Z38. ftegnka. I Udrlian. t poBrteUtt 16. oktotra m XUV. leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12— četrt leta ....... 6-— na mesec....... 2*— velja: v upravništvu prejeman: celo leto. . . , , k 22*— cetrt leta.......5.50 na mesec.....,1-90 Dopisi uaj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. S (v pritličju levo), telefon M. 34. Iinafa TMk dan iveter ixYxeatti netelje ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inscrcijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna številka velja tO vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ostra. .Narodna tiskarna** telefon it 85. .Slovenski Narod" velja po poŠti: 2a Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25'— pol leta g Yo~— četrt leta....... 6-50 na mesec ...... » 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*— Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnisrvo: Knaflova ulica si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Shod v ftnevem. četrtič bo že letos ljubljanski volilee moral stopiti na volišče, to pot 31. t. m., da se izvoli en deželni poslanec. »Narodno-erospodarsko in prosvetuo društvo za Krakovo in Trnovo« je zatorej za včeraj popoldne sklicalo k Stajnerju na Opekarsk cesti shod, da se predstavi tamkaj ofi-eialni kandidat. Izredno lepo včerajšnje vreme je izvabilo marsikaterega volilea iz Ljubljane, vendar je bil shod "povoljno obiskan. Otvori 1 ga je društveni predsednik g. Smole in po kratkem nagovoru dal besedo kandidatu narodno-napredne stranke gosp. Ribnikarju, ki je burno pozdravljen povzel besedo. Ljubljančani se sicer za občinske volitve bolj brigajo nego za deželno-zhorske, vendar so tudi deželnozbor-ake volitve za ljubljanske ga meščana velikega pomena, ker plačuje ogromen del deželnih doklad, ki bi se morale pravično razdeliti med Ljubljano in deželo. Žal da se klerikalci, ki imajo v deželi vso oblast, ravnajo po načelu: Ljubljani knof, deželi groš. Naj torej tisti, ki imajo v deželi vso moč, nosijo tudi vso odgovornost. Za-I rej je važno, da imamo \ dežulziHin zboru moža, ki se bo zavzel za ljubljanskega davkoplačevalca in razkrival vse krivice, ki se danes gode Ljubljani, saj je vse delovanje, kar so ga klerikalci storili v deželnem zboru, Ljubljani samo na kvar. Svoj čas je narodno t a.pr*<2**a stranicu isposlovala, da se hišnim posestnikom odpiše davek, a prišli so klerikalci in tisti davek iztirjali za celih pet let nazaj, kar ima kvarne posledice ne -ii.mo za hišne posestnike, nego v prenesenem zmislu tudi za obrtnike in 1 lavce. Klerikalci samo žele dobiti Ljubljano v svojo pest, ali doslej se jim to ni posrečilo in se tudi v bodoče ae bo. Vso je bilo proti nam: vlada, klerikalci, Nemci, socijalisti, ali vseeno je Ljubljana izšla brez boja zma-irovito. Zadnja poročila pa kažejo, da se idi na deželi že pričenja svitati. Prava slika se bo pa pokazala Šele takrat, ko bo treba plačevati ■ jzromne obresti od desetmilijonske- posojila, ali vkljub temu, da bo Ljubljana plačevala čez 200.000 K obresti za to posojilo, ne dobi od tega posojila niti krajcarja, vse poj de na deželo. Ako prištejemo št« znesek, ki ga bo Ljubljana plačevala za novi cestni zakon, vidimo, da bo samo za ti dve stvari morala vsako leto prispevati z okoli pol milijona kronami. Sicer ima Ljubljana vse polno cest, ki so potrebne, da se popravijo, ali ves denar pojde po zaslugi klerikalcev na deželo, Ljubljana naj pa plačuje za te ceste po deželi in povrh še Sama vzdržuje svoje lastne ceste. Tudi sicer klerikalci, kjer le morejo, šikanirajo napredne ljudi. Iz učiteljev bi radi zopet napravili nekdanje mežnarje, branijo se meščanskih Sol, ker se boje. dn bi kmetski ljudje postali bolj brihtni in ne hoteli več tako ubogati kakor dandanes. IjOtili so se celo vzor-moža tukajšnjega župnika, ker iz cerkve ni pustil napraviti politične arene. Omenim naj še nekaj, kar se tiče ravno tega okraja. Krakovčani in Truovčani so ie od nekdaj vneti pti-čarji in zlasti c i p a r j i. Klerikalna večina v deželnem zboru je pa sklenila nov zakon v varstvo ptic, ki ne dovoljuje loviti cip. Klerikalci so ta zakon sprejeli in klerikalci tudi poskrbeli, da je bil potrjen. Ko so pa prišle občinske volitve, so se pa ti navihanci zbali, da bi jim utegnilo kaj škoditi, so se pa potuhnili, češ, mi nismo krivi, naj bi se naprednjak! oglasili, pa bi m? tega zakona ne prej di, kar .je seveda velika neresnica. Da bi še bolj odstranili od sebe vsako krivdo, so pa sami naročili k dr. Susteršiču deputacijo, kateri je obljubil, da bodo klerikalci v dežel, zboru ta zakon »spremenili«. Odteklo je od tedaj že mnogo Ljubljanice in še nihče ni slišal, da bi bil kakšen klerikalec samo besedico erhnil tej stvari v prilog, najmanj pa še Šu-steršič, ki je dal tudi besedo. To je bil samo klerikalni volilni manever. Tudi Nemcem v deželi so dali klerikalci neprimerno veliko moč. V deželi jih je komaj 5% in vendar imajo dve popolni gimnaziji v deželi, imajo učiteljišče pri nunah in v Huthovem zavodu, imajo realko, imajo deželnega sodišča predsednika, imajo državnega pravdnika, na enaj-sterih okrajnih glavarstvi h na Kranjskem je pa komaj troje Slovencev, ki načelu jejo glavarstvom. Kakšni so ti nemški uradniki, osvetljuje najbolj značilno slučaj, ki je sicer že znan, pa ga vendar kaže povedati še enkrat. V Radovljici je svoj čas prosila neka trgovka, naj se ji dovoli otvoriti »f ili jal ko«, čez nekaj mesecev je pa od nemškega uradnika na glavarstvu točno dobila i koncesijo za »fijakarijo«. Seveda imajo taki možje vsi spričevala, da znajo »slovensko«. Hvala lepa! Pri deželnem sodišču bo tudi obrača na slabo, odkar načel uje tamkaj po klerikalni zaslugi nemški predsednik. Prakt ikantov menda sploh ne sprejemajo več, nego samo odvetniške kandidate, v prakso. Med tem pa v Celju, Mariboru in Oradcu pridno sprejemajo nemške praktikante, da bi tako izrinili naše ljudi is javnih služb. Tudi to stvar imajo klerikalci na vesti, saj je zna-^ je klerikalni poslanec dr. Jarc izjavil, da mu je ljubši nemški uradnik vogo slovenski, če je naprednjak. Daleč smo prišli. Tako utegne tudi pri nas priti tako daleč, da bo nas kmet moral pred sodiščem nemško razpravljati. Upati je pa, da se to ne zgodi. Zastaviti moramo vse sile, da bo naš narod na svoji zemlji svoj gospod. (Burno odobravanje.) Kandidatura g. Ribnikarja je bila soglasuo sprejeta. Za tem je govorilg. urednik Pustoslemšek. Dotikal se je občinskih zadev in /lasti stvari, ki se tičejo krakovsko-Trnovskega okraja, nakar se je sprejela resolucija, ki poživlja mestni magistrat, naj se vsaj nekoliko zavrne H C8Bte v tem okraju, ki so zlasti ob deževju take, da morajo ljudje do gležnjev gaziti blato. Z opozorilom na disciplino je na to predsednik Smole zaključil shod. 1\wmtM dežele o držov-nem proračunu 30 1.1912. (Dalje.) D u n a j , 10. oktobra. XI. Za trgovinsko ministrstvo je preii minirana vsota 233,634.342 K (223.2i9.880 K) torej za nekaj čez 10 milijonov več, kakor lani. Od te vsote od pa la na centralo 10,724.040 kron (10,180.210 K) mod temi celih (!) 7 41.000 K za varstvo izseljencev, kar na je vsekakor imenovati napredek, ker je hilo lani preliminiranih le 100.000 K Nasproti temu znašajo stroški za uradnike v takozvani direkciji za vodur stavbe, ki je bila ustanovljena z ozirom na »bodoče« velike kanale, 1.107.050 K! Za pospeševanje avstrijskega eksporta je vstavljenih v prvem naslovu 350.000 kron za 50.000 K več kakor lani. Ta vsota je v primeri z dejanskim položajem in z ozirom, da so nastali za državo časi, ko si mora naša trgovina in industrija takorekoč trgovska ♦orišča, vsled /agreš^ne trgovinske politike, izgubljena, snova pridobi* vati, jako nizka. Glede doslednega in z uspešnimi sredstvi ta v rfcvmneajfc peepeaVvaaja eksporta se pri nas se nižino mnogo naučili. Med izrednimi Izdatki tega naslova se nahaja 21.000 kron kot prvi obrat za sestavo statistike obrtnih zadrug in sistematičnega seznama obrt*. Od I. jnliia 1912 ho sisternizirano in. dr. novo mesto zadružnega inštruktorja s sedežem v Ljubljani. Za obrtno nadzorniši\o je namenjenih 1,058.900 K (1.039.680 K) torej 19.220 K več kakor lani. V naslovu pristaniška ia pomorsko - zdravstvena služba jo preliminiranih 7,947.070 K (7,115.780 K), zvišanje /naša 831.290 K. ki se potrebi'jejo za nujna zlndjšauja pri pristaniških napravah m. dr. v Grade/n markiranje uvoznega kanala 7000 K, v Trstu očiščenje kanala Kluč 25.000 krvjo, Piran noprava mola 1. obrok 10.000 K (od 26.000 K). Gradež dve napravi varstvo obrežja 75.000 K. Tržič naprava signalov v oogljob1 jenom Rozegakanalu. Opatija, tlakovanje novega mola 20.000 K, poglobi je-nje luke Dražica 4800 K, Pulj i>o-globljeuje pre-hoda med otokoma Sv, Vndrej in Sv. Katarina 1. obrok 20.000 K (od 160.000 K). Lovrana podaljšanje in razširjenje južnega mola 1. obrok 20.000 K (od 290.000 kron). Za izpopolnitev naprav v tržaški luki je bilo od L 1901 do 1910 dovoljenih skupaj 52.902.722 K, od te vsote se je do konca 1. 1910 porabilo 42.421.255 K. letos se l>o porabilo približno 81/« milijona, ostale torej za L 1912 od prvotnih 58 mi-iijonov še približna vsota 2 milijonov; vlada ie še poleg tega vstavila za L 1912 2,950.000 K v proračun. Imeresautna pološkn se nahaja v tem naslovu pod § 18; za nakup mo-<•* rnega aparata za uničevanje podgan se je vlada ie z ozirom na gro< vsho nevarnost kuge, katere najprid-nt jše rarnašalke so baš podgane, odločila zahtevati 15.000 K. Aparat bo nrideljen pristaniškemu kapitanatu v Trstu. Za mornariški observatorij za-hteva proračun 67.112 K (61.200 K). Za pospeševanje pomorskega prometa je namenjenih v 1. 