NOVI TEDNIK
|;lf45 - LETO 56 - CELJE, 8.11.2001 - CEMA 300 SIT
;elje: spolno zlorabljeni otroci
I	stran 4.
TOŽILKA
PODTAKNILA
DOKAZE?
Družinska tragedija ponovno na sodišču. Stran 27.
NE PREZRITE:
Huda kri na celjski tržnici
Gospa, ki je v iioteiu doma
Laški »Ne!« prodaji Fructaia
Deseti lov za evropskim finalom
KATERI IMARKO
MEŠA BUTOVE
ŠTRENE?
Pogovor z miaricom Zidanšicom, celjsicim podžupanom in
icandidatom za glavnega tajniica SLS+SKD. Stran 6.
ČISTILNA NAPRAVA 3:
RAZPIS VELJA?
Župan Šrot trdi. da ni predlagal razveljavitve razpisa. Stran 13.
I lanskih devetih mesecih je bilo na območju PU Celje
tetovljenih 22 primerov spolnega napada na osebo, mlajšo
P petnajst let. v enakem letošnjem obdobju (do 30.
Ptembra) pa 32.^kar pomeni 45-odstotno (statistično)
k^ečanje. / c
2
DOGODKI
UVODNIK
Malo je lahko
veliko
Sobota v deželi ljubi bo tokrat drugačna, navzven manj
živahna, s pustimi ulicami in množicami, prilepljenimi na
TV ekrane, z uhlji pritisnjenimi k zvočnikom radijskih spre-
jemnikov. Kar pohiteti bo treba zjutraj s sobotno rutino -
sprehodom po mestu, nakupi na tržnici, vplačili lota... In
kosilo bo zgodnje...
Že ob enih nas čaka prvi rokometni spopad v novi sezoni
lige prvakov. Samozavestni Celjani napovedujejo oster, a
uspešen boj v Moskvi. Že prva tekma utegne biti med odlo-
čilnimi, cilji ponosa knežjega mesta so jasni, razočaranja v
preteklih letih še niso pozabljena, nervoza raste.
Zvečer nas bodo pred ekrane prikovali »Katančevi pobi«,
ki pred prvim od dveh odločilnih obračunov za uvrstitev na
svetovno nogometno prvenstvo na bežigrajski podrtiji pri-
čakujejo Romune. Generacija, ki je nogomet v podalpski
deželi končno spet uveljavila, tako rekoč postavila na pie-
destal, spominja na trop sestradanih buldogov, ki že komaj
čakajo, da jih spustijo z verige, na katero so privezani, med-
tem ko vrata v svet vabljivo zijajo, odprta za pedenj, dva.
Mar ni čar te (in upajmo še mnogih sobot) prav v pričako-
vanju, mar ni nervoza, ki nas vse po malem daje, prav tisto
hrepeneče pričakovanje po samopotrjevanju skozi druge. Skozi
maše junake«. Skozi fante, ki so za uveljavitev in razpoz-
navnost Slovenije naredili več kot vse promocijske akcije
turistične zveze in več kot vsa prizadevanja domačih diplo-
matov skupaj. Potrjujejo nas v prepričanju, da so mah lah-
ko tudi veliki, da ogromno srce lahko naredi tudi navidez
nemogoče, vsekakor pa nepričakovano. Zato smo jih posvo-
jili, se skozi njih potrjujemo in skoznje projeciramo lastno
podobo v svet.
Da se le ne bi izteklo v nasprotju s pričakovanji. Da bi le
lahko govorih. »Mater, smo jih!« in ne »Ti, boga, kako so
zasrali!« Pred vročo soboto ostajamo optimisti in verjame-
mo v {čisto v druge namene skovan) slogan - Malo je lahko
tudi veliko. Dobrodošli v sobotni vročici.
BRANKO STAMEJČIC
Mačeha in ne mati
Država se do lokalnih
skupnosti obnaša kot ma-
čeha in vse manj kot skrb-
na mati. Čeprav imamo do-
ber zakon o spodbujanju
skladnega regionalnega
razvoja, ta ostaja le doku-
ment brez prave možnosti
za uresničevanje.
To dokazuje, da država ne
razume regionalizma in regio-
nalnega razvoja, kljub vse šte-
vilnejšim pritiskom iz Brus-
lja, da je treba odločanje čim
bolj decentralizirati. Odnos
države najbolje ponazori po-
datek, da bi mprali skladnej-
šemu regionalnemu razvoju
namenjati v proračunu odsto-
tek bruto domačega proizvo-
da, dejansko pa gre za te na-
mene 0,1 odstotka BDP, ali
drugače, le dobre 3 namesto
potrebnih 35 milijard tolar-
jev. Država se sicer izgovar-
ja, da namenja denar za re-
gionalne programe tudi sko-
zi neposredne naložbe mini-
strstev, vendar ta sredstva ni-
kakor niso pregledna, kot zah-
teva zakon, delitev denarja pa
je tudi preveč pod vplivom
različnih lobijev, zlasti župan-
skega. Tudi izgovor, da ni ka-
kovostnih regionalnih progra-
mov je bolj kot ne iz trte iz-
vit, vsaj za Savinjsko statistič-
no regijo ta ugotovitev drži,
kot so opozoriH minuli po-
nedeljek na posvetovanju v
Velenju. Prav ta regija ima na-
mreč kot prva v Sloveniji svoj
in dovolj kakovosten razvoj-
ni program, za izvedbo kate-
rega pa v proračunu denarja
ni. Takšno ravnanje države po-
stavlja pod vprašaj delovanje
regionalnih razvojnih agencij
in tudi izvedbo prepotrebnih
naložb za skladnejši regional-
ni razvoj.	BS
29. seja Mestnega sveta
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v četrtek, 15. novembra, ob 13. uri, v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju, 29. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo
svetniki obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 11.11.1999 do
24.10.2001 in potrditev zapisnika 27. seje mestnega sveta z dne 24.10.2001; pod 4 - predlogi Komisije
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: imenovanje predstavnikov MOC v
Svet Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Svet Zavoda
Ljudske univerze Celje; pod 5 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Mestne
občine Celje za leto 2001 - prva obravnava; pod 6 - Odlok o proračunu MOC za leto"2002 - prva
obravnava; pod 7 - Odlok o lokalnem turističnem vodenju - prva obravnava; pod 8 - novelacija energet-
ske zasnove mesta Celja; pod 9 - program oskrbe z zemeljskim plinom MOC za obdobje 2001 - 2004;
pod 10 - uvedba takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov; pod 11 - predlog povišanja
cen urejanja pokopališč za leto 2002; pod 12 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov^na javno
razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Spodnja
Dobrova, b) Odlok s spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje
Spodnja Dobrova - prva obravnava; pod 13 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno
razgnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje Miklavš-
kega hriba in za širše območje celjskega Starega gradu, pod b) Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje Miklavškega hriba in za širše območje
Starega gradu - prva obravnava; pod 14 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni
osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Osenca za območje
Stegujev-Habjanov hrib in za območje Osence - prva obravnava; pod 15 - a) predlog stališč do pripomb
in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za
območje Trnovlje pod avtocesto, b) Odlok s spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih uredi-
tvenih pogojih za območje Trnovlje nad in pod avtocesto ter Šmarjeta - levi breg Hudinje - prva
obravnava; pod 16 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgnjeni osnutek Ureditvenega
načrta za območje »Sotočje Savinja-Voglajna«; pod 17 - Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi
v k.o. Spodnja Hudinja, k.o. Ostrožno in k.o. Medlog Celje ter pod 18 - a) odgovori na vprašanja,
pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi.
Vrnitev
odpisaniii?
Bo Celje pod svoje okrilje vzelo zbirko umetniških del Ustanove Keleia?
Umetniška dela nastala
na trinajstih mednarodnih
slikarskih tednih v Pira-
nu, ki jih od leta 1988 pri-
reja Ustanova Keleia, naj
bi v prihodnje vendarle do-
bila domovanje v Celju.
Tudi Mestna občina Celje
naj bi ji bila naklonjena -
za nakup in ureditev pro-
storov za Galerijo Keleia
v Stanetovi 17 a je odštela
34 milijonov tolarjev. V
sporočilu za javnost so iz
Mestne občine Celje spo-
ročili, da naj bi se Galeri-
ja Keleia v nove prostore
preselila do konca okto-
bra. Pa se ni.
Zapleti naj bi bili zgolj for-
malne narave. Šele danes, v
četrtek, se bodo namreč se-
stali celjski župan Bojan
Šrot, podžupanja Janja Ro-
mih, ustanovitelj in idejni
vodja Ustanove Keleia Franci
Pusar, direktor le-te Matjaž
Gruden in Bojan Kranjc, ki
vrsto let sodeluje s Keleio.
Na sestanku naj bi se dogo-
vorili o pogodbenih razmer-
jih. Pogodba je mišljena ta-
ko, pravi celjski župan Bo-
jan Šrot, da bi bili galerijski
prostori v lasti Mestne obči-
ne Celje, najemnino pa bi Ke-
leia plačevala z umetniškimi
deli iz umetniške zbirke del
nastalih na Mednarodnih sli-
karskih tednih. Teh je sedaj
že preko 300. »Vsa dela bi
morala postati last Mestne
občine Celje,« je prepričan
Bojan Šrot.
Kaj pa depo?
v Galeriji Keleia, tako
Franci Pusar, bodo razstav-
ljali slike iz zbirke Keleia.
Nerešen pa ostaja problem
hrambe preostalih slik. »V le-
tu pred zadnjimi lokalnimi
volitvami je Keleia ponudi-
la, da podari celotno zbirko
mestu Celje, v zameno za ga-
lerijske prostore, v katerih
bi ta dela razstavili. •
Pred letom, dvema, je
zbirka domovala v Muzeju
novejše zgodovine v Celju.
Zaradi prostorske stiske so
jim gostoljubje odpovedali,
zato je pretežni del zbirke tre-
nutno v Ljubljani, ne vem toč-
no, kje,« pravi celjski župan.
Franci Pusar pa: »Fundus je
v Celju, v dogovoru s Kovi-
notehno hranimo slike v pro-
storih starega mlina ob Ma-
riborski cesti. Ker pa je ta
objekt naprodaj, bomo kma-
lu potrebovali nov depo.« Po
Pusarjevih besedah je v sta-
rem mlinu 200 slik, še 120
pa je razobešenih v različnih
stavbah v Sloveniji.
Po Šrotovih besedah naj bi
prihodnje leto Ministrstvo za
kulturo financiralo izgradnjo
depojev v Celju, ki naj bi slu-
žili obema muzejema, gleda-
lišču in galerijam. Ministri-
ca Andreja Rihter naj bi mu
to že zagotovila.
»Zadovoljen sem, da sta se
za zbirko sedaj zavzela žu-
pan in podžupanja, saj prejš-
nja občinska vodstva niso vi-
dela moč ideje o stalni zbir-
ki v Celju. Pravzaprav me
sploh niso jemali resno. Sko-
raj deset let skoraj nihče ni
vedel, kaj je to Ustanova Ke-
leia? Povezovali so jo s Ko-
vinotehno, ta pa je bila ved-
no samo v vlogi pokrovite-
ljice in nikoh lastnice!« pravi
Franci Pusar.
Kdo in kaj je
Ustanova
Keleia?
Po Pusarjevih besedah so
ustanovitelji Ustanove Keleia
trije: on sam, lastnik založ-
be Markom in Matjaž Gru-
den, ki je hkrati direktor. Us-
tanova ima tričlanski izvršil-
ni odbor, ki mu predseduje
Vladimir Vajda, vanj so vklju-
čili celjskega podžupana ter
predstavnika pokrovitelja, ki
pa ga trenutno ni. Ko ga bo-
do našli, bodo postavili tudi
nov odbor. Keleia ima tudi
skupščino, registrirana jej
Ministrstvu za kulturo iniii|
status državne fundacije, pij
vi Pusar: »Moralni kodeks li
tanove je, da se zbirka ne sn
razprodati. Dve deli, ki l
slikarji ustvarijo na Meda
rodnih slikarskih tednih vi
ranu, gresta v stalno zbirk
dve pa za donatorstvo ali
sponzorstvo. V nasprotna
primeru lahko umetniki]
pogodbi vsa dela zahteva
nazaj. Po tem je Ustanova li
leia edinstvena.« VsakičJ
izdajo katalog, ga razpošl)
jo na naslove 450 galerij
svetu, dodaja in pravi: »T
jina ve za nas.«
In kdaj si smemo v Cel
vendarle obetati odprtje G
lerije Keleia? Če bodo^pog
vori na občini danes usp
šni, kmalu. Čeprav Pu&
pravi, da Ustanova Keleia p
trebuje najmanj tri mesei
po pridobitvi prostora,!
lahko pripravi prvo razst
vo. Za izbor razstavljenih d
bodo poskrbeli strokovni
ki, ki sodelujejo s Keleio.
NATAŠA GERKEŠ LEDNi
Foto: GAŠPER DOMJ^
Ustanovitelj in idejni vodja Ustanove Keleia Franci Puser.
5. novembra je bil vhod v stavbo na Stanetovi 17 a zaklenjen. Nikjer sledu, da se tu obeta odprtje galerija
zagotovilih podžupanje Janje Romih pa so prostori povsem nared. Urediti je treba le še pogodbeno razn^^'
St. 45 - 8. november 2001
rHOGODKI
3
Vlaki bodo
ob vikendih
počivali
)b vikendih v Velenje in Obsotelje le še peš? - Železnica
trdi, da je potnikov premalo
po novem železniškem
[nem redu (veljati zač-
16. decembra letos) naj
ista 11 na progah Celje-Ve-
je, Celje-Rogatec in Ce-
Imeno ob koncih tedna
iraj brez vsake zveze z
)iom. Novica, ki smo jo
edeli iz dobro obvešče-
iželezničarskih krogov,
dno še ni potrjena.
U Celje, po potniškem pro-
Etu drugo najpomembnej-
ipostajo Slovenije, je to go-
ro pomembna novica. Ta-
ibi ostali po resnih načr-
ina progi Celje-Velenje ob
botah in nedeljah brez vsa-
ipovezave z vlakom. Že po
stoječem voznem redu ni
iprogi Celje-Velenje nobe-
ga nedeljskega vlaka več,
isobotah pa sta v vsako smer
idva vlaka.
Podobno bodo prizadeti
itniki med Celjem in Ob-
we\)em, kjer je ob sobotah
loedeljah zaenkrat več po-
av z vlakom. Po novem
bili ukinjeni v Obsotelje
iraj vsi sobotni in nedelj-
ivlaki, z izjemo posebne-
sobotnega kopalnega vla-
,na progi iz Ljubljane v
Podčetrtek. Ob nedeljah naj
bi odpeljal v Rogatec redni
vlak iz Celja ob 15.25 ter se
nato kmalu vrnil v Celje. Za-
radi turističnih potreb v
Atomskih toplicah pa bi vo-
zil en redni vlak v Imeno, ven-
dar izključno v času polet-
nih počitnic.
Sicer pa se podobne spre-
membe obetajo na maribor-
skem koncu (na progi Mari-
bor-Prevalje) ter v drugih kra-
jih Slovenije. Novice smo v
začetku tedna uradno preve-
rili na sedežu Slovenskih že-
leznicah v Ljubljani, kjer so
potrdili le to da »pripravlja-
jo nekoliko zmanjšan oziro-
ma reduciran vozni red pot-
niških vlakov.«
Nasprotovanja
znotraj SŽ
o podrobnostih še niso že-
leli govoriti, saj je predlog,
kot so zatrdili, še v postop-
ku usklajevanja. V SŽ meni-
jo, da to ne bo prizadelo ve-
likega števila potnikov, saj
bodo ukinjaU vlake le po po-
datkih o njihovi zasedenosti.
»Dejstvo je, da se morajo Slo-
venske železnice na vseh po-
dročjih prilagajati zahtevam
trga ter poslovati po vse bolj
zahtevnih tržnih principih, v
kar nas sili tudi vse močnej-
ša konkurenca«.
Resnično, za vsakega do-
brega gospodarja je pogled
na nekatere skoraj povsem
prazne sobotne in nedeljske
vlake porazen. To pa ne ve-
lja za vse vlake, ki jih na-
meravajo ukiniti. Tako je bi-
lo, na primer, zadnjo sobo-
to na dveh vlakih na progi
Celje-Velenje 142 potnikov.
Ali ne bi mogle železnice
pokrivati izgube ob viken-
dih iz dobička z nekaterih
prepolnih vlakov ob delav-
nikih?
