Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačao 1& (Id., za pol leta S f Id., za eetrt leta 4 fld., u jedea meaec 1 fld.40 kr. V »dminlatraciji prejeman velja: ?<£>. celo loto 12 fld., »a pol leta 6 fld., za «etrt leta 3 fld., za jeden neteč 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. vefi na leto. Poaamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaaerate) vaprejema upravalltvo in ekapedlelja v „Katol. Tlakami'*, Vodnikove ullee H. 2. Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemenlSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. . Štev. 263. V Ljubltani, v soboto 14. novembra 1896. Letnik XXIV. Direktne, tajne volitve. „Namen posvečuje sredstva". Na to Jezuitsko" načelo, po katerem „Narod" obsoja vsako, tudi naj-nedolžnejšo in najplemenitejšo akcijo naše stranke, spomnili smo se, ko smo čitali „Narodov" predvče-rajšni uvodni članek „Direktne in tajne volitve". Kdor poleg „Naroda" ne čita tudi našega lista, čuditi se je moral tako krepki in odločni „inicijativi" za direktne in tajne volitve, kakoršno čitamo v omenjenem članku. Tisti seveda, kateri so si ohranili še toliko razsodnosti in objektivnosti, da resnice ne iščejo izključno le v „Narodovem" uredništvu, spomnili so se ob napominanem duševnem proizvodu „Narodovega" člankarja, da smo o isti stvari, t. j. o direktnih volitvah baš danes teden že pisali mi. Toda to je za nas popolnem postransko; nam je samo za stvar samo. Nočemo tedaj preiskovati, v kolikem oziru nam je „Narodov" člankar dolžan hvale na ideji, ob koji si greje sedaj otrple svoje ude; tudi mu nečemo kratiti „popularnosti", katero si je mislil s svojim člankom pribaviti, ker jo je itak zelo potreben. Oave-titi hočemo samo njegovo značajnost in poštenost in politicis. Ako glede na volilno preosnovo politični stranki zastaviš vprašanje: „Ali status quo — ali pa direktne in tajne volitve" — odgovoriti ti mora po svojem političnem prepričanju in odločiti se za jedno ali drugo. Pri tem jej morajo biti merodajne jedino le zahteve in koristi volilcev, katere zastopa, ne pa strankarske njene namere. To vprašanje je čisto načelno ; nikakor ne gre tedaj, soditi je s pustolovskega, strankarsko-oportunistiškega stališča. Vsaka resnično ljudska stranka imeti mora toliko požrtvovalnosti in politične raisone, da z vso svojo silo podpira predloge, kateri nameravajo zbolj- šanje ljudskega položaja ali razširjenje ljudskih pravic. Pri tem se ne sme ozirati ne na levo ne na desno, tudi tedaj ne, ako bi vsled tega trpela kako škodo na številu svojih — mandatov. Kako pa „Narod"? Pri nas imamo dve stranki, kojih vsaka hoče biti „ljudska". Napredek in blagor naroda je — vs..j po njijnih programih — obema pri srcu. Kakor večinoma povsod po Avstrijskem je tudi pri nas „ljudska" volilna pravica še precej v embrionalnem stadiju. Vendar ima v sebi kal k bodočemu razvitku, kateri se ne bode dal za zmirom zadržati. S tem dejanskim položajem računati je tedaj tudi domačim političnim strankam. Resnično „ljudski" stranki se naravnega razvoja ljudskih pravic ni bati; še nasprotno, veseliti se ga mora. Drugače je stvar seveda za stranko, katera se samo pod pseudonimom „ljudske" stranke sprehaja na političnem prizorišču. Zitnjo bi bilo razširjenje ljudske volilne pravice popoln poraz, ljudska obsodba. Zato ti taka stranka nikdar brez rešilnih kautel ne privoli v izpopolnjenje vzlasti volilne pravice; vedio relationira med njo in pa med svojimi strankarskimi — koristmi. Prav tako „Narod" v omenjenem svojem članku. „Klerikalizem", in „klerikalci" zavzemajo vse njegovo omišlje in mu liki kitajskemu ozidju zatvarjajo pogled do vzvišenejših in narodu koristnejših smotrov. Sovraštvo in boj proti „klerikalcem" mu je jedino kopito, po katerem „Narod" dela svoje — črevlje. Ni čuda tedaj, da ga sedaj najbolj tare skrb, da bi direktne volitve, ako se sploh vpeljejo, ne koristile preveč — „klerikalcem". „Narodov" članek kaže, da „Narodovcem" ni do tega, da se vstreže pravični želji naroda; ali, ker je vprašanje o volilni preosnovi ravno sedaj aktuelno in je tok časa že tak, da se mu ne more izogniti nobena stranka, vgriznil je tudi „Narod" v kislo jabolko in sedaj se LISTEK v Odgovor naprednemu pismu. Cenjeni gospod Naprednjak! Vaše sobotno pismo, v katerem mi toli ganljivo potožujete svoje boli, me je pretreslo. Popolnoma jednih misli sem z Vami glede potrebe višje dekliške šole. Kedar prebiram „Ljubljanski Zvon", vedno mi vstaja v srcu vroča želja, da bi že vender prišel kedo, ki bi pomagal našemu ženstvu, kajti značaji žen, kmetskih in gosposkih, kakor jih slikajo so-trudniki tega lista, so vseskozi v moralnem oziru naravnost strašanski. Najbrže je to tudi čutil sam urednik „Zvonov", kajti napisal je fulminanten članek za „Slov. Narod" o potrebi višje dekliške šole ter je ta članek tudi ponatisnil na platnicah svojega lista. Ako primerjam ta članek in pa vsebino „Ljubljanskega Zvona," skoro bi obupala o prihodnosti našega naroda. Kakšni so ženski značaji v povestih tega lista! Treba pogledati samo njega zadnjo številko. Urednik v svojem članku trdi, da je ženstvo boljša polovica vsakega naroda. Ako pa smemo verjeti pisateljem „Zvonovim", da so naše žeuske res take, kakoršne nam slikajo, kakšni morajo biti potem šele naši možje! Jaz bi po svoji priprosti pameti mislila, da naj bi, če so razmere res take, urednik rajši priporočal ustanovitev' — poboljšalnic. Vsekako pa je jasno, da ne zadostuje v teh razmerah samo jedna višja dekliška šola. Ako so „Zvonove" povesti merilo za žensko čednost in izobrazbo, potem bi Slovenci potrebovali gotovo še najmanj sto višjih dekliških šol. Delajmo z vsemi silami na to, da se ustanovijo. Tako bodemo s časom mogoče dosegli, da bodejo „Zvonovi" pisatelji narisali nam kak čednosten in lep ženski značaj. Naši pesniki pa naj bi opustili tisto navdušeno opevanje nežnega spola, ako pripovedovalci kažejo bralcem take ženske značaje; kajti kedo bi potem še verjel pesnikom ? Čudno se mi le zdi, da tisti klerikalni mračnjaki, kakor je videti, mislijo, da je naše žeustvo dosti izobraženo in krepostno, ker se ne ogrevajo tako zelo za višjo dekliško šolo. Tako nas imajo mračnjaki za bolj čednostne in izobražene, kakor naši naprednjaki. To pa silno žalosti Vašo V Ljubljani, dne 14. novembra 1896. Minko Naprejevo. radi tega — kislo drži. Vzlasti se boji, da ne bi se potem „od neke strani" še bolj pritiskalo na volilce in bi se ti še bolj bali „napadov gospodov župnikov ali kapelanov". Trn v peti so mu tudi posojilnice, katere je naša stranka v mnogem številu osnovala po deželi in katere baje svojim dolžnikom branijo svobodno volitev. V sumniČenju je „Narod" specijalist — to vč že vsak otrok, nasprotno pa se tudi tisti, katere so baš „klerikalne" posojilnice rešile iz krempljev naprednih in nemškutarskih oderuhov, še prav dobro spominjajo, da so preje vkljub 10, 12 in več odstotnim obrestim vedno morali voliti ne po svojem, ampak po „prepričanju" svojih oderuških upnikov. Primite torej le sami sebe za nos, kajti pri vas smrdi in ne pri nas. „Treba bode kaj storiti, da klerikalci ne bodo uplivali na volilne komisarje, ko smo videli, da je zanje pri volitvah vsako sredstvo dobro", tako mo-ralizuje deviško čisti „Narod" in pozabi pri tem na vse, kar ima v volilnih zadevah sam na svojih grešnih plečih. „Naša klerikalna stranka je za volitev v vsaki najmanjši občini, da se je bodejo mogli udeležiti vsi volilci. To bi bilo lepo". Tako piše dalje. Ali ni ta izpoved najlepše izpričalo za našo ljudsko stranko, katera želi tako volilno preosnovo, „da se bodejo volitve mogli udeležiti vsi volilci"?! Tukaj se je „Narod" izdal. V luči te izpovedi si lahko predstavimo volilno preosnovo, kakoršno si „Narod" želi. Pred vsem bi volitev ne smela biti splošna, kajti „to bi bilo lepo", ako bi se je smeli udeležiti tudi „klerikalci!" Oj, „svobodomiselnih" prebrisancev! Potem pa se „Narodovemu" člankarju takoj misli zmešajo, zaletava se v „klerikalce" radi