1912 22,634.070 kron za 1886 640 K manj kakor letos. LISTEK. SKrsi nnm čsiefnilio. Spisal Blaž Po h lin. Ivan Celešnik se je hudo prehla-dil in nevarno oholel. Ker se sprva ni pazil, shujšala se mu je bolezen, da j" zdravnik zabičil kar najstrož-kako morajo ravnati z njim, da ga bolezen ne vzame. Tako je Ivan Celešnik, ki je bil oosojilničin uradnik, pravzaprav tseJ med smtjo in življenjem na tanki ostri niti in si bil tudi svest f"cra. Vedel je, da mu morebiti živ-benska luč lahko ugasne v par dneh in obšle so ga velike skrbi. A to ni-B0 bile navadne skrbi. Ivanu Celeš-niku ni delalo težkega srca, kaj bo z >:eno in otroci po njegovi smrti, ker teh imel ni. Tudi ga ni skrbelo, kako se bo njegova duša prerila do dostojnega prostora na onem svetu. V tem oziru je imel Ivan Celešnik take mirno vest, da bi ga postavili lahko za zgled, kajti Ivan Celešnik ni nikdar nikjer nikomur ničesar bti'T ga ali zločestega storil, zato pa tudi ni imel nobenega sovražnika ne skritega ne javnoga. A druge skrbi so morile našega znanca, nenavadne hude skrbi. Skrbelo ga je namreč, če se bo vedela dostojno oceniti izguba, k; doleti z njegovo smrtjo mili nam narod slovenski! Treba je pomisliti samo to-le: Ivan Celešnik je bil član družbe sv. Cirila in Metoda že deset let in bil na vsaki prireditvi glavne družbe in bližnjih podružnic; bil je nadalje član Sokola istotako deset let in sicer izvršujoč član. Telovadil sicer ni, ker je nekoč v telovadnici s svojo nogo ob kozino nogo tako neusmiljeno butnil, da je videl tri koze in ne ene same, od katerega časa je izgubil veselje do telovadbe, ki je le za mlade kosti, ne pa za stare, kot so bile Čelešnikove. Pač pa je Celešnik bil vedno v odboru za vse Sokolove prireditve in opravil polovico dela sam. Celešnik je bil nadalje član »Slov. Plan. Društva« in bil že na Kamniškem sedlu in na Golici, da ne omenimo Sv. Katarine, Grmade, Sv. Jošta ali celo Šmarne gore ali morda navsezadnje ljubljanskega rožnika, na katerega je včasih tudi težko priti posebno po prekrokani noči in če je deževno vreme. Ivan Celešnik je bil nadalje član »Slavca« in »Ljubljanskega Zvona« in se udeležil tudi par pevskih nastopov zdaj pri enem zdaj pri drugem. Bil je končno član »Slov. Filharmonije« in podporni elan še ve6 drugih narodnih društev, tako da se je nekoč izrazil proti prijatelju, ko je bil slabe volje: »če bi moral plačevati alimentacijo za nezakonskega otroka, pa bi me ne stalo toliko, kot me te narodne dolžnosti!« Celešnik je bil pa tudi sicer delaven za narod. Ko je imel priliko kot študent, je nabiral narodne pesmi za Štrekljevo izdajo »Slovenski Matici«, kolikorkrat je pa zasledil kod kako zanimivo novieo. takoj jo je poslal v »Narod«. Zastonj namreč. Sicer je nekoč izrazil željo, da bi se mu dovolil honorar vsaj za papir in za poizvedbe ali da bi dobival list zastonj, a gospod, ki ga zdaj ni več pri »Narodu«, ga je zavrnil: »Veseli bodite, da sprejmemo od vas! Ali ne * es*te, da je velika čast za vsakogar kdor piše v »Narod«. Sicer je tisti gospod, kot smo poizvedeli, te svoje nazore razvil kar na lastno pest in slavno šef - uredništvo iu čislano odgovorno uredništvo ni nič vedelo o njegovih na glavi stoječih pojmih o honoriranju sotrndnikov (Res je! Op. uredništva.), vendar ker je Celešnik tudi nadalje izvrševal sotrnd-i:!ški posel pod prvotnimi pogoji, 07. nepogoji, ga nihče ni silil z denarjem. Tak narodnjak je bil nas Celeg-nik in ta mož je ležal hudo boian. Nihče ga ni obiskal razen par tovarišev iz pisarne, zato so mu pa skrbi toliko občutnejše morile dušo. Bole- lo ga je, ko je pomislil, da ga morda pokopljejo kot njegovega soseda čevljarja, ki je umrl pred tremi tedni in mu je šla za pogrebom santo sestra ter par stanovskih tovarišev. In ko je premišljal stvar globlje, se mu je shujšala bolezen, da je zdravnik zmajeval obupno z glavo in da je šepnil njegovi gospodinji, naj poskrbi, da spravi Celešnik svoje stvari v red o pravem času, da ne bo prepozno. Celešnik je imel prijatelja, ki je bil dober Človek. Teme Suhoglav je bil ta prijatelj in Celešnik ga je poklical k sebi. »Moje življenje je p*i kraju.« dejal je bolnik, ko se je prijatelj vse-del k posteli, »in težke skrbi me tlačijo. Poznaš in ve**. Tone, kaj sem .storil v narodnem oziru. Povsod sem prispeval, kjer sam mogel in zaradi narodnega davka sem nosil že strgane čevlje in klobuk poveeenih krajcev. Ne da bi bilo v meni kaj samo-Ijubja ali sebičnosti, ne, ampak zdi se mi kljub temu, da se mora poskrbeti, da ne umrjem kar tako kot konjski hlapec, ki ne pusti nobenega važnega sledu v slovenski narodni zgodovini. Zato sem te poklical sen.. Bodi tako prijazen in preskrbi, da se po moji smrti vse primemo poudari v »Narodu«, kaj sem storil sa ljubljeno domovino, ie zaradi dobrega vzgleda!« Od teh subvencij odpade na Avstr. L!oyd 9,447.600 K, na družbe ki vzdržujejo d a 1 m a t in s k i promet •320.000 K, za južnoarnerikanski PTOiaei 1,625.000 K, za podonav>ki T,rfKUK)0 K, -ubvciieije /a trgovsko MtUfaarjco in doma.:'.07.0<)0 K, za izpopolnitev splošnega pomorsk. prometa je namenjenih 1/M0.810 K. «h1 teh zuaša subvenciji za »Dalmacijo« 936.500 K sa Ragu-neo« 289.250 K 10O000 K je deloma namenjeno /a zboljšanje ohre-žne pa-roplovln1 v Istri. Za tržaška >kladišča je preli in i-joranih 231.980 K več kakor z 1911. torej 1.99S.900 K. Naslov: jx>št;t in leleg?:«1 t< i postna hrani In iea izkazuje za !. 19V2 ]88,972.270 K (178.107.200 K> torej 10,775.070 K. Ti državni zavodi so visoko aktivni, k« r znašajo za 1. 1912 proračunjeni prejemki 218,494.700 kron čisti dobiček torej skoraj 30 milijonov. S tem dejstvom je treba primerjati skopost. katero prakticira poštna uprava zlasti v slovenskih de-žeiah, ki m glede pošte in /insti telefona poleg Pel menijo morda najbolj zanemarjeni del države. Ni treba poudarjati, da }>o>tni in brzojavni obrat za državo ne sme imeti fiskalnega značaja. Od za 10*7 milijonov zvišanih potrebščin v I. 191^ odpade kron na personalne stroške, kar je \ zvezi z sViaaaJeao števila uradnikov iu avanzmajern. S 1. julijem Im> >i->temiziranih pri i>ošti 12 novih me> poštnih koncipistov in 2S ooštnil. koi.eeptnih praktikanto\ . Za Kranjsko znašajo personalne potrebšrrie (406 uradnikov, noduradnikov in slug) 795.750 K. /a Koroško 900.650 k^on. Primera med obema deželama je tudi tukaj jako interesantna, tako :rna Koroška 3 višje ]>ostne upravitelje, Kranjska 1. Koroška 22 poštnih' kontrolorjev. Kranjska 6! Ker spada Kranjska (tudi Koroška) pod gr, ško poštno direkcijo nimamo Slovenci (če izvzamemo tržaško ravnatelj sivo) skoraj nikakšne udeležbe pri administrativni (koncept ni) računski in tehnični iK>štni službi. Za nove poštne ek*»pedijentc, kol \ od i tel je manjših pošt je za 1. 1912 vstavljenih 136.000 K. Proračun izrecno poudarja potrebo novih pošl nih telegrafnih uradov — naj bi slovenske občine to priznanje porabile zase Za 5,000.000 je zvišana raoli za napravo in vzdrževauje telegra!-nih in telefonskih zvez (skupaj 15*/a m;lj.) V tem oziru bi M naj oglasila Tone Suhoglav je bil kakor rečeno dober človek, vendar ni ifleti manjkalo, da se ni smejal Celešniko-vim nenavadnim željam. »Saj ne boš umrl, Ivan,« rek« i Ml je, »mlada narava preboli še tn-ko težko l>olezen, vrhu tega si pa še v dobrih zdravniških rokah.« >Morda, morda tudi ne,« ugovarjal je Celešnik, »le stori mi 1o uslugo, prosim te. Ali bi ti ne bilo mogoče, da bi mi do jutri sestavil »n prinesel jx>kazat dotični pa rt*' in v/ai notice, ki bi prišle v »Narod«? Povem ti, da bi veliko Ltžje in zadovoljilo umrl, če bi vedel, da se mi spolni zadnja najsrčnejša želja.« Suhoglav je bil usmiljen. Obljubil je Celešniku, da mu sestavi potrebno ter da mu prinese dru^i dan na rte in notice. Celešnik se je tisto noč« nato precej boljše počutil. Ko je bil drngo jutro zdravnik pri njeni, se je kar začudil tolikemu zboljšanju. Po kosilu je prišel Suboglav. Celešnik ga je pričakoval kot rešilnega angelja in ga hotel objeti, ko je pristopil k postelji. Ta pa jevpo-cegnil šop papirja iz notranjega žeja in začel brati prvo notico, ki br prišla v »Narod« po CV lesniko vi tmrt i : (Konec prihodnjič^ pred vsem Ljubljana, je glede rele efonske zveze nad mero zanemarjena. Z Dunajem in Trstom je spojena slovenska prestolnica, kot med po .staja ta&ozv. ommbus proga Dunaj-Trst. Državna uprava je nezadostnost te zveze že pri poznal a; treba je da se oglasi ljubljansko trgovstvo in obrtništvo ter energično zahteva izpeljavo posebne telefonske zveze Ljubljana - Dnnaj oziroma Trst. Tudi za iivtomobilne zveze, za katere je 1-1912 določenih 1 milijon kron (sa 500.000 več kakor letos) bi se bilo treba pravočasno z vso energijo zavzeti. — Uprava poštne hranilniee stane 9.687.730 K. Poštna hranilnica ima skoraj 9 milijonov čistega dobička, je pa napram Slovencem tako štedljiva, da jim ne privošči niti prstenih tiskovin. Znano je, da morajo biti za nas dobri hektograflčni od tiski — kot. oeividna provokacija! XII. ministrstvo železnic 762,184.710 K (749,776.900 K) torej za 12,407.810 K več kakor v L 1911. jf"Napram tem potrebščinam znaša pokritje 8221/2 milijona kron). Na oen4rak> odpada 8,316.840 K, na generalno inšpekcijo avstr. železnic .