Sicer pa smo izvedeli, da
so v zvezi z načrti o ukinja-
nju vlakov precejšnja naspro-
tovanja celo med nekaterimi
zaposlenimi znotraj Sloven-
skih železnic. Po nekaterih in-
formacijah se nameravajo
zganiti še v različnih občinah.
Od teh pričakuje železnica v
pomoč gotovo kakšen kupček
davkoplačevalskih tolarjev.
BRANE JERANKO
Foto: GAŠPER DOMJAN
V imenu stranke
Državni organi imajo pooblastila za pridobivanje dokumentov, ki jih potrebujejo v postopku -
V uradni evidenci je vse zapisano
Vsakdo se je že soočil s
^blemom, da mora za
•dobitev enega uradne-
dokumenta potrkati na
vrat in zbrati celo go-
Papirja. Po novem je to
'Ice drugače, saj lahko
"silci pri ustanovah z
^imi pooblastili zahte-
io. da te same poiščejo
'^rebne podatke v urad-
^ evidencah.
^ spremembi zakona o
'stvu osebnih podatkov
■Namreč zapisano, da je
Zahteva stranke za uved-
'^pravnega postopka, iz-
lo potrdila ali druge li-
ali izvedbo druge
l^avne hkrati njena pisna
'Molitev, da ustrezni or-
uradnih evidenc sam
'^obi osebne podatke vla-
l^lja, ki so potrebni za
'•^ev zahteve, razen če
^nka tega pismeno izrec-
■le prepove ali če zakon
določa drugače.
^^^Pleteno? »Niti ne, le
^iti se moramo zakon-
^ določila izvajati v prak-
si. Vsekakor pa bo to do-
brodošla sprememba za
občane, ki jim ne bo treba
iskati vseh potrebnih doku-
mentov, temveč bo to v nji-
hovem imenu storil držav-
ni organ,« pravi načelnik
Upravne enote Žalec Mar-
jan Žohar, ki je razložil
praktične spremembe, ki
jih prinaša zakon.
V bistvu gre za praktič-
no izvajanje tako imeno-
vanega antibirokratskega
programa...
Sklepi vlade so nadalje-
vanje tega, kar se je govo-
rilo pred dvema letoma. Še
pred leti si nismo znali
predstavljati, da bi se to da-
lo izvesti, saj sistem ni bil
vzpostavljen. Sedaj smo ta-
ko daleč, da lahko sistem
»pobere« podatke iz vseh
baz. Upam pa seveda, da ne
bi zašli v drugo skrajnost,
namreč da bi podatki zašli
v neprave roke.
»Občan lahko zahteva,
da javni delavci sami v
uradni evidenci poiščejo
zahtevane podatke, saj
imajo pooblastila.«
Kje se bodo spremembe
občanom najbolj pozna-
le?
Največkrat bo določilo
prišlo v poštev pri potrdi-
lih, ki so vezani na status
posameznika: potrdila o dr-
žavljanstvu, stalnem biva-
lišču, veliko dela bo v geo-
detski upravi s potrdili o
statusu zemljišč... S spre-
membo zakona je dana
možnost, da neka institu-
cija zaprosi za podatke, na
primer na Dursu ali v geo-
detski upravi. Če prevedem
v prakso: doslej je neka in-
stitucija naročila stranki,
da mora prinesti pet potr-
dil. Sedaj institucija ve, kdo
ima ta potrdila, in ima za-
konsko možnost, da jih sa-
ma poišče oziroma jih lah-
ko sama zahteva.
Lahko torej poslej ob-
čan jezno zahteva, naj
uradne osebe same poiš-
čejo potrebne papirje?
Lahko zahteva, da javni
delavci sami v uradni evi-
denci poiščejo zahtevane
podatke, saj imajo poobla-
stila. Verjetno se delavec v
javni upravi ne bo kar tako
lotil tega posla, treba bo
pritiskati z vrha in od spo-
daj, da bodo dane možno-
sti zaživele v praksi.
Navadno je treba iskati
dokumente tako pri občin-
skih uslužbencih kot v
upravnih enotah. Se bo to
poslej spremenilo?
Ustavno sodišče je že pre-
sodilo, da naj bi lokalna
skupnost soglasja ali mne-
nja, ki jih zakonodajalec ne
predvideva, črtala iz svo-
jih predpisov kot obvezno
obliko. V bistvu smo na tem
področju bili bitko - reci-
mo na področju prometa z
zemljišči. Če je soglasje lo-
kalne skupnosti zakonsko
predvideno, ga bo uradni
organ pridobil po uradni
dolžnosti. Pri uveljavitvi
subvencij za kmetijstvo je
včasih potrebnih veliko pa-
pirjev - če se uveljavljajo v
lokalni skupnosti, bi lah-
ko ta pridobila potrebne po-
datke v paketu in s tem raz-
bremenila občane. Recimo,
Če se spreminjajo prostor-
ski dokumenti po demo-
kratični poti, je absurd, da
mora imeti posameznik ka-
sneje še soglasje ožje lokal-
ne skupnosti.
Obstaja možnost, da bi
glede na dostop do podat-
kov lahko prišlo tudi do
zlorabe?
Uslužbenči se zanjo znaj-
ti v položaju, ko bo prepro-
sto težko biti tiho in ver-
jetno se bo treba marsikdaj
ugrizniti v jezik. Pa s tem
ne mislim, da so klepetu-
lje... Lahko se zgodi, da us-
lužbenec prebere ali vidi
dejstvo, ki ni v skladu z nje-
govo vestjo. To so zelo hu-
-de stresne situacije, ki puš-
čajo posledice, zato bo tre-
ba zaposlene ustrezno pri-
praviti in poučiti.
Verjetno pa bodo oseb-
ni podatki še vedno na nek
način zaščiteni?
Uradne osebe teh podat-
kov ne smejo uporabljati za
drugega kot za postopke, ki
jih vodijo. Vsaka zahteva se
beleži, ve se, kdo je zahte-
val podatke iz uradne evi-
dence, kar lahko vsak po-
sameznik tudi preveri pri
upravljavcu uradne zbirke.
Še vedno pa je seveda dana
možnost, da stranka zbira-
nje podatkov pismeno
izrecno prepove.
URŠKA SELIŠNIK
Marjan Žohar,
načelnik upravne enote Žalec
Št. 45 - 8. november 2001
1W
4
TEMA TEDNA
O punčkah, ki se
morajo igrati s strički
So kazniva dejanja spolne zlorabe otrok na območju Policijske uprave Celje res v porastu?
v zadnjih nekaj mesecih
so policisti Policijske uprave
(PU) Celje zaključili dolgo-
trajne preiskave v več pri-
merih domnevnih spolnih
zlorabah otrok, to je oseb
do štirinajstega leta. Gre za
najbolj nagnusna kazniva
dejanja, ki v ljudeh vzbu-
jajo izredno močna nela-
godna in izredno negativ-
na čustva. Javnost spolno
zlorabljanje otrok celo bolj
obsoja, kot umor.
Ena od zadnjih preiskav, ki
so jo opravili na celjski poli-
cijski upravi je pokazala, da
je štiridesetletni moški na do-
mu svoje zunajzakonske part-
nerke tri leta spolno zlorab-
ljal pastorko, ki je danes sta-
ra petnajst let. Osumljenega
zločinca so policisti pred
kratkim s kazensko ovadbo
privedli k preiskovalnemu
sodniku, ki je zanj odredil
pripor.
V zadnjem času so celjski
policisti ovadili tudi šestde-
setletnega moškega, ki je v
vlogi starega očeta od leta
1993 do leta 1998, torej pol-
nih pet let, na svojem domu
spolno zlorabljal vnukinjo,
zdaj staro šestnajst let, ki mu
je bila zaupana v varstvo v
času vikendov in šolskih po-
čitnic.
Spolno nasilje
ni več tabu
o spolnem zlorabljanju
otroka govorimo takrat, ka-
dar odrasla oseba ali nekdo,
ki je večji od otroka, upora-
bi svojo moč, avtoriteto in
vpliv ter pri tem izrabi otro-
kovo zaupanje in spoštova-
nje, da ga zavede v spolno
dejavnost. Spolni napad na
otroka ali spolno zlorablja-
nje otroka se ne nanaša le
na spolni odnos, ampak za-
jema tudi ljubkovanje geni-
talij, oralni seks, masturba-
cijo, vaginalno ali analno pe-
netracijo s prstom, penisom
ali kakšnim predmetom itd.
V več kot 85 odstotkih so žr-
tve spolnih napadov dekli-
ce.
»Tega pa včasih nismo poz-
nali,« bo rekla marsikatera
priletna gospa ob prebiranju
in poslušanju črnih kronik in
bo pri tem ves svoj gnus zlila
na moški svet, ki je menda
edini zmožen česa tako niz-
kotnega. Pa ni res. Spolno na-
silje nad otroki se je dogaja-
lo nekoč in se dogaja danes,
le da v razvitem svetu danes
to ni več tabu tema. Med sto-
rilci so tudi ženske osebe, res-
da pa so te v veliki manjšini.
V Angliji so v zadnjih le-
tih trinajstega stoletja prvič
izdali zakon za zaščito deklet.
Po tem zakonu je bilo kazni-
vo posilstvo deklet (mlajših
od dvanajst let) tudi v prime-
ru, ko se dejanju niso vidno
upirala. Približno stopetde-
set let kasneje so Angleži iz-
dah podoben zakon za zaš-
čito fantov, a kaj, ko sta bila
ta zakona v praksi skorajda
neuporabljena.
Leta 1896 je Freud zapisal,
da je prepričan, da se za ne-
navadnim vedenjem (histe-
rijo) nekaterih njegovih pa-
cientk pogosto skrivajo spol-
ni prestopki s strani očeta ali
kakšne druge osebe, ki je otro-
ku blizu. Žal je to njegovo
spoznanje tedanja družba ob-
sodila in začela nad njim iz-
dvajati hud pritisk. Skoraj sto-
letje je moralo miniti, da smo
Freuda začeli jemati resno in
bolj odgovorno do žrtev spol-
nih zlorab.
Spolna zloraba ima števil-
ne posledice, ki so pri de-
kletih in fantih podobne. Gre
za telesne poškodbe (poško-
dovanje na področju geni-
talij), za psihične in psiho-
somatske posledice zlorab
(motnje spanja, občutki stra-
hu ipd.) ter za nenavadno ve-
denje žrtev (npr. poudarjen
spolni način vedenja). Pri
dolgoročnih posledicah so
najbolj pogosti najrazličnejši
občutki strahu ter težave pri
spolnosti in odnosih s part-
nerjem.
»Najina
posebna igracf
Ko so storilci postavljeni
pred zagovor in ko se trudi-
jo za naklonjenost žrtve, na-
vajajo vsemogoča opraviči-
la in razloge za svoje počet-
je. »Vsi očetje to počnejo...«
je pogost izgovor, v katerem
se skriva stališče, da so otro-
ci očetova last. Ko oče trdi,
da »vsi očetje to počnejo«, po-
skuša otroka prepričati, da
pri njuni »igri« ne gre za no-
ben prekršek in da ne zahte-
va nič posebnega.
»Dajem ti le malo spolne
izobrazbe,« je izgovor, ki ga
uporabljajo očetje, strici, oči-
mi in drugi sorodniki, ki pod
pretvezo, da otroku hočejo
le dobro, zadovoljujejo svo-
je sebične motive.
»Moja žena je v postelji
hladna, (bolna, noseča, zlo-
voljna, prezaposlena),« je iz-
govor, ki temelji na znanem
mitu o moški spolnosti: moš-
ki spolni nagon je »neobvla-
dljiv«, zato je ženina dolžnost,
da poskrbi, da je zadovoljen.
Ta izgovor spretno prenese
krivdo za spolno zlorabo
otroka s storilca na njegovo
ženo.
»To je najina posebna igra,«
je tipičen primer zlorabe otro-
kovega zaupanja. Storilec se
zaveda, kako pomembno je,
da otrok misli, da ni nič na-
robe. S to prevaro lažje pre-
maga otrokove ugovore ali
upor in si zagotovi (pogosto
tudi z grožnjo) molčečnost.
»Saj ni bilo nič hudega (ta-
kega). « Ko storilec trdi, da
pri spolnem zlorabljanju
otroka (ki se dogaja znotraj
družine) ni bilo nič poseb-
nega ali hudega, skuša zani-
kati zločin (kar spolni napad
na otroka zagotovo je) ter za-
vrniti kakršno koli krivdo ali
odgovornost.
Podobnih izgovorov je ne-
šteto, a zavedati se je treba,
da za spolno zlorabljanje
otrok ne more biti prav no-
benega izgovora. Za to ni no-
benega opravičila!
Žrtev nima
vpliva
Najnovejši je primer sede-
mintridesedetnega moškega
(soseda žrtve), ki je septem-
bra letos pred šolo pričakal
dvanajstletno deklico in ji po-
nudil prevoz ter jo med vož-
njo spolno zlorabil. Tudi te-
ga zločinca čaka sodni posto-
pek in, če bo spoznan za kri-
vega, kazen, ki je po sloven-
skem kazenskem zakoniku
nenormalno nizka, od šestih
mesecev do petih let zapora.
A najprej mu bo treba deja-
nje dokazati, tu pa se lahko
zatakne do te mere, da stori-
lec ostane nekaznovan - za-
radi pomanjkanja dokazov.
Slejkoprej pa se bo tudi ta
»ujel« v lastne mreže. In po-
licijsko zanko, ko ne bo od-
nehal in si poiskal novo žr-
tev. Zato je še kako pomem-
bno, da domnevnega storil-
ca prijavimo. Z vprašanjem,
prijaviti ali ne, se pogosto uk-
varjajo matere zlorabljenih
otrok, ki se zavedajo dolgo-
trajnosti in mučnosti postop-
kov, ki jim bodo izpostavlje-
ni njihovi otroci pri dokazo-
vanju krivde in kaznovanju
storilca.
»Ta kazniva dejanja so ve-
čini ljudem nedoumljiva in
nerazumljiva, saj gre za šib-
ko in nemočno žrtev, ki ne
dojema položaja, v katere-
ga je potisnjena. Zlorablje-
ni otrok je enostavno postav-
ljen pred mračno dejstvo in
na dogajanje nima nobene-
ga vpliva. Zato tudi ni čud-
no, da javnost na ta dejanja
reagira čustveno zelo silo-
vito in da jih celo bolj obso-
ja, kot umor,« je še en vidik
spolne zlorabe otrok ozna-
čil Robert Mravijak, načel-
nik urada kriminalistične po-
Ucije PU Celje.
Najhuje je V
družini
Je ta kazniva dejanja tež-
ko dokazovati? Mravljak na-
daljuje: »Ponavadi je mate-
rialnih dokazov zelo malo,
sploh če ne gre za klasično
posilstvo, ko je pomembne
dokaze mogoče zbrati že z
ginekološkim pregledom žr-
tve in laboratorijskimi ana-
lizami. Včasih pa imamo po-
licisti na voljo le otrokovo
izjavo in začne se dolgotraj-
no zbiranje podatkov, zasli-
ševanja prič itd. Z morebit-
nimi pričami pa je pogosto
tako, da nočejo sodelovati s
pojasnilom, da ničesar ne ve-
do, da niso nič slišali, niče-
sar videli. Najhuje je, ko se
spolno zlorabljanje otroka
dogaja v družini. Tam pra-
viloma ni nobenih prič in vse
je odvisno od iniciative ose-
be, ki se ji je otrok v hudi
stiski nekega dne zaupal.«
Ponavadi se žrtev zaupa ne-
komu, ki mu je blizu, ali pri-
jateljici/prijatelju ali enemu
od staršev. Staršem se v ve-
čini primerov zaupa šele po-
tem, ko spolno trpinčenje
traja že več let. Otrok sprva
to trpinčenje res razume in
občuti kot igro in skrivnost,
kasneje pa kot neprijetnost,
obvezo, pritisk. Takrat se tu-
di zave, da je s to »igro« ne-
kaj narobe. Otrok dolgo ča-
sa molči tudi zaradi bojaz-
ni, da bo z razkritje zlorab s
strani očeta ali očima dru-
žino razdrlo (in se bo poču-
til krivca) ali pa zaradi stra-
hu, da bo mater hudo priza-
del. Pove ji šele tedaj, koj
znajde v hudi stiski in ko stj
nje postaja nevzdržno.
