Izhaja vsak petek Naroinina inalai celoletna. « . K l'- poluletna . . K četrtletna . . K ponmim* itiT. 10 Tin. Nefranklrana pisma m m »prejemajo; rokopisi m n« rraCaJo. Naša mdč 11H H H Glasilo sloveni Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora slovenskega delavstva Štev. 20. V Ljubljani, 13. aprila 1917. Leto XII. Ljubljana, na beli torek 1917. Mi živimo v časih, kakršnih že dolgo ni bilo. Zgodovina ustvarja nove tvorbe, zgodovina se dela, zgodovina dela z vso silo in z vso močjo. Ameriške Združene države so napovedale Nemčiji vojsko. Američani se zelo ra-dujejo preobrata v Rusiji in ga pozdravljajo. Kako hitro se je zasukala slika o predsedniku Združenih držav Wilsonu, iki se je še pred nekaterimi mesci tako toplo zavzemal za mir. In zdaj je miroljubnež Wilson sam: proglasil vojno stanje Združenih držav z Nemčijo. Proglasil jo je tisti Wilson, ki je sam nastopal kot pristaš svetovnega miru. Na zunaj, pravi Wilson, da je njegov nastop pat povzročila podmorska vojska. A popolnoma se ta račun ne more ujemati. Saj bi bili Wilson lahko pritisnil na Anglijo, naj svojo izstradal-no politiko nasproti osrednjima državama opusti; ugodili bi mu bili, ker bi morali. Saj je sporazum velik dolžnik Združenih držav in bi se brez ameriškega streliva in orožja niti ne mogel tako dolgo vojskovati, kolikor časa se že bori. Wilson je podpiral sporazum med vojsko z vso svojo silo. In sporazum je danes dolžnik Združenih držav. Če izgubi sporazum vojsko, bo tudi sledilo gosipodarsiko razsulo in ameriški bogataši bi izgubili, kar imajo tirjati denarja pri sporazumu. Odločilni so pač za nastop Wilsonov v vojsko v glavnem oziru gospodarski pomisleki; vse drugo so lepe besede, s katerimi je moral oltepšati miroljubni predsednik Združenih držav svoj nastop z orožjem proti nemški državi, če bo sledila vojski Združenih držav z Nemčijo tudi vojska z nami, se še ne ve. Vsekakor so naši izseljenci v Združenih državah zdaj reveži, ki jim želimo, naj bi »rečno prebili sedanjo hudo preizkušnjo zanje. V Rusiji se razmere še niso popolnoma ustalile. Med delavci in začasno vlado še ni prišlo do pravega soglasja. Eni no zaupajo drugim. Kar tiče vojnih smotrov sedanje predstaviteljice Rusije, jih je naznanili te dni novi ruski zunanji minister Miljukov. V prvi vrsti zahteva, za Rusijo Carigrad in Armenijo. Pravi, da se morajo osvoboditi narodi v Turčiji, naj se temeljito preosnuje Avstrija. Zahteva, naj se ustanovi češkoslovaška država; nemški del Avstrije in Ogrsike naj se omejita na svoje nravne meje. Italijani naj se pridružijo Italiji, Rumuoii Rumu-niji. Avstrijski Rusini naj se pridele ruski Ukrajini, zahteva, naj se združijo Srbi. Kakšno stališče bodo zavzeli ruski socialisti nasproti Miljukovi izjavi, se še ne ve, a toliko je znano, da se je ruska socialna demokracija med revolucijo razbila. Nemški cesar Viljom je pisal o veliki noči pemškemu državnemu kanclerju Rethmaimu-Holhvegu, da želi, naj se takoj potem, ko se bo srečno vojska končala, kar se ne bo več dolgo vleklo, izpopolnijo notranje ipolitične, gospodarske in socialne razmere. Na srcu mu je v prvi vrsti, da se preosnuje pruski deželni zbor in da se preosnujo tudi pruska gosposka zbornica. To stvar moramo nekoliko pojasniti. Potem, ko so Nemci leta 1870/71 premagali Francoze, je Bisrnark za nemški državni zbor uvedel splošno in enako volivno pravico. Pomniti moramo, da Nemčija ni enotno vladana država, marveč da jo sestavlja veliko držav s samostojnimi vladarji: krallji, vojvodi, knezi. Armada je skupna, a še ta ne popolnoma. Vlada Nemčijo pravzaprav 'nemški zvezni svet, v katerem so zastopane nemške države tako, da ima Prusija