235. številka. Ljubljana, petek 13. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izv/euiši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejoiuan za av str o-o^erak e dežele za celo. leto 1H gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 #ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., /a četrt leta 8 ffra.80 kr., za en mesec 1 Bfld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćotit leta. — Za tuje dežele toliko več, koiikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Četiristopne petit-vrste rt kr., će se oznanilo enkrat tipka, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traukirati. — Rokopisi bb ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koiuianovej hiši št. 3 „gledališka stotba", Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koiuianovej hišL
Jugoslovansko bojišče.
Nenadejana vest iz Carigrada dohaja denes. Izredni svet turških oblastnikov je sklenil 10. t. m. dovoliti premirje na »e»t mesecev, do konca marca prihodnjega leta. Torej ravno črez zimo, ko Turčija vojevati ne more! Le njej bi to premirje koristilo. — Ali bode Srbija to premirje sprejela, ali bode Črna gora zdaj s tem zadovoljna, ko sta obe v najlepšem upanji, uničiti turške obkoljene vojske?
Ker je Rusija ona velemoč, ki je tudi naBvetovala Turčiji, naj ponudi Srbiji in Čruej gori premirje na pol leta bodo najbrž Srbi v obeh kneževinah radi ali neradi morda prevzeli to carigradsko premirje, da si ravno mi sodimo, da bode Černjajev odločno odsvetoval.   Ali intrigira se proti njemu.
Turki bodo mej tem časom pred celo Evropo imeli in morali pokazati, da morejo svoje obetane reforme, in one, ki jih velevlasti od njih terjajo, zares izvesti v dejansko Življenje. Tega pa po našem prepričanji ne bodo mogli dokazati. Nemajo več moči zato. Sramota za njih dovolj velika, da morajo tako poniževalno premirje prevzeti. To je dokaz turške popolne oslabelosti. Zato pa nij še konca in ga nij v orijentalnom razvoji, tudi če Srbi pristopijo v premirje.
Po Bul garij i se gode nove turške neusmiljenosti. Iz Sofije se „Pol. Corr." piše, da so se osnovale turške roparske čete, ki se nič za vlado ne /menijo temuč plenijo, po-žigajo in more mej kristijani okolo Pljevna,
Pavla.
(Poslovenil F. 11. Kadoljski.) II.
(Daljo.)
Gospa Dalova vstopi in kmalu potem ma-jorjeva žena, gospa Stalova. Ko sti zgornjo obleko odložili, ter se vzajemno pozdravili, šli sti v drugo sobo in se vseli k lepej mizici. Tudi Pavla je morala svoj prostor zapustiti ter iti k gostom.
Albin pak, kojemu se je uže na obrazu poznalo, da gostje nijso njemu po godu, poslovi se ter gre k očetu. Ko počasi po stop-njicah koraka, misli si: „Kaj neljubo bi mi bilo, ko bi oni zajčji častnik cvetlico odtrgal, kojo sem sebi namenil. Strašno bi bilo to, a s trdno voljo so vse premaga in tudi jaz dobim Pavlo z božjo voljo in na pošten način. Pavla se svojim dobrim in gorko čutečim srcem naj bi postala soproga onega ruji-
Mudvenje, Torosa, Mi tro volj a in drugod. Prej ne bode reda, predno nij Bulgarija od Turkov osvobojena, ruska ali samostalna, prvo še bolje, ker sama i se ni vladati ne znala, tako dolgo tlačena bivša.
Iz Peterburga se „"W. T.u javlja, da so iz Deligrada ruski prostovoljci naznanili, da bodo oni na svojo pest z orožjem v Bulga-r ij o udarili, splošen vstanek tam naredili in jo osvobodili, če bi srbska vlada daljše premirje s Turčijo naredila. Ruski prostovoljci pravijo, da njih nobeno premirje ne veže.
Iz Podgorice se poroča, da so Črnogorci pri Spužn na južnoj albanskej meji 9. t. m. bitvo s Turki bili, a izid nij še znan.
Rusija in Avstrija.
Ne*katere nemške novine so si na vse kriplje prizadevalo dokazati in dopovedati, da je Avstrija od Rusije ločila se, da Sumarakov nij nič opravil na Dunaji, da je zdaj zveza Anglijo in Avstrije verjetna, katerej pritrjuje tudi Nemčija. Vse krivo!
Kajti zadnja vladna dunajska „Pol. Corr." prinaša sledeče pismo iz Peterburga: „Grozničava razburjenost, ki je tu vladala dozdaj, umaknila se je precej pomirjenemu in zaupljivemu mišljenju, ker se zdaj poslanje grofa Sumarakova-Elstona smatra kot vspešno. Ruski vladni krogi naravnost svoje zadovoljstvo o tem izrekajo, ker je zdaj Rusija zvezana z Avstrijo, v stanu, svoje predloge pri porti energično podpirati. Skupno delovanje U u s i je in A v s tri j e daje obema državama videz, da sta mandatarici Evrope, in je tudi sporazumljenju teh dveh ve-
niranega gizdalina? Ne, ne, tako gotovo ne, kakor se jaz Albin Linek zovem.