Po zgoraj navedenih no
vih primerih policijskega raz
kritja spolnih zlorab otro
je sklepati, da se tovrstno na
silje na celjskem območji
razrašča. Je res tako? »N,
bolj gre za občutek, kot d
je danes tega več. Do neda^
nega je bilo namreč spolu
nasilje nad otroki še nekal
šna tabu tema, ko javnosti
posameznih primerih nism
obveščali. V prid odkrivanj
teh kaznivih dejanj gre tui
dejstvo, da se je stopnja rej
giranja javnosti, posamezn
ka in seveda organov prego
na na vsako tovrstno infoi
macijo zelo povečala,« po
jasnjuje načelnik Robei
Mravljak.
Tudi policist
samo človek..
Policija danes ukrepaj
vsak najmanjši sum, na sli
herno ugotovitev centra!
socialno delo, šolske sveti
valne službe in podobnih ii
stitucij. Za to se na PU Celj
trudi posebna, odlično u
posobljena skupina čustvi
no zelo izpostavljenih kn
minalistov, saj gre za special
na kazniva dejanja, kjer m
koncu vedno kratko potej
ne žrtev. Z žrtvijo se polici
sti ukvarjajo večino časa, kfl
je za žrtev vse skupaj izrei
no travmatično. Do infor®
cij o storilcu je treba pri!
na (za žrtev) čim manj bo
leč način in pa tako, da sj
tudi postopki z domnevnin
storilcem čim bolj koreki
ni, profesionalni. Tudi p«
licist je samo človek, ki g
lahko družbeno najbolj t^
vržena kazniva dejanja spfJ
vijo z običajnih tirnic inl>
nosijo s seboj težka brefflf
na, izražena v očeh spoli"
zlorabljanih otrok.
Kdo in kdaj?
Problem, ki terja več dru^
ben§ pozornosti, pa nastof
po tem, ko je sodni posf
pek končan in ko nastol
vprašanje, kaj se bo zdaj zg'
dilo oziroma dogajalo z Ž
tvijo. Storilec bo svojo k'
zen odsedel in ponovno za'
žil prostost, žrtev pa bo
tala sama - z vsemi svoji"
travmami, strahovi ter
tvenimi in seksualnimi te^^
vami. Kdo se bo končno
čel več, bolj poglobljeno '
sistematično ukvarjati z ^
tvami nasilja, zlasti spoli"
ga? In še posebej z žrtva"
spolnih zlorab, ki so bil^^'
krat, ko so pridno ubog^^
sladke in mogočne očete, ^^
me, sosede in stričke, šeotf
ci.
MARJELA AGf^^
Robert Mravljak: »Vlomilca še nekako razumem, če se poglobim v njego-
vo stisko, v položaj storilca, ki spolno zlorablja otroka, pa se ni mogoče
vživeti. Zanj preprosto ni opravičila.«
Št. 45 - 8. november 2001
AKTUALNO
5
Neplacniki
ogrožajo
pitno vodo
Polovica prebivalcev celjskega območja ne plačuje pitne vode -
Nezavarovani vodni viri - Zdravje Celjanov ogrožajo Savinjčani
prebivalci celjskega območja
po med tistimi srečnimi Zemlja-
i, ki imajo dovolj virov zdrave
itne vode. Zaenkrat. Z njimi na-
ireč ravnamo kot svinja z buča-
li. Od skupno 800 zabeleženih
irov je ustrezno zavarovanih
red onesnaženjem vsega 50. Pri
seh preostalih se zanašamo na
rečo.
Štiri leta so minila, odkar je bil
Sloveniji sprejet pravilnik o
dravstveni ustreznosti pitne vo-
le, še vedno pa so tudi. na Celj-
kem cela območja, kjer nadzora
Bd pitno vodo sploh ni. Pravilo-
la je to tam, kjer nimajo ureje-
lega lastništva oziroma so uprav-
avci vodovodov kar vaški odbo-
iali odbori krajevne skupnosti,
fteh krajih tudi ne pobirajo nika-
teih prispevkov in zato tudi ni-
lajo denarja ne za zaščito vodnih
?etij ne za vzdrževanje vodovo-
IV, kaj šele za redno preverjanje
lalitete vode. Če vodo že razku-
ijejo oziroma klorirajo, jo obi-
tjno kar tako, na oko.
Vodo plačat!
Brez denarja pač ni muzike, še
lasti pri vodooskrbi. Stroški za
opravila in sanacije so veliki, de-
fle so takse, ki jih pobira država
! čiščenje odpadnih voda, in ko
fištejemo še stroške zdravstvene-
snadzora nad pitno vodo, se na-
fre zajetna vsota. Kjer denarja ne
birajo načrtno, ga za vse to ni-
lajo.
Na območju celjske regije je
fibližno 600 javnih vodovodov,
^ina jih oskrbuje manj kot ti-
"č prebivalcev, 19 vodovodov os-
fbuje do deset tisoč prebivalcev,
'pet pa jih oskrbuje več kot de-
^ tisoč prebivalcev
Sicer pa je skrb za pitno vodo v
^loti naložena občinam, ki mora-
odloki zavarovati vodo v zajet-
® in črpališčih in ne morejo več
'^^pustiti težav, povezanih s pitno
''do, posameznikom ali skupinam,
'^sprotno - občine so dolžne po-
^beti, da bodo imeli dolgoročno
občani dovolj zdravstveno us-
^^zne pitne vode. »Dokler bodo ob-
morale same reševati vse prob-
^i^e s pitno vodo, ne bo izboljša-
Če bi država predpisala, da mo-
imeti vsi, ki so priključeni na
"dovod, števce in vodo plačevati,
'^lo bistveno hitreje. Sedaj pa dobi
^ države pomoč tisti, ki ni niče-
1 "^i^aredil in je zato največji prob-
ij^"^.« ugotavlja mag. Ivan Eržen,
(^''^ed., direktor Zavoda za zdravs-
^no varstvo Celje. Ta ustanova je
I ^Paj z ostalimi zavodi in Inštitu-
Za varovanje zdravje dolžna ne
le ugotavljati mikrobiološko in ke-
mično primernost vode, ampak tudi
izdelati celovito letno oceno var-
nosti oskrbe s pitno vodo za vsak
sistem posebej. Taka ocena je tudi
temelj pri oblikovanju dolgoroč-
nega sanacijskega programa, v ka-
terem so opredeljene rešitve za iz-
boljšanje varnosti oskrbe s pitno
vodo.
Štiričlanska družina plačuje v
Celju povprečno 4 do 5 tisoč to-
larjev za vodo. Taksa za čiščenje
odpadnih voda je zadnja leta na-
raščala za 30 odstotkov letno. Na-
raščala bo še naprej, razen tam,
kjer bodo uspeli zmanjšati one-
snaženje. V Celju je sedaj 130 to-
larjev za kubični meter vode, ko
bo čistilna naprava, pa bo le še 5
tolarjev.
Pomembno je, da mora imeti vsak
upravljavec vodovoda strokovno
osebo, ki sodeluje z zavodom pri
uresničevanju predlaganih izbolj-
šav (to vse občine tudi imajo). Žal
posodobitve terjajo veliko denar-
ja, ki pa ga zlasti manjše občine
nimajo.
Skrbni
Šentjurčani
Odnos občin do pitne vode je ze-
lo različen. Med najbolj skrbne so-
di občina Šentjur, ki ima izredno
veliko malih vodovodov, a je za
vse prevzela skrb (in stroške - let-
no 3 milijone tolarjev, ki jih krije
iz proračuna) za redno zdravstve-
no preverjanje pitne vode. Po oceni
zavoda sta skrbni tudi Mestni ob-
čini Celje in Velenje, občine na ob-
močju Upravne enote Mozirje in
občina Žalec. Na povsem drugi
strani pa je občina Sevnica, kjer
nadzora nad pitno vodo praktič-
no ni.
Prevrtana
Savinjska
Najožji varstveni pasovi, ki šči-
tijo zajetja in vodohrame, so pra-
viloma označeni in večinoma tudi
fizično zavarovani. Problem so širši
vodovarstveni pasovi, območja, na
katerih ljudje živijo in delajo.
Kvaliteta pitne vode se je v tem
desetletju na celjskem območju
bistveno izboljšala. V letu 2000
je bila v regiji mikrobiološko neu-
strezna petina od 3066 odvzetih
vzorcev vode. Največji delež z
bakterijami onesnažene pitne vo-
de je bil v upravnih enotah Mo-
zirje, Slovenske Konjice in Šmar-
je, najmanj pa v velikih vodovod-
nih sistemih kot sta Velenje-Šo-
štanj in Celje.
Ustrezne odloke o varovanju pitne
vode v zajetjih in črpališčih imata
zaenkrat sprejete samo obe mestni
občini, torej Celje in Velenje. »Ve-
lenje je okolje, kjer imajo zelo do-
bro urejeno oskrbo s pitno vodo, z
visoko stopnjo varnosti. Tudi v Ce-
lju je z odlokom vse odlično ureje-
no, a kaj, ko ljudje, ki živijo v bli-
žini vodnih virov, odloka ne spo-
štujejo oziroma ne razumejo po-
mena, ki ga ima tudi za njih same,«
razlaga razkorak med črko in de-
janji mag. Eržen. Poleg že kar kla-
sičnega onesnaževanja vodnih vi-
rov z gnojenjem v kmetijstvu, so
velika nevarnost za celjsko pitno
vodo Savinjčani, ki si množično de-
lajo vodnjake na domačem dvoriš-
ču. Nič lažjega, saj je podtalnica
ponekod le meter pod površino.
Prav zaradi tega je še toliko bolj
občutljiva za vsakršno onesnaževa-
nje. »Ljudje nimajo pameti. Vod-
njak pomeni neposreden stik s pod-
talnico in vsako najmanjše onesna-
ženje lahko ogrozi celo dohno...
Tam, kjer uporabljajo vodo iz vod-
njaka za živino, še pazijo, drugje
pa so zelo neprevidni,« opisuje svoja
opažanja mag. Eržen.
Kdo se boji
varstvenih
pasov?
Pravzaprav samo občine (oziro-
ma upravljavci vodovodov), ki mo-
rajo pdkupiti zemljišča, na kate-
rih so vodni viri in njihov najožji
varstveni pas. Že sedaj so v nepo-
sredni bližini vodnih virov spelja-
ne številne ceste, gradnje pa načr-
tujejo tudi v bodoče. Bolj tipičen
prirrter, kot je Medlog, bi že težko
našli. Ob cesti, ki gre že sedaj pre-
ko vodovarstvenega območja, je
predvidena tudi izgradnja zahod-
nega avtocestnega priključka: »Naj-
hujša nevarnost je v času same grad-
nje, saj z njo ranijo vodonosnik,
lahko pa pride tudi do trajnega one-
snaženja, na primer z mineralni-
mi olji,« je zaskrbljen dr. Eržen.
No, ko bo ta cesta zgrajena, bo na
njej prepovedan prevoz nevarnih
snovi.
Zakaj čistilne
naprave?
Na Celjskem imamo še veliko do-
bre pitne vode in zdaj je pravi čas,
da zaščitimo tudi bodoče vodne vire.
Vire pa ne bomo zaščitili le s sklad-
nimi urbanističnimi načrti, ampak
tudi z nameščanjem čistilnih na-
prav. Vode pač ne moremo dati v
predalčke in nanje napisati: ta je
za pitje, ta je za pranje, ta, no, v tej
pa so sami strupi. O kroženju vode
se učijo že osnovnošolci, odrasli
pa včasih kar pozabimo, da gre pri
vodi za eno samo pretakanje. Če
torej ščitimo reko Savinjo, je veli-
ko manjša možnost onesnaženja
podtalnice.
Ravno zato je obveznost plače-
vanja taks za čiščenje odpadnih voda
potrebna in zelo učinkovita. Prob-
lem pa je enak kot pri pomanjka-
nju denarja za posodabljanje ali
gradnjo vodovodov - kjer ne pla-
čujejo vode, tudi taks za čiščenje
odpadnih voda ne plačujejo. Tak-
se morajo občine namensko pora-
biti, če ne, morajo denar odvesti
državi, ki zagotavlja denar za raz-
reševanje najtežjih problemov. Ker
pa občine strašno nerade dajo de-
nar državi, v vseh občinah nekaj
gradijo, urejajo;..
Zdravstveni nadzor za vse jav-
ne vodovode, ki oskrbujejo več
kot pet gospodinjstev oziroma več
kot dvajset prebivalcev opravlja
Zavod za zdravstveno varstvo Ce-
lje za občine: Celje, Bistrica ob
Sotli, Dobje, Rogaška Slatina,
Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Štore,
Dobrna, Luče, Mozirje in Zreče.
Pogodbe za strokovni nadzor
imajo sklenjene še z Javnimi ko-
munalnimi podjetji: Mozirje, Gor-
nji Grad, Laško, Radeče, Sevni-
ca, Slovenske Konjice, Velenje,
Dom Nazarje, Šentjur, Rogaška
Slatina, Vit-pro Vitanje PUP Ve-
lenje, Žalec in VO-KA Celje.
Dejstvo, da le v Celju in Velenju
večina ljudi plačuje pitno vodo in
seveda tudi takse, v ostalih obči-
nah pa več kot polovica ljudi ne
plačuje ne vode ne taks, ovira hi-
trejšo in temeljitejšo zaščito vod-
nih virov. »Samo tam, kjer za vo-
dovode skrbijo javna podjetja, ko-
rektno plačujejo tudi takse,« pravi
dr. Eržen. Na vprašanje, zakaj se
vendar v občinah bolj ne potrudi-
jo, da bi čimveč ljudi plačevalo vodo,
pa odgovarja: »Če bi župani še bolj
silili v spremembe - po volitvah ne
bi bih več župani!« Prepričati lju-
di, naj pričnejo plačevati vodo iz
vodovoda, ki so si ga zgradiH sami
ali pa s samoprispevkom, je trdo
delo. Pa čeprav vedo, da sami ne
morejo ustrezno skrbeti ne za za-
jetja, ne za vodovode, kaj šele za
sprotno pripravo vode in njen
zdravstveni nadzor.
»Vsi moramo skrbeti za vodo. Za
nami pridejo naši otroci... X)rugi
ljudje, ki si bodo tudi želeli živeti.
Življenja brez pitne vode ni,« pra-
vi dr. Eržen in hkrati ugotavlja, da
to ljudem vendarle počasi prihaja
v zavest.
MILENA B. POKLIČ
Mag. Ivan Eržen
St. 45 - 8. november 2001
Nmc
6
INTERVJU
Kateri Marko meša
Butove štrene?
Marko Zidanšek: »Od leta 1990 sem član Slovenskih krščanskih demokratov. Članstva v stranki nisem nikoli
spremenil in ga tudi ne nameravam!«
že nekaj tednov v medijih od-
meva ime Marka Zidanška, celj-
skega podžupana in enega od
glavnih kandidatov za glavne-
ga tajnika SLS-i-SKD Slovenske
ljudske stranke. Od imena glav-
nega tajnika, ki ga bo predlagal
predsednik stranke Franci But v
torek, bo odvisna tudi njegova
usoda na mestu predsednika
stranke. Kateri Marko, torej, me-
ša Butove štrene?
Marko Zidanšek, 32 letni Celjan,
pravzaprav Trnoveljčan. Oče sina
Benjamina, rojstvo še enega pa z
ženo pričakujeta te dni. Morda bo
ob izidu intervjuja že privekal na
svet. Ko je Marko z odliko končal
osnovno šolo, se je vpisal na Sred-
njo gostinsko šolo in se izučil za
kuharja. Doma so imeli gostilno
in nekako logično je bilo, da bo
sin šel za birta. V gostinski šoli je
bil odličnjak, pa tudi na srednje-
šolskih tekmovanjih v kuharskih
spretnostih je vedno zasedal viso-
ka mesta.
Leta 1990 se je včlanil v stran-
ko. K Slovenskim krščanskim de-
mokratom. Ko so se bližale zad-
nje lokalne volitve, je kandidiral
za svetnika v občinskem svetu. Ve-
del je, da mu utegne kdo očitati
prenizko izobrazbo, zato je v pič-
lem letu in pol končal srednješol-
ski program in si pridobil do lo-
kalnih volitev naziv ekonomske-
ga tehnika. A je šel še dalje. Vpi-
sal je študij na Višji upravni šoli v
Žalcu - smer javna uprava. Danes,
tri leta kasneje, obiskuje že četrti
letnik. Izpite opravlja v rednih ro-
kih in če bo uspelo, bo do nasled-
njih lokalnih volitev imel v žepu
že diplomo. Po njej, pravi, bo malo
»zaživel«. Biti hkrati študent, mož,
oče, gostilničar, podžupan in po-
litik ni mačji kašelj.