tega, „ker so zoper to, da bi se volilo ob nedeljah" in nadaljuje dobesedoma: „Klerikalci le zato niso za Fismo iz Rima. Rim, 9. novembra. Bral sem v „Slovencu* telegram iz Rima glede italijanske zmage pri Adi-Kaje. To zmago, katero objavlja „Tribuna" in o kateri drugi listi popolnoma molčč, je ta pravcata hčerka Crispija pobrala iz nekega nedolžnega privatnega pisma, v katerem priprosti vojak-lovec (bersagliere) piše svojim starišem iz Afrike sledeče : „Včeraj, t. j. dne 17. oktobra smo si priborili malo zmago pri Adi-Kaje. Ras Mangaša, ki se je hotel približati naši pozieiji, smo nazaj zapodili, pa tudi mi nismo bili brez prask. Sicer pa naš položaj ni posebno prijeten in če nam Italija ne prihiti na pomoč, nas bodo tukaj popolnoma pokončali. Ne bojimo se pa ne, hrabri smo in upamo, da se maščujemo itd." Priprosti vojak si pač ni v sanjah mislil, da bode čez 15 dni to njegovo nedolžno pismo tako svetovno imenitnost dobilo, da iz njega „Tribuna" zmago posname in jo v 100.000 iztisih raztrobi križem sveta. To pismo se mi tako nedolžno zdi, kakor neko drugo, v katerem je tudi vojak naznanil svoji materi, da gre v vojsko, ko je pa le šel k vojaškim vajam na rimsko kampanjo. In kaj se zgodi? Cez štiri dni prisopiha v Rim nevtolažljiva mamica vojaka in jokaje pred vojašnico kriči, zakaj da so volitev ob nedeljah, ker ne marajo, da bi d e j a d j s k i vsi delavci prišli volit". — Kako zgorajšni in pa ta stavek spraviti v logičen vspored, to ve samo — „Narodov" pisec, pri katerem je res koniuznost — doma. Iz vsega povedanega se uvidi, da bi „Narodova" stranka že bila za širšo volilno pravico, če bi po njej smela pričakovati kakih volilnih — uspehov. A dokler se jej je bati tem potom le novih — izgub, prijal bi jej vsekako bolje „ma-žarski volilni zistem". Ta slednji pomagal bi jej morebiti — seveda samo za odmerjen čas — do kakih Banfljjevih „zmag". Saj tudi ona ne razločuje med sredstvi, kedar sovražno nastopa proti naši ljudski — ali kakor jo izvoli imenovati ona — „klerikalni" stranki._ Državni zbor. Dunaj, 13. novembra. P o dežele nje zavarovanja. Danes pričela se je v zbornici razprava o Wuim-brandovem predlogu radi podeželenja zavarovanja proti ognju. Referent je v kratkih besedah predlog priporočil, na kar je besedo poprijel vladni zastopnik. Njegove izjave so ljudstvu prijazne poslance kar osupnile. Govoril je, kakor bi bil agent kake ase-kurance. Mogoče, da se je nerodno izrazil. A pomen njegovega speecha je bil, da vlada je zoper Wurm-brandov predlog, je zoper prisilno zavarovanje, je zoper podeželenje zavarovanja proti ognju. Pač pa je vlada za to, da se skrbno varujejo interesi obstoječih zavarovalnih družb I To je succus tega, kar je vladni zastopnik povedal. Efekt teh izjav bil je povoljen za prijatelje predloga. N i j e d e n poslancev se ni upal vsklikniti le jeden pohleven „bravo" — pač pa se je ves čas rezko ugovarjalo. — Posledice tega vladnega nastopa se sedaj še ne dajo presoditi. Vsekako je stvar večjega pomena, nego vlada morebiti misli 1 V ponedeljek se prične generalna debata. Za predlog oglasil se je izmed slovenskih poslancev tudi poslanec dr. S u s t e r š i č , toda sodi se, da bode teško prišel na vrsto, ker se hoče debata kolikor mogoče prikrajšati od „bogov višje vrste". — Vendar je upati, da zmaga stvar ljudstva. Politični pregled. V Ljubljani, 14. novembra. Avstrija — „mejno ozemlje". Za to „častno" ime se imamo zahvaliti našim najboljšim „prijateljem" onostran Litave, „vsemogočnim" Maža-ronom. Iznajdba avstrijskega „mejnega ozemlja" datira najbržez dnem, ko uredniki „Budapesti Hirlap-a" veselja nad sijajno „zmago" niso vedeli, s čim bi bili napolnili predale svojega umazanega lista. V tej veseli razburjenosti so si izmislile učene glavice nastopne tri velepomenljive stavke: 1. Razdruženje z Avstrijo ne spada več v nacijonalno politiko in je tudi času zelo neprimerno. 2. Nagodba z leta 1867 je dobra, kajti na njeni podlagi se lahko popolno razvija ogersko državno in narodno življenje in za-more le tedaj obstati avstro-ogerska monarhija. 8. 'Ta more obstati le tedaj, ako se njena politika sina v vojsko poslali, da ga tam umore. Mnogo so si prizadevali prepričati jo, da sin ni šel v vojsko, temveč le k vojaškim vajam. Ko bi ta list prišel „Tribuni" v roke, nemara bi tudi med svet zatrobila, da se je vojska pričela in se že kri preliva. Boljše posledice pa je imelo neko drugo pismo, katero je Menelik po naključbi dobil v svoje roke. V tem pismu tudi neka mati med drugim sledeče piše svojemu sinu v Afriko: „Ljubi sin, zvedela sem, da si mrtev, pa nekaj mi pravi, da to m res, in zavoljo tega grem vsak dan k podobi Matere Božje, prižgem malo svečico pred „Madono" ter jo jokaje prosim, da te popelje zopet v moje naročje itd." Menelika je to priprosto pisanje ljubeče matere zelo ganilo, takoj je zapovedal med vjetniki poiskati in pred-se pripeljati onega vjetnika, ter mu reče : „Nočem, da bi te tvoja mati še dalje objokovala, dam ti prostost in s prvimi vjetniki, ki se bodo v Italijo vrnili, vrnil se bodeš tudi ti v domovino, v materino naročje." Pač lep čin sovražnika I V listu „Temps" se neki Moudon nič kaj laskavo ne izraža glede nravnega obnašanja italijanskih vojakov, ker med drugim tudi pravi, da je vojni osnuje na „pomažarjeno" Ogersko, kajti ogerska polovica je mnogo močneja in večja in toraj tako središče, nasproti kateremu imajo vsi ostali deli le pomen „mejnih okrajev". To je toraj v malih potezah vsebina nacijonalno-mažarske politike. Ogerska je toraj — večja in močnejša polovica, nasproti njej je pa cislitvanija le — mejni okraj. Pri vsem tem je pa vendar-Ie čudno, kako slaba in majhna je Ogerska, kadar treba — plačevati. V takih slučajih se pa „'mejnemu ozemlju" milostno prepusti prednost in mi jo seveda nekako z veseljem — sprejmemo. — Kako dolgo bodo vladale še take razmere mej nami in našimi dosedanjimi gospodarji, to določiti je v rokah prihodnjih mož. Na delo toraj in sicer pametno in previdno delo v prihodnji spomladi. Mažarsko časopisje in avstrijsko gibanje. Ogerski židovski liberalci so jeli v zadnjem času kazati neizmerno veliko skrb za tostransko polovico in vidi se jim, kakor da jih boli, da mora Avstrija sedaj „toliko trpeti" radi nekaterih prena-petežev. Mažaroni menijo s tem seveda avstrijske protisemite, potem pa še Mladočehe. Vse take misli je objavil pred nekaj dnevi mažarski vladni list „Nemzet", ki dela za vse odgovorno avstrijsko vlado od Taafieja do Badenija. V resnici jim ni seveda prav nič za to, kako se godi Avstriji, marveč boje se, ker jim preti od avstrijske strani. Ker pa ne vedo, kje bi začeli, prijemajo sedanjo Badenijevo vlado, češ da preveč drži s klerikalci, da jim celo pomaga s svojimi odgovori na razne interpelacije. Glavna stvar je pa kvotno vprašanje. Mažaroni goje opravičeno bojazen, da se tudi v prihodnjem državnem zboru, ki se peča s kvotnim vprašanjem, pojavijo take ideje, kakor v nižjeavstrijskem deželnem zboru. To naravnost dokazuje nastopna izjava vred-nika imenovanega lista: ,,Nadvlada, katero so si priborili avstrijski krščanski socijalisti in Mladočehi, in pa vladna potreba pogajati se s takimi elementi, je zelo nevarna varnosti nagodbe z leta 1867 z avstrijske strani". S tem je povedano vse. Toda čim bolj tarejo Mažorone jednake skrbi, te večji pogum navdaja vse avstrijske stranke, da se ne dajo omrežiti od lakomnih židovskih liberalcev. Poljske deželne barve. Dolgo časa so bodle v oči pruske grmane poljske zastavice v rudeče-beli barvi in v zadnjem času je dospela njihova nestrpnost tako daleč, da so sploh prepovedali razobe-šanja takih zastav, kakor tudi vsak obhod s tako dvobojnico, češ da to ni ničesar druzega nego demonstracija za poljsko kraljestvo, čegar dež. barva je bila tudi rndeče-bela. S temi prepovedmi pa Teu-tonci še niso bili zadovoljni, marveč so tako dolgo pritiskali na oblastva, da je konečno objavljen kraljev ukaz, s katerim se premene deželne barve v belo-črno-belo, toraj