kot največje kralj etsvo v Nemčiji, večino. Nemčija pravzaprav nima ministrov, marveč kanclerja in državne tajnike. Prusko ministrstvo tvori obenem tudi vlado Nemčije. Medtem, ko v nemški državni zbor volijo poslance po demokratičnih načelih splošne, enake in tajne volilne pravice, je pa volilni red za pruski deželni zbor zelo starokopiten. Prvo besedo imajo v njem plemiči na deželi, ki tvorijo tudi večino v pruski gosposki zbornici. Pruski junkerji, tako pravijo tem plemičem, ostro nasprotujejo vsaki volilni preosnovi. Seveda, moči se nihče rad ne odreče, a ob časih splošne brambne dolžnosti si je zelo težavno predstavljati možnost, da bi le redka plast plemičev mogla gospodariti vsem plastem ljudstva. Za izpremembo volilne pravice v pruski deželni zbor so se bili hudi politični boji; a nemški cesar je zdaj rekel, na j se pruski deželni zbor demo- kratizira, da bo zastopal' koristi vsega pruskega naroda in ne le koristi jun-kerjev. Demokratičen pokret v Prusiji in pismo nemškega cesarja v tej reči seveda pozdravljamo upajoč, da bo tudi avstrijski demokraciji v kratkem omogočeno delo v po demokratičnih načelih izvoljenem državnem zboru. Glasnik. Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Poročilo Zveznega načelstva o poslovanjn leta 1916. Poročamo o našem delovanju v drugem letu svetovne vojske. Dobrega nam ni prineslo. Skrbi in bede je vedno več'. Koncem leta ni bilo mogoče misliti da se bo kmalu končala vojska, dasi smo sovražniku ponudili velikodušnoj mir. Čim dlje traja vojska, tem večja je seveda tudi beda. Odporna sila delavstva, ki je sama po sebi precej omejena, se mora zmanjševati; čim dlje traja vojska, tim višje so tudi njene žrtve. Le malo sredstev in potov je, da se posledice vojske ze delavstvo izlajšujejo in sicer le v omejenem obsegu. Zveza mora kljub temu delati na to, da izrabi vsako priliko. V takih časih, kakršni so sedanji, je doibro d o šlo tudi naj-skromnejše olajšanje gospodarske bede. Ena pot je bila, da se dosežejo draginjske doklade. Draginj ske doklade so dovolili že leta 1915., a ne splošno. Splošne draginjske doklade so dovolili šele majnika 1. 1916. (za nazaj do 1. januarja). Njih višina seveda ni vzravnala zelo visokih cen živilom; a vsekakor so l‘e nekoliko olajšale gospodinjstvo in pomenjajo napredek. Roko v roki za dosego draginjškili doklad smo stremili za olajšanje dobave živil, tobačnemu delavstvu. Naša stremljenja so uspela, dasi je včasih trajalo precej časa, dokler ni stvar šla. V tvornicah se dobe sicer lle nekatere vrste živil, a vsako olajšanje, bodisi še tako malenkostno, je v sedanjih časih dobrodošlo. Čim težje se dobe živila, tim ve<čje važ- nogti' je, če dobe ljudje le nekaj živil. Sicer pa ni uspela v vseh tvornicah enako, ker za visi pač od deloljubnosti posameznih tvorniških vodstev. Uspel je tudi nastop, da so se podelile draginjske doklade upokojencem. Po!zno, a dovedli so le tudi upokojencem draginjske doklade. Prvotno so bile skromne, pozneje so jih pa le zvišali in jih podelili1 večjemu krogu upravičencev. Uspol je tudi nastop, da se je uredil prispevek beguncem in zaslužek. Delavci, ki so se morali iz tobačnih tvornic v Saccoi in v Rovinju vsled vojske izseliti, so dobili deloma v drugih tvornicah delo. Rodbinam teh delavcev so pa prikrajšali begunski prispevek za polovico, delati so morali za to dej antiko zastonj. Na slabšem so bili kakor begunci v lopah. Uspeh je v tem, ker se odtegne le polovični in ne cel delavni zaslužek od begunskega prispevka. Tudi glede na državni prispevek se je v več posameznih slučajih dosegel uspeh. V dveh sluifiajih smo se pritožili na upravno sodišče. V enem slučaju