Marko Zidanšek, te dni ste ze-
lo popularna medijska oseba.
Vam to godi?
Hm, godi ali ne. Gre za to, da
sem se pojavil kot kandidat za glav-
nega tajnika stranke SLS-i-SKD Slo-
venske ljudske stranke. Kandida-
turo sem sprejel, ker me je pred-
lagal celjski odbor stranke, torej
okolje, v katerega zaupam.
Glede na to, da je veliko zani-
manja za funkcijo glavnega taj-
nika, je očitno to mesto zelo po-
membno?
Glavni tajnik je v stalnem stiku
s stranko. Gre za stik s politični-
mi partnerji in s stranko kot celo-
to. Kakšno politiko naj stranka vodi
naprej ter kako jo uspešno pripe-
ljati prihodnje leto na predsedniške
volitve, na lokalne volitve, ki so
izredno pomembne in kasneje še
na državnozborske volitve.
Se počutite v tej igri za izbiro
glavnega tajnika kot figura na
šahovnici, ki jo premikajo dru-
gi, ali lahko igrate tudi sami po-
membno vlogo pri izbiri?
Ne bi želel biti figura na šahov-
nici. V svojem političnem delu do-
slej si tega nisem nikoli dovolil in
tega ne dovolim niti sedaj. Znam
razmišljati s svojo glavo. Je pa res,
da je treba imeti pri takšni zadevi
širšo podporo, v smislu pogovora
z razUčno mislečimi.V demokra-
tični stranki namreč ljudje lahko
različno razmišljajo. Med več mne-
nji je treba iskati skupno in ga po-
tem tudi zagovarjati.
Kaj menite o tem, da namera-
va predsednik stranke Franci But
menda celo odstopiti, če v torek
izvršilni odbor ne bo sprejel nje-
govega predloga za glavnega taj-
nika stranke?
Res, predsednik je po vseh teh
zapletih vezal svojo zaupnico na
izbiro kandidata za glavnega taj-
nika stranke. Mislim,, da je to v
tem položaju pričakovana poteza.
Zadeve se morajo izkristalizirati.
Kot dober politik se bo gotovo znal
prav in primerno odločiti.
Provokativno vprašanje. Komu
ste bolj naklonjeni, Franciju Bu-
tu, ali Bojanu Šrotu?
Naklonjen sem vsem v stranki.
Ker samo tako vidim primerne od-
nose za delo na funkciji glavnega
tajnika. Mislim da te funkcije ne
more opravljati konfliktna oseb-
nost, ki nima širokega pogleda. Mo-
ra se znati pogovarjati z vsemi.
Vaše ime se je nekoliko nega-
tivno pojavilo v medijih v zvezi
z razveljavitvijo razpisa za iz-
gradnjo centralne čistilne napra-
ve, ko so nekateri v to vpletli po-
litične igrice glede imenovanja
glavnega tajnika v SLS+SKD Slo-
venski ljudski stranki. Ste bili
zaradi tega kaj prizadeti, vas tak-
šne stvari še prizadenejo, ali ste
na to kot politik imuni?
Ta zadeva me je resno prizade-
la. Prizadela me je, ker je v moji
funkciji podžupana za komunal-
ne zadeve ena ključnih zadev iz-
peljati projekt centralne čistilne
naprave. Takšna namigovanja, ki
so se pojavila v javnosti, so lahko
zrasla samo na zeljniku nekega sla-
bega pravljičarja z izredno bujno
domišljijo. Naveza, omenjali so
Hildo Tovšak, nima nobene zveze
z realnostjo. Hilda Tovšak namreč
v stranki nima nobene.pomembne
funkcije. Glede imenovanja glav-
nega tajnika pa bi mi njena pod-
pora, verjemite, prej škodovala kot
koristila.
Zelo umirjeni ste. Trezni, gle-
de na to, da ste še zelo mladi. Je
to vaša značajska lastnost? Se
sploh kdaj razburite?
Skušam se obvladati, četudi sem
v položaju, ko bi najraje »pope-
nil«, želim ohraniti trezno glavo.
Ko ste bili pred tremi leti po-
stavljeni za podžupana, je bilo
to nekoliko presenetljivo. Ste se
pred tem že ukvarjali s komu-
nalnim področjem?
Lahko priznam, da sem se s tem
področjem prej srečeval le na splo-
šno. Moram pa reči, da sem se v
teh treh letih s komunalo zelo do-
bro spoznal, da sem si nabral ogrom-
no izkušenj in da si upam trditi,
da sem že kanček strokovnjaka,
kar se tiče komunale.
Vas je bilo kaj strah, ko ste
prevzeli podžupansko funkcijo?
Ne, mene nekako ni strah. Ni-
sem človek, ki bi me bilo strah.
Zadeve skušam sprejeti takšne kot
so. Vsako stvar, za katero se odlo-
čim, da jo bom delal, jo delam ta-
ko dolgo, dokler jo delam dobro.
Ko bi ^ačutil, da temu ni tako, bi
je sam ne želel več opravljati.
Kaj pa funkcija glavnega taj-
nika v stranki, je to neke vrste
izziv?
Zagotovo. To bi pomenilo zo-
pet novo področje. A ker stranko
in strankarsko življenje zelo do-
bro poznam, sem prepričan, da bi
se na tem področju dobro znašel.
Če boste izbrani za glavnega
tajnika, se boste selili v Ljublja-
no? Kaj to hkrati pomeni za vaši
funkciji podžupana in mestne-
ga svetnika v Celju?
V Ljubljano se ne bi seUl. Ostal
bi v Celju. Funkcije glavnega taj-
nika ne vidim tako, da bi moral
sedeti v Ljubljani, temveč da bi bil
potujoč po Sloveniji. Res je tudi,
da se danes, v času elektronike in
informacijskih sistemov, da mar-
sikaj delati kjerkoli v Sloveniji.
Funkcijo podžupana opravljam ne-
poklicno, kar pomeni, da je združ-
ljiva s funkcijo glavnega tajnika,
enako velja za funkcijo svetnika.
Kaj menite, koliko možnosti,
realno, imate za funkcijo glav-
nega tajnika?
Težko bi ugibal. Zagotovim lah-
ko le, da bom funkcijo dobro oprav-
ljal, če bom izbran, če pa se pred-
sednik ne bo odločil, da me pred-
laga za glavnega tajnika, tudi ne
bom nič užaljen in ostajam še na-
prej član stranke. Prestopanje iz
ene stranke v drugo me namreč ne
zanima.
Kakšne pa so vaše politične am-
bicije?
Nikoli si nisem postavljal poli-
tičnih ciljev.
Si znate sebe kdaj predstavlja-
ti na županskem mestu?
Če bi rekel, da ne, bi lagal. Mor-
da kdaj v prihodnosti.
Čeprav se vaše življenje zad-
nje čase precej vrti okoli politi-
ke, pa vam ni tuje tudi gostil
tvo, kajne?
Že 12 let sem samostojni po
jetnik, s svojim dnevnim baroa
Celju. To je moja zaposlitev. 1
Še utegnete biti kdaj tudi sal
za točilnim pultom?
Ja, tako za točilnim pultom kotti
v strežbi. Nobeno delo mi ni tii
Tudi pomoč pri opravilih doma.i
Ali vaši gostje kaj politizira
z vami?	!
Mislim, da je to zelo zanimiv
Če si v stiku z ljudmi ne izgul
stika z realnostjo. Ocenjujem,!
se v veliki politiki marsikomu A
di, da v tistem krogu, kjer se d
haja, izgubi stik z realnostjo, o
razmišljajo ljudje, kako živijo,!^
šni so njihovi problemi. Opaži
tudi sam, da če ne bi imel tegaS
ka z ljudmi, bi morda kar hit
zajadral v tiste vode, kamor Ij
čem n^oli v življenju. Želim ohi
niti stik z ljudmi.
Se spomnite kakšne zaba>^
anekdote, odkar ste podžup^
iz svoje gostilne?	,
Včasih je podobno kot v tisj
pravljicah, ko gre kralj v bera^'
oblačilih po svojem kraljestvu
-sliši marsikaj zanimivega. Tako
tudi meni kdaj zgodi, da sliši"!
gostilni kakšno zanimivo zade
ko se ljudje pogovarjajo v moji!
sotnosti, pa ne vedo kdo sem-,
vidim, da so ljudje v zablodi, I
skušam v pogovoru nanizati dnj
argumente, ne da bi se jim
stavil, in moram reči, da so jim i
pravljeni prisluhniti. Če gre z^l
takšnega, ko ni treba pokom^l
rati, pa vzameš zadevo na znaj
NATAŠA GERKEŠ LED«
Foto: GAŠPER DOM-"
St. 45 - 8. november 2001
AKTUALNO
Z iglo proti
gripi
Čas je za cepljenje - Za 2 tisoč tolarjev se znebite skrbi
(late vročino, glavobol,
jiine v mišicah, suh ka-
! Očitno se vas je lotil
n izmed prehladnih vi-
ov, ki vsako jesen in zi-
I napadajo vse kar leze
jre. Strah, da imate gri-
je zaenkrat odveč, a ni-
,se ne zanašajte, da bo
[O tudi ostalo. Če se se-
|a ne boste pravočasno
ill...
adnja večja epidemija gri-
jebila v Sloveniji pred tre-
leti, nobenega jamstva pa
da se ne bo morda pono-
iletos. Edino, s čimer lah-
preprečimo, da nas to zi-
ita zelo nalezljiva bole-
ine bo spravila v poste-
lje cepljenje. To je še po-
Pi pomembno za kronič-
tolnike, zlasti tiste z obo-
I srca in ožilja, pa tudi
istarejše od 65 let, saj lah-
gripa poslabša osnovno
ezen in povzroči številne
Jete, med katerimi je še
fcno nevarna pljučnica.
|i se je seveda treba v ča-
\,k gripa še ne grozi. V
leniji, pa tudi na celj-
H območju, bodo začeli
)ljenji konec tega tedna,
li pa bodo predvidoma
november in december
del januarja - če se seve-
gripa ne bo pojavila prej.
je bolezen že tu, je za cep-
iije prepozno.
fsak prehlad
še ni gripa
iripo je na oko težko lo-
lod drugih prehladnih bo-
fii, ki jih povzročajo vi-
Nenaden pojav visoke
Sne temperature, bolečin
hišicah, dražečega občut-
V žrelu in suhega kašlja
li nujno gripa. Potrebna
laboratorijska potrditev,
fazliko od drugih preh-
'"ih obolenj, ki praviloma
'nejo v nekaj dneh, lahko
1'a traja do 7 dni.
'^fpite se lahko pri izbra-
^ zdravniku ali na ob-
•^nem zavodu za zdravs-
'"o varstvo (celjski je na
•^fevi 18). Za bolnike s
"ličnimi boleznimi in
''^jše od 65 let stane cep-
ile tisoč tolarjev (zanje
%nje subvencionira za-
"za Zdravstveno zava-
'^ije Slovenije), za os-
ena 2 tisoč tolarjev,
^hkrati odločite za cep-
ile proti pnevmokokni
"•^nici, kar priporočajo,
to stalo še 3 tisoč to-
'lev.
JjSosto se pojavijo resni
zlasti pljučnica, ki
^ svoje žrtve predvsem
^.starejšimi ljudmi in
"ličnimi bolniki. Gripa
ogroža ljudi z boleznimi sr-
ca in ožilja, boleznimi pljuč,
ledvic, sladkorne bolnike,
vse tiste, ki imajo oslabljen
imunski sistem, tiste, ki se
zdravijo s kemoterapijo in ra-
dioterapijo... Pri teh bolni-
kih lahko gripa poslabša ali
celo sproži osnovno bolezen.
Virus se
prenaša po
zraku
Znani so trije virusi, ki lah-
ko povzročajo gripo (influen-
co): virus influence A, B in
C. Virus influence A povzro-
ča epidemije in pandemije,
virus B povzroča omejene
epidemije, virus C pa le po-
samične primere oziroma
epidemije, omejene na ožja
območja. Seve virusa inf-
luence A ponavadi poimenu-
jejo po mestu, v katerem je
bil izoliran in označijo z le-
tom izolacije. V nepričako-
vanih časovnih presledkih se
pojavljajo povsem novi pod-
tipi (razvrščajo jih na osno-
vi dveh površinskih antige-
nov: hemoglutinina in nevra-
minidaze), ki so krivi za raz-
širitev bolezni po vsem sve-
tu (pandemije).
Epidemijo gripe je prvi
omenjal že Hipokrat leta
412 pred našim štetjem. Pr-
va dobro opisana pandemi-
ja gripe je bila leta 1580. Na
območju Slovenije so v zad-
njem stoletju razsajale šti-
ri pandemije: 1891 ruska
gripa, 1918-1919 španska
gripa in leta 1968 hong-
konška gripa. V teh pan-
demijah se je okužila sko-
raj polovica svetovnega pre-
bivalstva. V pandemiji špan-
ske gripe je umrlo 20 mili-
jonov ljudi.
Povzročitelj se prenaša s
kužnimi kapljicami po zra-
ku zlasti v zaprtih prostorih.
Virus lahko preživi več ur v
posušeni sluzi in se lahko
prenese z direktnim vdiha-
vanjem. Zbolimo hitro, v 24
do 72 urah.
S cepljenjem ji
pristrižemo
peruti
Gripa je močno nalezlji-
va, zato se ne moremo za-
našati, da se bomo okužbi
izognili, če se bomo ob nje-
nem pojavu izogibali stiku
z obolelimi in se ne bomo
zadrževali v zaprtih prosto-
rih z drugimi ljudmi (v služ-
bi, v kino dvoranah, na av-
tobusih, vlakih, v domovih
upokojencev...). Tudi skrb
za dobro telesno kondicijo,
ustrezno hranjenje in giba-
nje na svežem zraku, kar
zmanjša našo dovzetnost za
virusna obolenja, niso ved-
no dovolj.
Ostane cepljenje. Več lju-
di se cepi proti gripi, manjša
je možnost za množična obo-
lenja. Lani se je v Sloveniji
cepilo 168 tisoč ljudi, na celj-
skem območju 25 tisoč.V za-
vodih za zdravstveno varstvo
priporočajo cepljenje vsem,
še posebej pa kroničnim bol-
nikom in vsem starejšim od
65 let, zlasti če živijo v do-
movih za ostarele. Priporo-
čajo ga tudi nosečnicam pro-
ti koncu nosečnosti, doječim
materam in otrokom, pred-
vsem šolarjem. Cepljenje da
ali ne nikakor ne sme biti
vprašanje pri ljudeh, ki oprav-
ljajo poklice, kjer bi zaradi
odsotnosti z dela zaradi gri-
pe ohromela dejavnost
(zdravstveni delavci, polici-
sti, cariniki, ostah državni,
poštni in bančni uslužben-
ci...).
V Sloveniji so bile zad-
njih 20 let večje epidemije
(v epidemijah zboli 15 do
25 odstotkov prebivalcev v
velikih mestih, v posamez-
nih kolektivih pa približ-
no 40 odstotkov) v letih
1978/79, 1983/84, 1984/
85, 1989/90, 1993/94 in
1997/98. V teh epidemijah
je zbolelo okoli 60 tisoč lju-
di.
Kljub temu pa je odloči-
tev za cepljenje v rokah vsa-
kega posameznika. Na teht-
nico je pač treba dati strah
pred iglo in nekaj denarja na
eni strani ter verjetnost, da
se izognemo težki bolezni,
ki jo vse preradi spremlja-
jo zapleti, na drugi.
Morda pa se boste za cep-
ljenje odločili samo zato, da
ne bi z gripo ogrozili svojih
najbližjih.
MILENA B. POKLIČ
ZDRAVNIK SVETUJE
Virusi II
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Kot pravi paraziti celice,
se virusi naselijo v celicah
organov in tkiv, in to tistih,
ki jih imajo najraje. Ob tem
se nekatere celice poveča-
jo oziroma hiperplazirajo,
druge se zadebelijo in šele
nato propadejo, tretje pa sa-
mo propadejo (nekrotizira-
jo). Primer bolezni, ki jo
najbolj poznamo iz prve
skupine, so navadne bra-
davice, predstavnik druge
so črne in vodene koze, v
tretjo skupino pa prišteva-
mo epidemično vnetje jeter,
ki ga bolj poznamo pod ime-
nom hepatitis B.