Čolni oskrbnik, Albinov oče, dolg in suh mož kakovih petdesetero let, mirne in flegmatične čudi, sedel je pri mizi v svojej sobi. Ko Albin vstopi, povzdigne oči, ter mu pomigne.
„Imate li dosta posla, ljubi očka V vpraša Albin.
„Ne, mi-li imaš kaj povedati?"
„Ne, posebnega nič; mati se z gosti pri kavi posvetuje, a jaz tem prišel rajši k vam, Če vas se svojo navzočnostjo ne motim," pravi Albin vsedši se.
„Torej mati ima pohod?" vpraša gospod Linek, sname očala z nosa in položi pero na mizo.
„Zdaj ko se spodaj zabavajo, skušajva se tudi miilva po svoje.''
„Povej mi torej, kaj novega znaš."
»Častnik Sirlc vas bode zvečer pohodil."
„To nij izredno ; meni pak in mojej sobi ne bo njegov pohod veljal," smeje se oskrbnik,
„Da, nocoj  bu  tako, kakor sem rekel,
lesil pripisati, tla se je složnost evropskih oblast ij ohranila in je Turčija v odbitji mirovnih uvetov osamljena ostala . . . Kot znamenje, kako resen je sedanji položaj, in kako je ruska potrpežljivost uže blizu kraja, naj bode to, da je Ignatiev z rodovino uže na potu v Carigrad bil, ali poklicali so ga v Li-vadijo nazaj, da je počakal Sumarakova in novih instrukcij. Tjakaj je šel tudi carjeviČ naslednik, da se udeleži osodepolnih posvetovanj, katerih obseg se lehko ugane."
Ta oncijozua izjava priča, da so naši nemškutarji in Nemci prezgodaj triumfirali ali pa nič vedeli nijso. Videti je, da sami An-drassvjevi listi s svojim mojstrom vred ne vedo kaj se je godilo in dogovorilo prej v Zakupih mej carjema in zdaj s Sumarako-vim. Na spomlad ali morda še prej utegne Andrassv iz ministerstva stvarij — izseliti se.
O položaji.
Iz Dunaja 10. okt. [Izv. dop.J , Predvčerajšnjem se je pisalo, da ima Avstrija Bosno in Hercegovino posesti, Rusija pa Bulgarijo, včeraj, da se ima suiti kongres evropskih diplomatov, denes zopet, da je vse, kar se je toliko dnij preje za gotovo smatralo, le kombinacija, ter da na vsem nij niti betvice resnice. Pri takovih govoricah i kombinacijah o uspešnem reševanji orijentalnoga vprašanja, kedo ima svojo korist? Nihče drugi nogo Rusija. Vse teženje ruske politike ima svrho, za sedaj dobiti časa. S tem, da se denes jedno, jutri drugo vprašanje diplomatom velesil v glavo tihotapija, da predlog za predlogom v minolost hiti, ne da bi se sešel,
prosil vas bo namreč Pavle, ker ste njeni stric in varuh."
„ Tako ? ! Pavla pak mora sama razsoditi, je-li mara zanj ali ne. Meni on nikakor ne dopada, ker je gotovo Pavle imetek oni magnet, ki ga na-se vleče. A če ga na vsak način hoče — naj ga pa ima. Da bi jej br..-nil do tega nemam pravice."
„To je določno, — in če me vse ne moti, je častuik igro uže dobil, ker se mu je Pavla uže vdala. A omeniti je še druzih stvarij." „Nnmreć, da bi tudi ti rad deklico dobil, hej ?"
„Pustiva to," reče Albin naglo, mislim, da moje vedenje nij ono kakovega sentimentalnega zaljubljenca."
„Bog ve, da ne. A imaš svoje posebnosti, in za tem hladnokrvnim vedenjem skrivaš drugačne čute. Meni bi bilo ljubo, ko bi te videl s hčerjo svojega umrlega brata srečnega. "
„Prepustite me svojej osodi. Ko bi hotel Pavlo za svojo soprogo, morala bi tudi postati; a nadaljujva pogovor o častuiku ; bo-li Pavla s tem tepcem srečna?"
slavjanski meč. Za ta slučaj bodemo Avstiijci ali neutralni, ali pa z Rusijo, tako se je zagotovilo grofu S u-marakovu za ruskega carja. S tem si vsaj ne Škodujemo, akoravno bi pri tako varnih dogodkih Avstrija kot prva mejašinja Tuni je, broječa veliko večino svojih podložni- , kov slavjanske krvi lehko častnejšo rlogo| igrala. Magjarstvo je utihnilo kot polit pudelj. ker je minister Tisza primoran bil v smislu avstrijskih krogov na znane interpelacije odgovoriti. I naš vstavoverski Nemec? Saj mu uže pred Magjarom stoje lasje po konci, kako bi se on še z Rusom rogoboril!