mrtvaško, kar pomenja pogin poljskega naroda na Nemškem, kateri res ni več daleč, ako se še dalje tako ravna ž njim, kakor do-sedaj. — S tem odlokom bodo menda pragermani zadovoljni in mirna mati Germanija. Španija. Španjski listi brez razlike strankarske smeri, tekmujejo v hvali in navdušenju za vojnega ministra generala Azcarraga, ker je v svoji skromnosti podal nov dokaz svojega patrijotičnega čuta ter odklonil priznalno imenovanje maršalom bog „Mars" sicer mnogo žrtev zahteval, ali le še več jih je zahtevala boginja razkošja — Venera. In res, le malo vojakov se je povratilo, ki bi prinesli častne rane na prsih, več je bilo ranjenih na hrbtu, največ se jih je pa vrnilo bolnih vsled razuzdanosti. — Pogreb kardinala Hohenloha je neki tukajšni poročevalec uporabil, da bi cerkveno oblast nekoliko očrnil ne le pri italijanski vladi, marveč tudi pri pruski. Brzojavil je svojemu seveda liberalnemu časniku tako-le: „Pogreb kardinala Hohenloha bil je jako slovesen. Voz je bil poln krasnih vencev, med katerimi je bil tudi venec italijanske kraljice Mar-garite in nemškega cesarja Viljema Ko so rakev vzdignili, da jo poneso v cerkev „S. Maria Mag-giore", je glavni kardinal nepričakovano prepovedal vence v cerkev nesti, in to zavoljo tega, da bi za-branil kraljičin venec ponesti v cerkev. S tem je bil se ve tudi venec nemškega cesarja izključen." Tako poročevalec. Naj bi se bil pa poprej dal podučiti in zvedel bi bil, da se pri pogrebujjkardinala nikdar venci ne dopuščajo v cerkev in da se tudi pri tem pogrebu to ni zgodilo jedino zavoljo venca italijanske kraljice. ali glavnim kapitanom. V zadnji ministerski seji je izjavil ministerski predsednik Oanovas, da je kraljica na njegov predlog podelila vojnemu ministru v priznanje njegovih velikih zaslug dostojanstvo maršala. Vojni minister pa je vkljub prigovarjanju svojih kabinetnih tovarišev odklonil to častno ponudbo z ozirom na neprevesele dogodke na Kubi in Filipinih. Nemogoče pa tudi ni, da se Azcarraga sam ni čutil vrednega tolikega odlikovanja, ker ni mogol umeti velikost „zaslug", ki si jih je stekel za domovino. Pismo sv. Očeta Meneliku in tega odgovor. Pismo, katero je izročil po monsign. Ma-cariju sv. Oče negušu Meneliku za oproščenje italijanskih vjetnikov, slove nastopno : „Naša beseda je namenjena Vašemu srcu kot monarhu in kristijanu, da se vzbudi v Vas čin vladarske milosrčnosti. Zmaga Vam je dovedla v roke mnogo vjetnikov. To so močni, splošno čislani mladeniči, ki so bili v najboljši dobi ločeni od svojih rodbin in svoje domovine ; njihovo vjetništvo ne poviša niti moči, niti ugleda Vašega Veličanstva, toda čim dalje traja to vjetništvo, tem večja je bol tisočerih nadolžnih mater in žena. Uslišite toraj prošnjo, katero vam predlaga očetovo srce, v imenu presv. Trojice, blažene Device Marije in vsega, kar Vam je na svetu najdražje; dodelite brez odloga prostost Vašim vjet-nikom ! Velemogočni neguš, ne obotavljajte se, pokazati se plemenitega pred narodi, vpišite to slavno delo v zgodovino svojega kraljestva, kajti kaj so konečno neizprosne vojne pravice nasproti pravicam in dolžnostim človeškega bratstva I Bog Vas bo zato obilno poplačal, in tisoč glasov, mej temi moj v prvi vrsti, bode Vam v slavospevu prosilo blagoslova". Odgovor neguša Menelika smo v kratkih potezah že objavili, povzamemo toraj le še, da je Menelik z veliko radostjo vsprejel pismo sv. Očeta in mu izjavil, da bi srčno rad ustregel želji Očeta vseh, ko bi ga v zadnjem času v tem ne ovirala italijanska vlada. Konečno pa neguš dostavlja, da krščansko skrbi za vjetnike in spolni papeževo željo ob prvi ugodni priliki, zadostiti pa mora seveda kot kralj tudi zahtevam svojega naroda. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 12. nov. V današnji seji se je nadaljevala razprava o ostalih točkah dnevnega reda včerajšnje seje. Na vrsti so stavbinskega odseka poročila o raznih re-kurzih. Poročevalec je odbornik ravnatelj S u b i c. a) Pritožbi vrtnarja Luke Tomšiča proti magi-stratnemu odloku, s katerim se mu je prepovedalo postaviti kolibo in stranišče iz sanitarnih in drugih ozirov, se ne ugodi, marveč se pritožniku nalaga, da ta dva objekta takoj odstrani, sicer se bode to šiloma izvršile. Za predlog je govoril odb. Žagar, odbornika dr. Krisper in T ur k sta pa mnenja, naj se Tomšič pozove, da svoj prestopek opraviči in se mu šele potem v slučaju resnične potrebe določi obrok, ko mora objekta odstraniti. b) Rekurzu posestnika Jos. Umeka na Starem Trgu proti odloku, s katerim se mu nalaga, da prične takoj s podiranjem hiše, se ugodi, ker sedaj ne more izvažati materijala in tudi ne najti pri- Na dan praznika Vseh svetnikov so sv. Oče po končani sv. maši v privatni kapeli med drugimi vsprejeli v zasebnem zaslišanju tudi preč. P. general-ministra reda sv. Frančiška in 32 lektorjev, kateri so v kolegiju sv. Antona končali konkurzne izpite. Sv. Oče, ki so sami pokrovitelj reda frančiškanov, katerega, kakor znano zelo spoštujejo, so s krepkimi pohvalnimi besedami navduševali mlade lektorje iz raznih delov sveta, da se naj krepko bojujejo za Jezusa in njegovo sv. cerkev ter so h koncu podelili sv. apostolski blagoslov pričujočim, kakor tudi kolegiju sv. Antona in celemu redu, S posebnim pismom so sv. Oče tudi odobrili in blagoslovili podjetje nekega grofa Quadarmi, kateri namerava prirediti posebno slovesnost, s katero bi se naj prihodnje 20. stoletje posvetilo izveličarju Jezusu Kristusu. Pri tej priložnosti naj bi bilo mej-narodno romanje v Rim in 1. januvarija 1900 naj bi se vsi romarji raznih narodnosti zbrali v največji cerkvi sv. Petra v Vatikanu ter se z izvanredno cerkveno slavnostjo Bogu zahvalili za vsprejete milosti v 19. stoletju. meruega prostora za svoj obrt, ter se mn podaljša rok za podiranje do 1. aprila 1897. c) Pritožba J. C. Roegra glede nameravanega prezidavanja njegove hiše se odkloni. č) Rekurzu kan. A. Urbasa in Nollijevih dedičev proti odloku, s katerim se jim nalaga, da predelajo stranišča ozir. odvodni kanal iz sanitarnih ozirov, se ne ugodi. d) Prošnji Franje Leben, naj se odobri načrt za podstrešna stanovanja, se ne ugodi, ker načrt ne ugaja, marveč se ji naroči, da predloži nov načrt. e) Pritožbi Frana Jakopiča na Emonski cesti proti magistratnemu odloku, s katerim se določa stavb, črta za nameravano zgradbo poleg njegove hiše, vsied česar bi nastala mej njegovo in novo hišo le 4 m ozka ulica in bi se zaprl dohod svit-lobe v njegovo prodajalnico in stanovanja, se ne ugodi, ker velja v tem oziru še stari stavb. red. Točka f) se odstavi z dnevnega reda, ker še ni godna za poročilo. O novem zglasilnem redu za mesto Ljubljana poroča v ime policijskega odseka odbornik dr. M a -j ar on. Načrt obsega 12 paragrafov, je z malimi spremembami posnet po zglasilnem redu za dunajsko mesto in podaja natančne določbe glede zgla-ševanja strank, podnajemnikov, ptujcev, pomočnikov, delavcev, gledališčnih igralcev itd. Načrt se odobri in se sklene, predložiti ga vladi v potrjenje. Odbornik T u r k poroča o ustanovitvi novih redarskih stražnic in premestitvi nekaterih sedanjih ter predlaga v ime odseka nastopno: 1. Stražnica na Dunajski cesti naj se premesti v Trnovo ali Krakovo, 2. ona v Kravji dolini v Spodnje Poljane, 3. v Vodmatu naj se ustanovi na Martinovi cesti nova stražnica in 4. na razpotju ceste iz Kravje doline in Sempeterske ceste naj je stalna straža. O tem predlogu se vname daljša debata. Odbornik Žagar pozdravlja premestitev stražnice iz Dunajske ceste v Trnovo, ker je tam jako potrebna, odborniki K o z a k , Mali,Trčekin dr. G r e g o r i č govore zoper premestitev stražnice iz Kravje doline, podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s je pa sicer za stražnico na Poljanski cesti, vendar pa po njegovem mnenju Udmat ne sme biti brez ekspoziture. Odbor. V elk a vrh in Kozak pa menita, da je za poslednji kraj dovolj, ako se pomnoži število stražnikov pri stražnici na Poljanski cesti. Pri glasovanju se odobri premestitev