Glede na patogenezo (po-
javnost bolezni) bolezni lo-
čimo na dve veliki skupini
virusnih bolezni. V prvo sku-
pino spadajo bolezni, ki so
omejene na lokalno razmno-
ževanja virusa. V drugo sku-
pino pa razvrščamo bolezni,
pri katerih se po prvi ali in-
kubacijski dobi pojavi širje-
nje virusa po telesu. Temu
pojavu pravimo viremija.
Med lokalne infekcije prište-
vamo različne kožne bolez-
ni, vnetja očesne sluznice, lo-
kalizirana vnetja dihal in inf-
luenco.
Drugi virusi se v prvi fazi
razmnožujejo v organu, pre-
ko katerega so prispeli v or-
ganizem (dihala, prebavni
trakt, koža), in se šele v dru-
gi fazi širijo po krvi, limfi, v
nekaterih primerih pa tudi po
živčnih poteh v ciljne orga-
ne, kjer se začne sekundar-
no razmnoževanje (jetra,
možgani, limfni nodusi,
kostni mozeg, koža...)
Ko se virus naseli v orga-
nizmu se lahko bolezenski
znaki pojavijo že v parih urah,
pri drugih virusih pa to traja
celo leta. V prvo skupino pri-
števamo različna vnetja di-
hal, gripo... v drugi skupini
pa so različna kronična vnetja
centralnega živčnega siste-
ma, ki potekajo v obliki de-
generativnih bolezni. Večina
virusnih bolezni na začetku
ne poteka tako dramatično
kot bakterijske bolezni. Tu
ni začetne mrzlice niti ni izra-
zitih znakov vnetja, tako da
nam že ta podatek pogosto
služi kot diferencialno diag-
nostični pripomoček. Če se
poleg tega pojavi še kataral-
no vnetje veznice ali pa sin-
dromi vnetja posameznih or-
ganov (sindrom ne-gnojne
angine, virusnega hepatitisa,
intersticijalne pljučnice, se-
roznega meningitisa) je diag-
noza lažja.
Bolezen pogosto poteka v
dveh fazah. Prva faza je faza
viremije, druga pa faza loka-
lizacije infekta. Karakteri-
stično je, da število levkoci-
tov (bele krvničke) v krvi ni
tako povečano kot pri bak-
terijskih vnetjih. Njihovo šte-
vilo je lahko normalno ali ce-
lo znižano. Pogosto se po-
veča število limfocitov, po-
večajo pa se tudi limfne žle-
ze. Ker zaradi razmnoževa-
nja virusov propadajo celi-
ce, so možne sekundarne in-
fekcije z bakterijami. Te so
pogoste zlasti pri vnetjih di-
hal. Tako se lahko pojavi pri
bolniku, ki preboleva blago
vnetje dihal, nenadno poslab-
šanje. To je lahko posledica
vnosa patogene bakterije iz
okolja (obiski...), lahko se
aktivira bakterija, ki je že pri-
sotna v organizmu, lahko pa
je vse posledica padca imun-
ske odpornosti organizma.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik sve-
tuje.
Imunski mehanizmi so ze-
lo pomembni za premagova-
nje virusnih bolezni. Aktiv-
na imunost se pojavi po tem,
ko smo preboleli bolezen.
Takšna imunost traja tudi do
konca življenja lahko pa le
nekaj let ali mesecev. Ko pre-
bolimo ošpice ali vodene ko-
ze pridobimo doživljenjsko
odpornost. Po gripi pa traja
takšna odpornost le par me-
secev. Ta odpornost je posle-
dica protiteles v serumu, a
tudi drugih dejavnikov v kr-
vi in tkivih, prav tako pa tu-
di fagocitov, ki povečujejo
obrambne mehanizme in od-
pornost. Pomembne so še be-
ljakovine, ki jih poznamo pod
imenom gama globulini in
posebna snov, ki jo pozna-
mo pod imenom interferon
ter je pomembna za celično
odpornost.
Danes se uporabljajo pri
zdravljenju težjih virusnih in-
fekcij že nekatera specifična
zdravila, ki preprečujejo raz-
množevanje virusov, zdravi-
la, ki povečujejo imunsko od-
pornost, in antibiotiki, ki pa
so indicirani le v primeru za-
pletov oziroma superinfekcij
z bakterijami. Imunska od-
pornost (aktivna in pasivna)
ostaja glavni dejavnik, ki pre-
prečuje širjenje infekcij. Za-
to s sistematičnimi cepljenji
populacijo zavarujemo dol-
goročno, hkrati pa lahko z nji-
mi omejimo pojave raznih
predvidljivih epidemij (epi-
demije influence). O epide-
miologiji in o aktivni imuni-
zaciji oziroma o cepljenjih,
ki so obvezna in tistih, ki so
priporočljiva pa več drugič.
Št. 45 - 8. november 2001
8
REPORTAŽA
Gospa^ ki je vedno
v iioteiu doma
Pripoved o ženski, ki že pol stoletja živi v hotelih širom po svetu - Njen zadnji hotel je Štormanov v Celju
Zelo nenavadno žensko
srečaš, ko vstopiš v apart-
ma številka 212 v hotelu
Štorman v Celju. To je njen
dom, v katerem živi že os-
mo leto in ki bo bržkone
njen zadnji. Njen zadnji ho-
tel v verigi hotelov, kjer se
je v razgibanih epizodah od-
vijalo njeno življenje od dne,
ko se je poročila z visokim
mornariškim častnikom, z
njim odpotovala v Ameri-
ko in tam živela celih tri-
deset let. Paula Gysi, roje-
na leta 1911 v Pulju, v času
avstroogrske monarhije.
Njena življenjska zgodba
mora biti sila zanimiva in raz-
burljiva, a kaj, ko jo čuva kot
najdražji biser v tesno zaprti
školjki. Na vprašanja odgo-
varja kratko, suho, faktograf-
sko, brezčutno. Kot da je duša
v njej že zdavnaj usahnila. Po-
tem izvemo, da se je to zgo-
dilo leta 1985, ko ji je umrl
mož George, s katerim je pre-
živela prečudovitih triintri-
deset let. Ta njena leta so ena
sama ljubezenska zgodba, ki
se je v glavnem odvijala na
dveh prizoriščih: v hotelskih
apartmajih širom po svetu in
na ladjah prekooceankah.
Korenine so v
Sloveniji
Paula je hčerka dveh No-
tranjcev, očeta, iz Ilirske Bi-
strice in matere iz Postojne.
Družina se je v prvem deset-
letju prejšnjega stoletja pre-
selila v Istro, kjer se je 22.
junija leta 1911 rodila Pau-
la, tretji otrok zakoncev Gerl:
matere gospodinje in očeta
rokodelca, ki je izdeloval
konjska sedla in bil v času
monarhije v službi v nekem
skladišču orožja v Pulju. Ger-
lovi so se v tistem obdobju
veliko selili, nekaj časa so ži-
veli na Tirolskem, krtek čas
v Celju in se končno ustalili
v Splitu. Tam je Paula hodi-
la v meščansko šolo in se nau-
čila uglajenega vedenja ter po-
stala prava lepotica. Ko se po-
govarjamo s Paulo Gysi, se
čudimo njeni lepi in pravil-
ni slovenščini, na katero bi
bil ponosen prenekateri slo-
venski intelektualec, ki mu
je kaj do materinščine. »Ve-
ste, pri nas doma se je vedno
govorilo slovensko, zlasti ma-
ma nas je otroke učila lepe
slovenščine,« je pojasnila, ko
smo jo pohvalili glede jezi-
ka. Po končani meščanski šo-
li se je zaposlila, na blagajni
splitskega kopališča Bačvice
je prodajala vstopnice in imela
dovolj časa, da se razgleduje
naokoli ter opazuje živahno
dogajanje na kopališču in v
okolici. In nekega dne...
Zagleda princa
iz sanj
Prečkal je ulico, kupil
vstopnico in se sončil, pla-
val. Svetlolas, modrook, vi-
sok, lepe postave. Nemško
govori, je ugotovila. Potem
je ugotovila, da stanuje v Park
hotelu na drugi strani ulice.
Ko ga je srečala na ulici, ji je
bilo jasno, da je vojaški čast-
nik z visokim činom. Mno-
ga tamkajšnja dekleta so ta-
krat sanjala o oficirju na vi-
sokem položaju. Skoraj vsak
dan je prišel na kopališče in
Paula je vsakič zardela, ko
je kupil vstopnico. In ga opa-
zovala ter ugotovila, da tudi
on njo opazuje, ko jo zagle-
da v množici na kopališču.
Potem jo nekega dne ustavi
in jo povabi na zmenek. Ona
ga zavrne, kot se za meščan-
sko dekle spodobi in čaka na
naslednjo priložnost. Nasled-
njič je vztrajnejši, dogovori-
ta se za sobotni večerni zme-
nek in Paula takrat izve, da
je ta moški Američan. Spre-
hajata se ob morski obali,
Amorček pa je zelo zaposlen.
»Kar nekaj časa je trajalo, da
me je prvič prijel za roko.
Ja, res sva bila lep par, četu-
di nisva bila več rosno mla-
da, jaz sem jih imela že štiri-
deset, George dve leti več. Po-
govarjala sva se v nemščini,
se velikokrat peljala v Opa-
tijo in tam živela kot turista.
Veljala sva za najlepši turi-
stični par mondene Opatije.
Leta 1952 sva se v Pulju po-
ročila, mož je bil še naprej
na diplomatski mornariški
dolžnosti v Splitu, najin pr-
vi dom pa je bil hotel v Opa-
tiji, kjer sva živela nekaj let,«
se je končno razgovorila. Kje
pa je bila cerkvena poroka,
smo jo še vprašali. »Nisva se
cerkveno poročila. Ko sem
šla v cerkev, da bi se dogovo-
rila za poroko, mu je nek
splitski duhovnik rekel, da
naju bo poročil, a le pod po-
gojem, če bom moža prote-
stanta spreobrnila v katoli-
ka. Seveda na kaj takega ni-
sem mogla pristati in tako je
cerkvena poroka odpadla.«
Amerika
Leta 1955 sta zakonca Gysi
odpotovala v Združene drža-
ve in se dogovorila, da bo me-
sto njunega domovanja Seatt-
le v zvezni državi Washing-
ton. A si tam nista kupila sta-
novanja ali hiše, kot bi bilo
pričakovati. Ne, vselila sta se
v apartma hotela Baronesse.
»Da sem se čim hitreje nau-
čila angleščine, je George, po
rodu Švicar, z mano govoril
samo angleško in bil še ved-
no oficirski častnik v ame-
riški mornarici. Na življenje
v Seattlu sem se hitro priva-
dila, to je zelo lepo in čisto
posebno ameriško mesto s
prijaznimi ljudmi in kultu-
ro na zelo visoki ravni,« je
opisovala svojo novo življenj-
sko epizodo, v nadaljevanju
pa povedala, da sta se z mo-
žem ves čas goreče ljubila in
veliko potovala, največ po Ka-
nadi, Avstraliji in Italiji, Švici.
Včasih sta zakonca Gysi po-
tovala mesec ali dva po mor-
jih in živela na najrazličnej-
ših ladjah. Paula Gysi danes
tekoče govori pet jezikov: slo-
venski, hrvaški, nemški, ita-
lijanski in angleški jezik.
V Split in v
Celje
Mož ji je umrl leta 1985.
To je bil za Pavlo izredno trav-
matičen dogodek. Doživela
je tako hud šok, da jo je ne-
čak odpeljal v Split in potem
v bolnišnico v Beograd, kjer
so jo zdravili štiri mesece, da
so jo končno spet spravili na
noge. Naslednja leta,je žive-
la v Splitu, spet v hotelu, do-
kler si ni nekega dne v letu
1994 zaželela vrnitve v ma-
terino in očetovo domovino,
kjer v Celju in v Vojniku živi
še nekaj njenih sorodnikov
po očetovi strani. Izbrala si
je Celje in hotel v središču
mesta, kjer živi še danes. Vse,
kar je prinesla s seboj, so spo-
mini, nekateri jasni, drugi
močno zbledeli. Od predme-
tov jo na čas, ki je bil, spomi-
njajo le trije: vezena svilena
okrasna blazina na kavču, ki
je tetino (po možu) poročno
darilo, star okrogel kovček, s
katerim je potovala v najlep-
ših letih življenja in velika vaza
iz muranskega stekla. »To je
originalna vaza iz Murana.
Mož mi jo je kupil, ko sva bi-
la v Benetkah. Da je na poto-
vanju ne bi nosila s seboj, so
nama jo kasneje poslali po po-
šti v Seattle,« je pojasnila, za-
kaj ji je ta predmet od vseh
najdražji.
In kaj počne ves dan v ho-
telu? »Pred leti sem veliko ho-
dila na stari grad in na Mi-
klavžev hrib, danes ne mo-
rem več. Veliko berem časo-
pise in revije, ki jih prejemam
iz Hrvaške in Amerike. Okoli
poldneva grem na kosilo, a
nisem abonentka, ampak se
vsakič sproti odločam, kaj
bom jedla. Moram poveda-
ti, da v hotelu Štorman zelo
dobro kuhajo in so sploh ze-
lo prijazni ter ustrežljivi, res
lepo skrbijo zame, mi poš-
ljejo zdravnika, če je treba.
Včasih me obišče nečak iz
Beograda in ostane nekaj ča-
sa z mano. Takrat cele dneve
igrava karte. Ampak to me
zelo veliko stane, nečak sj ne
more sam plačati stroškov.
Še dobro, da imam zelo do-
bro pokojnino po možu. Po-
poldne olaog petih grem spet
dol, sedem v recepcijo in opa-
zujem ljudi, dokler se okrog
osmih ne odpravim v resta-
vracijo na večerjo. Zdaj sem
tu že osmo leto in tu bom os-
tala, želim si umreti, vsak ve-
čer ležem v posteljo s to že-
ljo. Ko se zjutraj zbudim, si
rečem: a si spet tu! Če je živ-
ljenje v hotelu preveč e®
lično, me vprašate? Mof^
govoriti glasneje, ker mi s''
peša... ne, sploh ni enoliČ"
tu se vedno kaj zanimivi
dogaja, sicer pa se na takJ'
življenja navadiš in si drug^
nega sploh ne moreš z^u
sliti. Jaz sem se selila od
jega enainštiridesetega
dalje iz države v državo^
mesta v mesto, iz hotela v^
tel. Si predstavljate, kak''
izgledalo, če bi vsakič.;
sem se kam preselila, vo^
vse svoje imetje s seboj?
ko je boljše in lažje. Le ^
bi vso nepotrebno kramo
sil s seboj!«
MARJELA AGJ
Foto: GAŠPER DOMJ^
it. 45 - 8. november 2001
[^AKTUALNO
_9
Kjer ni
prostora
za droge
Celju je pričel delovati Zavod VIR, katerega namen je
eprečevanje odvisnosti in rehabilitacija uporabnikov
pg - Pogoji ža vključitev v program so fizična
abstinenca, motiviranost in sodelovanje družine
feraj je bila v Narod-
I	domu novinarska
^[erenca, na kateri so
Istavniki Mestne obči-
felje predstavili novou-
lovljeni Zavod VIR, ki
tstal iz prejšnjega druš-
in ima začasne prosto-
la Gregorčičevi 6 v Ce-
, Namen zavoda je iz-
inje visokopražnega
p-ama za ljudi, ki so
li težave s trdimi dro-
li in drugimi psihotrp-
i snovmi, vendar so do-
motivirani, da so se
ravljeni učiti, kako naj
vijo drugače.
II	je povedala direkto-
;avoda, socialna delav-
Ida Vozlič, so cilji pro-
iia zavoda vzpostaviti
ilno abstinenco brez po-
li zdravil, izvajanje ak-
osti v smeri ustvarjalne-
nbolj kakovostnega živ-
ja ter priprava nekdanjih
isnikov na življenje brez
se.
sposobljeni strokovnja-
odo ob terapevtskem iz-
ili socialno-varstveni
sram, uporabnikom bo-
do pomagali pri ponovni
vključitvi oziroma nadalje-
vanju izobraževanja ali za-
poslitve, pri kreiranju živ-
ljenja uporabnikov, poseben
poudarek pa bo na delu z
ostalimi družinskimi člani
in svojci, ki pri rehabilita-
ciji odvisnika igrajo zelo
pomembno vlogo.