Iz turškega taborja
se piše „N. W. T." mej družim:
„Dopisniki so z bojišča večjidel odšli v svoje domovje, ker se lvisli, da se bode primirje obnovilo. A niti Srbi niti Turki se za primirje ne brigajo, posebno glede manjših oddelkov ne. Na Moravi večkrat Srbi alarmirajo turške predstraže, na turškej strani pa si Fazli in Mustafa-paša napravljata to veselju, da tu pa tam dasta kakih šest ujetnikov na kolec nabiti ali pa na kak drug turšk način s tega sveta spraviti. Sicer se pa trdi, da Ahmed-Ejub ne dopušča več takih zverstev, kakoršna so se prej godila, odkar je nekaj Angležev v ostrogu; kajti Angleže Turek jako obrajta, pa ima tudi uzrok. Navzlic temu pa ipak ujetniki iz turškega ostroga rja skrivnosten način izginjanjo. Fazli-paŠa pošilja z močno eskorto po kakih dvanajst vjetnikov v Niš, češ, da si v taboru nijso življenja svesti. Eskorta jih pelje večjidel, namestu v Niš, do skrajnih predstraž, pride kmalu nazaj, ter običajno javlja, da se je vjetnikom posrečilo uiti. A vojaki spremljevalci skrivaj vse drugače pri-povedajo: Predno napoči dan, ali pa v večernem mraku, ženo vjetnike v neko posekovj«. tam jih po dva pa dva zapode v grmovje in jih začno klati. Noč in dan stoji tam straža ki z nabito puško radovednim brani, da ne pridejo preblizu. Turški bajoneti tako dobro sekajo, da se srbske glave po več korakov daleč trkljajo, da jih morajo potem iskati ako jih hote zagrebsti. — Še hujše pak se godi ženskam. Divji turški vojaki ustrezajo v navzočnosti častnikovej svojej pohotnosti, v čemer se posebno Egipčani odlikujejo. Potem
pa jih nalagajo na knla in jih pošljejo večjidel v Sofijo, kjer jih čaka še nemilejša osoda.
Niti državnemu niti zasobnemu srbskemu imen ju se ne prizanaša; krasne gozde Turki Beksjo ali pa požigajo. Turški generali pa so Začeli še drugo špekulacijo: po srbskih poljih potrgajo koruzo, nalože jo na vozove in jo prod a jej o za ničeve cene vidinskim čifutom. Vse ceste so polne teh karavan, ki vozijo koruzo, in za armado zaradi bega še voz nij dobiti. Ako pa Imlgari za rekvirirane vozove kaj zahtevajo, razpode jih z biči.
Politični razgled.
Notrunje dežele.
V Ljubljani 12. oktobra.
V (Hmtlou je trgovinska zbornica volila dr. Magga, nemško-nacijonalca v državni zbor. Iz Maribora znani Reuter, ki se je tudi ponujal, je v manjšini ostal.
V i)<ilmnciji so bile volitve za deželni zbor 0. okt. razpisane. Upamo za gotovo, da bodo slovanski narodnjaki povsod sijajno zmagali, nasproti priseljenim Italijanom in renegatom, ki so to, kar pri nas nemškutarji in se tudi ustavoverce zovejo.
i'*'.*hi „Narodni Listy" zavračajo najnovejšo brošuro dr. Edv. Gregra, češ da je v njej izrečeno le osobno njegovo mnenje, ne pa program mladočeške stranke, posebno kar se tiče misli o državnem pravu češkem, in pošiljanja v državni zbor.
HitstHMki list „Slovo" je bil dvakrat za poredom konfisciran, ker je prinesel volilni oklic rusinski.
V na«v« Je rtrAuTe.
.Vi-ftf/.« *r«H»i je na stroške ruskih društev ravno kar izdelana in pride te dni i& Rusije v Relgrad. Izdelana je po izgledu Dušanove krone. Kadar bode Milan ori c i j al no sprejel naslov srbskega kralja, bode potem kronanje v kacem srbskem kloštru.
ttntnttttsfn* vlada je pri šestih senatskih volitvah svoje kandidate izvoljene pridobila.
Rumunske železnice so dobile, kakor je „P. N." izvedel, ukaz naj se pripravijo tako, da bodo mogle večje vojske iz Rusije črez Rumunijo v Turčijo prevoziti. To je vojen oblak!
itttski časnik „Golos", velik organ sicer in razširjen, vendar je čuden organ: denes je konservativen in poln diplomacije ter evropske starine, jutri je zopet nekaj bolj Slovan in naroden. To pa Rusom ne dopade. Vže so začeli po raznih krajih agitirati, da ga
oborožuje Rusija, pripravlja se v Atenah na vojsko, skuplja, izbira i vadi Rumunija vojsko. Knez Rumunov je izdal 8. t. m. povelje, da se imajo reserve i teritorijalna armada po divizijah k vojaškim vajam sklicati. Vojnemu ministru se je za to dovolilo dve sto tisoč lir.
Morda smo velikej vojski bliže, nego si kedo misli. Kajti, da bi se sešel kongres, je valjda verjetno. Tekmovanje mej Rusijo in Anglijo, lov za koristjo od strani družili velesil, trdovratnost Turčije i vojevit duh Jugoslovanov so faktorji, kojega produkt more jedino večja vojska biti. Kongresna ideja, ki se je pred par dnevi še toliko dopadala, izgubila je uže denes svoj čar. Jedina možnost reševanja orijentalnega vprašanja odbila bi se gotovo od Turčije. Nikdo, trdi najboljši prijatelj Turkov, ne verjame več, da se ima ali more Turčija rešiti. Prav dobro opisuje včerajšnji „Neues VViener Tagblatt" pod naslovom „Zur Zerstreung des Patienten" sedanji položaj, v kojem  se  nahaja Turčija.