~j60.860 K. na centralni urad za dirigiranje žel. vozov 1,051.380 K. na ?x>godbeno določeno plačilo za obre-Lstovanje in amortizacijo 31,345.390 kron, ki ®o m. dr. povzročena zlasti vsled nakupa nekaterih privatnih orog in pa obrat na onih privatnih železnicah, ki se upravljajo na račun države; tako znaša najemnina za železnico Ceije - Velenje 222.000 K. iiazne dobrotvorne naprave zlasti t^tarostno zavarovanje železničarjev stane 44,291.350 K. obrat na državnih železnicah ^54,850.150 K za 12 V 2 milijona kron več kakor lani. Interesantna je pri tem konstatacija, da so prevozili vlaki na državnih železnicah 1. 1910 145 milijonov km, da je Ta vsota za letos proračunjena na 147*8 milijonov km in za 1912 na ;48*2 milijonov km. M. dr. bo pove-<%ana in prezidann postaja Grahovo pr^ge Jesenice - Trst, med izrednimi izdatki za novostavbe se nahaja tudi državni prispevek O neizkazani višini) za prezidavo ljubljanskega ko-bttfvora. {Darje prfhodnjic.) If olljansKo - turila volna. Nade na mir vedno bolj gineva-Ko. »Popolo KomaiKK< piše, da bo mir »selo takrat s-klenjen. kadar bo Turčija Tr i p o H t a n i j o brezpogojno odstopila. Italiji se ire gre samo za kolonialno vprašanje, tnnveč se ji gre pred vsem sa njeno stališče v Sredozemskem morju. "Vsled tega tudi noče priznati turške n veren itete. Poslanec Cirmeni se v »Štampi«- tudi izjavlja proti samemu rjrotektoratu. Italijansko ljudstvo zahteva aneksijo. Nasproti temu pa zahteva Turčija, da se prizna turška suvereniteta, četudi samo po imenu. Če do tega ne pride, tedaj bo Turčija začela z izganjanjem Italijanov in to brez ozira na posledice. Čim dalj pa vojna traja, tem večja postaja nevarnost na Balkanu, tem bolj grozi državni prevrat v Turčiji in končno i itd i mednarodni konflikt. Na tripolitanskem bojišča. »Ageozia Štefani« poroča if. Tri-polisa: V noči od 13. na 14. proti pol štirim zjutraj je napadlo kakih 200 mož turške pehote italijanske prerl-siraže. ki *o bile v utrjenih pozicijah zahodno od Boineliome. Italijani so streljali iz pušk in topov. Po enour-iiem boju so se Turki umaknili in pustili enega mrtveca, mnogo strel i i-,va in drugih predmetov. Dva italijanska vojaka sta bila ranjena. Carigraški list »Sabahc trdi, d a je dobila turška vlada o f i-<- i e 1 n o poročilo o napadu turških čet na Italijane pri Tri po 1 i S n, Italijani so imel; baje velike izgube. Turške čete so •mele le par mrtvih in ranjenih. No-"hen drug list ne poroča o tem. »Giornale b? Italia« poroča iz Tri polisa, da se je bivši poveljnik turških čet v Tripolisu, Munir - paša, umaknil 100 kilometrov daleč v notranjo deželo in skuša pridobiti za vojno beduinska plemena, kar se mu pa do zdaj ni posrečilo. — Neko drugo poročilo pa pravi, da je vzel italijanski industrialec Baldari. ki je že al let v Tripolisu, na prošnjo Minir-paše njegovo drnžino na krov nekega italijanskega pasažirskega pamika. ki je odplnl proti Italiji. Mnnir-paša je tudi prosil italijanskega poveljnika, naj inu pošlje iz njegovega stanovanja v Tripolisu obleke in perila. Kakor se govori, se Munir - pasa ne namerava upirati, temveč čaka le ugodne prilike, da se uda. J2.otobra se italijansko vojaštvo zaradi velikega viharja ni moglo iskrcavati. Drugi dan so poskusili iskrcavanje s pomočjo ribiških ladjic. Torpedni čoln »Freeeia« je vihar zagnal na prod. Moštvo so rešili. Morda se jim posreči, da tudi čoln rešijo. Italijanska proklamacija. General Caneva je 13. t. m. prevzel v Tripolisu najvišje državljanske in vojaške funkcije. Sprejel je konaule in italijansko kolonijo, kakor tudi voditelje in prvake Arabcev ter izdal proklamacijo. Nadalje je ukazal, naj ae med nekatera plemena razdeli dvesto sto tov ječmena za setev. »Giornale d' Italia« poroča iz Tripolisa, da je napravila proklamacija najboljši v tisk na Arabce. Položaj t turškem taborite*. Neki italijanski mornariški častnik je pisal sledeče svojemu očetu v Kimn: »Turško orožništvo je popolnoma prestopilo na našo stran. Mnogo častnikov se je preobleklo kot zdravniki ali so se pa delali, kakor da bi bili bolni, da jim ni bilo treba zapustiti mesta. Vsi rezervisti so odložili orožje in ponujajo na trgu svoje platnene uniforme po 90 centi-fiov. Vojaška uprava je popolnoma dezorganizirana, Gamizija je bila de-eimirana vsled okužene vode, ki je povzročila tifus. V vojaški bolniei leži čez tristo turških vojakov. Mobilizacija v Italiji. Mobilizacija v Italiji je zadobila večji obseg, nego se je do sedaj pričakovalo. Posebno senzacijo vzbuja mobilizacija korov v Turiuu, Milanu, Veroni, Alesandriji in Genovi vsled lega, ker do zdaj ni odšlo iz teh korov skoraj nič čet v Tripolitanijo. Navzlic temu pa v teh kornih okoliših niso le moštva obdržali še tretje leto, namesto da bi je po dveh letih odpustili, temveč so vpoklicali še dva rezervna letnika. Nadalje so dizloei-rali različne vojaške čete na avstrijsko mejo. Mobilizacija v Eritreji. Iz Massauh poročajo: Mobilizacija v koloniji se je gladko izvršila in je dokazala, kako vdani so eritrej-ski domačini Italiji. Vseh oboroženih f.ritrejcev. katerih je bilo 27. septembra 3700. je bilo 10. oktobra več nego 10.000. Turska vojna mornarica. Tnrški parnik »Billia« je pri-plnl iz črnega morja v Salerno. Kapitan je pripovedoval, da se nahaja turska mornarica, sedem oklopnic in štiri torpedovke, v Dardanelih. Ne mere pa operirati, ker so se angleški mornariški častniki izkrcali, vsled česar nima tnrška mornarica poveljnikov, ki bi vodili mornarico v težkih manevrih. Turski begnnci. Iz Reke poročajo, da je došlo tja s pamikom »Tisza« 38 turških be guncev iz Tripoisa. Pri Catanii so italijanske vojne ladje ustavile parnik in šele na povelje italijanske vlade zopet izpustile. Begunci, med katerimi je tudi Kemal - hej s svoio drnžino, odpotujejo z Reke v Turčijo. Iz Soluna je prišlo kakih 60 Italijanov, ki so pobegnili iz strahu pred turškimi grozodejstvi. Tudi kakih sto it.iJijan.sk i h ribičev je prišlo, da odpotujejo v Italijo. Mobilizacija Bolgarije. Bolgarija se brezdvomno pripravlja. Po ministrskem svetu je vlada sicer izjavila, da se zdaj ne skličejo rezerve, vendar se pa naj na (jrog način delajo mobilizačne priprave. Vsled vojaških priprav na bolgarskih mejah se je pa poostrilo Indi mišljenje med ntohamedanei, ki vidijo v tem pripravo za splošen na- pad na Turčije. Tudi »Tenrn>su« sc poroča iz Bolgarije, dn je tam razpoloženje zelo bojevito in da bo morala vlada končno zoper svojo voljo mobilizirati. Za zdaj naj bi se mobilizirali dve diviziji: ena v Stari Zagori, druga v Slivnu. Časopisje zahteva, naj vlada onerarično nastopi. Bolgarski generalni štab izjavlja, da imajo tudi turške vojne priprave popolnoma ofpnziven značaj. Koncentracija tnr«ke vojske se vrši popolnoma po načrtih nemškega ir-Tuadnega inštruktorja Goltza. Z a turško ofenzivo se skriva baje velevlast, ki je prijazna Turčiji in ki hoče povzročiti posredovanje Evrope. Gibanje v Makedoniji. V Sofiji se je vršila konferenca bolgarskega revolucionarnega komiteja za Makedonijo, na kateri so se zelo pritoževali zaradi preganjanja Bolgarov v Makedoniji. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj izdela posebno spomenico na bolgarsko vlado, ki se naj pozovejo, da naj vse potre no stori v varstvo preganjanih Bolgarov v Turčiji. Preganjanje kristjanov v Siriji. Iz Jafe brzojavijajo, da zahtevajo konzuli od svojih držav, da naj rdpošljejo vojne ladje, ker pride tam skoraj gotovo od strani Turkov do krvavega preganjanja kristjanov. Državni prevrat v Turčiji. V tajni seji mladotnrškega odbora v> Solunu je bilo klenjeno, naj duhovniki proglase med ljudstvom sveto vojno, ker »hočejo gjavri nničiti islam«. Med IjuvJsvvo so ko rasdalo orožje sa to sveto vojno. — Mlado-turški odbor je v velikem straha. Svoje seje ima ▼ privatnih hišah m sicer ne vedno v isti hiši, ker ae boji atentatov. Bojo se, da niti razpust zbornica ne pomiri ljudstva in da notranja revolucija turškega ljudstva, ki no more mladotorkom odpustiti, da so izgubili Bosno in Tripo-lis, posadi zopet na prestol Abdula Hamida, Hilmi-paša, bivši vezir, zahteva razpustitev mladotnrškega odbora, toda tudi z novim velikim vezirjem Saidom so Mladoturki nezadovoljni. Albansko gibanje. »Tribuna« poroča iz Skoplja, da Albanci zahtevajo, naj turška vlada izpolni koncesije, katere jim je obljubila. Se le po tem, kako bo vlada postopalo napram tem zahtevam, bodo Albanci uravnali svoje postopanje v sedanjem konfliktu. Odgovor Rusiji. Ruskemu veleposlanika v Carigradu je turška vlada odgovorila na noto glede izvoza žita. Nevtralnim ladjam z žitom, ki plovejo v nevtralne dežele, je pot iz Črnega morja prosta. Transporti žita, ki so namenjeni za italijanska vojna pristanišča, za italijansko armado, urade ali italijanske dobavitelje, je prevoz prepovedan. Politično Kroniko. Uradniško vprašanje po zaslugi naših klerikalcev tedaj ne pride brez prvega branja v odsek. Vsled tega uradnikom sovražnega stališča naši; klerikalcev pride uradniška predloga na vrsto šele po končani draginjski debati, dasiravno se je ogromna večina parlamenta zavzela za to,da se od-kaže ta predloga brez prvega branja odseku. Prvotno je bilo računati s tem, da pride ta predloga pred bud-getni odsek, sedaj pa se množe glasovi, da je v interesu predloge in njene skorajšnje rešitve, če se odkaže odseku za državne uslužbence. S predlogo združene davčne predloge bi morale seveda priti v finančni odsek. Ker pa imajo odseki zelo mnogo dela in je tudi zbornica z delom preobložena, bo baje