Visokopražni
program
»Program je namenjen
ljudem, ki so bili v stiku z
drogami in tistim, ki so že
imeli težave zaradi aedovo-
Ijenih drog. Uporabniki so
lahko že obravnavani v kak-
šni drugi ustanovi, vanj pa
se lahko vključijo tudi mla-
dostniki, ki so predčasno za-
pustili komuno in tisti, ki
prvikrat iščejo strokovno
pomoč,« pravi Vida Vozlič,
ki je tudi ustanoviteljica in
idejni vodja celotnega pro-
grama. Ob njej bosta v za-
vodu zaposlena še dva stro-
kovnjaka - socialna delav-
ka Irena Brodar in psiho-
log Radovan Zupančič, pri
dejavnostih pa bodo poma-
gali vojaki na civilnem slu-
ženju in zaposleni preko
javnih del. »V sklopu zavo-
da bo deloval Sprejemni
center, v katerem bomo iz-
vajali anonimno in informa-
tivno brezplačno svetova-
nje, uporabnika in družino
bomo pripravili na sodelo-
vanje v programu,« pravi
Vozličeva in poudarja, da je
ključni pogoj za vključitev
zasvojenca v program nje-
gova motivacija in fizična
abstinenca.
Delovanje Zavoda VIR fi-
nancirajo Mestna občina
Celje, Ministrstvo za de-
lo, družino in socialne za-
deve in Celjske lekarne.
Zavod izvaja visokopraž-
ni program, namenjen od-
visnikom, ki so vsaj malo
motivirani in zmorejo fi-
zično abstinenco od trde
droge. V Zavodu deluje tu-
di dnevni center, program
rehabilitacije pa traja 20
mesecev.
»V Celju je trenutno okoli
500 uporabnikov metadon-
skega programa, vendar se
število novih uporabnikov
zmanjšuje, kar kaže na dejs-
tvo, da odvisniki in njihovi
starši iščejo nove načine
zdravljenja in rehabilitaci-
je, ne pa preprosto zame-
njave ene kemične snovi z
drugo,« meni Vozličeva, ki
je bila vse od začetka zapo-
slena v metadonski ambu-
lanti, vendar je že pred tre-
mi leti začutila, da potre-
bujejo odvisniki od trdih
drog drugačno obravnavo in
da jim je potrebno poma-
gati pri ustvarjanju drugač-
nega, bolj kakovostnega in
ustvarjalnega življenja, ne
pa ene odvisnosti preprosto
zamenjati z drugo.
Priprava na
življenje
Delo v dnevnem centru
bo teklo v treh ravneh; pri-
pravljalna faza bo trajala
dva meseca, vsak od nivo-
jev pa po šest mesecev. Po
20 mesecev trajajočem pro-
gramu bo sledila še sprem-
ljevalna faza in napotitev v
klub abstinentov in klub
staršev abstinentov. V sklo-
pu centra bo deloval tudi po-
poldanski klub, namenjen
mladostnikom, ki imajo še-
le prve izkušnje z drogo in
ki nimajo varnega in stabil-
nega okolja doma, želijo pa
se družiti v skupini. Mladi
se bodo učili tehnik za pre-
magovanje stisk na račun
uživanja psihotrpnih snovi,
deležni bodo pomoči pri šol-
skih obveznostih in pri or-
ganizaciji dneva na način,
da se zmanjša možnost tve-
ganih situacij.
Zavod VIR ima prostore
na Gregorčičevi 6 v Celju
in je odprt vsak dan od 7.
do 20. ure. Telefonska šte-
vilka Zavoda Vir je 548-
42-46, tekoči račun, kamor
lahko nakažete donator-
ske prispevke, pa je 30000-
0004296554, Ljudska ban-
ka Celje.
»Posebnost programa je
prehodna terapevtska skup-
nost, njen glavni namen pa
je v program vključiti zas-
vojence, ki so motivirani,
pa vendar psihično prešib-
ki, da bi lahko abstinirali v
domačem okolju. Ta del
programa bo trajal do 4 me-
sece, nato sledi vključitev
v aktivnosti prve faze,« pravi
Vozličeva. In koliko uporab-
nikom bodo v Zavodu Vir
lahko pomagali pri iskanju
novih možnosti? »Število
uporabnikov je neomejeno,
v nadaljevanju pa lahko po
pravilih socialno varstvene-
ga programa en svetovalec
sprejme v individualno in
skupinsko obravnavo od 7
do 10 zasvojencev in do 18
staršev oziroma svojcev.«
Ob podpori
MOC
Svet za preprečevanje od-
visnosti od nedovoljenih
drog je bil v Celju ustanov-
ljen leta 1997, lani pa so pri
Mestni občini Celje program
dela obnovili in vanj vnesli
nove vsebine. Predsednik
Sveta za preprečevanje od-
visnosti je župan Bojan
Šrot, posebej dejavna v Sve-
tu pa je podžupanja Janja
Romih, ki je veliko pripo-
mogla tudi k ustanovitvi no-
vega zavoda. »Naloga Sve-
ta je povezovanje in koor-
diniranje vseh posamezni-
kov, dejavnosti in ustanov,
ki se na področju MOC uk-
varjajo z zdravljenjem in
preprečevanjem odvisnosti
od trdih drog,« pravi Romi-
hova. »Ob stiku z mladimi
je pomembno izobraževa-
nje pedagoških delavcev in
staršev, saj imajo oboji po-
gosto premalo znanja na tem
področju. Predvsem pri star-
ših se pogosto pokaže, da
jih preventivno izobraževa-
nje sploh ne zanima, saj
očitno razmišljajo v smislu
»Nam se to ne more zgodi-
ti.« Tako se pričnejo za
problem zanimati šele, ko
njihov otrok že pride v stik
z drogami in je tako rekoč
že prepozno,« komentira
Romihova slab odziv star-
šev na izobraževanja v zve-
zi z zasvojenostjo. »Poseb-
nih ciljnih skupin se doti-
kamo z mladinskimi delav-
nicami. Lani so jih izvedli
v osnovnih šolah, zdaj jih
žehmo prenesti še na sred-
nje šole, v prihodnje pa bo-
mo več poudarka namenili
koordinaciji vseh dejavno-
V »Apoteki pri Teatru«,
kjer so s projektom zame-
njave igel odvisnikom pri-
čeli leta 1998, so od začet-
ka letošnjega leta zame-
njali 838 igel, lekarno pa
je v tem mesecu obiskalo
133 uporabnikov nedovo-
ljenih drog. V lekarni Ža-
lec so s programom menja-
ve igel začeli februarja le-
tos. Program je v tem ča-
su obiskalo 14 uporabni-
kov drog, ki so v tem času
zamenjali 1025 igel.
sti v širši celjski regiji, saj
se v Celje iz sosednjih ob-
čin vozi večina srednješol-
cev,« pravi Janja Romih in
poudarja, da osnova preven-
tivne dejavnosti niso zgolj
prepovedi, temveč je osnov-
ni namen vseh preventivnih
dejavnosti mlade vzpodbu-
jati in jim pokazati, kakšen
je zdrav in ustvarjalen na-
čin življenja, v katerem ni
prostora za drogo.
. ALMA M. SEDLAR
Vida Vozlič: "Cilj programa zavoda je tudi priprava
nekdanjih odvisnikov na življenje brez droge."
Podžupanja Janja Romih: "Starši se prepozno
sprijaznejo s težavami otrok."
Št. 45 - 8. november 2001
10
GOSPODARSTVO
Pivovarna Lašico
povecaia trzni deiez
v devetih mesecih za 17 milijard tolarjev prihodka - Rekordna oktobrska prodaja -
V tujino že skoraj 40 odstotkov proizvodnje
Pivovarna Laško naj bi
letos prodala 1,4 milijona
hektolitrov piva, kar pome-
ni, da bo dosegla in celo pre-
segla številke iz svojega do-
slej najuspešnejšega obdob-
ja, ko je kot vodilna pivo-
varna v takrat še skupni Ju-
goslaviji prodala na leto več
kot 1,3 milijona hektolitrov.
K takšnim rezultatom je v
največji meri prispeval iz-
jemen porast prodaje na tu-
jih trgih, očitno pa se je šte-
vilo ljubiteljev laškega pi-
va povečalo tudi doma.
Laščanom je namreč letos
tržni delež v Sloveniji uspe-
lo povečati na 54,8 odstot-
ka, kar je štiri indeksne toč-
ke več kot lani. V pivovarni
so v prvih devetih mesecih
naredili in prodali za 14 od-
stotkov več piva kot v ena-
kem lanskem obdobju, ugod-
ni trendi pa so se, kot so spo-
ročili iz Laškega, nadaljeva-
li tudi v oktobru. Po doseda-
njih ocenah bodo prodali
preko 105.000 hektolitrov pi-
va, kar je za 30 odstotkov več
kot v lanskem desetem me-
secu in največja oktobrska
prodaja v vsej 176-letni zgo-
dovini pivovarne.
Ugodnim fizičnim kazal-
cem sledijo tudi finančni, saj
so ob koncu septembra celotni
prihodki presegli 17 milijard
tolarjev, kar je 31 odstotkov
več kot v primerjalnem lan-
skem obdobju in skoraj toli-
ko, kot so načrtovali za celo
leto. V Laškem pravijo, da bi
bili finančni rezultati še bolj-
ši, če država ne bi zvišala tro-
šarin, za več kot polovico pa
so se povečale tudi cene os-
novnih surovin in energije. Na
dvig stroškov je v prvi polo-
vici leta vplivala tudi zame-
njava embalaže. Uvedba no-
vih steklenic in nosilk je na-
mreč pivovarno stala dobri
dve milijardi tolarjev.
Prodaja na
jugu raste
z lanskim prevzemom Ra-
denske je skupina Pivovarne
Laško, v kateri je od leta 1998
tudi Vital Mestinje, postala
največji domači proizvajalec
pijač, z nakupom Jadranske
pivovarne v Splitu pa se je
njena moč zelo povečala tu-
di v tujini. To velja zlasti za
trge nekdanje skupne drža-
ve, ki so za pivovarno tudi
najbolj zanimivi, saj potro-
šniki še vedno zelo cenijo bla-
govno znamko zlatorog. Le-
tos so Laščani izven meja Slo-
venije prodali že blizu 40 od-
stotkov celotne proizvodnje.
' Najbolj uspešni so v Bosni
in Hercegovini, kjer pričaku-
jejo več kot 40-odstotno rast
prodaje in povečanje tržne-
ga deleža na 25 odstotkov.
Zelo dobre rezultate dose-
gajo tudi na srbskem trgu,
kjer se povpraševanje po laš-
kem pivu nenehno poveču-
je, na Hrvaškem pa je so do-
segli že 12-odstotni tržni de-
lež. Jadranska pivovarna,
kjer od lanskega decembra
polnijo tudi pivo zlatorog, je
letos povečala prodajo za 30
odstotkov in je že četrta naj-
večja pivovarna v tej državi.
Glede na tržne analize naj bi
se v prihodnjih dveh letih trž-
ni delež Pivovarne Laško na
Hrvaškem povečal na eno pe-
tino.
V Laškem so zelo zado-
voljni tudi s poslovanjem os-
talih dveh povezanih družb.
Pivovarna Laško bojj
prodala 1.400.000 hek|
trov piva in 35.000 he|
litrov vode.
Radenska je sicer zaradi s|
menjenih potrošniških na
prodala nekoliko manj p
kot so načrtovali, venda
kljub temu finančni rezi
ti ugodni, saj je podjetjev
vetih mesecih ustvarilo zi
odstotkov več prihodkov
v enakem lanskem obdol
Uspešni so tudi v VitaluJ
so ohranili raven lanske
jemne rasti prodaje in po
vali z dobičkom.
JANJA INTIH
Laški »Ne!fc
prodaji Fructaia
»Morebitna prodaja Fruc-
taia hrvaški Podravki je po-
vsem v nasprotju z našimi
interesi, prepričan pa sem,
da tudi v nasprotju z inte-
resi ostalih delničarjev Pi-
vovarne Union,« je v pone-
deljek povedal pomočnik
generalnega direktorja Pi-
vovarne Laško Boško Šrot.
Konec prejšnjega tedna so
v sklopu slovenskih pivovar-
skih zapletov javnost razbu-
rili namigi, da naj bi v bel-
gijski muhinacionalki Inter-
brew razmišljali o prodaji aj-
dovskega Fructaia hrvaški Po-
dravki. Kot je znano, je Fruc-
talovo proizvodnjo brezalko-
holnih pijač lani prevzela Pi-
vovarna Union, slednja pa se
intenzivno pripravlja na po-
vezovanje z belgijskim Inter-
brevvom, ki ga program bre-
zalkoholnih pijač ne zanima.
Že ob belgijskem nakupu pe-
tinskega deleža Pivovarne
Union je bilo eno najbolj ak-
tualnih vprašanj prav to, kaj
bo s Fructalom.
V Pivovarni Union nami-
gov o morebitni prodaji
Fructaia niso ne potrdili ne
zanikali. Zato pa so odloč-
no ukrepali v Pivovarni Laš-
ko, ki je skupaj z Radensko
uradno le nekaj manj kot če-
trtinski lastnik Uniona. »Na
upravo in nadzorni svet Pi-
vovarne Union smo v petek
poslali sporočilo, da naspro-
tujemo morebitni prodaji
Fructaia,« pravi Šrot in do-
daja, da po mnenju laških
pivovarjev, prepričan pa je,
da bi se s tem strinjah tudi
drugi lastniki, prodaja Fruc-
taia v tem trenutku ne bi bi-
la dobra poteza. Kot je zna-
no, je Fructal dobrostoječe
podjetje, na območju nek-
danje Jugoslavije ena najbolj
znanih, uveljavljenih in za-
želenih slovenskih blagovnih
znamk, prav letos pa izjem-
no dobro posluje. V Pivovar-
ni Laško so prepričani, da
bi morali biti o morebitnih
namerah za prodajo Fructa-
ia obveščeni vsi lastniki Unio-
na, ki bi morali s tem tudi
soglašati.
IS
Boško Šrot: »Kot solastnik
Uniona nasprotujemo morebitni
prodaji Fructaia!«
Ceije prvo na
frizersici sceni
Prvi slovenski sejem frizerstva 10. in 11. novembra v
hali L celjskega sejmišča - Razstava izdelkov največji
svetovnih proizvajalcev lasne kozmetike j
v soboto in nedeljo, 10.
in 11. novembra, bo na celj-
skem sejmišču sejem Lepo-
ta las, ki sta ga pripravili
družbi Hair Promotion in
Celjski sejem. Gre za prvo
tovrstno sejemsko priredi-
tev pri nas, ki bo na enem
mestu združila celovito slo-
vensko frizersko ponudbo,
namenjena pa je sedanjim
in bodočim frizerjem, proi-
zvajalcem lasne kozmeti-
ke in seveda tudi najširši
publiki.
Storitve, povezane z nego
las, so zadnje desetletje tudi
v Sloveniji v velikem vzpo-
nu, frizerstvo pa ne pomeni
več zgolj serijske obrti, am-
pak je postalo svojevrstna
kreativna umetnost. Prav zato
so se v družbi Hair Promo-
tion, ki že devet let izdaja
profesionalno revijo Hair fas-
hion, odločili, da tudi javno-
sti pokažejo, kaj trenutno po-
nuja trg na področju frizer-
skih storitev, opreme in iz-
delkov. Zaradi zanimanja, ki
so ga frizerji, pa tudi proi-
zvajalci in trgovci z lasno
kozmetiko pokazali še pred
otvoritvijo, je direktor Roman
Hlep prepričan, da sejem Le-
pota las ne bo le »muha enod-
nevnica«, ampak se mu bo-
do sčasoma, morda že pri-
hodnje leto, pridružili tudi
proizvajalci vse kozmetike,
ne le lasne.
Tokrat se bo na 4.000 kva-
dratnih metrih površin v
pritličju hale L predstavilo
trideset razstavljalcev, pre-
ko njih pa še več kot petde-
set proizvajalcev lasne koz-
metike in opreme za frizer-
je in frizerske salone. Med
njimi bodo tudi vsi najbolj
znani svetovni izdelovalci.
Poleg razstave bo oba dneva
na osrednjem odru v hali L
zvrstilo še osem enournih fri-
zerskih nastopov v živo, ki
jih bodo izvajali priznani
slovenski frizerji. Vrhunca
prvega frizerskega sejma pa
bosta, sta prepričana orga-
nizatorja, Schvvarzkopfov
večer z Andrevv Jose Aca-
demy iz Londona in semi-
nar ene od vodilnih svetov-
nih frizerskih hiš Toni&Guy,
na katerem bodo tuji
stri prikazali najnov£|
trende.