„Dva zdravnika se srečata in jeden pravi svojemu kolegi, da prihaja ravno od nevarno bolnega, kateremu je nogo odrezal. „Ali se nadejate, da ga s tem rešite," vpraša drugi zdravnik. — „0 ne, nij najmanjšega upanja nemam." — „Zakaj mučite torej bolnega še z rezanjem?" „Bolnik se mora vendar razmisliti," odgovarja človekoljubni zdravnik v tej anekdoti. — I radi tega izmišljajo za vsak dan novih receptov za bolno Turčijo. Ako je še včeraj govorilo se o kongresu, nij denes več sledu o tem. Zato pa je uže nek takozvani „predlog" v vidu.
Zastopniki vseh velesil, naj bi se sešli v Carigradu, ter se na podlogi berlinskega memoranduma posvetovali s turškimi ministri, je-li bi ne bil mogoč Andrassy-jev „status quo ameliorč". Takove reforme nai bi potem svojim vladam predložili v odobrenje, a sami so konstituirali kot vedna varuhinja reform, ki bi jih naj Turčija upeljala. Uže star projekt •, sigurno neizvedljiv! Kaj se hoče s tem doseči? Diplomati so večinoma brez sveta i s takovimi predlogi se hote za trenotek rešiti iz zadrege. A Rusija pri tem dobiva časa dovolj, da se organizira. Nikdo ne verjame več, da bi Rusija dopuščala razreševanje slavjanske bodočnosti oziroma o poginu Turčije diplomatom a la lord Derby. Gordiški vozel bode razsekal
„Lehko bi se dvomilo." „ A vaša dolžnost potem je, skrbeti, da je ne dobi."
„Moj brat mi je še na smrtni postelji željo izrekel, naj pustim Pavlo samo soproga iskati si."
„Moja misel tudi nij, da bi Pavlo na ka kov način silili, nego ženitev naj bi se pred dvema letoma ne pripustila.
BTa predlog se mi dozdeva dober — bom si premislil" reče gospod Linek in noslja. V tem hipu se čujejo teške stopinje po stolbi in kmalo potem vstopi častnik Strle. Albin se poslovi ter gre na vrt. A njegovi vedno vedri lici bili ste zdaj nenavadno bledi pa resni. III.
Pavla je imela mnogo opraviti s čajem, kateri je gostom pripravljala; mej tem vstopi Albin, vrže suknjo in klobuk na stol, ter jo vpraša:   „Ali je bil oče uže tu?"
Pavla se je morala nanj ozreti, tako trpko resen mu je bil glas, ter zapazila je nenavadno bledo obličje njegovo. „Ne, potem odgovori Pavla, „priđe pak kmalu in . . ."
„In pripelje seboj častnika/' pristavi Albin osorno.
„Istina.   Vidiš torej, da je prišel, ako pram si se hotel rotiti, da ga ne bo" pravi Pavla, veselo smijoč se.
,,Ko bi bilo od mene odvisno, vzeli bi ga uže davno bili vsi vragovi," reče Albin in vzdihne.
„Dozdeva se mi, da si jeze bolan postal ker si se prevaril," smeji se Pavla.
„In ko bi tako bilo?"
„Kozarec čaja bi ti ponudila z vljudno prošnjo, da bi pamet svojo zopet rabiti blagovolil," odgovori Pavla, ter mu ponudi caŠo s čajem.
„Jeza greje človeka," pravi Albin, zopet norčevaje se, ,.zato se hočem z mrzlo vodo ohladiti;" pri teh besedah v resnici izprazni kozarec vode, potem se pak vsede k glasoviru in prične igrati.
„Oj, ko bi znal peti, bi vendar še kakovo veselje imela s toboj; a odkar si jel obiskavati višje šole, nijsem še nijedne pesmice iz tvojih ust slišala,  in strijc trdi, da
si svoj lepi glas izgubil „Res prav škoda," še pristavi in posluša stopinje, ki so se od strijčeve sobe vedno bolj bližale.
„Vsaj se svojim častnikom lehko žvižgaš, kar ti je drago," odgovori Albin, igrajoč „dijaški stopaj." A misli si: Prav veselje imam, onega napetega bedaka nocoj prisiliti, da nam bode svoj povski talent pokazal.
V tem trenotku vstopita gospoda Linek in častnik Strle. Ta je bil jeden onih navadnih častnikov, kojih vidimo mnogo v vsa-kej garniziji; narava mu je podarila lep obraz in dvoje plavih oči j. Obleka mladega moža je bila vedno prav okusna. Znal je izvrstno plesati in kvartati, in bil si je svest teh pred-nostij. Pri lepem spolu imel je srečo, kar se je pa moral zahvaliti, — vsaj sam je bil teh mislij — svojemu mojsterskemu petju.