stražnice na Dunajski cesti, stražnica v Kravji dolini ostane v smislu Kozakovega predloga še nadalje na sedanjem mestu in konečno predlog odbor. Velkavrha glede pomnožitve stražnikov na stražnici na Poljanski cesti za vodmatski oddelek, vsled česar odpade 4. predlog poročevalčev. O imenovanju novih ulic in cest poroča odb. Žagar. V prvi vrsti se vrši razgovor o imenovanju sedanjega trga Pred škofijo in o cesti od Paichelovega poslopja mimo „Narodnega doma" do tje, kjer se spoji z Dunajsko cesto. Glede trga pred škofijo se sklene, da ohrani dosedanje ime z ozirom na prejšnje obravnave glede imenovanja tega trga, glede imenovanja ceste mimo „Narodnega doma" pa predlaga župan v svojem dopisu, naj se imenuje „Bleiweisova cesta", s čimur se pa odsek ne strinja ter predlaga ime „Bleivveisov okrog". Odb. dr. G r e g o r i č se ne strinja s tem predlogom, ker je prebivalstvo že preveč navajeno na ime „Tržaška cesta" in ker nastane pri novi justični palači nov trg, kjer se lahko pok. Bleiweis primerneje proslavi s posebnim spomenikom, ter se ta trg imenuje „Bleivveisov trg". Odbr. dr. K ris perju sploh ne ugaja beseda „okrog* in predlaga, naj se ta zadeva pusti in suspenso, dokler se ne najde primerneji prostor za to imenovanje. Pri glasovanju se vsprejme dr. Krisperjev predlog. Nadalje se po predlogu poročevalca določijo imena naslednjim cestam in ulicam : Kurja vas — „Dolenjska cesta", cesta mimo pripravnice v Kravjo dolino — „Čopova cesta", cesta iz Martinove ceste k vojašnici — „Prisojne ulice", prečna cesta proti Kodaljevi graščini — „Cesta na Kodeljevo", cesta mimo Elizabetine bolnice — „Eli-zabetina cesta", s Poljansko cesto paralelna ulica — „Ciril-Metodora ulica", pot od brambovske vojašnice na Elizabetino cesto — „Kuhnove ulice", ulice od Dolenjske ceste ob Strnadovem posestvu — „Orlove ulice", cesta za vojaško plavamo — „Trnovski pristan", ceste iz Opekarske ceste: 1. stradon — „Velike čolnarske ulice", 2. str. — „Male Čolnarske ulice", 3. in 4. str. ostane in suspenso, 5. str. — „Na pesteh", 6. str. — „Jeranove ulice", 7. str. — „Na mivki", cesta v mestni log od trnovske cerkve do Konjušne ulice — „Karunove ulice", 9. str. — „Stranska pot" in zadnja pot — „Ze-leua pot". Pri opombi županovi, da je že naročil v Bude-jevicah velike in male table za napise, vpraša odbr. dr. G r e g o r i č , ali se ni moglo pri tem naroče-vanju ozirati na ljubljanske obrtnike. Zupan mu odgovarja, da je vprašal vse v to stroko spadajoče tvrdke, a niso mogla prevzeti tega dela. — Nadalje vpraša odbr. dr. G r e g o r i č, ali so naročeni slovensko-nemški ali samo slovenski napisi, kar bi se seveda ne strinjalo z novimi napisi na magistratu, ki so dvojezični. Župan odgovarja, da je naročil slovensko-nem-ške napise, ker so nekateri narodnjaki sami povodom zadnjih razprav o uličnih napisih pritiskali na to. Njemu bi bilo seveda mnogo ljubše, da bi bili samoslovenski napisi. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v prihodnji seji, katera se vrši prihodnjo sredo, dne 18. t. m. Sedaj slede še nekatere interpelacije: Odb. T u r k vpraša župana, mu je li zuano, zakaj se je odstranil vodnjak v Trnovem, in ga prosi, naj se prihodnjo pomlad zopet namesti. Župan odgovarja, da je bil o tem obveščen šele po odstranitvi, vender pa je vsled prošnje več Tr-novčanov naročil, da se ta vodnjak zopet postavi. Podžupan dr. vit. B 1 e i w e i s vpraša, je li županu znano, da se je nekemu profesorju tukajšue realke prepovedalo poučevati na višji dekliški šoli, češ da deželni šolski svet ni ugodil dotični prošnji kuratorija, akoravno se nihče dosedaj ni spodtikal nad tem, da so srednješolski profesorji poučevali tudi na zasebnih zavodih, in kaj namerava župan ukreniti, da se temu odpomore. Zupan odgovarja, da mu je ta prepoved znana in da pojde takoj jutri k g. deželnemu predsedniku, prosit ga odpomoči. Ako se mu pa tukaj ne posreči, hoče brzojavnim potom pri ministerstvu izposlovati dotičnega dovoljenja. Odbr. dr. Gregorič interpeluje župana radi disciplinarne preiskave proti mag. uradniku Avg. Erzinu. Govornik zelo ostro prijema mestni svet radi popolno krivičnega postopanja v tej zadevi. — Stvar se je v največjo kvar Erzinu, posebno pa njegovi mnogoštevilni rodbini nečuveno dolgo zavlačevala in konečno obsodba izrekla, ne da bi se bila Erzinu v smislu zakona naznanila obteževalna fakta. Župan odgovarja, da ne more biti odgovoren za hibe svojih prednikov. Ko je bil pa poučen o tej zadevi, je takoj uvel disciplinarno preiskavo; vzroki pa da so zabilježeni v zapisniku in jih njemu ni treba navajati v javni seji. Odb. dr. Gregorič s tem odgovorom ni zadovoljen in naznanja za prihodnjo sejo nujni predlog. S tem se je zaključila javna seja, kateri je sledila kratka tajna seja. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) 11. Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji, da naj se podeli zidarsko dopustilo Jož. Treu-u iz Tar-cento na Beneškem za ves politiški okraj kočevski; in Jak. Santi iz Gorenjevasi za sodna okraja ribniški in velikolaški, potem Leopoldu Bevka iz Bu-kovice tesarsko dopustilo za sodni okraj ribniški. Zbornica ni mogla priporočati prošenj Ant. Jakšič-a iz Jakšič in Frana Levstek-a iz Lienfelda za podelitev zidarskega dopustila, ker prositelja nista zadostila postavnim zahtevam. 12. Na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je poročala zbornica, da naj se podeli zidarsko dopustilo Jož. Svetina iz Grabč za selske občine Bled in Zg. Gorje, Mat. Dežmanu iz Lancovega za sodni okraj radovliiški in Andr. Tolazzi-ju iz Ljubljane za selsko občino Bled, potem tesarsko dopustilo Blažu Marovtu za selske občine Bled, Zg. Gorje, Bohinjska Bistrica, Breznica in Koroška Bela, in Jan. Koniču iz Bleda za selski občini Bled in Z*. Gorje. n) C. kr. deželna vlada je z dopisom z dne 13. avgusta 1896, št. 12396, naznanila zbornici, da .je visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje z ukazom z dne 4. avgusta t. 1. št. 8331, odredilo, da je v sledečih krajih ob jesenskih in zimskih me- secih ustanoviti 4 do 6 tednov trajajoče zaporedne učne tečaje za pletenje slame in sicer: 1. v Domžalah za občine Domžale, Dob, Jarše, Dragomelj, Ihan, Podrečje, Depalja vas, Homec in del Brezovice ; 2. v Moravčah za občine Moravče, Drtija, Velika vas, Spodnje Koseze, Peče in del Brezovice; 3. na Rovi; 4. v Mengišu za občine Mengeš, Loka, Moste in Suhadole; 5. v Kamniku za občine Kamnik, Podgorje, Zgor. Tuhinj, Tohinj, Stranje in Me-kine; 6. v Smarci; 7. v Dolskem za občini Dolsko in Dol; 8. v Trzinu za občini Trzin in Rašica ; 9. v Radomljah za občini Radomlje in Volčji potok; 10. na Prevojah za občini Prevoje in Krtina; 11. v Lukovici za občine Lukovica, Zlato polje, Cešnjice in Rafolče; 12. v Cerkljah za občine Cerklje, La-hovče in Zalog. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 14. novembra. t Generalni vikarij dr. Henrik Panker pl. Glanfeld. Bridek, nepričakovan udarec je zopet zadel ljubljansko škofijo. Danes zjutraj malo pred peto uro je nenaduo umrl po kratki bolezni prečastiti gospod generalni vikarij, stolni dekan in kanonik dr. Henrik Paukerpl. Glanfeld v 68. letu svoje starosti. Minulo sredo je zadnjikrat maševal; ta dan ga je stresel mraz in mislil je, da dobi iniluenco, kakor jo je v tem času imel sedaj že več let zaporedoma. Ostal je zato doma, a je opravljal v odsotnosti škofovi vsa opravila ; še včeraj dopoldne je podpisaval razne uradne škofijske odloke, blagoslovil več kelhov in se razmeroma prav dobro počutil. Opoldne pa ga je napadla slabost. Zdravnik je konstatoval oslabljenje srca. Blagi bolnik je takoj spoznal, da mu je življenje v nevarnosti, zato je takoj uredil svoje časne stvari ter se dal prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. Po noči so čuli pri njem nekateri gg. kanoniki. Ob dveh po noči, ko mu je nekoliko odleglo, se je zadnji od njega poslovil prelat g. dr. Kulavic. Ob štirih zjutraj so ga zopet napadle smrtne težave in kmalu nato je preblagi dekan mirno zaspal v Bogu. — Rojen je bil pokojnik v Ljubljani 26. novembra 1829. Oče mu je bil gubernijalni svetnik. Vmašnika posvečen je bil 13. avgusta 1854 ter tisto leto promoviran doktorjem bogoslovja. Eno leto je služboval kot kapelan na Bledu, 3 leta pa kot stolni kapelan in nemški pridigar pri stolnici. Potem je bil imenovan spirituvalom v duhovnem semenišču, katero službo je opravljal do leta 1871, ko je dobil Codellijev kanonikat. Leta 1886 je bil imenovan stolnim dekanom. — Kot spirituval in kanonik je oskrboval 16 let po-poludanski krščanski nauk v uršulinski cerkvi. Leta 1859 je bil imenovan vodjem bratovščine sv. Rešnjega Telesa za opravo ubožnih cerkva, kateri posel je opravljal nesebično in požrtvovalno do smrti. Za njegovega vodstva se je ta družba neizmerno povzdignila. Veliko spretnost je imel v uradnih zadevah. Zato mu je pokojni škof Krizostom poveril kanonično vizitacijo župnij in cerkva in mu izročeval najvažnejše škofijske zadeve v rešitev. Po smrti škofa Krizostoma ga je za čas izpraznjene škofovske stolice stolni kapitelj izvolil kapit. vikarjem. Sedanji knezoškof ga je imenoval 6. aprila 1S91 generalnim vikarjem za ljubljansko škofijo. — S pokojnikom je legel v grob skromen plemenit človek, vzoren duhoven, ki je z delom in molitvijo Bogu posvečeval svoje brezmadežno življenje. Zato pa je zavladalo povsod iskreno sočutje ob tej nenadni žalni novici. — Prevzv. gospod knezoškof so z Dunaja sporočili svoje posebno sožalje nad bridko zgubo, ki je zadela s tem škofijo in škofa; iz Gorice je izrazil sožalje knezonadškof dr. Alojzij Zorn ; tekom dne je kondoliral deželni predsednik baron Hein in mnogo drugih. Pokojnika priporočamo v pobožno molitev. — Počivaj v miru duša blaga I (Šoli prijazni in neprijazni krogi.) Iz Hreno-vic, 13. novembra. Ker je „Učiteljski Tovariš" nedavno imenoval cerkev in duhovne „šoli neprijazne kroge*, naj se predrznem povedati, kako pa šoli pri-jazui krogi z našo delajo. Tu imamo vštevši ponav-ljalue 400 šolo obiskajočih otrok, če tudi so otroci zavoljo krajevnih razmer do izpolnjenega sedmega leta šole oproščeni. Za vse te otroke je jedna dvo-razredna ljudska šola pri Fari, med tem ko je v Postojini za jednako število otrok sedemrazredna šola. Pa ko bi pri nas vselej po dva učitelja bila res nastavljena. Če se je pri nas v učiteljskem osobju kaj spremenilo, vselej je naša šola trpela. Le v zadnjem desetletju je bila pri nas samo po jedna učiteljska moč. 7. oktobra 1886 šel je od nas proč gospod učitelj Anton Simoučič, njegovo mesto je bilo prazno do 13. decembra 1886, da je prišla učiteljica g. Morel, 11. marca 1887 je dobila g. Morel 14dnevni dopust, gospod nadučitelj Arko je pa ravno ta čas za protinom bolan ležal in pouka bi prav nič ne bilo, ako bi se šole ne bil usmilil gosp. kaplan Arko, torej jeden iz „šoli neprijaznih krogov". — 30. novembra 1888 šla je gospica Morel proč — in zopet je bilo njeno mesto prazno dva meseca, do 30. novembra 1888; takrat je prišel gospod Pikel. — 24. februvarija 1895 poslovila se je od nas gospica Bizajl in do 15. septembra 1895 smo bili zopet brez druzega učitelja. — 28. oktobra 1896 šel je gospod nadučitelj Arko proč in smo bili za zimo zopet samo z jednim učiteljem preskrbljeni — pa 400 otrok. Zraven tega je bil vmes še gospod nadučitelj Arko dvakrat po več tednov za protinom bolan. In kaj so storili „šoli prijazni krogi" ? Z ramami so migali ter pravili, da ni mogoče pomagati, pa vendar v tem času ni ne v Postojini, ne v Senožečah učiteljev tako manjkalo, kakor pri nas. Le če je v takem položaju gospod kaplan mogel in smel tudi v druzih urah učiti, kakor sta tudi res storila leta 1887 gospod Arko, leta 1894 gospod Nemanič, katera sta namesto obolelega gospoda nadučitelja poučevala. Pa kako priznanje sta dobila za to od „šoli prijaznih krogov" ? — Gospod Arko nič, gospodu Nemaniču se je pa gospod nadučitelj Arko v „šolski kroniki" tako-le zahvalil: „Meseca oktobra prestavljen je bil tukajšnji kaplan gospod Mart. Nemanič v Mirno Peč. Ta kaplan je prav mlačno opravljal svojo službe ter bil šolskemu vodstvu malo naklonjen." Kaj ni to lepo od gospoda nadučitelja. Živela hvaležnost in pa „šoli prijazni krogi" ! (Slovensko gledališče.) „D o m", tako naslovljena Sudermannova igra se je sinoči predstavljala v ljubljanskem gledališči. Bes je, da se sme šteti med boljša Sudermannova dela, vender pa tudi najboljši igrokazi novejše realistične šole niso nikomur v hasek. Obžalujemo , da smer, kateri služi že dve leti z največjo odkritostjo ,,Ljubljanski Zvon", hoče postati tudi smer slovenskega gledališča. Kaj naj porečemo o igri, ki prestavlja v naše skromne, v mnozih stvareh v dobrem oziru posebne razmere najgorje izrodke modernega življenja, nego: „Kaj pa je tebe treba bilo?" Vsebina igri je ob kratkem povedana. Sedemnajstletno dekle, težeč po slobodi, ostavi dom svojega očeta, višjega vojaškega dostojanstvenika. Vlači se po svetu z raznovrstnimi ljudmi in v svojem 29. letu pride kot sloveča igralka v svoje domače mesto, in zlasti po prizadevanji ta-mošnjega pastorja tudi v očetovo hišo. Vender mišljenje njeno in čutenje ostane neizpremenjeno. — Novodobni pojmi o življenju, o svetu i. t. d. imajo v nji gorečo zastopnico. Pisatelj razvija boj njenih idej z idejami, kakor jih ima protestantsko krščanstvo o človeku, njegovem namenu in življenju. V tem boju zmaguje Magda, izgubljena hči in kakor sama priznava, vlačuga, proti vsem drugim. Očeta zadene kap, ko jo skuša strezniti, in s tem je igra končana. Poleg mnogih blizu lascivnosti stoječih izrazov in prizorov vidimo vzlasti pogubnost te igre v njenem koncu. Pisatelj hoče jasno pokazati, da s starimi krščanskimi nazori ni nič več med nami. Vrh tega se nam zdi Sudermannov „Dom" popolnoma nesposoben za naš oder zavoljo svojega protestantskega značaja. Pri nas ne poznamo pastorjev in protestantskih župniŠč. Kot katoliški kristijani se tudi ne moremo vgljobiti v tisto praznoto in notranjo puščobo, ki je v zvezi s protestantskimi načeli. Zato smatramo za svojo dolžnost, da označimo take igre, kot je Sudermannov ,.Dom" za škodljive zdravemu naziranju in zaželjenemu napredovanju našega naroda. (Prvi občni zbor „Leonove družbe".) Osnovalni odbor „Leonove družbe" vabi uljudno slovenske razumnike na prvi občni zbor, ki bo prihodnji četrtek, dne 19. t. m., v Ljubljani, in sicer v dvorani knezo-škofijske palače takoj po končanem zborovanju „dru- štva za krščansko umetnost" okoli 12. ure. Ako bi utegnil biti čas za zborovanje prekratek, nadaljevalo se bode popoludne ob 3. uri. — Na dnevnem redu je volitev predsednika, podpredsednika in drugih pet članov ravnateljstva in treh namestnikov. (Častno občanstvo.) Zastop občine Nemška Loka pri Kočevju je izvolil častnim občanom gospoda deželnega glavarja Otona D e t e 1 a ter mu izročil lepo izdelano diplomo. (Mesto venca na g. generalvikarija Paukerja grob) so darovali gospodje ljubljanski bogoslovni profesorji 20 gld. za Jeranovo dijaško mizo. (Shod poštarjev) je bil dne 9. t. m. pri „Slonu". Predsedoval je društveni predsednik A. Schrey z Jesenic. — Zborovanja se je udeležil kot zastopnik poštne in brzojavne direkcije tržaške c. kr. poštni tajnik dr. A Pospišil. Glavna točka posvetovanja je bil novi štatut za poštarje, katerega je sestavilo c. kr. trgovinsko ministerstvo. Po tej vredbi bodo poštni uradi razdelieni na 12 plačilnih razredov. — Poštarji od 1.