viktor llugo ne more biti. Njegov idealizem je segal tako daleč, da je llugo s svojim oderuštvom in zvitimi pogodbami ne malo število gledaliških igralcev in založnikov spravil na beraško palico; za-se pa jo spravljal stotisoče! Ozir dotičnega nepotrebnega in bombastičnega proslavljanja brez-vernega framasona med Slovenci, zdi se mi, da menijo nekteri (ktere menda tudi goli idealizem „po konci drži"): če je na Francoskem sleparil živi Hugo, zakaj bi pri Slovencih vsaj mrtvi ne begal duhov! In glejte, g. vrednik, spet tu sem vesel. In zakaj bi ne bil? Saj veste, da Nemec pravi: Nichts iiber die Aufrichtigkeit. Pa res; sedaj saj vemo, s kom imamo opraviti, s kakim idealnim značajem ! (Je ta idealizem ni rodil Dolenjskih katolikov-zmagovalcev pa še izvoljenca zraven, pa tudi nočem nič! Sedaj pa: mir besedi! Mislil sem le dobro, pisal odkritosrčno in precej napisal, za nektere morda še preveč. Čas je, da se Vam zahvali za potrpežljivost dobro znani Vam Nekdo. Izlet iz Gorice v Tržaško okolico. (Dalje.) Po tem kratkem pol ure trajajočem pogovoru z g. župnikom se podam zopet v Barkovlje. Pri odhodu mi je povedal še, da bode na veliko noč blagoslovil in postavil ploščo v spomin na tistem kraju, kjer je cesarica pobožno molila, s primernim slovenskim napisom, kakor je že „Slovenec" objavil o svojem času. Tako je bil ta kratek izlet končan v treh urah in ob eni popoludne sem bil že zopet v Barkovljah, kjer sva s prijateljem skupno malo po-obedovala. Po kratkem oddihu smo šli ob 4. uri v Morska kača, francosko-k ¡tajska mirovna pogodba, je podpisana in odobrena. 9. t. m. objavil je francoski minister zunanjih zadev, Freycin-net v obeh zbornicah, da se je mirovna pogodba podpisala med Francozi in Kitajci v Tien-Tsinu. Za Francoze jo je podpisal poslanec Patenötre, v imenu Kitajcev pa Li-Hung-Čang. Glasi se: „Kitajci so pri volji pogodbo pripoznati. Francoska se pa izjavlja, da nima nobenega druzega namena razun tega kakor je v pogodbi naznačen. Kitajci se odpovedo svojemu gospodarstvu v Anamu proti obljubi, da Francozje ne bodo druzega zahtevali, kakor le vrhovno pokroviteljstvo." Kljubu temu ima pa Francoska država že pripravljenih 10.000 mož na južnem Francoskem, ki jih bo v Tonkin postavila ob prvi priložnosti; pa le, da bo ž njimi napolnila vrzeli, ki so jih bolni in ranjenci napravili. Francozje so zadovoljni, da se je sklenil mir, navdušeni pa ravno niso; nadjajo se pa vsi od kraja, da se bo ta mir ohranil in da bo konec bojev; iz tega pa nikakor ne sledi, da bi Francozje ne potrebovali zadostnega števila vojakov v Tonkinu, kterega jim Kitaj le prepušča, če tudi lastnina še vedno njegova ostane. Francozje bodo v Tonkinu v sličnem položaji, kakor smo mi v Bosni in Hercegovini. Ze samo iz tega sledi, da ne smejo brez zdatne moči tako daleč od domačije ostati. Roparjev črnih in rumenih zastav je toliko, da jih vse mrgoli. Kitaja prva naloga bo vsled sklenjega miru, da jim odtegne popolnoma svojo pomoč, za vse drugo bodo že francoske puške skrbele, kakor so naše v Bosni tudi roparjem nasproti svojo dolžnost storile. Perzija bo danes ali jutri povod, da se bodete jeli Rusija in Nemška zavoljo iztočne trgovine grdo gledati. Nemška je imela do sedaj že celo leto svojega posebnega pooblastenca v Teheranu, ki ni druzega delal, nego prav pridno trgovinske razmere študiral. Letos je tisto izvanredno pooblasčenstvo spremenila v redno poslanstvo in že se v Berolinu finančni veljaki pogovarjajo, da bodo pri Šahu prosili za dovoljenje, zgraditi železnico iz Kaspiškega morja preko Perzije do perziškega zaliva. Ta železnica, ktero bi Nemci s svojimi novci zgradili, bi imela nalogo skrbeti za prevoz evropskega, indi-škega in kitajskega blaga, ktero mora sedaj Rusom davek plačevati, ako