Naj bi pak prave duševne vrednosti v njem iskali, — preverili bi se, ka je jednak orehu z zdravo krepko lupino, v katerem jedra nij; glava mu je bila blaženih mislij prazna, kakor srce blazih čutov. Na svetu mu je bilo trojno najljubše:  svoj  lastni „jaz",
naročniki opuste in si naroče slovano- ljube liste ruske.
Na   Ćmaftftrsken*   bojišči delujoči ruski zdravniki so baje od ruske  vlade po velje dobili, da naj tudi na desinficiranje bojnih prostorov delajo, da iz gnjilobe slabo pokopanih mrtvecev ne nastanejo bolezni.
Na j-i»ttfle£f*oBn se z vso energijo dela in agitira zoper turkoljubo vlado. Gladstone je zopet novo pismo izdal, v katerem graja angleško vlado in njeno podpiranje Turčije, ter zahteva, da se parlament skliče. Bosna in Bulgarija morati imeti izdatno avtonomijo, sicer se bodo nemiri ponavljali.
Na JFVfttonjrfr#fM so bile '.). t. m. volitve županov ali mCrov. Voljeni so večjidel prejšnji.
Uradni list priobčuje dekret, kateri sklicuje senat in zbornico na 30. oktobra.
Delavski kongres je svoje seje v vsem redu sklenil in odločil za shod prihodnjega leta mesto Lyon.
Dop
INI.
Iz Itoj&tiin 10. okt. [Izv. dop.] Beseda v prid logaškim pogorelcem po vašem cenjenem listu uže naznanjena, vršila se je v nedeljo večer, prilično dobro obiskana, s prilično dobrim vspehom za nesrečneže in z vso hvalevredno gladko tekočo predstavo in dobro vbranim petjem. Izvirna slovenska Ogrinčeva igra „V Ljubljano jo dajmo", ki ima tudi to izvirno prednost, da, vzeta baš iz narodnega priprostega življenja je našemu občinstvu posebno razumljiva in ugodna. Igrali so brez izjeme vsi dobro in posebno gladko in zvezano; rekel bi, da zato, ker tudi njim igra ugaja, ker se vsak svojo nalogo dobro nauči, ker imajo izurjenega režiserja, ker so vsi uže davno kulisno groznico prestali, ker jim je navdušeno ploskanje občinstva pogum množilo, in ker, da ne pozabim še enega faktorja, ki je potrebne važnosti, ker so imeli izbomega šepetalca. Gospodična II—ova je duhu časa jako primerno pesen „Po boju", katero je A. Koder v mariborski „Zori" objavil, prav dobro, razumno in navdušeno deklamovala, in naši pevci so se kakor po navadi dobro obnesli. In vspeh za pogorelce? No, ta se ve da nij bil tolik, kakor si ga je neki dopisnik „Soče", ki sije jako čuden psevdonim „Tropu prilastil, obetal. Komur pa je znano občinstvo rojanske čitalnice obstoječe v večini iz rokodelcev, delavcev,
težakov, z eno besedo ne bogatih ljudij, in kdor tudi nemale stroške, imeli smo tudi godbo — v poštev vzame, temu se bode tudi vspeh dovoljen zdel. Odpošlje se še denes g. Mateju M ar kiču, župniku v Logatcu čisti znesek 40 gld. s prošnjo naj jih on po svojej previdnosti razdeli, mali obolus rojanske čitalnice.
Domače Nt vari.
— („S1 ov en ski Narod") je bil včeraj zopet konfisciran zarad članka, ki pole-mizuje z nemškim listom, Ruse in Slovane sploh psujočim.
— (Tudi „Novice") so bile včeraj konfiscirane. Slučajno smo mi en iztis v roko dobili in ga čitali. Vendar ne moremo tako modri biti, da bi Uganili, zarad katerega članka se je zaplenjen je zgodilo, čad so za slovansko novinarstvo hudi.
— (Tiskovna pravda) Po nemških novinah čitamo, da je poslanec Konrad Seidl vložil pred celjsko poroto pravdo zoper »Slovenskega Gospodarja", povodom Brandstetter-jove pravde, ("e je res, potem bode pri tej obravnavi ono jasno, kar je sam dr. Ilolcinger pred sodnijo glede Seidlovih podpisovanj itd. imenoval „noch unaufgeklilrt".
— (Osa) je pičila predvčeranjern v zvezdi v Ljubljani poštnega uradnika v zgornjo ustnico. Mož je takoj v onicdlevico padel in bil tri ure nezaveden od tega osopika.
in Franc Otto in sta si tako podobna, da jih
še zdaj človek ne more razločiti.
* (Na Ogerskem.) V velikem Varaždinu je nek kmet čakal ugrajskega župana Tornija po dnevi za njegovo hišo, in je trikrat nanj ustrelil. Drugi dan se je zločinec sam objavil pri sodniji. Župana so prinesli v bolnišnico, in so mu krogljo iz noge uže vzeli, iz prsij pa še ne. V smrtni nevarnosti je.
* (Francoski oficirji) se uče nemškega jezika na ukaz vojnega ministerstva. Znamenje, da francoska vojska namerava še enkrat v oholo Nemčijo marširati.