—-6. razreda bodo imeli letne plače 660—1500 gld.; poštni ekspeditorji 7. —12. razreda 240 — 540 gld. — Kranjsko primorsko dalmatinsko društvo poštarjev šteje sedaj 404 člane. Prihodnje zborovanje bode 17. t. m. v Trstu. (Potrjen deželni zakon.) Presv. cesar je z Najvišjim odlokom dne 6. nov. potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni postavni načrt glede kolesarskega vožnega reda po javnih, pa ne državnih cestah. (Z Mlinega pri Bledu) 13. nov.: Z veseljem bmo brali v „Domoljubu" posestniki v naši okolici o nujnem predlogu gosp. posl. dr. Susteršiča v drž. zboru, naj nam vlada pride na pomoč, ko imamo toliko škodo vsled zadnjih povodenj. Da bi le ne ostalo samo pri besedah, ker pomoči smo potrebni 1 Zlasti imamo jedno željo in prošnjo in ta je: Od Bohinjske Bistrice do Badovljice je Sava pretrgala in na polovico odnesla štiri mostove: pod Koriti, na A1 1 i n e m , na S e 1 u in v R i b -nem. Te mostove moramo vzdrževati po največ le posestniki, ki imamo onkraj Save svoje polje in gozdne dele. Ze to nam vsako leto napravlja dovolj stroškov. Kaj bo pa zdaj ? Za letos smo po ladijah spravili svoje poljske pridelke domov. Za naprej bo treba popraviti na vsak način mostove. Sami bomo le težko zmagali stroške, zato bi nam najbolj na pomoč prišla vlada, ko bi nam hotela zdatno podporo za naše mostove nakloniti. (Nova pošta) se bode ustanovila v Radomljah v kamniškem okraju. Imela bode vsak dan dvojno zvezo s kolodvorom Mengeš Jarše. (Zahvala.) Visokočastiti g. Peter Bohinjec, sedaj župnik v Horjulu, podaril je pri svojem odhodu iz Trnja znesek 7 gld. za nakup šolskega blaga. Podpisano šolsko voditeljstvo si šteje v dolžnost, da v imenu šolske mladine, izreka najtoplejšo zahvalo. Bog mu povrni stoterno ! — Šolsko voditeljstvo v Trnji, dne 13. novembra 1896. — Josip Čop, šolski voditelj. * * * (Kam bode padel,) tega sedaj še sam ne vi, drž. posl. K. G h o n , kateri je prišel kot jeden najhujših naših nasprotnikov po Schmerlingovem volilnem redu, do nezaslužene časti, da zastopa v drž. zboru velik del koroških — Slovencev. Odkar mu sije poslansko solnce, bil je član združene levice, katera se pa zadnji čas ruši na vseh koncih in krajih. Obrnil ji ie poleg Fr. Kiršnerja hrbet sedaj tudi naš G h o n. Kam pade, pa še sam ne vi, ker se mora, kakor piše „Gr. T." šele „odločiti", pri kateri stranki mu bode v bodoče iskati toplega in varnega zavetja. Pa ne, da bi pri tem morda mislil na slovensko stranko! — Vsekako bo najboljše, da pri prihodnih državnozborskih volitvah kakor Kiršnerju tako i Ghonu odvzamemo vsako skrb, da jima ne bode treba še lomiti glav, kam-li naj — padeta ! —m— (Na Reko) dospela je 11. t. m. velika angleška vojna ladija „Vulcan". Moštva ima nekaj nad 400 ljudi, z 8 velikimi in 9 malimi topovi. Došla je iz Malte. — Te dni dopeljal je Lloydov parnik „Me-dea" 1267 mož na Reko, ki so šli na dopust. — Dne 11. t. m. došel je skozi Reko v Opatijo ogerski minister notranjih zadev Perczel. * * * (Sejmi po Slovenskem) od 16.—21. novembra. Na Kranjskem: 16. v Ljubljani, Idriji, Bistrici na Notranj., v Št. Martinu pri Litiji, Radečah; 17. v Metliki; 19. na Raki; 20. v gor. Planini, St. Vidu pri Vipavi; 21. v Hotederžici. Na Slov. Štajer- skem: 16. v Poličanah, na Vranskem, Radgoni; 19. v Podsredi; 21. v Podčetrtku, pri sv. Barbari v Halozah, v Slov. Bistrici, v St. Jurju ob Taboru. Na Koroškem: 18. v Starem Dvoru. Tedenski koledar. Nedelja, 15 novembra: 25. po Binkoštih, evang. : Prilika o gorčičnem semenu in kvasu, Mat. 13., Leopold, vojvod. Ponedeljek, 16. nov. : Otmar op. Torek, 17. novembra: Gregor šk. Sreda, 18. nov.: Evgen spozn. Četrtek, dne 19. nov.: Elizabeta kr. Petek, 20. nov.: Feliks, Val. sp. Sobota, 21. nov.: Darovanje Mar. D. — Lunin spremin: Sčip dne 20. nov. ob 11. uri 23 min. dop. — Solnce izide 20. nov. ob 7. uri 13 min.; zaide ob 4. uri 23 min. Društva. (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) nas je naprosila objaviti, da je za današnji po si. „Glasbeni Matici" v družbin prid prirejeni koncert, ki se bo vršil ob 8. uri zvečer, še nekaj vstopnic na razpolago; drugi koncert v nedeljo 15. t. m. se bo pričel ob 6. uri zvečer. Za ta koncert je še mnogo nerazprodanih vstopnic. — Slovensko rodoljubje! porabi ugodno priliko, da se raduješ narodnega napredka ter ob jednem pomagaš podpore potrebnim. (Družbi sv. Cirila in Metoda) se je dotiskala prelepa E. Ganglova alegorija „Materine sanje" — kar najbolj pripravna predstavam naših diletantov po deželi. Igrala se bo prvikrat pri obeh koncertih 14. in 15. t. m. v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Svetovati bi bilo domoljubom, naj hitro sežejo po knjižici, koje jeden izvod stane 15 kr., 10 izvodov pa 1 gld. 20 kr. Dobiva se pri družbeni ekspozituri v Bonačevi knjigoveznici v Ljubljani. (Vabilo) na Martinov večer, katerega priredi katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, dne 15. nov. t. 1. v svojem domu. Poljske ulice št. 10. — Vspored: 1. A. Sachs: „Veseli pastir". zbor. 2. A. Sachs: „Za goro", čveterospev. 3. „Popotnica", zbor. 4. B. Ipavec : „Planiuska roža", čveterospev. 5. A. Hajdrich: „Petelinčkova ženitev". šaljivi zbor. 6. A. Sachs: „Slovo", čveterospev. 7. Pravica se je skazala. Burka v dveh dejanjih. Spisal dr. Iv. Ev. Krek. 8. Prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. (Pevsko društvo „ L j u bi j a n a " ) je za danes nameravani „Martinov večer" radi „Glasbene Matice" koncerta preložilo na prihodnjo nedeljo. dne 22. t. m. v prostore „Narodnega doma". Vspored priobčimo pozneje. (Vabilo) k zabavnemu večeru, ki ga priredi v proslavo imendnč blagorodnega gospoda Leopolda Belarja, društvenega pevovodje, katoliško društvo za delavke v nedeljo, 15. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v društveni dvorani Zabjek St. 8. Vspored: 1. »Društvena«, poje zbor, zložil P. A. Hribar. 2. Nagovor p. n. g. predsednika. 3. »Mi ustajamo«, poje zbor, zložil Leopold Belar. 4. Voščilo. 5. »Moja domovina«, poje zbor, zložil Vo-larič. 6. »Mutec Osojski«, deklamacija. 7. »Vse mine", zložil dr. Ipavec. 8. Glas vesti. Igrokaz v štirih dejanjih. Spisala I. S. Vstop dovoljen je le društvenim članom in povabljenim gostom. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v H a b r u [M e d g o r j a bj) bode imela v nedeljo dne 15. novembra 1896 ob 4. uri popo). v Marti n č - e v i gostilni v Habru zborovanje s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav. 2. Razni govori o potrebi krščansko - narodHe šole. 3. Petje in prosta zabava. — Vsi Medgorjani in vsi sosedi so uljudno povabljeni, udeležiti se, če le količkaj mogoče, tega zborovanja, ker je pričakovati važnih in živahuih govorov. Podružnični odbor. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in okolico) ima v nedeljo dne 15. listopada svoj letni zbor pri Ilgu v Kazazah po popoldanski službi božji z navadnim vsporedom. Slovenci, pridite v prav obilnem številu 1 Odbor. Telegrami. Dunaj, 14. novembra. Presvetli cesar je vsprejel včeraj avstro - ogerskega poslanika v Parizu, grofa Wolkensteina, v daljši avdijenci. Dunaj, 14. novembra. Koncem včerajšnje seje je interpeloval poslanec Dzie-duszyski načelnika budgetnega odseka radi načrta zakona gledč preosnove dohodkov za katoliško duhovščino. Poslanec Kathrein odgovarja, da je v najkrajšem času pričakovati ugodne rešitve. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek. Dunaj, 14. novembra. Poljedelski odsek je vsprejel načrt zakona glede ustanovitve kmečkih zadrug. Dunaj, 14. novembra. Ogerski raini-sterski predsednik baron Banffy je dospel danes zjutraj iz Budimpešte. Dopoludno ga je vsprejel presvetli cesar v zasebni avdi-jenci. Gorica, 14. novembra. Dopolnilne volitve za drž. zbor v trgovinski zbornici se je udeležilo 13 članov. Jeden je glasoval za Bujatija, 12 pa za Maranija, katerega je mestna skupina z 867 glasovi izvolila drž. poslancem. Budimpešta, 14. novembra. „Cor. Bureau" poroča: Ministerski predsednik baron Banffy je šele včeraj prišel s potovanja in šele tedaj zvedel o članku dnevnika „Nemzet"._ Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr., 12 stekl. gld. 3-60._123 (50-38) 3 Meteorologižno poročilo. B * a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo iequet, 15 k. 10 gld.; s 16 k. 1 šaton, sistem r(jlashutte" 12 gld.; budilnik z za-pinjačo, sveteč. I. vrste 1 gld. 70 kr. liegulater: 1 dnevn. bilo 5 gld. 75 kr., 10 „ „ 8 „ 50 „ Ceniki s podobami o urah, verižicah, regulaterjih, o zlatnini in srebrnini do najfinejega dela brezplačno in franko. --Kar ne ugaja, zamenjamo ali denar vrnemo. Evg. Kareeker, tovarna za ure, 77, Bregenz am Bodensee. (743 12-2) MJS~ Jamčimo dve leti. "£s 763 1-1 Odbor „slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani ' nazuanj* svojim p. n. ustanovnim, podpornim in rednim članom pre-zalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo društvenega ustanovnega člana, veleeustitegagospoda L, U1UU1U1U, generalnega vikarja In stolnega dekana, danes, 14. t. m zjutraj ob "/45. uri poklicati v boljše življenje. Pogreb pojde v ponedeljek, 16. t. m., ob '/«3. uri popoludne, h kateremu najuljudneje vabi vse p n. društvene člane Odbor. Yeč stanovanj obstoječih iz sobe in kuhinje odda se v Udmatu v novem poslopju. 