hoče preko kavkaških gorä. To bi bila pa silna klofuta za rusko trgovino v srednji Aziji in Perziji. Huda konkurenca bila bi pa taka železnica tudi srednjeazijaški progi, ktero so Rusi že delati jeli in ne bo prav daleč od perziške meje speljana. Ce bi Nemci res kaj takega nameravali, Rusi pač ne bodo rok križem držali in si bodo že na drug način pomagali. Neodpustljiva napaka bi bila, ko bi se malomarno spodriniti dali iz stališč v Perziji in srednji Aziji, ktere so si s težavo priborili ; Rusi pa tudi niso možje zato, da bi se dali z lepo spodriniti. Izvirni dopisi. Iz Železnikov, 12. junija. Veličastni so obhodi, ki jih je vpeljala sv. katoliška cerkev na praznik sv. Rešnjega Telesa. Le živa, trdna vera, le prepričanje versko katoličanom more kaj tacega pokazati. Fara skuša prekositi faro v preslavljenji Najsvetejšega. Tudi v našem trgu obhajal se je obhod slovesno prejšnja leta, kolikor je bilo mogoče. A letos čuli so se veseli glasovi: „Kaj tacega pa še ni bilo, odkar Železniki stoje." Tukajšni rojak, g. nadzornik pri usmiljenih bratih, Edvard Benedičič, prišel je bil za praznik domu. Vodil je g. župnik procesijo z azistenco. Poveličalo je slavnost pač še posebno naše bralno društvo. Za krasno svojo zastavo korakalo je nad 60 društvenikov ravno pred sv. Rešnjem Telesom, vsi s prižganimi, velikimi svečami. Prepevali so tudi pevci vrsteč se z mešanim zborom navadne himne. Marsikomu porosilo se je oko veselja in ginjenosti. Nered nastane navadno povsod pri štirih al-tarjih — radovedni spol hoče imeti prvo mesto. Kako lepo, veličastno je bilo pa tu, ko so bili napravili društveniki pred vsakim altarjem „špalir" ter združili potem v najlepšem redu v kolo. „Lu-čica lučici je soseda". Vsakdo je pa ostal na svojem prostoru — nobeden ni stopil iz vrste spremljevalcev. Ko se je procesija vračala so stali skozi po cerkvi društveniki v vrstah — ni se bilo bati kakega pritiska v natlačenem Božjem hramu. Razveselil je ta pogled marsikoga, tudi mnogo-zaslužni gosp. župnik je bil radosti ginjen. Toliko opovir je imel, odkar tu biva, pri svojem pastiro-vanji. A navdušenje ovčič za najblažje, za edino potrebno, mu je pač moralo biti najboljši dokaz, da jih je vodil po pravi poti, da so ovčice poslušale glas svojega pastirja. Vseh društvenikov in posebno župnikova srčna želja je bila, da smo se vdeležili skupno procesije. Pa koliko so si prizadevale vplivne osobe, da bi bile zadušile navdušenje in preprečile skupno vdeležbo pri obhodu. Koliko slabih namenov so podtikale društvu! Mislim pa, da so tudi ti Savli prišli do pravega spoznanja, ko so čuli, da si tudi v Ljublani prizadevajo moško deco privaditi, da bi svetila pri obhodih. Radi upamo pa tudi, da bodo vtihnili vsi ne-prijatelji, ki vedno hujskajo na skrivnem zoper tolikanj koristno društvo. Ni li ravno ta pojav, navdušenje za najdražje — za vero — najbolj glasna priča, da je društvo res slovensko, na pravi, verski podlagi? Ne kaže to, da ima pred očmi pravi smoter? Društvu pa želimo, naj se zbira vedno pod zastavo: Vse za vero, dom in za cesarja. Domače novice. (3Iil. knezoškof dr. Jakob Misija) odpeljal se je že danes zjutraj na Gorenjsko in se je do opo ludne v Loki pomudil. Z opoldanjim vlakom peljal se je višji pastir naprej na Bled. („Sokolov" izlet) bo v nedeljo 21. t. m., to je na sv. Alojzija dan, v Škof j o Loko. Sokol odide z godbo in zastavo tjekaj v nedeljo zjutraj z gorenjskim vlakom. Sv. maše vdeležil se bo „Sokol" pri Cerngrobu, kosilo in prosta zabava bo pa v Loki S tem Sokolskim izletom združen bo tudi pevski koncert Ljubljanskih čitalničnih pevcev in pa telovadba. Podrobnosti bomo še naznanili. Ce bo grdo, izleta ne bo! („Slavec") napravi jutri popoludne izlet na Kožarje. (Delavsko - pevsko