se je odbila pritožba brez razprave, »ker se je odločba preskrbovalne komisije sklicavala l!e na neko prejšnjo odločbo«, v nekem drugem slučaju se še ni odločilo. Vodstvo zveze lahko tudi v letu 1916. o sebi reče, da je kljub velikim oviram usipešno zastopalo koristi svojih članov. Marsikaj je dozorelo šele leta 1917., kar se je pričelo že leta 1916. Zopetno zvišanje draginj »kih doklad in ustanovitev 4. rodbinske vrste sta uspeh dela v letu 1916. Doživeli smo tudi sicer v letu 1917. več za delavstvo velevažnih ukrepov, ki pa še niso popolnoma jasni in da zato sodba še ni o tem mogoča. Uspehi lani iznova dokazujejo, da delavstvo tudi v vojski potrebuje Zveze še bolj kot v mirnih časih. A o društvenem življenju ne moremo nič ugodnega poročati. Shodov ni bilo veliko. Agitacija tudi ni veliko pridobila. Najbrže se tudi ni dovolj živahno agitiralo, ker bi bil! moral biti sicer uspeh boljši. Stanje članov zato tudi letos ni zadovoljivo. Pridobili smo 162 novih in 110 bivših članov; izgubili smo jih pa 363. Tistih 173 članov, 'ki so se iz vrst južnega bojištSa prijavili za nadaljnje vplačevanje, ne vračunavamo. Če si predočujemo veliko izgubo članov v letih 1914. in 1915. (1028), nam pač nastopi najresnejša dolžnost, da pridobivajmo novih članov. Evo številke: Stanje članov. Stanje 1. januarja 1916 .... 4240 Pristopilo..............................162 Pristopilo zopet bivših članov . . 110 Člani iz južnega vojnega ozemlja . 173 Vsota . ~ 4685 Umrlo jih je.......................41 Vpokojenih je bilo .... 193 Sicer izstopilo....................129 Pod orožje odrinilo . . . . 19 382 Ostalo koncem leta . . . 4303 Blagajniško poročilo za 1. 1916. Dohodki. Saldo 1. januarja 1916 . . K 26106 84 201.359 teden, prisp. & 30 v. „ 60407 70 24.216 teden, prisp. & 40 v. „ 9686 40 151 vpisnin & 40 v. . . „ 60 40 11 pristojbin za knjiž. a 20 v...............„ 2'20 Obresti........................... 5407 37 Koledar. . ........................ 92963 Strokovna glasila . . . „ 14 74 Strokovna komisija . . . „ 805.70 Razno.......................... >»_____4'70 K 103425'68 Izdatki. Zagonetka. »Naredimo!« je odgovoril Šepeta-vec, zatisnil je oči, se lagodno naslonil in vtaknil roki v žep. »Zdaj ali pa nikoli,« pravi Klun, ki misli, da se bo zdaj izmazal. Predno je vzel klobuk in šel! proti vratom. Med vrati stoječ je še enkrat pogledal svojega nevarnega gosta. Ostrmel je. Luč je popolnoma svetila na obraz spečega pijanca. Klun ga je prvič natančno opazoval. Le nekaj trenutkov ga je pozorno motril, na to je izginil v stransko sobo, a se je vrnili nazaj čez nekaj minut. Mladi Šepetavec je še vedno spal in smrčal, nato ga je fotograf, ko ga je še primerjal' z malo sliko, hitro sunil pod rebra in ga izbudil. Pivovarnar si je mencal oči, ustal, kakor je bil dolg in širok in vprašal: »No, kaj je s podobo?« »Vse v redu,« je odgovoril Klun in vročil gostu fotografijo, a nato se hitro iz strahu umikal proti vratom. Previdnost ni bila umestna. Šepetavec je strmel nekaj časa v sliko, a na to je zelo zadovoljno momljal: »Veli- kansko! Velikansko! Poglejte, vse gre, Podpore: Bolniške podpore . K 36196 63 Porodniški no . . JJ 2632'— Mrtvaščine . . . >> 1405 — Mobilizac. podpore >> 380 — Izredne podpore . >> 639 66 • Pravno varstvo . 116 50 K 4136979 Izobrazba: Strokovni listi . . K 7918'35 Knjige in časopisi 273‘03 K 8191’38 Uprava: a) stvarna . . . K 2189'80 b) osebna . . . >> 6734’19 K 892399 Razni izdatki: Delleži kraj.skupin K 646747 c . Agitacija . . . . 447'04 Koledar . . . . 