trajalo zasedanje zbornice do treh popoldne, nakar se bodo ob 5. sestali odseki. * * Prihodnja seja goposke zbornice se vrši v soboto; 21. t. m. in so na dnevnem redu prva branja vladnih predlog glede uporabe razmnožilnih strojev, zvišanja eksekucji ne podvržene vsote službenih in mezdnih prejemkov in zakona o kužnih boleznih. m * p O omaja nem stališču grofa Aeh-renthala pišeti berolinska Časopisa -Deutsche Tageszeitung« in »Post«. Grof Aehrenthal je že v aferi sandžaka novopazarskega in v Friedjun-govem procesu doživel velik r»oraz; od tedaj ni delal popolnoma niČ. Njegova politika je bila skrajno konservativna. Posebno iz trgovskih in in-dnstrialnih krogov so se pritoževali, da se morajo avstrijski podaniki obračati na nemške konzule, da bi dosegli, česar niso mogli doseči s pomočjo konzulov in poslanikov svoje lastne države. Grof Aehrenthal je skušal za vsako ceno pridobiti naklonjenost Italije. Veliko važnost je polagal na to, da se izpolnijo laške zahteve, zlasti zahteva po laški pravni fakulteti. Čez njegove načrte so zdaj napravili križ vojaški krogi in prestolonaslednik. Grof Aehrenthal je tudi povzročil, da se je ogrska vlada v poslednjem času vdala fikciji, da v Italiji ni kolere. To prijateljstvo do Italije se ni nikdar izplačalo,kar najbolj dokazujejo »lučaji na albanski obali. Oba lista se pritožujeta. da tudi napram Nemčiji grof Aehrenthal ni vedno tako postopal, kakor se je pričakovalo. Posebno pozno je posegel v interesu Nemčije v pogajanje zaradi Maroka. Za svojega tovariša barona Schonaieha se je potegoval le zaradi tega, ker se je bal, da ga zadene ista usoda. Končno pro-glašujeta ta dva lista, da sta imeni princa Frana Liechtensteina in grofa Bertholda, ki sta se imenovala kot naslednika grofa Aehrenthala le navadni kombinaciji. Soc. demokrati kandidirajo za mandat v II. graškem okrožju občinskega svetnika in bivšega državnega poslanca Alojzija Ausobskega. # Zveza čeških deželnih poslancev je v svoji seji, ki jo je imela v soboto pod predsedstvom poslanca Skarde energično protestirala proti brez-rniselnemu podtikanju, češ da se hoče pogajati z nemškimi zastopniki samo za to, da omogoči vstop čeških poslancev v kabinet. Izjavili so, da v današnjih razmerah noben češki poslanec ne vstopi v kabinet. Kompromisna pogajanja sa de-loimoinoet ogrskega parlamenta so z aa ravnila, kar opozicija noče popustiti od svojih zahtev glede bramb-nih predlog. Zelo mogoče je, da vlada razpusti parlament in razpiše nove volitve. Za ločitev trosveae piše »Berli-ner Tagblatt« v svojem uvodniku, ki ga je prejela »iz posebnega vira«. Namesto tega naj se ustanovi zveza med Nemčijo in Avstro - Ogrsko. V članku ae pravi, da je že bivši minister markiz Rudini opozoril zaveznike, da je Italija preslaba, da bi mogla pomagati Nemčiji v konfliktu z Anglijo. Obenem se pa pritožujejo,da sta Francija in Anglija vedeli že meseca avgusta o nameravani tripolitanski ekspediciji, dočim tega ni vedela. Nemčija kot zaveznica Italije. Članek konča: S čim nam pravzaprav koristi Italija. Niso nam znani slučaji, pri katerih bi nam le diplomatično pomagala, nasproti videli smo jo večkrat med svojimi nasprotniki. Gotovo vemo, da bi nam nikdar ne pomagala z vojsko v trenotku nevarnosti, temveč moramo biti vedno pripravljeni, da zahrbtno napade našo avstrijsko zaveznico. Čemu hočemo vzdrževati še to dozdevno zvezo, ki prinaša Italiji samo ugodnosti, nam pa le dolžnosti. Za bodočnost je faktično politično prijateljstvo Turčije za nas važnejše, nego italijansko prijateljstvo. Proč torej z davno preživelo trozvezo. V bosanski krizi ste Nemčija in Avstrija dokazali, da znati sami varovati vsako evropsko konstelacijo. * Monarhisti na Portugalskem žc špekulirajo na žepe prebivalstva. Baje obstoja tajna pogodba., da razveljavi bivši kralj Manuel, če zasede zopet prestol, zakon o izgonu rodbine Braganca, in plača dom Miguelu letno 500.000 K apanaže. Če bi bil pa izvoljen dom Miguel Braganca za kralja, mora plačati visoko odškodnino eks-kralju Manuelu in vojvodi Opor-to. Zakaj ne napravijo takoj javne dražbe? * * * Revolucija na Kitajskem se širi l juga proti severu in je prodrla že v Mandžurijo. Vlada je slabo pripravljena in že obupava, da bi mogla kaj opraviti proti vstašem, ki nameravajo vreči dinastijo. V Hankavu je re-volucijonarna vlada naznanila konzulom ustanovitev republike. General, ki vodi revolucijnarne čete, je izjavil, da hoče njegova stranka priznati vse obveznosti Kitajske, zlasti tudi posojila. Brzojavni urad je v rokah revolucijonarjev, ki najstrožje cenzurirajo brzojavke Kitajcev, med tem ko brzojavke tujcev niso podvržene cenzuri. Evropejci prenočujejo v taboriščih. Podguverner Tang je izjavil, da je cilj revolucijonarjev, iz-premeniti Kitajsko v republiko. Na vsak način hočejo revolucijonarji ohraniti dobre zveze z inozemei, sa-enkrat za vselej odpraviti. Konzuli v enkat za vselej odpraviti. Konzuli v Hankavu so zahtevali od kitajske vlade, da pri bombardiranju Viičan-ga pazijo na tuje naselbine in pri-zaneso Hankavu. Vlada naj prevzame tudi obveznost za odškodnino pri vsaki škodi, ki bi jo trpela tuja lastnina. Nemška križarka ^Leipzig«, ki je bila zasidrana v Šangaju, je dobila povelje, da naj odpluje v Hankav. Topničarka »Iltis« je dobila povelje, da odpluje v Nanking, križarka »Niirnberg« pa iz Tsinglava v Šangaj. Kitajska vlada je odredila, da odplnjeta dve križarki in ena topničarka iz Šangaja pred Vučang, prvi oddelek kitajske 6. mornariške divizije pa je dobil povelje, da odpluje pod poveljstvom generala Vnnčenga proti jugu. Vlada je ustavila železniški promet proti jugu, da more prevažati vojaštvo. Časopisje ne sme pisati o dogodkih v provinciji Hupeh. Podkralj v Mandžuriji, ki je ravno v Zizikaru ter tam nadzoruje urade, je dobil povelje, da naj se takoj vrne v Mnkden, da odredi najstrožje varnostne korake proti grozeči vstaji v Mandžuriji. Grozeči oblaki, ki se zbirajo nad dinastijo Mandžu, so povzročili, da so se spomnili na kitajskem dvoru na moža. ki je edini usposobljen, napraviti red v teh zamotanih razmerah. Poklicali so nazaj velikega kitajskega državnika. Ju-anšikaja in ga napravili za podkralja v provincijali Hupeh in Hunan, ki tvorita skupaj veliko pod kralje vino Huknang. Naročili so mu baje, da naj se napoti takoj v Vučang in napravi tam red, ter mu dodelili admirala Sahengpinga in generala Jin-šanga, med tem ko so poslali dosedanjega podkralja v provinciji Hupeh čenghunsuana v Sečuan na mesto bivšega tamošnjega cesarjevega namestnika Kao - Erh - snna. Juanši-kaj, bivši generalni guverner provincije Čili naj reši tedaj kitajsko cesarstvo pred poginom, oni Juanšikaj, o katerem se je govorilo leta 1909, ko je bil nenadoma odpuščen, da je nevaren za cesarstvo, ker je prepojen revolncijonarnega duha. Sedaj naj ukroti revolncijonar revolucionarje! Toda Juanšikaj ni bil revolncijonar, marveč morda edini mož, ki je vedel za pota, kako je mogoče v sta-rokopitnosti zarjavelemu cesarstvu pomaga t L To seveda reakcijonareem na dvoru ni moglo ugajati in z vsemi silami so se potrudili, odstraniti nevarnega novostrnjarja. Juanšikaj je pokazal svoje diplomatične zmožnosti že leta 1908, ko je nastal spor med reformatorji in cesarsko hišo in le njegovi previdnosti se ima Kitajska zahvaliti, da takrat ni prišlo do nepreglednih homatij na vzhodu Azije. Bil je nato guverner provincije čili ter vedel napraviti v svoji deželi kolikor toliko vzoren red. Pozneje ga je poklicala cesarica - vdova v Peking kot člana državnega sveta, kjer je ostal, dokler niso provzročile intrige njegovih reakcijonarnih nasprotnikov, med njimi v prvi vrsti intrige državnika Čang - Či - Tunga, njegovega padca. Najbližja bodočnost bo pokazala, ali je mogoče napraviti iz »cesarstva srede« moderno državo; če kdo, more to storiti edino le Juanšikaj. Sun - Yat - Sen in Juanšikaj si bosta stala tedaj v kratkem nasproti, oba propagatorja na pred-ka, oba nezadovoljna z gospodarstvom, ki vlada v njiju domovini. Na eni strani revolueijonar Sun - Yat-Scn, na drugi podkralj in monarhi-stično misleči Juanšikaj! Iz Celja. Nedavno tega smo zabilježili v »Slov. Narodu« vest, da se misli preseliti »Sloga« po Novem letu v Celje. S tem smo za d »stili svoji, rasniški dolžnosti — na drugi strani je pa v Celju splošno znano, da >->i žele zelo vplivni možje v konservativnem taboru »Slogo« v Celje, naravno politično središče Spodri.ie štajerske. A ob naše kratko poročil-ce, ki ni imelo gotovo IlifiesiT nenaravnega ali senzacijonalnega na IS* bi, se je prav po nepotrebnem spod-taknilo »uredništvo in upravništvo »Sloge«, potem pa še »Slovenec;-. Da bo stvar z naše strani v redu, lahko rtiirno izjavimo, da ie vodstvu napredne stranke na Štajerskem in »Narodnem Listu« pac vseeno, kje izhaja »Sloga«. List nam je kot sobojevnik proti neznosnemu klerikalnemu terorizmu na Štajerskem prnr simpatičen. Kako se pa vojskuje, to je njegova stvar. »Slovence«: nI seveda srčno želi prepira v opozieijonal-nam taborn na Sp. Štajerskem, kar je z njegovega stališča umljivo. a nam vsem bi moralo kazati pot da resničnega in tudi formalnega zedi-njenja strank, ki stojita za »Slogo« in »Narodnim Listom«. Na štajerskem bi potem lahko postalo mar -kaj drugače, kakor je. Konknrz. Celjsko okrožno sodišče je dovolilo konknrz čez premo« liaje tvrdke Schusehe! in Kost;*in-schek, trgovina z mešanim blagom v Brežicah. Začasni upravitelj kou-1 urzne mase je g. dr. Ljudevit St'-ker, odvetnik v Brežicah. Vinska trgatev v orrnosko-lj\:-tomerskih goricah je že končana. Pridelek je izboren, samo veliko manj ga je, ko se je pričakovalo še pred enim mesecem. Letošnja suša je napravila zelo občutljivo šk->l«> trdi x vinogradih. Cene navadnim moštom se gibljejo sedaj od 52 do 68 vinarjev, vendar pa mnogi drže mo>t, ker sodijo, da bo dobil še višjo ceno. Sort na vina se prodajajo od 72 do 80 vinarjev liter. Kupčija je 1 naravno zelo živahna, ker vse kaše, da bo letnik 1911 specijaliteta prv« vrste. Pragersko. Odkar je zaseie! mesto načelnika na Prager-k^m po volji in milosti nemškega Volksrata, Schneider, se je začelo tu pravo pan-germansko življenje. Zdi s<* kakor bi Pracrersko ne >talo več na slovm-skem ozemlju, ampak kje na Pruskem. Saj se načelnik Behneider prav nič ne .