društvo „Slavec") pelo je včeraj zvečer ob 1I210. uri podoknico svojemu predsedniku za njegov imendan tri dobro vbrane pesni. Akoravno je bilo že pozno, nabralo se je precej radovednih poslušalcev. Po dokončanem petji izročil mu je odbor po kratkem nagovoru v imenu cerkev pevati jutranjice vse v slovenščini in tudi ljudstvo je bilo navzoče v obilnem številu v lepi ozaljšani cerkvi kteri je napravil g. župnik letos lep nov božji grob. Po končanih jutranjicah jo bila pridiga, ki je trajala čez eno uro. Goreči g. župnik, J. 0., tudi sam okoličan, je ginljivo govoril ljudstvu v natlačeni cerkvi o Kristusovem trpljenji, naši ne-hvaležnosti do njega, iu kako da naj se mu za naprej bolj hvaležne skazujemo. Gladko tekoči jezik in krepko povedane resnice pa milo doneči in proseči glas, je zlasti pri koncu pridige vse poslušaloe do solz ganil. Po pridigi je bil še sv. križev pot, pri kterem so vaški pevci kaj lepo peli. Akoravno je vsa božja služba trajala nad štiri ure, vendar se niso poslušalci kar nič dolgočasili, ker je bilo vse tako lepo in v narodnem jeziku, prav po domače in ginljivo. Zato pa žalibog da obhoda pri vstajenji na veliko noč ni bilo, ker jo burja hudo razsajala in ni bilo mogoče iti iz cerkve. K obedu na veliko noč je g. župnik še nekaj prijateljev in žlahte povabil, pri kteri priliki „smo rekli marsiktero!" Prišel je v razgovor tudi naš pesnik G., kteremu se jo ravno napravljala ovacija, kakor je znano, na veliki ponedeljek v dve uri od Gorice oddaljeni Pervačini. Neki izobraženi neduhovni so je pri tem sicer povoljno izrazil o poezijah, kakor sleherni med nami, kajti njegovega pesniškega talenta in slave ne more nihče zanikati. Vendar-le je djal, da tudi njemu ne do-pada pesen: „Človeka nikar!", kajti da on (govornik) ne more umeti, kako se je moral pesnik G zlasti v štirih poslednjih vrsticah omenjene pesni izraziti tako čudno in brez podane tolažbe, ako je s prepričanjem katoliški duhoven! Prašali so me tudi kako sodi sploh Goriška duhovščina njegove pesni ter na to vprašanje sem povedal resnico, rekši, da v tem kočljivem vprašanju je razdeljena v dve stranki, in sicer ena se drži razlage in ocene veleučenega iu bistroumnega g. dr. Mahniča, in ta je po mojem mnenju in v kolikor je meni znano, v veliki večini, druga jih pa hvali vso skup „en bloc!" in ta je v manjšini; sicer pa vsi cenimo visoko njegove pesniške darove, razun v onih stihih, nad kteriini se mora pravi katoličan po pravici spodtikati. Sicer pa je po mojem mnenji boljše, da se ne piha več o žrjavico, kajti stvar je dozdaj do pičice pojasuena vsacemu, kdor ima um in ljubezen do resnice; in čas bo tudi to hibo polagoma ozdravil. Tako je bilo to kočljivo vprašanje rešeno. (Koncc prih.) društva njegovo, po gosp. kamenopiscu Zeplihalu izvrstno izdelano sliko, kot darilo iz hvaležnosti. (Pogreb) deželne sodnije predsednika gosp. J. Kapretza je bil priprost, brez posebnega hrušča, toda lep in dolg. Za križem šli so služabniki in pazniki deželne sodnije, za temi so se razvrstili venci, ki so mu jih darovali njegovi uradniki, prijatelji in znanci. Dobil jih je več nego 20. Za venci šle so sirote iz zavoda Lichtenturnovega. Spremila ga je župnijska duhovščina frančiškanska, na čelu s preč. g. o. Medičem, gvardijanom tukajšnjega samostana. Truplo ranjcega peljalo se je v mrtvaškem vozu okoli in okoli z venci obdanem. Za tem vozom uvrstili so se najpred žalujoči, potem pa c. kr. uradniki raznih uradov in meščani. Bili so zastopani vsi uradniški stanovi, vse oblastnije, državni, deželni in občinski urad. Dolga vrsta gospa zaključila je lep sprevod. (Razpisana) je služba sodnijskega pristava na Brdu. Prošnje do 1. julija. (Pred porotno sodnijo) obsojen je bil v četrtek na tri leta v hudo ječo