91 57154 Rezervni sklad >> 47138 Strokov, komisija >> 1630‘85 Povračila . . . >> 468'02 Seje in delegacije >> 285 — Razno >> 168'57 K 10509'87 Nakup vrednostnih papirjev Obresti vojnega posojila ___._ Saldo 31. decembra 1916 4416’10 1094’54 74505'67 28920'01 K ?> K 10442568 Izkaz premo ž e n j a : V hranilnicah..................K 22402'46 Posojila stavbni zadrugi . . „ 5000'— Poslovni deleži................. 5400 Gotovina in beležke . ,, 1517 55 Vrednostni papirji ....,, 45441‘51 Pisarn, oprava, knjižnice . „ 979 — V blagajnah krajnih skupin „ 14287‘20 Inventar, knjižnice . . . „ 1261‘27 K 96289 59 Navajamo sledeče številke iz računskega sklepa lanskega leta, da primerjamo uspeh obeh let: Število prispevkov 225575 235422 prispevki . . .K 7009410 K 7304120 Drugi dohodki . „ 7162'14 „ 5572'30 če se le res hoče. No, kar zavijte podobo v kuverto. Lenčka bo lahko pomirjena odpotovala.« Ko je Klun zavijal v sosedni sobi sliko, katero je zelo trdo zalepil, je pa odštel šepetavec ml. na mizo 25 kron in pridjal še pet kron napitnine, kakor je zelo »okusno« pripomnil. Čez pet minut je rožljal po stopnicah. Klun je pa ostal sam v svojem ateljeju. Na mizi je ležal denar, ki ga je Še pred nekaj urami tako močno skrbel. Mirno, 'lahko čaka jutrišnjega kepetav-čevega poseta, če, no, če ... Lahno je izdihnil in naglo spravil hitro prisluženi denar. Trenutek je še strmel v svet proti kolodvoru, nato je pa dvakrat obrnil ključ; trikrat bi ga bil zasukal, če bi ga bil mogel, nato je pa v svoji spalni sobi zaspal. A stari bog spanca Morfej ga ni ljubeznivo sprejel. Klun se je več ur nemirno valjal po postelji. Vedno je pri-sluškaval. Celo, ko je utrujen zadremal, je dvakrat planil kvišku, ker se mu je zdelo, da sliši težki korak svojega večernega gosta. A na srečo, motil se je. Hiša je ležala tiho in mirno. Proti polnoči se je šele spanec usmilil boječega fotografa. Prebudili so ga šele radovedni solnčni žarki. Kava, skuhal si jo je na samovaru sam, mu ni posebno dišala, še vedno je prisjluškaval; v očeh sta se mu pa pi’ed-stavljali prod njegovim nosom dve velikanski pesti, ki sta mu grozili. A pesti ni bilo. Prišel je pa, kakor je bil napovedal, Peter Šepetavec. Presenečen je bil, ko mu je njegov prijatelj poravnal dolg in se hladno smehljajoč spravil zadolžnico. »No, ti, povej mi no, kje si dobil denar,« je vprašal eksekutor, ko so bili postavni predpisa izvedeni. Klun je pa položil prst na usta in je le zašepetal: »Rodbinska skrivnost.« »Saj meni je vse eno,« je odgovoril' smehljajoč e Šepetavec. »Danes zvečer boš prišel?« »Seveda,« mu je odgovoril fotograf. Ločila sta se. Čez dvanajst m* sta pa po enodnevnem odmoru zopet marjašala, kakor prej 20 let, seveda kakor ponavadi, na Petrov račun. Skupni dohodki . „ 77318'84 „ 78612'50 Sikupni izdatki . „ 68955'03 „ 6752373 Podporo . . . . „ 4136979 „ 39703 91 t Število vplačanih prispevkov je to-raj padlo za 9847. Na članarinah so padli dohodki za K 2.947' 10; vsota izplačanih podpor se je pa zvišalla za 1665 K 88 vin. Vsi dohodki so se znižali za K 2388 22, vsi izdatki pa za K 1430‘30. . Uspeh je splošno neugodnejši, kakor je bil leta 1915. Preostanka smo napravili K 11.08777, a leta 1916, če izvzamemo prehajalno postavko K 1094'54 obresti vojnih posojil, smo dosegli le prebitka K 7269 27; v primeri z letom 1915 okroglo 4000 kron manj. Zgoraj omenjena prehajalna postavka obresti voj. posojil za K 1094‘54 izkazuje račun vojnega posojila. Zveza je vsled svoje domoljubne dolžnosti podpisala na: 1. vojno' posojilo 2. ,, >, 3- j, ,, 4 K 10000 . „ 8000 „ 10000 . „ 30000 Skupaj K 58000 Prvo in drugo vojno iposojilo smo popolnoma vplačali, tretje in četrto smo deloma obremenili ea podpis četrtega vojnega posojila (71'etne zakladnice). Ko smo zaključili rafiune koncem 1. 