-.ramnjo agitirati za Sii dm ar ko in Schulverein ne samo v restavraciji, ampak je zanesel agit;i cijo že kar v pisarno. Uradnik, ki ne sahaja v njegovo družbo in ne poalu-ša njegovih nemškonacijonalnih govorov, ne šteje v njegovih očeh ni i in skuša se ga na vsak način izn. Viti. Zato pa vživajo tem večje zaupanje v njego vrh očeh oni, ki zve>to trobijo v njegov rog in smrtno sovražijo narod med katerim žive. Sa.i ga .^e celo »Marburgerzcituncr- Prej Čas pohvalila za njegovo hrabrost v nastopu proti Slovencem meneč, da odkar se je ustanovil na Pragi-r-skem »Reichsbund deutscher Eisen-bahner«, kateremu je bil on krstni boter, je upati, da Pragersko še ni izgubljeno za Nemce. Kako brutalne nastopa proti vsemu, kar ni nemške ga pač jasno kaže sledeči slučaj. Nekega dne je ukazal nekemu uslužbencu Tinj mu napiše vse one, ki ne znajo dobro nemški. In ni bilo dolgo potem, ko je vrgel 10 slovenskih delav-*cv na cesto. Vprašali bi ga samo s čim so delavci to zaslužili. Ali morda delavec ložje prenaša vreče ako zna nemški? Ali nima delavec ni doznacih tleh več pravice kruh služiti* Železnica dosedaj ni mnogo vprašala, kdo si, ampak za njo je pač merodajno, da je delavce priden in zanesljiv ter da vestno opravlja svojo službo, in nobenemu odpuščenih ne more dokazati, da bi ne bil poraben; ampak odpustil jih je iz službe, da jih polagoma nadomesti z Nemci. Pripoveduje se namreč, da je pisal pred kratkim v Gradec na vojaške oblasti, da naj opozore odpuščene nemške vojake, da on sprejema Nemce v siužbo. Ali ni višek nesramnosti odpuščati domače delavce in vabiti tujce v službo, samo da ti izpodrinejo domačine in pomagajo vzdržati nemštvo na slovenskih tleh. Mož je pa svojim trabantom tudi Izredno hvaležei. Na Pragerskem sluzi pri železnici neki Zelan, kateremu je Mariborska posojilnica postavila lastno hišo, a je bila pozneje primoran* mu odpovedati posojilo na hišo. Jn brž se mu je iznosio vala podpora od »Sud m arke«, ki je prevzela dolg, da taki ohrani tega nemšku-tarja in agitatorja Schneiderju. In ,>d ti&tega časp vživa Zelan protek-mo nače i »lika v največji meri ter lahko uganja kar hoče, saj ga ščiti hnciderjeva roka ter vestno pazi, da ne pride mož, ki ima precej masla na arlavi, prevč na solnce. tc se pa to vendar le zgodi, razpne načelnik rakoj svojo marelo nad razvajen-cem, da ne h: se maslo raztajalo. jsV'hneiderjeva vljudnost tu ne ik»-/wa nobenih mej. Bilo je nekega le-pega dne, ko jN Zelan. kakor se pri-po\ dnje, zahteval ixl nekega Laha 4 K morda mu jih je Lah tudi sam dni. Ko so so*"falili demokrati za to zvedeli in mu grozili, da ga naznačio se je brž zatekel k Schutiderju r i je mesto, da bi ga pokaral hitel >lažbeno orzojnviti v Celje naj Lahu 4 K povrnejo in na Pragei>ko /?*rneunij >, da tako obvarujejo svo iega ljubljenca katastrofe, ki jo je ta zdavno zas'vzil. Take in onaLv prigodbice so n:. Prafrarskem kar n% orahen zato hujskanje in izzivanje domaČega prebivalstva vrlo sposoben mo/i< eK. Seveda se senči tudi ta ve-legciman v senci največje Sehnei-rlerjcve milosti in pridno lovi slovenske idavce, ki bodo pa kmalu pa Tri^cr^kt m helc vrane, v svoje ranke. Spj naši ljudje morajo pri svoji neoriločrosti postati naravnost rtem>KTjtarii. te je tozadeven pogovor v polje-em ministrstvu in je vlada izjavi],-;. r\u bo zavzela k predlogu zveze kmet. zadrug in kmetijske dražbe Gradcu, ki hoče pomagati živino-rna Štajerskem, svoje stališče. *tt -imo kmetijske strokovnjake, da »i se v »Slov. Narodu« o uspešnosti teke akcije eventualno izrazili. Konkurz. Mariborsko okrožno blišče je dovolilo konkurz čez prečenje trgovca Jakoba Oeiserja na Pragarskem. Začasni upravitelj kon-knrzne mase je odvetnik dr. Lotar Muhleisen v Slov. Bistrici. — Kon-■Mrzi nemških trgovcev v malih in večjih nemškutarskih gnezdih na s'r- Štajerskem se zadnji čas silno ni nože. Lkradcna prstana Matere Božje. h Gornjega grada nam pišejo: V sovi "ji Novi Štifti so te dni opazili, ;i si je nek nzmovič izposodil od katere Božje dva zlata prstana, "etna-riea je bojda videla nekega tojca, kako je prišel iz nezaklenjene cerkve in naglo odšel. Na to je šla v cerkev in opazila tatvino. Is Šoštanja nam pišejo, da se množe slučaji driske tudi po šoš tanj-skem okraju. Mnogo so tega krivi ljudje sami, ki ne pošljejo pravočasno po zdravnika. Zakaj neki se ne zapro vse šole in prepovejo vse cerkvene prireditve? Bolezen bi se že omejilo in zatrlo, ako bi pokazale oblasti vso potrebno energijo. Drobne novice. Razpisano je mesto nadučitelja v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici. Šola je petrazred-na. Prošnje do 30. novembra. — ll Petrove nam poročajo: Te dni se je spri gostilničar D. z opekarnar-Jem Feldinom in njegovim paster-kom Malgajem. Slednjega je D. s kamnom na glavi ranil. Ob istem času je nekdo streljal iz D. gostilne na Peldina, ne da bi ga zadel. — Tatvin a. Neznani uzmoviči so obrali hišo posestnika Polntnika blizu Šmarja pri J. ob času, ko jo a svojo hčerko delal na polju. Ukradli so mu 35 kron v denarju in več obleke. —- Umrl je predvčerajšnjem v Mari boru vpokojeni nadiuženir Juž. žel. Frane Beringer. — Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Vsled nemarnosti se je zgodila v tukajšnji okolni velika nesreča. Te dni se je peljal posestnik Franc Čebular domu v smeri proti Rog. Slatini. Pri tem je vsled nemarnosti ali neprevidnosti podrl prevžitkarja Anderliča na tla. Anderlič je prišel pod voz in dobil na glavi pri sencih prav hudo rano. Oebular se ni brigal za žrtev svoje neprevidnosti in se je naglo odpeljal. Anderliča so spravili drugi ljudje domu, a rana je bila tako huda, da je na posledicah umri. — S t e-p 1 i SO se v Grahovi gostilni v Gaberju poleg Celja vojaki od 87. špolka in pa tovarniški delavci ob priliki nekega plesa. Pri tem je dobil dt lavee Narat z bajonetom dvakrat po glavi. Storilca še niso dobili. —. Iz Vojnika poročajo: ITletna Uršula Dremel iz Škofje vasi in lSletna Julijami Zdolšek iz Št. Vida pri Šmarju ste se oblekli v moško obleko in šle psovat ženo nekega Rozerja v Vojniku. Ko ju je spravil Rozer iz hiše. ste metali polena v vežo in lahko ranili Rozerjevo ženo in 15meseč-nega otroka. Povod stare ljubezenske storije. — Pov i šal je naučni minister vadi.iškega učitelja na c. kr. učiteljišču v Mariboru, g. Josip Schin oranže rja v 0. plač. razred. —■ Prepovedala je hrvaška deželna vlada zaradi kuge slinavke in grintavke izvoz parkljarjev iz celjskega političnega okraja na Hrvaško. — Kako se vrše državno-2 b o rek e volitve ua dežel i. Dne 13. junija se je spri v Statenbre-gu blizu Makol v volilnem lokalu precej »fajhtni« občinski odbornik Lepej z županom Kranjcem. Župan ga je vrgel najprej po domaČe iz volilnega lokala in ker je Lepej še zunaj razgrajal, ga je najprej oštel in potem vrgel na tla, pri čemur si je Lepej bojda zlomil neko kost. Ker ni pravih dokazov za ta čin, je sodiščo Kranjca oprostilo. Koroško. Obesil se je v okolici Spitala 27-letni posestnikov sin Alojz Lampe rsberger. Bil je že dalj časa bolan in je izvršil samomor bržkotne v hipni blaznosti. Tatv; Neznan tat je vlomil skozi hlev v stanovanje posestnika Antona Šrameljna v okolici Sv. An-reja. Pokradel je več živil in 160 K denarja. — V Trbižu so prijeli rudarja Maksa Jurvja. Ukradel je nekemu kmetu v okolici 2 kozi in jih predal. Kap je zadela v Spitalu ob Dravi deželnega orožniškega poveljnika, polkovnika Ignaca Nitscha. Bil je v Spitalu na uradnem potovanju. Obiska! je vladnega svetnika Paw1ow-skija. Ko sta sedela pri mizi je Nitsch nenadoma med pogovorom dvignil obe roki in padel s stola. Bil je v trenotku mrtev. Pritnonho. Vojaška bolnišnica v Gorici. Še letos prično graditi v Gorici novo vojaško bolnišnico. Deželni odbor je oddal gradbo tvrdkama Mozetič in Tožba za 40 vinarjev, v goriški okolici je bil nekdo obsojen zaradi razžaljenja časti na 15 K. Obsojenec pa je plačal po daljšem prepiranju le 14 K BO vin. Tožnik je odločno zahteval polno plačilo in prišlo je tako daleč, da se je vršila razprava za 40 vinarjev. Obtoženec je bil seveda e/b-sojen na vplačilo dodatnih 40 vin. in povrnitev pravdnih stroškov, ki so znašali samo 76 K. Nadomestne volitve v tržaški občinski svet so razpisane na 20. in 21. december. Odložili so namreč mandate H. Luzzato, Jakob Kumar, Izidor Piani, Jakob Zamatio in Peter Mor-purgo. Iz trgovske in obrtne zbornice pride v občinski svet en nov član. Volilne imenike za posamezne volilne okraje ae lahko naroči pri mestnem statističnem - anagrafičnem uradu od 16. do 22. oktobra. Vsak naročnik se zaveže, plačati za imenik največ po 10 vin za tiskano polo. Zopet kolera. V Torre