*(rariški fijakerji) so leta 1875 zvozili 115 milijonov popotnikov, to je 315.000; vsak voz je poprečno peljal 473 osob, vsak dan, ob vsake j vožnji pa 31. Dohodkov je bilo 215 milijonov frankov.
Iiazne vesti.
* (LTmorjen fajmošter.) Blizu Ins-brucka so trije lopovi napali in oropali faj-moštra. ter ga ustrelili v njegovej hiši. Kuharica je ubegnila in Slit plat zvona bit, kmetje so se vzdignili in vso tri razbojnike ujeli. Jeden je iz Kufsteina, dva iz Insbrucka.
* (S petrolejem polit.) V neki vasi blizu Zuojina je posestnika Luca nek tuj mož na tla vrgel, s petrolejem polil in zažgal, potem pa zbežal; zažgani je na vso moč vpil, a nikogar nij bilo pomagat, končno pride soproga, ki na pol mrtvega nese v hišo. Pred smrtjo je Luc rekel, da ga je njegov svak polil.   Sodnija je tega zaprla.
* (Razsultan Murad,) ki je bil nedavno odstavljen, v Carigradu umira.
* (Zanimiv rojstveni dan.) Na Du-naji bosta 22. t. in. dva brata dvojčka praznovala svoj 70 rojstveni dan; zoveta se Kari
Tržne cene
v LJubljani 11. oktobra t. 1. Pšenica hektoliter 8 *ld. £6 kr.;  — rež G gld. 40 kr.; — ječmen 4 j?ld. 80 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. fO kr.; — proso 4 gld. 80 kr.;
— koruza G pol d. — kr.; krompir 100 kilogramov 8 gld. 05 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — spoh hišen — gld. 60 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajco po 27a kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 54 kr.; - svinjsko meso 50 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. — kr.;
— slamo 3 gold. 05 ki.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 12. oktobra.
(Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      <in g!d. 20 kr.
Enotni drž. dolg v srebrn 68   . 35 ,
1860 drž. posojilo 111   . —
Akcije narodne banke 8f>l    . —
Krcdime akcije 153 — ,
London 122   , 55 t
Napol. 9    . 80 .
C. t. cekini 5 84
Srebro 102 30
Štev. 83/1. o.
Stanovanja.
V hiši banke ,,Nlov**nlJe" na kongresnem trgu št. 7 su «lvo|c Mlauovaiif v najem daj«.
1'rvo obstoji iz 8 soo in kleti, drugo iz 4 sob in kleti. Natančneje se izve ravno tam v I. nadstropji.
V L ubijani 11. oktobra 1876.
(320-1)       Likvidacijski odbor
prve občne zavarovalne banke ,,Slovenije".
Na Vri«v*n pol ure od 1. j m I »1 j;»je
pohištvo
I zemljiščem vred na prodaj; pripravno je za krčmo in za vsiiko kupčijo, ker je zraven vode in ceste, v dobrem stanu, vse obokano in z opeko krito, ima veliko prostora.   Tudi se da za več let v najem.
Natančneja poročila dajo iz prijaznosti oprav-uištvo „Slov. Naroda". (306—3)
veselo živenje i denar kot edino sredstvo, da se more človek zabavati. Prave ino-ralične vrednosti nij bilo v teh uniformiranih prsih.
Ko je bil navzoče pozdravil, in Pavlo, koja je sramežljivo oči povesila, zaljubljeno pogledal, sede k damam, in ker so bile mej njimi tudi mlade gospodične, bil je prav na svojem polji.
Albin predlaga, naj bi kdo na glasoviru katero zaigral, ali zapel; in v istini je bila nekova gospodična s tem predlogom zadovoljna, da sede k glasoviru. In mej tem, ko je gospodična pela, imel je častnik priliko Pavli na uho zašepetati, da mu je gospod Linek obljubil njeno roko, a še le po minolih dveh letih.
„Obupati moram, draga mi Pavla, da mi u/.e zdaj nij dovoljeno, Te svojo last imenovati," pravi jej častnik se lili njeno žalostjo.
„Vsaj sva še oba mlada, ter prav lehko čakava," odgovori Pavla, katera si je do-mišljevala. da častnika bolj ljubi, nego ga je v resnici. To se zgodi mladim deklicam mnogo-
krat. Dobrikajmo se njihovej ničemernosti, hlinimo jim strastno ljubezen, — in zmaga je naša. Vsaj je nij nobene, katera bi hladnokrvna ostala, če kdo za njo lazi ter jej prijetne reči v mlado uho šepeta.
Tudi Pavla je bila taka. Oj, kako ljubo in prijetno ji je bilo, ko ji je lepi in splošno priljubljeni častnik toliko prijaznost skazoval; in ko jo pozneje tej prijaznosti še nekoliko vsakdanjih fraz dodal, katere bi izraževale ljubezon njegovo, mislila je tudi ona, da ga uže iz celega srca ljubi. A kotičke svojega srca nij nikdar preiskavala, in nikdar si nij skusila pojasniti, zakaj da so zanj tolikanj zanima. Mislila je, da vse to le iz ljubezni izvira.