742 3—3 Poizve se pri A. Hauptmannu v LJubljani, Sv. Petra oesta štev. 41. Prvi in najstarrji fotografičnc-umetniški zavod Ant. Jerkiča v Oorlol, na Travniku št. 11 (poleg nadškofije) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti. Nadalje izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejše iznajdbe), na svilo, platno itd Akvarele, oljnate slike posnema po starih fotografijah pomanjševalno ali povečevalno na najokusnejši način. 746 52—1 Za neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. Kanarčke pristne harške žlahtne žvrgolivce 732 4-2 lz lastne reje razpošilja po pošti proti poprejšnji vpo-šiljatvi zneska ali z dovolitvijo povzetja ter jamči za oeno in da tiči dojdejo živi. Cenilnik brezplačno. Feliks Toma/Je, Ljubljana, Križevniški trg B. Jubifejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za 1. 1896 osein cesar Frančišek- Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vposljejo zbornici do 23. noVembra 1.1. in priloži naj se jiin od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt mimoatojno (na svojo roko izvrševal, pa sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati, in da je ubog. ' 729 8—3 V Ljubljani, dne 3. novembra 1896. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljub- ljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici me,sta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 654 62-43 zidarski mojster. V lekarni so tudi dobiva : Pristno franoosko igranje v originalnih steklenicah |io 60 in 40 kr., med konjak, med. malafra, najboljša, vse po najnižjih cenah. Zelez-nato kineiko vino. aaffrada vino (odvajajoče) itd. Lekarna A. Mardetschlaeger „pri zlatem orlu" v Ljubljani, poleg železnega mosta priporoča navlašč ]ireparirauo ribje olje prijetnega vkusa in jako izvrstnega učinka. — Cena steklenici 1 krono, 6 steklenic 2 gld. 50 kr. — Poštna nakaznica zadošča za naročitev. To ribje olje dobiva se le v originalnih steklenicah s papirnato zaporko z rdečini tiskom, ter se naj ne zamenja z navadnim ribjim oljem. 723 10-3 I Stolni kapitel V Ljubljani, bridko užaljen, dostojno naznanja, da je prečastiti, preblago-rodni gospod Dr. Henrik Pauker pl, Glanfed doktor sv. pisma, prevzvišenega gospoda knezoškofa generalni vikar v duhovskih stvareh, infulirani stolni dekan, vodja bratovščine vednega češčenja itd. v 68. letu starosti, previden z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, nenadoma danes, dne 14. novembra, ob s/io. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Truplo ranjcega bo v ponedeljek, dne 10. novembra ob pol 3. uri popoldne iz hiše Št. 8 pred Škofijo najprej preneseno v stolno cerkev in po opravljenih malih biljah na pokopališče k sv. Krištofu. Velike bilje in slovesna sv. maša bo v torek, 17. novembra ob 8. uri v stolnici sv. Nikolaja. Preblagorodni, preblagi in obče ljubljeni rajnki bodi vsem duhovnim tovarišem, vsem prijateljem in znancem, zlasti udom bratovščine vednega češčenja v pobožno molitev priporočen. 752 R. I. P. T>™ rvAvinni lno n o rj-n o n i 1 o domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, kate: Jtrriporocilllct imZIldJlllci nagi naročniki in čitatelji „S 1 o v e n o a" blagovolijo katera naj oenj. uvaževati. K Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaja 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje osgetj — in vsakovrstnih poprav. —— Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. Priporočilna pisma najboljših veičakov so na razpolago. i Matija Horvat iavljarskl mojsterv LJubljani, sv. Peira oesta 32 * priporoča Be prečast. duhovščini in slav. občinstvu * 5 v naročanja raznovrstnega BW obuvala na katera izvrfuje cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga j od nujpriprostejše do najfinejše oblike. Ivan Kregar b izdelovatelj cerkvenega orodja in posode hr Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijetlšča { priporoča se prečastiti duhovščini, cer- , kvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovine po poliubnem slogu in po nizki ceni. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv. firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c.kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita In usnje. IVAN JAX v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. HENRIK ZADNIKAIt Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo j oerkvene posode, aveinlkov, lestencev, ; avetllnlo, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. \ Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo postono iz zanesljive kovine po nizki ceni. V.*******:******** 5 Franjo Toman t J sobnih del * podobarin pozlatar,Križevniški trgi, Ljubljana r se priporoča preč. duhovščini za izdelo- ^ vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- S J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ «■ . jml «» I • jt» i» , avečar vOoriol, Solkanska cesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne ■ž* čebelno-voščene sveče klg. po 2 gld. 45 kr. ' Za pristnost jamči s seoto aSUBB 1000 kron. BmBBGO Pušiljatev franku za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji. Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OSOSLAV DOLENEC j svečar In lectar, trgovina z medom In voskom v LJubljani, GledalISfine ulico št. 10. g Dobiva se tudi mid v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga I in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-1 < | puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek H in suho satovje. mmmmmmmmmmm Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče lll>r»g-. Matkovičjj brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg Štev. 11 1P Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske «lice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko, | Prodaja na drobno in debelo ter zago- | tavlja uljudno postrežbo. IVAN UKAN Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po —== nizkih cenah. Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna stavbinska klluoarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih 8pominikov In nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. „ JERNEJ ČERMELJ f [r trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo 7 || v Ljubljani, Semenišče (za vodo) 'l- 1H priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu r; | svojo bogato zalogo vsega v j ll gospodinjstvo spadajočega blaga j i po najnižji ceni. i se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt n spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. 01 Brata Appe j izdelovatelja lončenih pečij v Kandijl pri Novem mestu . ^ (na Dolenjskem) i^V priporočata iaiogoSVO,°' v, S?. ^trpežno v ognji iz-¿t delanih predmetov po ^^prav nizki ceni. — Zaloga v Ljubljani je v Židovskiulici, • in vseh v ¡ njih stroko spadajočih zastopnik g. Kališ na PreSer- | novem trgu. _iSMur _ ' Zaloga rezilnega orodji - --{Tic' ln kirurpicnihinstrumentov Alojzii Vanino s£jÄ «<«» ««41 cm> fM> « % Na najnovejši način umetne zobe in zobovja ^ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ^ tplombovanja in vse zobne ope- § racije, — odstranjuje zobne bole- | J čine z usmrtenjem živca I zobozdravnik A. Paichel | ? poleg čevljarskega mostu, v Kčhlerjevi » J hiši, I. nadstr. | p "W0> ♦ «tt* ♦ GABRIJEL OZELJ J tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 J «p nrinnrcii^n nrpi* rluhnvfiitini in el «1.