Direktor Celjskega s^
Franc Pangerl in direkton
lovškega sejma Erich H
legger sta v začetku tei
podpisala pismo o naffl
o dolgoročnem poslov«
in tehničnem sodelovafl
Pismu bo sledila tudi pog
ba, s katero bosta sejen«
hiši sodelovanje tudi |
malno potrdili in najveij
neje še poglobili. Nikal
pa se ne bosta, sta poudJ
la oba direktorja, povel
tudi kapitalsko. Celje ini
lovec želita v sejemsko®
žo pritegniti še druge sej<
ske družbe in Avstrije in®
severne Italije, s katefi
bi lahko s skupnimi proj<
koristili sredstva Evropi
unije.
Tako v podjetju Hair F
motion kot v Celjskem'
mu želijo, da bi sejem W
ta las sčasoma združil fr"
je s širšega prostora, kil
leg Slovenije zajema še
vaško, Avstrijo in Italij^v
jem Lepota las bo vsak'
odprt od 8.30 do 18.00, vs^
nina bo 1.000 tolarjev.
JANJA iNTlt*
Popolna zmaga steklarjev
Nadzorni svet Slovenske
razvojne družbe je soglasno
podprl odločitev uprave druž-
be o prodaji 57-odstotnega de-
leža Zdravilišča Rogaška
konzorciju, ki ga sestavlja-
jo Steklarna Rogaška, ozi-
roma njena družba pooblaš-
čenka Rogaška Crystal, Diag-
nostični center Bled z Zdravs-
tvom Rogaška Slatina ter
podjetje Plod iz Slovenske Bi-
strice in Mesnine Žerak.
Kot je povedal predsednik
nadzornega sveta Izidor Rejc,
bodo kupoprodajno pogod-
bo podpisali najkasneje v
enem tednu, kupnina pa zna-
ša 65 milijonov tolarjev. Po
treh neuspelih poskusih bo
torej nekdaj ključna krovna
družba zdravilišča, ki pa je z
dezinvestiranjem in zaradi
številnih zamenjav v vodstvu
izgubila veliko moči, le do-
bila nove lastnike. Premože-
nja, ki ga še ima Zdravilišče
Rogaška, ni več veliko, saj ob-
sega le še zgradbo nekdanje
uprave, grafični muzej, kot-
lovnico, hotel Boč, nekaj
zemljišč, parkovne površine
ter vrtini mineralne in terma-
le vode, za katere država še
ni podelila koncesije. Osta-
la pa je blagovna znamka, ki
še vedno nekaj velja, in pre-
pričanje, da bo tisti, ki bo pri-
dobil večinski delež nekda-
nje krovne družbe, tudi sim-
bolno kupil zdravilišče.
Kako se bodo novi lastni-
ki zdravilišča lotili poslov v
Rogaški Slatini, bo najbrž
znano že v prihodnjih dneh.
Še pred zaključkom razpisa
so napovedali le to, da se bo-
do prek krovne družbe po-
vezali skozi trženje in da bo-
do še naprej razvijali zdravs-
tveni turizem.	JI
Št. 45 - 8. november 2001
GOSPODARSTVO
11
$rezigar vodi
Intereuropo
liladiščno-transportni center združen s celjsko filialo
Intereurope - Ob Kidričevi ulici eno največjih
logističnih središč v Sloveniji
ipisom v sodni register,
ijj bi se zgodil te dni, se
J zaključili vsi postop-
fipojitve celjske družbe
h koprski Intereuropi.
[je s tem izgubilo še ene-
d svojih podjetij, Slove-
ipa je dobila enega naj-
jih logističnih središč,
itereuropa je že lani od-
ila 96-odstotni delež
idiščno transportnega
ira, vendar je podjetju
b temu še za nekaj časa
lila status samostojne
^ne osebe. Julija letos so
rčani dali dokaj mamlji-
onudbo za preostale 4 od-
ie delnic, ki so jih obdr-
zaposleni in nekateri zu-
nanji lastniki, ter sprejeli po-
godbo o pripojitvi. S tem se
je začela zaključna faza po-
polnega prevzema, ki je bil,
kot sta vseskozi poudarjali
upravi obeh podjetij, dogo-
vorjen in prijateljski. To niti
ne čudi, saj je Intereuropa s
Skladiščno-transportnim
centrom povezana že vse od
njegovega nastanka. Skupaj
s carinarnico in nekaterimi
celjskimi podjetji je bila na-
mreč v konzorciju, ki je pred
dobrimi tridesetimi leti za-
radi potreb takrat močne in-
dustrije na tem območju us-
tanovil podjetje za skladiš-
čenje blaga. Poleg tega sta
družbi ves čas delovali v isti
poslovni zgradbi, Intereuro-
pa pa je imela v najemu vso
potrebno logistično infra-
strukturo STC.
Kljub pridobitvi skoraj
stoodstotnega lastniškega de-
leža Intereuropa vse do letoš-
nje jeseni ni izvedla kakšnih
bistvenih sprememb v orga-
nizacijski in poslovni narav-
nanosti prevzetega podjetja.
Se pa je STC vse leto prilaga-
jal koprskemu koncernu. Ta-
ko sta podjetji med drugim
še pred sklenitvijo pogodbe
o pripojitvi poenotili orga-
nizacijo transporta. Za zapo-
slene v STC je bilo tudi po-
membno, da je Intereuropa
že sredi leta z vsemi podpi-
sala pogodbe o zaposlitvi za
nedoločen čas in jim oblju-
bila ustrezna delovna mesta
tudi v novi organizaciji.
S pripojitvijo Skladiščno-
transportnega centra se je šte-
vilo zaposlenih v filiali Inte-
reurope v Celju povečalo na
170. Vodenje filiale, ki zara-
di obsega dela in velikosti
skladiščnih prostorov preraš-
ča v enega največjih logistič-
nih centrov v Sloveniji, so
lastniki zaupali dolgoletne-
mu direktorju STC Marku
Brezigarju, dosedanji direk-
tor filiale Goran Travner pa
je prevzel funkcijo pomoč-
nika direktorja.
JANJA INTIHAR
Direktor celjske filiale Intereuro-
pe Marko Brezigar.
Novoletni
program v
lekorju Kozje
Dekorju Kozje so pri-
lili novoletni program
ih izdelkov, združenih
skupnim imenom »alp-
spominčice«. Direktor
»rja Jože Božiček pri-
ttje, da jim bo nov pro-
n omogočil še boljše po-
me rezultate. Zadovolj-
la so tudi z letošnjimi,
seriji steklenih minia-
pod blagovno znamko
'so vazica, skodelica, po-
b za nakit, parfumka,
inik in zvonček, prihod-
leto pa naj bi jo razširili
'eč kot dvajset različnih
inskih izdelkov. Vse kri-
le miniature so v razko-
embalaži, kolekcijo pa
Opravili vrhunski stro-
Ijaki.
^besedah direktorja De-
Božička so letos izvo-
za okoli 10 milijonov
^ izdelkov, kar je sicer
"dstotkov manj kot lani,
"dar glede na svetovno in
"sče dogajanje to ni sla-
^V podjetju so za okoU
"dstotkov znižali število
''slenih, tako da jih je zdaj
^l^orju okoli 170 in v Es-
''iO. »Še vedno največ iz-
v Ameriko, Franci-
''3lijo in Anglijo, kjer so
^no zahtevni kupci, ki
^ijo tudi najmanjšo na-
Naša paradna znamka
''^V, o njej bomo pripra-
Pfospekt in v njem pred-
■'li vse naše najpomem-
w izdelke. Hrbtenico bla-
J® Znamke GRY je sedem
^jih sodelavcev in pet vr-
čkih teklobrusilcev. Za-
se, da je pomemben
"^Iski kader za zahtevne
ki jih naročijo v tuji-
Pravi Božiček.
V Dekor studiu GRY Kozje
so posebej ponosni na sedem-
najst pomembnejših unikat-
nih izdelkov, med katerimi
mnogi dosegajo državniško ra-
ven daril. V zadnjih dveh le-
tih so med drugim pripravili
darila-za bivšega ameriškega
predsednika Clintona in nje-
govo ženo, papeža Janeza Pa-
vla II, najboljša evropska šport-
nika 1999 (Čeh Tomaš Dvor-
tak in Romunka Gabriele Sza-
bo), za športnika stoletja na
Švedskem (Bjorn Borg), za
svetovnega virtuoza na violi-
ni (kristalna violina - skulp-
tura) in številne druge.
TONE VRABL
Direktor Jože Božiček med ogledom prve serije miniaturnih novolet-
nih izdelkov.
DrŽava išče lastnika za
Energetiko
Slovenske železarne so v
začetku tedna objavile raz-
pis za prodajo večinskega
deleža v Energetiki Štore,
zadnji od železarskih proi-
zvodnih družb na tej loka-
ciji, ki je še vedno v 100-
odstotni lasti države.
Kot j,e znano, se je večina
družb, ki so nastale po raz-
padu železarskega sistema v
Štorah, olastninila leta 1999.
Jeklo je prešlo v večinsko last
švedskega koncema lnexa in
Uniorja iz Zreč, Valje je ku-
pila skupina vodilnih delav-
cev, Itro pa je prevzela veči-
na zaposlenih in nekaterih
bivših zaposlenih. Livarno je
že leta 1996 kupilo podjet-
je Kovis iz Jesenic na Dolenj-
skem.
Energetika, ki skrbi za do-
bavo električne, plinske in os-
tale energije na območju nek-
danje Železarne Štore, kjer je
v zadnjih letih nastalo 70 raz-
ličnih proizvodnih in storitve-
nih družb, deluje kot samo-
stojna pravna oseba šele od
leta 1998. Pred tem je poslo-
vala v okviru podjetja Ingstor,
ki pa je sredi devetdesetih zaš-
lo v hude težave. V Energeti-
ki je zaposlenih 39 ljudi. La-
ni so ustvarili 338 milijonov
tolarjev prihodkov in blizu 7
milijonov tolarjev dobička.
Na vprašanje, kaj pričakuje-
jo od spremembe lastništva,
v podjetju ne dajejo izjav, saj
so, kot je povedal direktor Du-
šan Mavčič, v času razpisa
zavezani k molku.
Slovenske železarne bodo
ponudbe za nakup najmanj
80-odstotnega poslovnega de-
leža zbirale do 5. decembra,
pri izbiri najboljšega ponud-
nika pa bodo poleg kupnine
odločilni tudi drugi kriteriji,
od ohranitve dejavnosti in de-
lovnih mest do pripravljeno-
sti za dodatna vlaganja. Po-
nudniki morajo pripraviti še
triletni poslovni načrt, resnost
namere pa morajo dokazati
tudi z bančno garancijo v vi-
šini 100.000 evrov JI
Za nakup štorske Ener-
getike naj bi se zanimale
predvsem slovenske druž-
be, med resnimi kupci pa
naj bi bil tudi Petrol.
FINANCE
Vrednostni papiiji deinišiciii družb
Št. 45 - 8. november 2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Razburjenje na
celjski tržnici
Branjevkam in branjevcem je prekipelo, zato so spisali protestno peticijo
Celjski tržnici se sredi no-
vembra obeta nov promet-
ni režim. Ta je razjaril bra-
njevke in branjevce, saj jim
postavlja kar nekaj omeji-
tev, ki so zanje nesprejem-
ljive. Še posebej jih moti, da
naj bi poslej blago razloži-
li v dvajsetih minutah, si-
cer jih bo »kaznovala« za-
pornica, ki jih bo ob nasled-
njem vstopu udarila po že-
pu.
Mestna občina Celje te dni
ureja krožišče v Linhartovi
ulici. S tem bodo ukinili par-
kirna mesta nasproti Turš-
ke mačke in do parkirišča ob
omenjenem hotelu uvedli
dvosmeren promet. Pri do-
vozu za tržnico pa namera-
vajo postaviti avtomatsko za-
pornico, ki bo dopuščala le
20 minutni uvoz na to območ-
je med pol šesto in deveto
uro ter med poldnevom in
16. uro. Za odpiranje zapor-
nice bo potreben daljinski
upravljavec, ki bo prodajal- ,
ce stal 6500'tolarjev, prav tako
pa bodo morali plačevati me-
sečno uvoznine, ta naj bi zna-
šala 1.500 tolarjev. Parkirnih
mest znotraj tržnice ni, ne-
strpnost in nejevolja proda-
jalcev pa vse bolj naraščata.
Ustaviti
neumnost!
Branjevke in branjevci so za-
to spisali peticijo z 59 podpi-
sniki in jo v ponedeljek na-
slovili na direktorja Kostre Jo-
žeta Krajnca. V njej negoduje-
jo, da so bili z lističi obvešče-
ni o spremembah prometne-
ga režima, ne da bi se z njimi
kdorkoli prej pogovoril o tem.
»Samo delo in plačevanje raz-
nih taks za ne vemo več čiga-
vo blagajno - to je nekako ta-
ko kot desetina v fevdalizmu,«
pišejo ogorčeno.
Od Kostre zahtevajo, da na-
vede pravno podlago, na ka-
tero so se oprli za izdajo ob-
vestilnih lističev prodajal-
cem. Pri spremembah pro-
metnega režima na tržnici
pričakujejo, da bodo upošte-
vali njihove predloge. »Za nas
veljajo zakoni, občinski od-
loki in ukrepi vseh tistih, ki
se spomnijo, kako obirati lju-
di - kmete, ki trdo delajo, da
potem lahko kaj prodajo. Če
jim že ne vzameta bog (na-
rava) in država, potem je to
občina, ki svoj primanjkljaj
in ceneno prodajo mestnih
zemljišč tujcem rešuje tako,
da jemlje tam, kjer že tako
ni kaj jemati,« je zapisano
med drugim v peticiji. V njej
trdijo tudi, da takšnih neum-
nosti, kot naj bi jih počeli s
tržnico v Celju, v Ljubljani
in Mariboru ne poznajo.
V peticiji so zagrozili, da
bodo protestno zaprli dovo-
ze na tržnico in tisti dan v
znak protesta ne bodo pro-
dajali, pri celjskem županu
pa bodo zahtevali, da sprej-
me njihovega predstavnika,
če jim ne bo nihče prisluh-
nil. Kostro, dodajajo, bodo
o vsem obvestili z listkom.
Takšnim, kot ga v komuni-
kaciji s prodajalci na tržnici
uporablja omenjeno podjet-
je. Postavili so tudi rok, to
je sreda, 7. novembra, dan
po Kostrinem prejemu peti-
cije, za uskladitev interesov.
Za prometni
red na tržnici
Direktor Kostre Jože
Krajnc je v ponedeljek de-
jal, da bo peticijo, ko jo bo
prejel, odstopil pristojnim
občinskim strokovnim služ-
bam. Te so namreč tiste, ki
imajo dokončno besedo pri
urejanju prometnega režima
v Celju.
Jože Krajnc sicer meni, da
so spremembe prometnega re-
žima na celjski tržnici nujne,
saj želijo na tem območju za-
gotoviti prometni red. »Z vod-
jo tržnice sva se že dogovori-
la, da bomo zapornico pro-
gramirali tako, da bo dopuš-
čala izvoz v roku pol ure. Si-
cer pa je naš namen, da po 9.
uri na območju tržnice ne bo
več avtomobilov. Dovoz na-
njo bodo imeli samo tisti, ki
bodo imeli kartico in daljin-
ski upravljavec.«
Jože Krajnc pravi, da se po-
govarjajo, da bi morebiti ce-
no za daljinsko napravo ne-
koliko znižali. »Razmišlja-
mo pa tudi, da bi nekoliko
zvišali ceno mesečne uvoz-
nine na tržnico, zato pa omo-
gočili branjevkam in branjev-
cem brezplačno parkiranje v
drugi coni.« Najbližje tovrst-
no parkirišče je za Spodnjim
gradom, naslednje pa na Aš-
kerčevi ulici.
Po Kranjčevih besedah se
ozimnica na tržnici ne pro-
daja, zato argumenti, češ da
bo kupcev, ki kupujejo ozim-
nico na tržnici manj, po nje-
govem mnenju ne vzdržijo.