Naj bi se bila pak v mirnem trenotji samo sebe nekoliko premislila, preverila bi se bila, da njena prijaznost izvira le iz one ne čimernosti, katera jej pravi: najlepši in najbolj priljubljeni kavalir je našega mesta, in akopram je dosta gospodičen, koje se zanj poganjajo, — je ipak ljubezen in  srce meni
j naklonil.    lMeše   najprvo   z  menoj   i.   t. d.
I Koncem pak že,   kako bo lepo, ko bom nje-
gova soproga in me bodo zvali: „milostna gospa".
A vrnimo se k Albinu in Častniku.
Ko je videl naš kandidat, da častnik uže dosta časa s Pavlo šepeta, reče:
„Na splošno željo pričujočih dam, prosim gospoda častnika, naj nas izvoli se svojim mojsterskim petjem nekoliko razveseliti."
A Pavla si želi na tihem, naj bi njeni Alfred, častnik, tej želji ne vstregel, ker jo Albin strašno razdražen izgledal in je vedela, da iztnej vseh častnikovih prednostij se njegovo petje naj men j odlikuje.
Alfred je bil pak prav nasprotnega mnenja in zato se nij pustil dolgo prositi. Pel je z veliko pretenzijo nekatere uže samo po sebi lepe pesni. Šolal se je pri spretnem učitelji godbe in zato je mislil, da ga ne more noben maloniestjan kritikovati, akopram glas njegov nij bil gibčen, še menj pak praktično izurjen.
Zmagonosno po končanem petji vstane in zadovoljen sam soboj in se svojim petjem sede k gospe Linkovej.
i Dalj o pri h.)
Hazglas.
V trgu  Srcdiieo  < l*o!*>f r.-iu) je
osobna obrtniška pravica  za rauocolstvo
izpraznjena, in nje oddaja od c. kr. okrajnega glavarstva v rtujem do 30. oktobra t. 1. razpisana. I*ro.-itelji za to mesto, s katerim so opravila Cepljenja koz (osepnic) ogledovanje mrtvili, živine in mesnine združena, se na ta razpis opozorujejo.
Od strani občine dobi marljivi ranocelnik brezplačno primerno stanovališče z vrtom in njivo. (310—1)
V Središči 11. oktobra 1870. Občinski predstojnik: «/. M£očev<*»'.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 00 kr.
2. „Kafif'ornske povesti" od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
3. ,,Tu(/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 00 kr.
4. ,,Na ŽeHnjaU*', izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 00 kr.
Št. 12785.
H t* kr. av. privilegijem in kralj, pruskim ministarskim potrdilom.
Dr. BuTcliarut-ovo aromatično   (dišečo) milo (ž;i|t';») /. selile, z;t olepšan jo in popravo kožo in skušeno zoper vsukako nesnago na koži; v zapečate ih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Snin de Koutemnrd-ovo dišeča pasta za /,<>ue, najsplošnejši in naj. auesljivejši pripomoček za ohranjuiije in čislenje zob in v oonega mei*i v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-ovo olje s kitajske skorje zavarovanje in »lepšanje las; v zapečatenih in v steklu štnii pijan i h steklenicah po 85 kr. Dr. lleringiiier-jev dišeči kronini duh, krasna voda za dulumje in umivanje, ki krepča in hudi živel j; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 1> kr.
Prof, dr. Lindeva rastlinska poniada v štanj-icahj povišu svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge hls na glavi; v izvirnih koBovih po 60 kr.
Balzami«'no milo iz oljke 8e odlikuje po oživ-
hevajuol in oliraiiujoči muči za voljnost in meh-kost kože; v zavitkih po 35 kr.
Dr. lleringuier-jev rnMtlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld.
Dr. Hartung-ova zeljiščun pomada za oživljenje in /.bujenje rasti las; v zapečatenih in v steklu št cm pijanih posodicah po 85 kr.
Dr. Beringuier-jevo olje iz zemljiščnik korenin za okrepčanju in oliranjenje lis in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljišč, znan in sku-sen demač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvini h škat-ljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledarjevo bnlsamično milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom ; po 25 kr., paket (4 kosovi 80 kr. Pravi ti po pripoznani   solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo: v l.jiiiiljjmi pri Franc  Terčcku in lekarju ■tirniču in bratili li ri-in-r ; v Zagrebu pri lekarjih; ,J. .1. (Vjhok in Žg. Mittbaeh in Flor. Ki-ralovicu; v Olji pri Kr. Krisperju; v Keki pri drofflijeru Nikolu 1'avaeiču; v CJoriei pri lekarju A. Fruuzoniju; v Celovcu pri lekarjih; Ant. Uei-nitzu,   Krainerju   in Kellcrjn;   v   KrauJI pri Kajmund Krisperju; v Mariboru pri Mariji Zanki; v Tratu pri lekarjih: J. Seravallo, K. Zanettiju, T. rrendini, Fr. Vedovattu in Pavlu Kocca: v Beljaku pri Matevžu Fiirstu; v Varaždinu pri lekarji: A. Ilochsingerju in A. Ilalterju; v Kadru pri parfum. N. Androviču;  v Karlovcu pri N. Slavnicu.