Aleksander S t L -bernik zarad izdajanja ponarejenega denarja, s kterim je meseca januvarja v Ljubljani dobro živeti mislil. Pri „Ferlincu" so ga opazili in objavili in na dolenjski cesti „pri zeleni gori" so ga pa prijeli, Štibernika pri kazenski sodniji sploh že poznajo zarad tatvine in goljufije. — Včeraj je stal drug hudodelec zarad ponarejevanja srebrnega denarja pred porotniki. Anton Kavčič, sodniji tudi že znana oseba zarad veliko tatvin, bil je pred porotniki. Decembra meseca lanskega leta vlil je v ko-vačniei Lahovškega kovača v Kamniškem okraji ponarejen goldinar, kterega je v ondašnji gostilni takoj zapiti hotel. Prijeli so ga in zaprli. Mož se je izgovarjal, da je goldinar le za šalo vlil in se je v svoji pijanosti pri plačevanji zmotil, ko je s ponarejenem goldinarjem plačati mislil. Dobil je dve leti hude ječe. (Pred porotnike) prideta ta mesec tudi še Janez Hribernik zarad hudodelstva uboja na 16. in Jože Vidmar zavolj hudega telesnega poškodovanja 17. junija. (Zgubil se je) c. k. okrajni tajnik Anton Šivic v Radoljici. Zginil je minoli teden in nihče ne ve kam. Šivic je služil poprej v Ljubljani pri domačem pešpolku in je lansko leto prestopil v državno službo. Predsedništvo deželne vlade ga poživlja, da naj se v teku štirih tednov oglasi in opraviči sicer zgubi državno službo. (Zeleni peteršilj) je, kakor „Laib. Ztg." poroča, jako dober pripomoček, s kterim se takoj kri vstavi, kedar komu iz nosu teče. Nič druzega ni treba, kakor nosnice si ž njim zamašiti, pa je dobro. (Umrl je) včeraj ob 1j29. uri dopoludne c. kr. davkarski kontrolor v pokoji g. Anton Piskar v 81. letu svoje starosti. Pogreb bo v nedeljo 14. t. m. ob 1/25. uri popoludne iz Poljanske ceste št. 10 k sv. Krištofu. (Za nadzornika obrtnijskih šol po Kranjskem) v Ljubljani, Kranji, Tržiči, Kočevji in Novem mestu imenovan je profesor Julij vitez Siegel državne obrtniške šole v Gradci. (Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) č. g. F.Vihar pride za provizorja v Študenice; č. g. J. K o t n i k pa k sv. Juštu na Ivozjaku ; č. g. Herman Venedig, novinec križevniškega reda gré za kaplana v Ormoš. (Zlato mašo) imeli so meseca maja v Brežicah. Obhajal jo je č. g. o. Mariofil Bonač iz reda sv. Frančiška, častitljivi starček je star že 83 let in je svojo petdesetletnico že meseca prosenca dočakal, pa se je slovesnost rajši na mesec majnik preložila. Cerkveni slavnostni govor imel je č. g. o.Albert Pintar, gvardijan vSamoboru. Jubilantu se je poklonil društveno mestni zastop ter mu je izročil primerne darove. (Postava,) ki so jo v Tržaškem deželnem zboru sklonili na varstvo zavarovanim proti bankam, da bi se odstotki za gasilna društva ne nakladali na račun zavarovanega, ni dobila najvišjega potrjenja. Toraj bodo morali po Trstu zavarovani poleg zavarovalne premije, plačevati tudi še nekaj odstotkov priklade za gasilce. Razne reči. — Grof S c h o n b o r n, novoimenovaui nadškof v Pragi, je, kakor „Slov. Gosp." ve, že od sv. Očeta potrjen. Ce morda to ni kaka pomota, ker se nam malo prezgodaj zdi. — Za dva milijona krajcarjev in po-lovičarjev se bo v avstro-ogerski monarhiji od slej na dalje več skovalo in se bodo razdelili tako, da jih bo 70% dobila Avstrija, 30% pa ogerske dežele. Dotična postava je razglašena v včerajšnji „Wr. Ztg.". — Nova šiba za vino rejce prikazala se je v Besarabiji in po rumunski kraljevini, ki jim še hitreje vničuje vinsko trto po vinogradih, kakor jo je do sedaj trtna uš vničevala. Po najnovejših sporočilih iz Gernovic prikazali so se po tistih krajih majhni žužki v silni množini; gorje vinogradom, kjer ti požrešneži trte napadejo ! Ruska vlada poslala je takoj komisijo, ki se bo s preiskavanjem te najnovejše šibe božje pečala. Telegrami. Monakovo, 