-, ?H jij se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ V činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ^ A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, j divanov, žimnatih in modrocev na peresih «itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M « najnižji cer.i — Ponudi se tudi v tapeci- ^ J ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- i St tere tudi špalira. Osobito se priporoča za ^ ^ delo na deželi. ^ Ljubljana Stari trg 6. priporoča prečastiti duhovščini in slav- ! nemu občinstvu nože, ikarje, britve itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — j : Brušenje in poprave izvršuje točno. P5HSH5HSaSHSc!*5H5HSH5HSH5H5] Franc PavSner S nasproti c. kr. gimnaziji [H se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ stvu v naročila na duhovniško in oi- ln vilno obleko po poljubnem kroju, zago--. tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo iu kar možno nizko ceno. C|-a5H5H55SZ5a5»S5g5gSH5S5HBijj FB. TOMEC pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 , se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ® činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del 6 in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, ' krlževlh potov, podob svetnikov itd. za- f gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. : g Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. o > d ctf P 0 I, v fh o 2 s tí n. <4 1« ÍL. S "03 I LUKA VILHAR | I I I I I I _ _ I f Poprave izvršuje natančno in toino. J «I044> 44«) <«441 "»♦«•« <0«> IM»M><**0> «>♦* « Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. ia du^ Jti«. rflAfti litih Iht rftllh rfitih «ft 4iWI a Irtt W ™ T V f TliHrHTIF ■VTIF^PIP^T*1 "»TV^T^F* | Pjan,® Bos,5EU? | | pleskarski mojster, t Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- J f činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- | tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo J 5 incen6.Prenavljatudiobrabljencprcdmcte. J f Fr. Šiška ded.^&anV* | Marije Terezije oesta it. 6 ? * fse priporoča v podkavanje konj in razno- & vrstnih voz, ima tudi v zalogi v ? raznovrstne voze in sani { J ter jih izdeluje po najnižji ceni. J mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši , priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, ¡zborno blago. i M •tx H rfa s 1 ^ S • O 'I V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri 2GT Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primlcljah, svatovščlnah, imen-dneh in raznih slovesnostih. S w Njega Svetost papež LEO XIII. # sporočili so po svojem zdravniku prof. V dr. Lapponl-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju f v Ljubljani prisrčno zahvalo za du- poslane Jim stekleničice (Oena Jedni stekle >1 10 kr.) V Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-, pisujejo bolehavim j Piccolijevo želodčno tinkturo, 1 katera krepča želodec, povečuje slast, po- ' spešujc prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju G. Piccoli, lekarnar „pri Angelu" [ t Ljubljani, na Dunajski ccstl. [f VU' LUDOVIK BOROVNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na e. kr. preskuševalnici in od mene preskusene. 655 52—8 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. k» ir.«" I «»«9 iz lekarne 47 26—18 B. FRAGNER v Pragi je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno. Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko, Clavna zaloga Lekarna B. Frngiicr „pri črnem orlu" v Pragi, Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. Zaloge t vseh avstro-ogerskih lekarnah. |,i - v;,-v:, - , .v;- J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem maščoba za mazanje^ likanje je najboljše sredstvo za ohranjanje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki M. Hupan na Dunajski cesti. Pred ponaiejanji svari se si. občinstvo. 112 25—23 Usojam si opozarjati slav. domače in tuje občinstvo, da sem dnč 7. llsto-pada odprl gostilno pri „Črnem orlu" (preje Drabek) ■■ 3*. ^'»-l» ■■ 1 R.& 1. P. n goste zagotavljam, da jih bodem skušal postreči vedno z okusnimi Jedili in dobrim vinom. Dalje bodem točil vrhniško pivo, ob četrtkih in nedeljah pa tudi dobro-znano Frohlich-ovo „Salv&tor-plvo". Nadejaje se obilnega obiska, bilježim 751 3-1 velespoštovanjem JOS. VerbiČ, gostilničar. ^ St. 30.049. Dijaška ustanova. 727 3—2 S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjena so tri mesta Jernej Saliocher-jevih ustanov za dijake po 50 gld. na leto. Pravico dn teh ustanov imajo dijaki ljubljanskih gimnazijev, ki so na Kranjskem rojeni in so ubogi ter pridni in pa lepega vedenja. Prošnje z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o uboštvu, o vedenju o napredovanju v šoli vložiti je do konca tekočega meseca pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 2. novembra 1896 $ Knjigoveznica Fr. Breskvar preje L. Š veri juga pred Škofijo št. 6, poleg Katoliške Bukvarne se priporoča prečnst. duhovščini in si. občinstvu v vezanje vsakovrstnih kiyig osobito prevezavanje missalov in raznih liturgionih knjig. Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslane veže po primerno znižani ceni. V zalogi tudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi. Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Som in Svet", Wolfov Slovar itd. — Naročila ua kakoršnesibodl platnice izvršuje po želji ah načrtu natančno in ceno. 739 4 — 3 ♦ Valentin Accetto, zidarski mojster i6i 45-38 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dosidavanja ah povečavanj^ starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih btedilnih ognjišč, polagarje vsakovrstnega, osobito oerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje (. _____1______|_»___| • « V Na ž°lio daje tudi nasvete in tudi posrednje pri nakupovanju stavbenega prostora ali v že obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. V Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 8 pri Ig. Žargi-ju prreelna razprodaja. Prav ugodna prilika za nakupovanje raznega blaga, klobukov, modercev, srajo, kravat, ovratnikov itd. in blaga za krojače in šivilje. Razprodaja se prične 750 1—1 v ponedeljek, dne 16. novembra. Naj nikdo ne zamudi te izredno ugodne prilike za nakupovanje dobrega, trpežnega blaga. Pri Ign. Žargi-ju v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 8. Št. 32.018. 728 3-2 Dijaške ustanove. Pri magistratu ljubljanskem izpraznjena sta s pričetkom tekočega šolskega leta dva mesta cesar Fran Josipovili ustanov za realce po 50 gld. na leto. Do teh ustanov imajo pravico v Ljubljano pristojni, ali ko bi takih prosilcev ne bilo, ua Kranjskem sploh rojeni ubožni dijaki tukajšnje c. kr. višje realke. Prošni« za podelitev teh ustanov vložiti je s potrebnimi dokazili vred do dne 30. t. m. pri šolskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. novembra 1896. Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno lil pošteno po nujulžjl ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spošiovanjam se priporoča Ana Hofbauer, 160 45 38 imejlteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulloe 4. »5 -v: __ •% 3-_sr__T 7, j ■'-¡B-"* r-^si Hj Velika izbera lepih,porabnih daril za božič in novo leto! Ji Najboljše ure po najnižjih cei Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. ¿1 Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. ^ Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. U k J Ceniki so franko na razpolago. L J ji Novost: 9C Stenske (Pendel-) ure t godbo ^ pg po jako nizki ceni. 711 5 ^Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg. nasproti rotovžtrj^ Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v knrznem listn zaznamovanih Wien, I Bezirk. TJ M t fi II o v 1J o 110 leta 1870. Izdelava perila za gospode, gospž in otroke na debelo in drobno. Cena In blago brez konkurence. n © > (U a (3 H O > a u a, o