Predpačenjem in ponarejanjem svarimo ostro
Raymond & Co.,
r./r. jn-ir. last. tovarn hyyeulistibuh cosm. stvarij v Berlinu. (97-7)
Hazglas.
(317)
Glede* na §. 6 postave od 23. maja 1873 št. 121 se naznani, da sestavljeni izvirni zapisnik porotnikov za leto 1877 v magistratnej uradnej pisarni (ekspeditu) do 20. oktobra t. 1. v splošni pregled le/.i.
Mej tem časom more slthrni udeleženec zarad izpuščenja postavno poklicanih, ali zarad sprejema postavno izključenih osob v zapisnik, pismeno ali pa ustmeno ugovarjati, kakor tud' v ravno tem času uzroke svojega oprostenja dokazati, pri čemur se opomni, da je po §. 4 te postave od posla porotnika oproščen.
1. Taisti, ki je 00 leto svoje starosti izpolnil, za vselej.
2. Udje deželnega in državnega zbora in delegacij za čas zborovanja.
3. V aktivnej službi ne stoječe, vendar pa pod brambovsko dolžnost spadajoče osobe mej časom, ko so k vojaškej službi poklicane
4. V cesarskej dvornej službi stoječe osobe, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki, kakor tudi lekarnarji, ako po uradnem — ali srenjskim predstojniku dokažejo, da se pogrešati ne morejo za prihodnje leto.
5. Vsak, ki je vsled poklica v jednoj po-rotnej dobi kot glavni — ali nadomestljivi porotnik svojemu poklicu zadostil do konca naslednjega koledarskega leta.
Mestni magistrat v Ljubljani,
10. oktobra 1870.
Vsakovrstno
bolečine v zobeh,
ki so tekar začeli gnjiti ali so uže votli, odpravi takoj in stalno slavni indijski eksirakt. Brez njega no bi smela biti nijedna družina zaradi iz vrstnega njega vspeha. Jedino pravi so dobiva v steklenicah po 35 kr. in 70 kr. v L j u h 1 j a n i Baino pri Edvard Mahru. (277—3)
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani sa* izšle in se morejo dobiti sledečo slovenske knjige:
-A..  Homani In. poTresti:
1. Erazem Tateubab. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......60 kr.
2. Meta llolilcuis. Romun, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llostnik   50 kr.
3. Kantorčlca. Komun s pogorskega zakotja, Češki spisala Karlina Sv&tla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na crni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Kasen. Novela, francoski spisal //. Riviere, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulai/e, poslovenil Davorin llostnik, velja     .      .      .      25 kr.
IB-  Lističi v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Bibič.
— Zivotopisje, sp. Rajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sp. BY. Levstik. — Telečja pečenka, novela, Bp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz llusijc, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Kuskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Čagava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja       ....      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus.
— Plaše. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Volja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
J
Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj  znuni ielatlvni Hiter: Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino I o pri (ft3—2G)
G-afbrlel Piccoli,
lekarju, va dunajskej cesti v Ljubljani.
H* *BH i '—j
•P  i g S?
a     bo =T 2
rili ffj
25
CC Mi
S S« • _ -
02
£0
« a
M'
, o
1 a,
O'
» N
B
OD I—I
* o-
■ 3
5-BB
Is
W Hi
g>g£
P Si
S i
% ? »j
% I
WP Co
r a>
Štev. G8/L. o.
Naznanilo.
Podpisanemu likvidacijskemu odboru jo občni zbor delničarjev „prve občne zavarovalne banke Slovenije" v likvidaciji dne 2$. septembra t. 1. prosto prodajo bankinega nepremakljivega posestva zaukazal.
Vs?od tega se bode v prvej vrsti prodala bankina Iil*a št. 24, tik zvezdnega drevoreda v Ljubljani, ki obstoji iz dveh nadstropij in je v najboljšem stanji, kor jo bila prod malo leti lično popravljena; tistim, ki jo kupiti želo, se to s tem pristavkom naznani, da svoje dotične ponudbo v prvem nadstropji omenjeno hiše skrajno do 31. olctot>i-u 1. 1. oddajo, kjer lahko tudi v vseh teh zadevah natančneje poizvodo.
V Ljubljani, dno 2. oktobra 1876. (304—3)
I_.iZ^z"^Id.a.cI3slrri odlooi „prve občne zavarovalne banke Slovenije" v Ljubljani.
kranjske obrtnijske družbe
dne 31. oktobra 1876 ob 4. uri po poiu dne
v uirekcijsiej sobi te družbe.
Dnevni red:
Poročilo o vspehih preteklega poslovnega leta. Poročilo pregledovalnega odbora.
Gospodje akcijonarji, ki hočejo porabljati svojo glasovalno pravo, prosijo se v smislu tj. 10 statutov, naj svoje akcije do 28. oktobra t. 1. pri družbeni blagajnici deponirajo in naj si tam legitimacijske liste vzamejo.
Igl U*0S-3)
Načelnik opravnega sveta.
iT
Izdatelj ia ureduili Josip Jurti
Luaiuina m u^k „iN .rodue UfSKaiue'
37