pri Poreču sta se pripetila zopet dva slučaja kolere. En delavec je obolel v sredo za kolero sumljivimi znaki in je že v petek zjutraj umrl. Raztelesenje je pokazalo pravo azijsko kolero. Bak-terioiogične preiskave je uvedel dr. Hammerschmied, ki bo bakteriolo-gično preiskal tudi vse sorodnike in sostanovalce obolelih. Nadzorstvo onih oseb, ki so pod zdravniškim varstvom, oskrbuje okrajni zdravnik v Poreču dr. Donauberger. Kolero so zanesli v Torre zopet laški delavci iz Benetk, odkoder je prišlo v zadnjih dneh v Torre več jadrnic po kamenje za popravo beneškega pristanišča. Nezgode. Pred vratmi svojega stanovanja se je vlila kri 461etnemu delavcu Pavlu Mikulieu v Trstu.Od-peljali so ga v bolnišnico. — V Na-brežini je padel z voza 251e4ni Anton Mrzek in si zlomil levo roko. — Na Karlovem pomolu je skočila včeraj v morje neznana ženska. Potegnili so jo sicer takoj iz vode, vendar so jo morali odpeljati v bolnišnico, ker je njeno stanje brezupno. Kdo je samomorilka, dosedaj še niso mogli dognati. — Pri nakladanju ladij v prosti Inki je padel delavcu D. Petroni-ju na roko težak zaboj in ga težko poškodoval. — Neki policaj na konju je podrl včeraj na tla na cesti del Vento 741etno starko Alojzijo Buta-zoni. Dobila je težke notranje poškodbe in so jo prepeljali v bolnišnico. — Neki neznan voznik je povozi! na trgu Rosario zasebnika Petra Angelija. Kolesa so mu zmečkala obe roki in ga težko ranila na glavi. Kari Erbis je prišel šele pred par dnevi iz zapora. Zaprt je bil zaradi tatvine. Včeraj je srečal okoli 10. zvečer na cesti Mol in a vento svojega tovariša Franca Raoha, delavca v prosti luki. Uverjen, da ga je Rach ovadil in da se ima njemu zahvaliti za zapor, se je hotel Erbis maščevati. Potegnil je nož in ga zasadil Rach v prsi. Sunek je bil močan in segel bi bil do srca, da ni odletelo rezilo na rebru. Racha so odpeljali na zdravniško postajo, Erbis je pa pobegnil. Pomorski promet v Trstu. V soboto je priplul v Trst 4 ure pred določenim prihodom Llovdov parni k »Salzburg« iz Grškega. Pripeljal je več Italijanov, ki so pobegnili zaradi turškega nasilja iz Carigrada na Grško in ostanejo sedaj v Trstu. Tudi parnik »Brun« je pripeljal iz Turškega nad 40 laških beguncev, ki se vračajo v Kalabrijo. — V Kalkuto je odplul popoldne Llovdov parnik *>Si-lesia« popolnoma obložen z avstrijskim blagom. Zvečer pa je odplul v Južno Ameriko parnik avstro - ogrske dmžl>e »Laura«, na katerem so bila že popoldne vsa mesta zasedena. Med izselniki, ki so bili najrazličnejših narodnosti, je bilo posebno veliko Italijanov, ki beže v tujino. Včeraj je priplul iz New Torka parnik avstro - ameriške družbe »Oeeania«. Pripeljal je nad 300 izselnikov, večinoma Ogrov. Parnik »Aliee«, ki je prišel tudi iz Amerike, pa je pripeljal v Trst samo 45 izselnikov, izkrcal pa je v Mesini 205 Italijanov, ki jih je poklicala laška vlada domov, v Pa-trasn pa 98 Grkov. Poleg tega je pripeljal A lice« v Trst precejšno rano-srno olja, bakra in svinca. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se vrši v četrtek, dne 19. oktebrn 1911 ob 7? 9. zvečer ▼ fontUnl feep. Marjana (prof „Eotelliki dom") na Turjaškem trfn 1 volilni shod na katerem poročata kandidat za deželni zbor g. Adolf Ribnikar in drž. poslanec g. dr. VI. Ravnihar. Somišljeniki, udeležite se shoda polno-številno. Odbor. Dnevne vesti. 4- Nemci In Ribnikarjeva kandidatura v deželni zbor. Stari pregovor: »Kakršen panj, take čebele« velja tudi za Nemce. To čebelico pa, k; je zagledala v včerajšnjem »Gra-zer Tagblatt u« luč sveta lahko sklepamo na »plemenitost« in »odličnost« ljubljanskega nemškega panja. Nek ljubljanski Reinthaler napada namreč v tem listu na prav barabski način kandidata naroduo-napmine stranke g. Adolfa Ribnikarja. In vse to iz same bojazni, ker dobi g. Ribnikar v deželnem zboru imuniteto! Za našega kandidata s v resnici nemški napadi najboljše izpričevalo. Najboljši kandidat za Slovence je brezdvomno tisti, ki ga Nemci naj. manj marajo! Iz praškega lista je tudi razvidno — in to je najbolj zanimivo — da se zopet pripravljajo ljubljanski nemški katoliki in prote-stantje na bo j za klerikalnega dežel-noaborakega kandidata. Le to se še ne ve kakšno narodno koncesijo tak to uslugo so klerikalci obljubili Nemcem. + Edina vrana. Na čelu tistih, ki so z vsemi sredstvi delali na to, da bi se Avstrija zapletla v vojno na Balkanu in proti Italiji, so bili dunajski krščanski socijalci. Ker so bili našim klerikalcem oduekdaj nemški krščanski soeijalci vzor, so jih po kapucinovem zgledu v Schillerjevem »Wallensteiuu« posnemali tudi v tem pogledu. Glasilo klerikalne stranke »Slovenec« je postalo najglasnejši klioatelj v kampanji, da so izzove krvav konflikt na Balkanu in z Italijo. Toda ob koncu koncev je srečala painet tudi dunajske krščansko socijalne šoviniste, da so spregledali, kakšne pogubne posledice bi lahko imelo za državo njihovo brezvestno i u nepremišljeno šču vanje. Iapreobmili so es iz Savlov v Pavle. Najjasnejši dokaz tega je interpelacija kršča n skosoc ij a I n ega pos lane a dr. Heiiingerja v parlamentu o albanskem vprašanju. A tudi glasilo kr^čanskosocijalne stranke »Reiehs-post«, ki je še do zadnjega časa z vso vnemo zagovarjala vsako avanturističko politiko naše države na slovanskem jugu in proti sosednemu laškemu kraljestvu, je šlo v Kanoso in se je danes eelo pov spel o tako visoko, da celo obsoja prav z istimi argumenti kakor mi svoječasno ponesrečeno bosansko politiko ministra zunanjih del. grofa Aehrenthal a. Tu vendar je bila »Reichspošta« še do včeraj najnavdušenejša občudovate-Ijica, podpornica in zagovornica Aehrenthalove politike! Vrsta onih, ki so s fanfarami klicali na vojno, se je izredčila, silno izredčila, samo ena vrana je še ostala — »Slovenec«. Ta goni naprej svoje stare razglašene lajne ter kriči kakor pijanec na vasi: »Proti Lahom za Albanijo«. Naših klerikalcev še torej vedno ni srečala pamet in prav nič se ne bomo čudili, ako bo brihtni »SIovenee<- čez nekaj dni že pisal o nemških krščan-skosocijalnih iredentistih. ko je v soboto že srečno iznašel — slovensko liberalno iredento! 4- »Da ne bo Lah žel tam, kjer ni se jal.« V sobotnem -Slovencu« čitamo v članku »Avstrijski interesi v Albaniji in Slovenci« med drugim tudi ta-le stavek: »Avstrija se zavzemi za Albance, da ne bo Lah žel tam, kjer ni sejal in da se ne bo laški vpliv širil tam, koder je teren samo za nas.« Prav lepo se glase te besede in ker se »Slovenec« in njegova stranka s toliko vnemo zavzemata za to, da se iz Albanije odstrani laški vpliv, se nam zdi umestno, da jih opozorimo na nekatera prav značilna dejstva. A\«tro-Ogrska je osnovala v Albaniji celo vrsto Šoi. Ker žive v Albaniji pomešano Ar-navti in Srbi, bi človek mislil, da so te šole arnavtske ali srbske. Kaka smota, zakaj te šole, ki jih je osnovala in jih vzdržuje Avstrija, so — Is-ške. Ali je to dejstvo znano »Slovencu-« in klerikalni stranki? Ali ni to obsodbe vredno? Ako se hoče delati za avstrijsko stvar v Albaniji, pa se snuje — laške šole. Človek z normalnimi možgani bi si mislil, da se to pravi isgaujati hudiča z Belcebu-bom. Prepričani smo, da bi o tej sodbi soglašali z nami tudi klerikalci, če bi jim obenem ne povedali, da vodijo tiste laške šole, ki jih je ustanovila in ki jih vzdržuje Avstrija, —i menihi. Sedaj pa vprašamo: Ćegava je zasluga, »da žanje Lah tam, kjer ni sejal«? + Slovenski sodni uradnik — za Koroško. Avsultant Arnošt Cham, ki si je svoječasno pridobil precejšnjih zaslug v borbi slovenske stranke proti nemškemu navalu na Jesenicah, je v petek uapravil sodui izpit ter bil premeščen v Millstadt na Koroško. To bo prvi sloveuski sodni uradnik v nemškem delu Koroška. — Umrla je v Ljubljani po dolgi bolezni ga. Ivana Kuhar roj. Križaj, soproga tajnika banke »Slavije«. Iskreno sožalje! Naveek in bisaga. Na šentj>eter-skem nabrežju je 10. t. m. umrla 72-letna bivša kuharica Marija S1 a p -ničarjeva. Od zibeli do groba je bila reva. Zadnja svoja leta je uživala miloščino iz ljubljanskega ubož-nega zaklada v iznosu 6 kron, čitaj: šest kron. Njena smrt se je javila k Sv. Petru s prošnjo, da se jej zvoni »zadnjo uro«. Za zvonilo je zahteval eerkvenec eno krono. Ker je pa sel razpolagal samo s 50 vinarji, je Iju-domili katoliški uiežnar vkljuh prošnji in zatrdilu, da je siromašna pokojnica živela v skrajni bedi in za-p" tila tudi ni ničesar, kategorično odklonil ivonenje, rekoč: Vsaj se je celo fižol podražil, pa bi se zvonenje ne! — Pri p. p. frančiškanih so bili usmiljenejši: zahtevali so samo 50 y fn zvonili. Kolikor je nam znano, w-Ijajo za zvonilo v Cislitaniji še vedno patenti cesarja Jožefa II. in ne avto-kratieni fermani kakega mežnarja ali fajmoštra. Navček, ki mu reko Ljubljani »cinklok«, je uvedla cerkev v svrho, da se z njim javlja smrt kršeanov; njegov glas naj bi opozarjal vernike, da priporočajo božji milosti dušo, ki se je haš ločila s tega sveta in molijo za njo. Današnja praksa pa kaze, ckt je navoak drug namen, namreč: biti vir dohodkov. Sveto pismo pravi, da greši celo pravičnik sedemkrat na dan in priporoča molitev. Sentpeterski župnik in njego v sufragan sta pa zavzela stališče, da mora biti vsak umrli revež ipso brez greha in zato zanj niti moliti ni treba, ali, da treba molitve samo petičnikom, ozir. samo onim, ki »gleštajoKc vsaj eno kronico. To je si-eer praktično načelo, versko bi pa, bilo herezija. Pri verouku so nas učili gospodje, da je naša cerkev ka-toliška-vesoljna, id ost: postavljena je za vse kraje, vse čase in vse ljudi, ergo tudi za siromake. Po analogiji ima tedaj tudi revež pravico do vseh liturgičnih naprav in dobrot. Po šentpeterskem receptu je pa umrlega siromaka priporočati v molitev le v, slučaju, če plača eno kronico. — Ko bo zatisnil oči rimski papež, ljubljanski škof ali šentpeterski t'a j motite** mu bo iz zvonika naznanjal smrt, n& navček, nego veliki zvon, ki fto ga. nabavili župljani s svojim denarjem, d očim oni i>o$rlavarji niso prispevali nifi z enim fickoin. Pel jim bo brezplačno, zastonj, nič ne bo treba plačati — revežu pa klenka le mali, neznatni navček, pa šele iedaj, če preje položiš eno kronico! Pa naj sleče srajco! Blagovestnik Luka je zapisat v XIX. poglavju, 46. vrsti: Scrip-tum est: Quia domus inea domu s orationis est. Vos autem fecistis il-lam speluiicain latronum. Gotovo je takrat v mislih imel šentpetorskega mežnarja in še koga drugega. -X. — Žitna Lava »e je našim g.»