13. junija. Avstrijski cesar je danes zjutraj iz Feldatinga došel sem, ter jo bil na kolodvoru sprejet od princa Leopolda in princesinje Gizele. Jutri zvečer se odpelje zopet na Dunaj. Berolin, 12. junija. Križarska korveta „Elizabet" dospela je v Zanzibar. Madrid, 12. junija. V Murciji jih je v sredo 28 zbolelo za kolero. London, 12. junija. Gladstone je v dolenji zbornici naznanil, da je kraljica odpoved ministerstva sprejela in da je takoj na to poklicala Salisburvja k sebi. Sama pride na 16. t. m. v Windsor. London, 12. junija. Kraljica je poklicala včeraj Salisburvja v Balmoral in se je taisti zvečer že vrnil. London, 13. junija. „Standard" naznanja, da je Nortcote včeraj zvečer dobil naznanilo kraljičino. „Times" zanikujejo poročilo Keu-terjevo, da je Kassala koncem maja padla. T u j c i. 11. junija. Pri Maliču: Schnltz, Gerstl, Klein, Hahn, Ofner in Herrmann, trgovci, z Dunaja. — Ljudevit Triebel, trgovec, iz Prage. — Franc Bauer, zasebnik, iz Zagreba. — Božidar Peterinandl, zasebnik, s soprogo, iz Gorice. Pri Slonu: Eudolf Mayer, železnični uradnik, z Dunaja. — Fuclis in Ziwny, zasebnika, z Dunaja. — Dr. Ant. Heeht, zdravnik, s soprogo, iz Prage. — Avgust Višek, zasebnik, iz Prage. — pl. Hasslinger, e. k. vpok. vladni sovetnik, s soprogo, iz Enzersdorfa. — M. Koc-h, c. k. general-major, s soprogo, iz Gradca. — Prohaska, c. k. nadporočnik, iz Gradca. — Kari Schvrarz, zasebnik, iz Feldkirchna. — Al. pl. Seidel, c. k. vrh. nadzornik, iz Tridenta. — Dr. Al. Lanzi, magistratni sovetnik, z družino, iz Trsta. — Anton Jurany, zasebnik, iz ličke. — Otilij Luxander, c. k. uradnik, iz Celovca. — Josip Knaus, tehnikar, iz St. Vida. Pri Južnem kolodvoru: Anton Koss, trgovec, iz Hamburga. — Comuzzi in Salom, zasebnika, iz Trsta. — Janez Brodnik, zasebnik, iz Tržiča. Pri Avstrijskemu caru: Janez Hohenberger, zasebnik, s soprogo, iz Ansbaclia. — Josip Supanc, posestnik čarobnega gledišča, iz Celja. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 13. junija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5% davka) 82 gl. 45 kr. Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 83 „ 10 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 108 „ 40 „ Papirna renta, davka prosta . . 98 „ 75 r Akcije avstr.-ogerske banke . . 859 „ — „ Kreditne akcije............288 „ — „ London.......124 „ 35 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......9 „ 87 „ Ces. cekini.......5 „ 86 „ Nemške marke......60 „ 95 „ «9 meščanski rokovičar, posestnik srebrne obrtniške medalije, priporoča vsake vrsto rokovico glacč in za pranje, pasove za počene, irliaste gate, ovratnike, elastične preramuice, spodveze itd., kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče reči. Prodajalnica je v židovskih ulicah št. 8 v Ljubljani. (2) Ivan liajiajnc v Krškem je izdal in ima v zalogi sledeče (16) knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam na Dunaji. Društveni delniški kapital znaša 6 milijonov frankov (2,400.000 gld.). „AZIENDA" zavaruje proti skotil po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še doplačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri glavnemu zastopa „AZIENDE" v Ljubljani, Slonove ulice štev. 52. (6) Josip vmmmmwMv glavni zastopnik. cena — gl. 80 kr. „ — „ 60 „ a) Praktično metodiko b) Prvi poduk..... c) Fiziko 111 kemijo .... „ — „ 60 „ č) Prirodopis....... „ — „ 56 „ d) Zemljepis....... „ — „ 26 „ e) Geometrijo....... „ — „ 24 „ f) Malo liziko....... „ — „ 23 „ g) nonioviiioslovje . . . . . „ — „ 20 „ h) Pripovesti i/, zgod. Štajerske „ — „ 6 „ i) Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „ Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisankc in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. J,ro