1916 so izkazovala vojna posojila sledeče stanje: K 58.000 imenske vrednosti vojnih posojil po kurzni vrednosti 30. decembra 1916 . . K 53895'— Posojila nanj . . . „ 32383'49 Vrednost K 2151151 Papirji vojnega 'posojila izkazujejo tudi povišano postavko »obresti« v blagajniškem poročilu. V letu 1915 je bilo na obrestih izkazanih K 3075'39, 1916 pa K 5407 37. Od teh vsot smo morali porabit i K 1094 54 na posojila, ki smo jih najeli, ko smo podpisali tretje in četrto vojno posojilo. Dejansko smo toraj sprejeli obresti K 4312'83. Dohodki na obrestih so se posebno zvišali, ker je obrestna mera vojnih posojil visoka. Postavka »Izkaz premoženja« izkazuje, da se je zvišalo skupno premoženje za K 8284 12. Na premoženje krajnih skulpin odpade K 1762 55, na osrednjo blagajno K 652167. Tudi skupno TivvM-1 *Ž8”Je s? nekoliko pomnožilo in •/ lptftm iQiZ/Višal<> v letu 1^15 v primeri z letom 1914 za 10.264 kron. Letni zaključek je zato važen, ker borno morali po vojski računati z znatno višjimi podporami, želeti moramo, da jim bomo brez lastne škode zadostili. Od dohodkov smo izdali za podipore....................53‘5% izobrazbo................10‘6 „ upravo......................11'5„ krajnim skupinam . . 8'4 „ druge^ izdatke .... 5 2 „ naložbo premoženja . . 10 8 „ 1000% Od vsakega' članskega prispevka odpade na podpore..................18 30 h izobrazbo..................3'60 „ upravo.................... 3'90 „ druge izdatke .... 470 „ naložbo premoženja . 0‘50 „ g: 3100 h Od izdatkov odpade na vsakega člana za podpore...................K 9'61 izobrazbo.................„ 1'90 upravo...................... 2‘07 druge izdatke . . . _. „ 2‘44 K 1602 Strokovna glasila. Glede na izdajo strokovnih listov se je razmerje le pri italijanskem strokovnem glasilu izpremenilo. Ker je bilo osobje pozvano pod orožje, se je morala ustaviti dvakratna izdaja lista »II gior-nale dei tabaccai« je izhajal od marca leta 1916 le emkrat mesečino, a boriti smo se morali z vednimi težavami. Skupen nalog strokovnih listov je znašal: Fachblatt der Tabakarbeiter 90.900 izv. Glasnik....................... 62.400 „ II giornale dei tabaccai . . 10.800 „ Skupaj nalog 64.100 izv. Stroški za strokovna glasila se razde lle na: Fachblatt der Tabakarbeiter K 5248'24 Glasnik ......................... 1140'— II giornale dei tabaccai . . „ 886'05 La squilla (ostanek iz L 1915) „ 644'06 K 7918*35 Zvezno tajništvo je rešilo 1596 spisov, več 197. Med rešenimi spisi jih je došlo 733, odposlali smo jih 863; tiskovin ,ne uštevamo. Tudi druga dela se v primerij z lani niso zmanjšala; osobje se ni izpremenilo. Tajništvo je vsekakor veliko delalo. Krajne skupine bi bile lahko bolj delovale. Dve krajni skupini se nahajata v ožjem vojnem ozemlju, kar njunino delovanje precej omejuje, ena skupina leži v širšem vojnem ozemlju in se mora tudi boriti s težavami. Umljivo je1, da tudi sicer vojska vpliva na delo Zveze a kljub temu bi bile le krajne skupine lahko več storile, kolikor so. Če je volja za to, se le še marsikaj stori. To je dokazala edina krajna skupina, ki poroča o hišni agitaciji; pridobila je 37 članov. A žal, le o eni skupini moremo poročati, ki se ni preplašilla splošnih razmer. Popolne slike o delovanju krajnih skupin tudi letos ne moremo podati; kar zelo obžalujemo. Več skupin namreč ni popolnoma izpolnilo vprašalnih pol. To moramo zelo obžalovati in čini-telje krajnih skupin posvariti. Shodov smo priredili skupno le 27. Ena skupina jih je imela 6. Šest krajnih skupin izvzemši občnega zbora ni sploh priredilo nobenih shodov. To zelo obžalujemo, ker tako ne moremo napredovati. Odborovih sej in skupnih posvetov z zaupniki je bilo 111. Tudi glede na to velja, kar smo zapisali z ozirom na shode. Več krajnih skupin je imelo redne seje, druge so imele pa le po tri seje. Tako stanje ni vzdržljivo. O tem se bot moralo še govoriti. Izgovora ni, če se seje opuščajo. Nepopolno je tudi poročilo, ker niso; vprašalnih pol popolnoma izpolnili, glede na blagajniško poročilo krajnih skupin. Dohodki......................k 623671 Izdatki: Agitacija ...................... 