-•podinjnni splršno priljubila, ker ; cena in zdiava. Marsikomu pa šo ei snano, da upidoje taborno žitno kavo Ivoliuskd tovarna v Ljubljani kateri moramo vsekakor dajati prednost, l.ei ioJ,kc žrtvuje za naš^ narodne ^»1 gorami rte namene. Narodne gospodinjo naj bi torej pri vs*>h trgovcih Siiatevals le Kolinsko žitu« ka\o. Občinske volitve > Zgornji Šiški se bodo vršile v nedeljo, dne 29. oktobra. Vse kaže na to, da 1k> tudi v* Zgornji Šiški ljuta volilna borba. Nesreča. Ko je. snoči /uani zidarski mojster iz Rožne doline Gregor Stanovnik krmil konje, ga je en konj udaril tako nesrečno v spodnji del telesa, da je mož danes dopoldne v deželni bolnišnici umrl. Poročil se je gosp. Anton Jelene, tovarnar in posestnik v Logatcu z gospodično Angelo G i m -p e i j. Bilo srečno! Načrt pogodbe med idrijsko občino in ondotno čitalnico v zadevi najema občinskega poslopja, je Oswald dolgo skrival, sedaj pa ga je vendar priobčil med »Slovenčeviini« idrijskimi novicami. Umevno, da ga je naslikal skrajno kvarnega za občino in strašno koristnega za čitalnico. — Čudno le, da ga vendar že ni prejo razodel svojim vernim pristašem, Č4* je v resnici tak, kakršnega je naslikal. Mi pa še danes rečemo, da je čitalnica zelo kulantno postopala, ko se je odrekla svoji najemni pogodbi, samo zategadel, da ust reže splošni želji idrijskega prebivalstva. Čitalnici so prejšnji prostori za njenih tiO članov popolnoma zadoščali, ne tako drugemu idrijskemu prebivalstvu. Pribijemo golo dejstvo, da je Osvvald pač dovolil, da se poslopje prezida samo za čitalnico, ne pa tako, da bi poslopje služilo vsemu idrijskemu prebivalstvu. Bal se je ljudske pro-svete, zato je nasprotoval modernemu prezidanju občinskega i>oslopja št. 509. S tem pa ni nikomur drugemu škodoval, kakor občini in Didiou. Občina bi bila že pred tremi leti dozidala poslopje za 40.000 K in idrijsko mesto bi imelo dostojno in prostorno gledališko dvorano za najrazličnejše kulturne in zabavne priredbe, tako pa danes sloji to občinsko poslopje na pol ]>odrto v slavo in čast Oswaldove hudobije. Nihče bi tega bremena ne bil čutil. Poglejmo drugod, kako skrbe tam za ljudsko prosveto. Mesto Most na Češkem je letos zidalo gledališče, ki stane 400 tisoč kron. In vendar je ta občina le trikrat večja od idrijske. Seveda, tam nimajo idrijskega Oswalda in kranjskega deželnega odbora. Po treh letih Oswald šele kritik uje načrt nove najemne pogodbe med občino in čitalnico, zakaj se vendar ni preje oglasil, saj je imel prepis že takrat v rokah. No, ker je bil od vsega početka nasproten vsakteremu prezida-vanju, ki bi služilo vsemu idrijskemu prebivalstvu n inu je bil ta slučaj dobrodošel za razpust idrijskega občinskega odbora. Prepričani smo. da bi bila čitalnica zapostavila vse svoje koristi na ljubo splošnoeti, če se bi bilo to zahtevalo kot pogoj za nadaljevanje prezidavanja in se odrekla prav vsem pravicam do poslopja št. 509. Oswald tudi ni Črhnil besedice, da se je kazinske prostore pri i>Crnem orlu« z vso mogočo luksori-joznostjo opremilo, docim nasprotuje na vse mogoče načine, da se celo najprimitivneje popravi idrijskemu delavstvu namenjeno pivar no. Po Oswaldovem se sme samo gospoda veseliti čednih prostorov, delavstvo pa naj ima svoje priredbe v vlažnih podzemeljskih prostorih. Tako se kažejo v dejanjih klerikalni ljudski prijatelji! Stavbna sezona v Idriji letos ni •bila tako živahna, kakor lansko leto. Zasebniki so le malo gradili, več pa n. kr. rudniško ravnateljstvo. Na novo so gradili letos hiše rudarji Kosmač Matevž, Lapajne Fran, Rupnik Anton, Likar Fran in Peter Lapajne, prezidal pa je hišo Ivan Bizjak. To so po večini male delavske hišice, ki imajo po dve stanovanji. Tudi stavbna m kreditna zadruga je letos dokončala dve mali hiši in jih prodala rudarjem. Glavni mestni trg je mnogo pridobil s prenovljenjem eraričnega hotela »črni orel« in občinske hiše ter popolnim prezida-njem hiše Frana Trčoka iz Škofje Jjoke, ki Ijo imela prostorne trgovske lokale in tri večja moderna stanovanja. Poleg tega je rudniški erar zgradil več nujno potrebnih higije-ničtnih naprav pri jaških in v tvornici za cinober in živo srebro. Dokončuje že lansko leto pod streho postavljeno hišo za. osem delavskih stanovanj- Ne vemo zakaj ee ravno to hišo tako počasno gradi, ko vendar t/vk o -selo primanjkuje delavskih idaninfnuj v Idriji, tako da morajo aktivni erarienš delavci prebirati v staniščih, ki so proti vsem higijenič-nim predpisom, kakor je to slučaj v napol dozidanemu občinskemu poslopju št. 509, ki nima ne kuhinje, ne stranišča. Že davno bi se bilo lahko erarično delavsko hišo dogradilo in oddalo v najem družinam, ki težko čakajo na pošteno stanovanje. Tudi s prezidavanjem pivarne pri erarič-nem hotelu »Črni orel« se noče in noče pričeti. Ves hotel je lepo moderno prenovljen, kolikor se pač da napraviti iz starega poslopja, in zasluži za to rudniška uprava priznanje, le poprava ljudske dvorane čaka rešitve. Ljudstvo je primorano prirejati svoje priredbe v zaduhlih prostorih pivarne, kjer je ves pod zgnit, slabo preskrbljeno za kurjavo in prezračevanje. Nujno prosimo rudniško upravo, da čimpreje prične m popravljanjem pivarne, da bo idrijsko delavstvo vendar moglo misliti na kako dostojnejšo priredbo. Čujemo, da je na višjem mestu poprava dovoljena, zakaj se toraj odlaša s popravilom? Na klerikalne intrige se vendar ni treba ozirati. Nekdanje rudniško gledališče, ki je nekaj časa služilo kot shramba gasilnega orodja, se zopet priredi za ljudska zborovanja. Zakaj ne za gledališče! Občina je popravila več potov, zgradila več novih vodovodov in »stare izboljšala, tudi na kanalizacijo Me ni pozabilo. Zgradba nove klavnice, regulaeija Nikave itd. pa čakajo na klerikalno milost, ki bolj kakor drugo ovira razvoj idrijskega •mesta. Radovljiški dekan in kanonik, skopi g. J. Novak se ie v nedeljo ♦eden spravil nad napredne časopise. Zlasti mn leži v želodcu »Slov. Narod« zaradi članka, v katerem je bilo povedano, da se bo i cerkvenim denarjem zidal katoliški društveni dom. Imenoval je vse napredne liste fpr prepovedal branje pod smrtnim grehom. Pridiga je bila popolnoma politična — nekak tedenski izvleček iz »Slovenca«. Vsestransko se pri-zna' porabil tat, da je šiloma vlomil vrata in prišel v bilo. Odnesel je eno moško srebrno in eno žensko srebno žepno uro a verižicama, popolnoma nabasan revolver, kos bele kotonine in dva žepna robca. Na vlomljenih vratih je okoli 4 krone škode, ukradene stvari so vredne okoli 45 K. — V gradiču Ro-dovlje pri Bučki posluje »Kmečka posojilnica Radelca« in ima tam tudi železno blagajno Wertheimovko, kar je obče znano. Dne 21. septembra okoli polnoči pride načelnik te posojilnice Jože Pungersič v grad po puško, da bi šel stražit v bližnji vinograd. Ko pride pred grad, ga najde odprtega in ve takoj, da je tat v gradu. Pokliče soseda Novaka in gresta oba iskat tatu v odprti grad, toda tat jo je bil že popihal. S seboj je vzel tat tudi Pimgeršičevo 8 K vredno puško. Poskušal pa je vlomiti tu-c?i v železno blagajno. Potrgal je pač zaklopce pri vratih, blagajne pa vendarle ni mogel odpreti. Tat je prišel na grajsko dvorišče čez zid tako, da je splezal na češpljo rastočo ob zidu. — Dne 28. septembra ponoči je bilo vzetih Antoniji LekŠe iz Lazov i. s. iz krila, visečega v sobi na steni, 2 K 70 v denarja. Oče Lekše je spal v sosednji sobi, vsi drugi so lickali koruzo na podu. — Dne 3. oktobra dopoldne je bil vzet iz odprte hiše Neže Metelko iz Jarčvrha en par črevljev, ki so bili last Franceta Metelko. Tatvino so kmalu zapazili in je France Metelko zasledoval tatu v gozd. Bil mu je vedno bližje za petami, tedaj pa je tat, v katerem je spoznal Metelko šestnajstletnega Alojzija Bregarja iz Dol. Radulj, vrgel črovljo od sebe in zbežal. Še istega dne pozno zvečer je šel spat Jož< Vene iz Bučke na domač hlev, kar v hlačah spat. Med spanjem mu je vzel nekdo iz hlačneera žepa denarnico z zneskom 3 K 40 v. — Ker je torej Metelko dobro spoznal Bregarja in je Bregar tudi ponujal na prodaj pri Kirarjevih ukradene ure, so ga prijeli. Ni tajil, ampak se le moško odrezal: »Sem kradel in bom kradel.« Prijetno vožnjo je imel. Tesar Janez Blatnik iz Visejca pri Žužemberku je delal v Primčivasi neko tesarsko delo. katero je dokončal 23. septembra. Pili so kajpada likof in niso štedili vinske kapljice. Gospodar je videl, da je bolje, če zapelje vse delavce domov. Napregel je gnojni koš, naložil nanj oziroma vanj delavce, med drugim tudi Blatnika in dal vse zapeljati v Visejec. Med potjo pa je bil Blatnik po obrazu prav močno poškodovan. On trdi, da so ga tepli sodelavci vozeči ne na istem vozu. Ti pa trde, da je Blatnik v eno-iner padal, da se je pri tem poškodoval in da se mu je v pijanosti sanjalo ali se mu pritaknilo, da ga kdo te-pe. Naj je že resnica na tej aH na drugi strani, gotovo je. da Blarniko-va vožnja gotovo ni bila prijetna. Noč ga je vzela. Jože Kašič iz Grmade je služil pri Antonu Naber-goju v Prošeku za hlapca in je tako večkrat pripeljal kako blago tudi za tigovea Alojzija Gorju pa s Prošeka. Dne 4. aprila t. 1. je zopet izročil Gor j up Kašiču 208 K denarja z naročilom, da mu zvozi domov vagon moko. Kašiča pa je poglerl na lepe bankovce tako omamil, da je mislH, sebno ugajala »Slovanska pesem pri kateri sta se odlikovala ioiittf gg. Koser in £ šteršič, dalje »Pr slovesom«, ki se je morala ponoviti Imeli smo priliko spoznati izvrv pevski materijal, ki se je pokazal tu di pri mešanem zboru »Na planin«-* (z baritonskim samospev nm g. S šteršiča). Razume se pa, da je t stara, a večno lepa »Slovanski ww¥ ti si krasan« navdušila navzoče. Vsi čast in priznanje g. pevovodji R<> žanen, ki je v tako kratkem času vežbal gg. i>evce in je re^il druntvf iz neprijetnega položaja! Čast pa di dičnim gospodičnam pevkam rn gg. pevcem, da so nam s svojim na vdušenjem za lepo slovensko p nudili tako lep užitek! — Znana kg »Revček Andrejček«, skrajšana \ enodejenko. igrala se je indi izvrši no. Skoro bi ne verjeli, da imr r pred seboj diletante, izmed katerih so bili nekateri celo prvikrat na odru. Bilo je v dvorani obilo sto* kar je šlo na rovaš osobito predi vitelju župana Jeklena, ki je z j. dobrimi in umestnimi dovtipi, katr re je kar »iz rokava stresal«, Žel bnr no pohvalo. Seveda je tudi Anže do segel popoln uspeh, predstavljal pa tudi svojo nelahko vlogo kol ja • življenju . . . »Revček Andreiček ] bil imeniten, poznalo se mu je, da bil že večkrat na odru. Ostalih pr staviteljev zaradi i>onianjkanja pr štora ne bomo posebno navedli. 7 dostnje naj, da so vsi rešili svoje vl<> are prav izvrstno in so pri po m igri do popolnega uspeha. Hvala tudi izborni režiji, katero je imel t rokah oni prijatelj društva, ki je dn inicijativo, da se igra omenjeno igr< — Po predstavi se je razvil naju ran ples, ki pa je na žalost ve< minil prehitro. Občinstvo se je ra? šlo popolnoma zadovoljno s to nn društveno prireditvijo in je le reki da je prekratko trajala zabava in že komaj čaka na prihodnji zab; večer! V tem priznanju je tudi ral en uspeh društva; kar se pa gmotnega tiče. bi bil lati sigurni boljši, če bi prišli vsi oni, ki so 1 svoj čas že v društvu in oni, kat«f je odbor tako lepo vabil in se trudil da jih pTivabi v svojo sredo z lepim sporedom in dostojnim lokalom. Od bor, kakor tudi pevski zbor zaslužit' res naše popolno priznanje in nas* dolžnost je, da jih gmotno in moral no podpiramo. Prihodnji zabavni fS čer, ki bo 15. novembra t. 1. tudi v dvorani »W. Kaufm. Vereina« I. Jo hannesg. 4, naj zbere tedaj še večy število dunajskih Slovencev! * Raffaelov portret Marije Stu aH? Neki angleški Častnik je i>otoval svoječasno po Italiji. V Rimu je pil kot za spomin na to potovanj*1 kopijo nekega Rafaelovega portreta-Portret je imel slučajno veliko slanost v potezah z Marijo Stuart Ko je dobil čez par let častnik nalog, da mora oditi v neko oddaljeno kolonijo, je prodal doma na Angleškeni vso svojo opravo in tudi to Rafaelovo kopijo. Ko je sliko izročil trgovcu, ga je opozoril na veliko sličnost slike z Marijo Stuart. Drn*i dan že je bral v katalogu za slHtf pod njegovo sliko sledeči napi*: 1 »Rafaelov portret Marije Stuart. Edini portret te lepe in nesrečne škotsko vladarice od velikega mojstra.« Cez par dni pa je kupil sliko neki mladi knjigotržee. Pri prodaji je rekel šaljivo častnik kupcu: »Sre-.. Detlu o. L. Komad po 80 v se dobi * vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfarai. u :: eventuelno s stanovanjem pripraven za trgovino ali obrt. na Kongresnem trgu št. 13 se odda v najem s 1. novembrom. Natančnejša pojasnila daje upravnistvo »Slov. Naroda«. 2501 Kroj asi vo se priporoča, za 3482 Najnovejši kroj, najokusnejša izvršitev, najnižje cene. Josip Ahčin, krojaški mojster Dunajska cesta 5, Gajeva ulica 2. Zekznato kina-vino lekarnarja : PICCOLIJA : v LJUBLJANI, Dunajska cesta, obsega navedeno množino železa v nasprotstvu z dragimi železnatimi kina-vini, ki obsegajo samo toliko železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev. Železnato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoče otroke. Steklenica s J. L 2 K, 3 steklenice K 660. Voznina in zavojnina prosta. i pravdni red dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim mšitniiii propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _ Trdo vezan S K 60 v., po pošti 5 K 80 t. Itijiitfu i Uiiiaai. * gostilno v živahnem kraju na rašnsu gospodična, boljša kuharica. Ponuabe pod lifto •gtttflst41 na upravniStvo »Slov. Naroda.« 3413 ~ £epo posestvo z 10 oralov, pol ure od Maribora, vse ravnina, se radi bolezni proda za n ooo K. — Več pove Frane Koroni Maribor a/D. Kasernplats 7, L nastropje, 3532 I m m m njenu vešča samostojne korespondence, strojepisja in dobra računarica SO Sprejme i železarni 1 Pogačnik i hal pri hriton. Ponudbe os upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 3533 Bogata maloga najfinejših rokavic pravi francoski parfumi in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti 667 Za obila ■zračila se priporoča OTILIJA BRAČKO Ljuljan. Dnajska testa 111 latliaaii fttti. kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi an .rili. injfl -oko spadajoče g O f! II ira in tjubljana, Vtoljova n. št. 5. priporoča svojo bogato zalOtJO najmodernejših, najlinejših j O O U Ha>J*uwuv*uwl° ul Ha|«M««jbih Atinia I kožuhovin. oblastveno koncesijonirana prodaja stropov Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike I klobukov, in čepic. I Blago ceno in solidno. J — -bbsssJ j[nton Je/enc imetnik odlikovane rasti- destilacije „j>elen", tovarnar in posestni^ . Angela jelene roj. Gimpelj poročena 3535 %rod~Logatec dne t6. oktobra t9tt Sušica-Joolice. Kapajte in zahtevajte edino le [II in METODOV UJ je najboljSi. 13 Glavna zalega pri Pm sin, zalogi taja In rana na drttlo f Ljabljaai. Razna Hita M 4t ■ —————^_ ^JjplCJ^© «SI n velijo zalogo koies z originalno znamko Puch 1911" m ft. Čndnn,v CjuMjani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Rasnih znamk kolesa od E 110*— naprej vodno ▼ sslogi. Zaloga šivalnih strojev: Singcr in Ringschitf. Pwl za moje i strojni tozjliai m Cwrihi sa«ton| to po.tnlna prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko I ~w slov. izumiteljev o zmotnosti moje firme, ako ob potrebi porabn h in darilnih predmetov vseh vrst zahtevate moj glavni katalog z okoli 4000 slikami gratis in franko po dopisnici. — C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most št. 1168 (Češko). iz Trsta je slav. občinstvi razstavljen v oreniJarcdn:sa danili" o Ljublioni od 16. oktobra vsak dan med urami 10. dop. do 1. pop. in od 5. do 9. zvečer. Predavanja in eksperiraentiraiiie vsako uro. Vstopnina 1 X. Mladenič absolvent letošnjega mUkarakoga tečaja na Vrhniki z dobrim spričevalom, ki je pred Jem bil par let v znani mlekarni išče primerne slnibe v mlekarni ali drugie, najrajše na Spodnjem Štajerskem ali drugje na Slovemskem. — Prijazne ponudbe na nT. I." poste re-atante, Petana._3321 Lega meblofana soba se s hrano vred takoj odda enemu ali dvema gospodoma. Istotam se tndi sprejme 3485 vet gospodov oa dobro domačo hrano. Več v upravništvu »SLov. Naroda«. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal- 233 Dijaki in vojaki do narednika ter obrtni vajenci plačajo polovico. , pri blagajni in v pisarni „Universal", Sodna ulica 4. Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporaci]am razstavno ravnateljstvo pisarna „Universal"! LJubljana, Sodna ulica štev. 4L matinsko vino KDč najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450 Br. Novakovič, Ljubljana. Optični zavoO z električnim obratom. Pral slovenski izprašati optik in I Dragotin Jurman I Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1 Pozor! Ugodna prilika! Pozor! Dne 6. novembra t. 1. se n I! Hotel Turist" v prometno najboljši legi z zemljiščem vlož. štev. 62. Dražba se vrši pri c kr. okrajni sodniji v Radovljici dne 6. novembra t L ob 10. uri dopoldne, koder je tndi te prej zvedeti draibene pogoje (v sobi štev. 31). 3510 Podjetni gostilničar, kateri išče priliko dobrega zaslužka, naj se zanima za to priložnost. a"« klavirjev in harmonijev dvornih tvrd k 1 BOsendorfer, Cznpka, Heltznann, Stelzhamner In Hdrnjl nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem Izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18'—) najboljši instrument, naleenelis Isposoievalnlca. Tesna postretba. — Violine od 5 E aapre|. — vse glasbeno orodje in mnslkal|je v velikanski zalogi. — Oglaševanja la popravila vseh glasblL l It. Intinit li ifilili ..Hiđni Matice" LJubljana. Kongresni trt 15. Alfonz Breznih Ljubljanska kreditna banka v LJubljani. Delniška glavnica K .,.00..—. Stritarjeva ulica Štev. 2. ■•»•nal fond «00.000 kron. Podrartsle« v Spljeta, d Sprejema vloge aa kajižict la n tekoB raba ter fk etrestajc d he vloge po Ostft 4 In tisk »Narodne 0172 84 2619 99 19 6662 32 7