845‘42 Izobrazba....................... 303'09 Uprava.......................„ 1403’23 Podpore......................... 628'66 Sicer..................... . „ 769'69 K 3950'09 Premoženje krajnih skupin. Gotovina v blagajni ... K 14287‘80 Inventar, knjižnice . . . . „ 126127 K 1554907 Zvezna društva. O Zveznih društvih ne moremo letos ničesar poročati. Radi vojnih dogodkov je prenehala sikoraj vsaka zveza. Poročila, žal, nismo dobili nobenega. — Splošne opombe. Če strnemo uspehe vseh poročil, ne moremo kot strokovnjaki biti zadovoljni, če si predočujemo bodočnost. Na gospodarskem polju smo sicer z uspehom storili, kar smo bili dolžni, a to nas ne more zadovoljiti, če si hočemo zagotoviti bodočnost. Enkrat se bo morala že tudi ta vojska končati, — daj Bog, da bi se kmalu — a potem nas čakajo take naloge, katerih velikost moremo le slutiti. A danes je že gotovo, da moramo biti takrat pripravljeni, ič;e se hočemo z zaupanjem lotiti rešitve novih zadač. To bomo tim lažje storili, če nas beda sedanjega časa ne bo zadržavala gledati v bodočnost in okrepiti naše vrste. Združene države proti Nemčiji. Ameriški postavodajalni zbornici kongres in senat, sta pritrdili Wilsono- vi napovedi o vojnem stanju z Nemčijo. Avstrija je nato prekinila diplomatske zveze z Združenimi državami. Nas zanima v prvi vrsti, kako bodo postopali zdaj v Ameriki s podaniki tistih držav, s katerimi se bodo vojskovali. O tem se je poročalo: Willsonova napoved vojne Nemčiji se pričenja z dolgim, ujvodom o zakonitih predpisih o postopanju s podložniki sovražnih držav v slučaju vojne. Nota nadaljuje: Jaz, Woodrow Wilson, predsednik ameriških Združenih držav, naznanjam s tem, da obstoja med nami in cesarsko nemško vlado vojno stanje. Posebno zapovedujem vsem uradnikom, da (čluječe in z veseljem izpolnjujejo svoje dolžnosti z ozirom na vojno stanje. Pozivam vse ameriške državljane, da vzdržujejo v lojalni vdanosti svoji deželi, ki je od svoje ustanovitve posvečena temeljnim načelom svobode in pravičnosti, zakone te dežele in brez. obotavljanja in složno podpirajo kora- ke, ki jih bodo odredile oblasti, da se vojna uspešno konča im doseže varen, pravičen mir. Vsem podanikom sovražne države od 14. leta naprej nalagam dolžnost, da čuvajo mir napram Združenim državam, da ne store nobenega zločina proti javni varnosi in da se popolnoma uklonijo odredbam predsednika. Dokler bodo postopali v okviru zakona, bodo lahko nemoteno opravljali svoj posel ter se bomo nanje ozirali prav, kakor to smejo zahtevati vse miroljubne, zakonu zveste osebe, v kolikor ne bo treba omejitev v njiih lastno varstvo in v varstvo Združenih držav. Nasproti takim podanikom sovražne dežele, ki se bodo gibali v okviru postave, nalagam vsem državljanom Združenih držav dolžnost, da ohranijo mir ter občujejo ž njimi z vso prijaznostjo, ki se da združiti z lojalnostjo in zvestobo nasproti Združenim državam. S tem razglašam telte odredbe za javno varnost: 1. Podaniki sovražne države ne smejo imeti v svoji posesti nobenega strelskega orožja, municije, eksplozivnih snovi in materij ala, ki se uporablja pri sestavljanju eksplozivnih snovi; 2. ne smejo imeti v svoji posesti nobenib letal, brezžičnih aparatov in ni-k