Tisti pa, ki vendarie kupuje-
jo večje količine sadja in ze-
lenjave, od uveljavitve nove-
ga režima ne bodo mogli več
z avtomobili na tržnico. Do-
slej so namreč to smeli in
plačali za dvajset minutni
vstop z avtomobilom kavci-
jo v višini 500 tolarjev. »Ne-
kateri prodajalci imajo vo-
zičke, s katerimi lahko od-
peljejo stranki blago do av-
tomobila. Morda bo vodstvo
tržnice razmislilo, da jih tu-
di samo nabavi nekaj in iz-
posoja.«
Krajnc meni, da morajo na
tržnici napraviti red, čeprav
zagotavlja, da je bilo doslej
le nekaj redkih primerov, ko
se pravil prometnega režima
na tržnici prodajalci niso dr-
žali. »Priznam, da je prob-
lem, ker branjevke in bra-
njevci nimajo kje parkirati,
a parkirišč na območju trž-
nice preprosto ni. Zavedam
se tudi, da imajo težave pri
dostavi, saj jih včasih ovira-
jo drugi s kamioni. Zato bo-
mo zahtevali na vsaki strani
tržnice, pri gostilni Dalma-
cija in pri zaporih, zagotovi-
tev območja, kjer bodo to-
vornjaki razkladali blago, ne
da bi pri tem ovirali ostali
promet,« pravi Krajnc.
In kakšni so izgledi, da mo-
rebiti ne bi bilo potrebno več
plačevati uvoznine na tržni-
co? »To je stvar odločitve
strokovnih služb Mestne ob-
čine Celje. Če bodo te tako
sklenile, bomo mi njihov
sklep izvajali,« pravi direk-
tor Kostre in v isti sapi izra-
ža dvom, da bi prišlo do te
odločitve.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Jože Krajnc
Knjižne čajanke
Kdor bere, se veliko nau-
či, je bil moto prvih Knjiž-
nih čajank, ki so vabile k
branju v osmih slovenskih
krajih po knjigarnah in
knjižnicah. Organizator
čajank so bile Mladinske
knjige Trgovine, ki so s po-
močjo osrednjih splošnoi-
zobraževalnih knjižnic ozi-
roma mladinskih knjižni-
čark želele spodbuditi k
branju in nakupu novih
knjig.
V Celju je bila knjižna ča-
janka v Osrednji knjižnici Ce-
lje, v Knjižnici pri Mišku
Knjižku, kamor so povabili
babice in dedke, pa tudi os-
tale ljubitelje knjig za otro-
ke in mladino. Ob čaju in piš-
kotih, kakor se za čajanko
spodobi, so obiskovalci lah-
ko spoznali novosti, ki jih
vodijo v knjigarno, pa tudi
starejše knjige, ki si jih je
mogoče izposoditi v knjižni-
ci. Vsi prisotni so dobili
knjižno kartico Bralčica, s ka-
tero lahko izbrane otroške in
mladinske knjige kupujejo z
10-odstotnim popustom v
vseh knjigarnah Mladinske
knjige.
Knjižne čajanke bodo vsak
tretji četrtek v mesecu v vseh
knjigarnah in knjižnicah
hkrati, ob 10. uri dopoldne.
Z njimi želijo privabiti v
knjigarne in knjižnice čim-
več starejših ter jim tako us-
tvariti možnost, da se sreča-
jo z mladinskimi knjigami
in preko njih s svojimi vnu-
ki in vnučkami. Kako si z bra-
njem bogatimo dolge veče-
re, nas bo poučila Knjižna ča-
janka v mesecu novembru.
IDA KREČA
Trg celjskih knezov z
novo podobo pomladi?
Mestna občina Celje je vendarle pričela s pripravljalnimi
deli za ureditev Trga celjskih knezov, po zamisli arhitekta
Nandeta Korpnika. Opravili so georadarske raziskave, na
podlagi katerih ugotavljajo, kaj se skriva v arheoloških pla-
steh pod Trgom celjskih knezov. Te dni so pričeli z rekon-
strukcijo komunalnih vodov. Decembra bodo prekinili de-
la zaradi novoletnih prireditev na trgu, nadaljevali pa jih
bodo januarja. Trg celjskih knezov naj bi dobil dokončno
podobo v prvi polovici prihodnjega leta. Izvajalec del bo
podjetje CMC Celje.	NGL
»Na nas odlični
služijolff ^
Razburjenje na celjski
tržnici med branjevkami in
branjevci, zaradi obetane
spremembe prometnega re-
žima, je bilo v soboto pre-
cejšnje, Prodajanje na trž-
nici se takorekoč ne izpla-
ča več, so bili enotnega mne-
nja, saj neprestano plaču-
jejo vse mogoče pristojbine.
Pravijo, da bi z veseljem
plačali parkirnino, če bi jim
omogočili parkiranje bliže
tržnici. In se z nostalgijo
spominjajo časov, ko je bi-
lo to mogoče, na območju
sedanje Rimljanke.
Andrej Lipnik, Babno:
»Načrtovani prometni režim
je zgrešen. Če že plačujemo
Kostri 1.500 tolarjev meseč-
no za dovoz, pa za to ne do-
bimo nič, naj nam omogoči-
jo vsaj primerno parkiranje,
ne pa da se vozimo na drug
konec mesta. Ob postavitvi
zapornice bi pričakovali, da
nam ne bo treba plačevati več
dovoza. A na nas očitno od-
lično služijo!«
Terezija Smodej, Brezo-
va: »S tem se ne strinjam!
Naj nam zagotovijo vsaj par-
kirni prostor, ne pa da mo-
ramo najprej razložiti sadje
in zelenjavo, nato pa iskati
parkirni prostor po vsem Ce-
lju. Že 40 let prodajam na
celjski tržnici, pa vam povem,
da je vedno slabše! V dvaj-
setih minutah pogosto ne bo-
mo mogle razložiti robe. Ve-
likokrat se namreč zgodi, da
parkirajo tu tovornjaki, ki
razkladajo mlečne izdelke,
ali pa policisti, ki pripeljejo
koga v zapor, me pa čakamo
v koloni, da opravijo svoje.
Doslej nas to še ni tako mo-
tilo, sedaj, ko bomo ve
na čas, pa to ne bo
šlo.Vsak lokal ima parfa
mesto, zakaj ga ne bi ip
tudi tržnica?«
Slavica Kovač, Pečo^
»To je popolnoma nesprej*
Ijivo! Zakaj lahko nekdo i
kira znotraj tržnice ves d
me pa se moramo umik
Smo prodajalci na tržnici c
gorazredni? Mislim, da:
Celjani še kako potrebuji
saj bodo sicer lahko jedH
mo še uvoženo sadje inzi
njavo.«
Vera Kos, Trnovlje:
prometni režim ne velja!
prej ni bil pravšnji, sedaj
bo še slabše. Nihče naš
nič vprašal, samo listke
nam pomolili v roke, na
terih ni nobenega žiga. Ji
način?«
Vikica Pinter, Frank«
vo: »V dvajsetih minutat
nemogoče da bi sama ra2
žila vse tisto, kar vsak'
pripeljem na tržnico. Tf'
ca bo postopno propadli'
tu občina ali Kostra ne
uredili parkirišč. Da v t
stu nekaj ni prav priča ^
to, da je promet na tržnih
slabši. Vedno manj je ^^
cev.«
NATAŠA GERKEŠ LEO
Foto: GAŠPER DOM^
St. 45 - 8. november 2001
13	NASI KRAJI IN LJUDJE

r
Razpis morda ne
bo razveljavljen?
Kdo bo gradil centralno čistilno napravo v Celju?
[azpis za izbiro izvajalca del za izgradnjo centralne
(ilne naprave v Celju še ni razveljavljen, je v torek
celjski župan Bojan Šrot. Utegne se celo zgoditi,
do razveljavitve ne bo prišlo, pravi. Na sestanku zad-
idni oktobra na Ministrstvu za okolje in prostor, ude-
Ja sta se ga tudi župan Šrot in direktor celjskega jav-
[a podjetja Vo-Ka Marko Cvikl, je namreč večina me-
i, da razpis zaradi vrste netočnosti objavljenih v enem
slovenskih dnevnikov, ne more biti razlog za razve-
fltev razpisa.
gojan Šrot pravi, da se še
I danes ne ve in se ne bo
Jelo, dokler komisija ISPA
ibo odobrila poročila, kdo
)ii izbran na razpisu. »Sam
[župan sem formalno vo-
Irazpisni postopek, pa ne
m, kdo je bil izbran. Po-
idbo, ki je šla skupaj s če-
tnim poročilom v Budim-
Sto, sem podpisal brez na-
libe izvajalca, žiro računa
rajalca in brez navedbe zne-
a. To so na primer podat-
tna podlagi katerih bi lah-
isklepal, kdo je izbran. Ker
I nisem videl, ne morem
lepati.«
»Nisem
) predlagal
meljavitveiff
tojan Šrot pravi, da sam
predlagal razveljavitve raz-
a, temveč da je samo na-
ia\ to možnost za primer,
obstaja utemeljen sum, da
prišlo do odliva informa-
in s tem kršenja enega od
tvenih pogojev razpisa, ki
nanaša na načelo tajnosti
Repka. »Dejal sem, da sem
pripravljen predlagati razve-
ljavitev razpisa in ponovitev
razpisa. Trenutno čakamo na
sestanek v Ljubljani, na ka-
terem bodo poleg nas še pred-
stavniki Ministrstva za oko-
lje in prostor in minister za
evropske zadeve Igor Bavčar.
Dogovorili se bomo, ali je
sploh prišlo do kršitev, če bo-
mo ugotovili, da so kršitve
bile, bomo ugotavljali, ali so
bile takšne, da narekujejo raz-
veljavitve razpisa. Če se bo
ugotovilo, da je tako, ne bo-
mo nasprotovali razveljavi-
tvi razpisa. Sem pa razoča-
ran nad aktivnostmi ministrs-
tva za okolje in prostor. Na
sestanku v Ljubljani smo na-
mreč sklenili, da bi se mora-
lo to ministrstvo takoj odzvati
na članek v Financah, ki so
prve pisale o izidu razpisa.
A ker tega ministrstvo ni sto-
rilo, nam ni preostalo nič dru-
gega, kot da predlagamo mo-
rebitno razveljavitev razpi-
sa.«
Bojan Šrot tudi trdi, da Erik
van der Linden, veleposlanik
in vodja delegacije evropske
komisije v Ljubljani še ni mo-
gel dati predloga za razvelja-
vitev razpisa. »Res pa je, da
je pisal pismo, v katerem na-
vaja, da vzbuja sum kršitve
načela tajnosti objava član-
ka v Financah. Pismo je po-
slal ministru Bavčarju, ta pa
je meni poslal pismo s po-
dobno vsebino.«
Ponižnost
Slovenije
Skrb vzbujajoče za Slove-
nijo je, da je takoj sprejela
tezo o curljanju informacij
iz Celja ali iz slovenskega dela
komisije, pravi Bojan Šrot.
»Dejstvo je, da je komisija ob
objavi teh podatkov že dav-
no končala svoje delo. Eval-
vacijsko poročilo je bilo že
14 dni v Budimpešti. Ta po-
ročila so bila tudi na mini-
strstvu za okolje in prostor
ter na ministrstvu za finan-
ce, zato sem prepričan, da ne
gre iskati krivca za odliv in-
formacij, če je do tega priš-
lo, med člani komisije. Ne
gre pozabiti, da smo imeli
pred štirimi meseci enak raz-
pis, pod enakimi pogoji, za
izgradnjo centralnega kolek-
torja. Takrat ni bilo težav, če-
tudi je bila komisija precej
podobno sestavljena. Res pa
je, da so takrat uradniki v Bu-
dimpešti hitreje opravili de-
lo. Ravno v tem je bila sedaj
verjetno kleč, da je procedu-
ra v Budimpešti trajala pre-
dolgo. Več kot je namreč na
voljo časa, večja je nestrpnost
med ponudniki in več je ugi-
banj. Večja je tudi možnost
za odliv informacij. Če bo
prišlo do ponovljenega raz-
pisa, ga bo potrebno pripra-
viti nekoliko drugače. Zelo
natančno bo potrebno dolo-
čiti tehnične standarde in
morda določiti ceno kot edini
kriterij izbire,« še pravi Bo-
jan Šrot.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Župan Bojan Šrot: "Slovenija je
takoj sprejela tezo, da so izbor
komisije razkrili pri nas, kar je
zaskrbljujoče."
Male sive celice
osnovnošolcev
Pred kratkim je bilo v Os-
novni šoli Štore eno izmed
osmih regijskih predtekmo-
vanj za nastop v TV kvizu
Male sive celice. Zbralo se
je 56 ekip iz 32 osnovnih
šol širšega celjskega ob-
močja.
Učenci so najprej reševali
pisne naloge, štiri ekipe, ki
so zbrale največ točk, pa so
se pomerile še v ustnem de-
lu. Ekipi IVosnovne šole Ce-
lje, ki je v finalni del prine-
sla največ točk, je uspelo
prednost obdržati. IV. osnov-
no šolo so zastopali učenci
Alja Matelič, Jan Kejžar in
Amadej Parfant. Njihova
mentorica je Helena Čuvan.
Drugo mesto je osvojila OŠ
Gornji Grad, tretje mesto OŠ
Gorica pri Slivnici in 4. me-
sto 111. osnovna šola Celje.
Prvi dve ekipi sta se uvr-
stili med šestnajst najboljših
in se bosta naslednjič že po-
merili z nasprotniki pred te-
levizijskimi kamerami.
S. B.
V Celju kmalu
več študentov
Občine celjske regije ustanavljajo javni zavod Re-
gijsko višje in visokošolsko središče. Sedež bo imelo
v Celju. T\idi celjski mestni svetniki so na zadnji
seji sprejeli odlok o ustanovitvi tega javnega zavo-
da. Za vršilko dolžnosti direktorice so svetniki ime-
novali Adrijano Zupane.
Za ustanovitev tega središča bo letos potrebno pris-
pevati dobrih osem milijonov tolarjev, v naslednjih
treh letih pa še 34 milijonov tolarjev. Vzporedno bo-
do pripravljali tri študijske programe, ki naj bi jih
uresničili v tem obdobju. Denar bodo zagotovile ob-
čine celjske regije, največ bosta prispevali občini Ce-
lje in Velenje, po sprejetju nacionalnega programa viš-
jega in visokega šolstva pa tudi država.
NGL
Uspešne celjske
zobomiške
Odličen uspeh celjskega predšolskega zobozdravstva
v Parizu
^lednarodno združenje
otroško zobozdravstvo je
t Marti Škapin, vodji zo-
^avstvene preventive, in
•Jelki Žgajner, vodji zo-
•ždravstva, obe iz Zdravs-
^ega doma Celje, te dni
•ilelilo priznanje za zob-
'Preventivo v otroških vrt-
'l' ki vključuje projekt mo-
'iran ja otrok in staršev za-
Podrobneje sta ga pred-
'^i s posebnim plakatom,
ja je priznani obli-
'^alec Jože Domjan, na
"^ovnem kongresu otroš-
^ zobozdravnikov, sep-
^bra v Parizu.
besedah dr. Škapinove
■plakat, na katerem sta pri-
jeli projekt Zobomiška v
'ličnem sodelovanju z vrt-
navdušil strokov-
Predšolska zoboz-
^^stvena preventiva pa, so-
deč po ostalih predstavitvah
na kongresu, ni nikjer tako
razvita, kot ravno v Sloveni-
ji, pravi dr. Škapinova.
Program Zobomiška, ki sta
ga predstavili Žgajnerjeva in
Škapinova v Parizu je stro-
kovna komisija uvrstila med
20 najboljših projektov, med
prispelimi 67. Program ob-
sega knjižico Zobomiška, di-
daktične igrice na temo zo-
bozdravstvene preventive in
videokaseto, namenjeno otro-
kom do četrtega leta. Priz-
nani ameriški profesor Moss
je v Parizu dejal, da so di-
daktične igrice ocenjevalno
komisijo tako prevzele, da so
se igrali z njimi, namesto da
bi ocenjevali projekte.
Dr. Marta Škapin pravi, da
je v Celju sodelovanje z vrtci
na področju zobozdravstve-
ne preventive že dvajset let
izjemno dobro, še poseben
posluh za to pa kažejo v vrt-
cu Zarja. Zato je priznanje,
ki sta ga prejeli z dr. Žgaj-
nerjevo tudi priznanje vrtcu.
Program Zobomiške je Za-
vod za šolstvo sprejel tudi kot
t.i. odličen program in ga uvr-
stil v program vseh sloven-
skih vrtcev. Za naslednji sve-
tovni kongres, ki bo čez dve
leti v New Orleansu, dr. Ška-
pinova že načrtuje predsta-
vitev programa zobne preven-
tive za najmlajše, stare od nič
do treh let.
V Parizu pa niso bile uspe-
šne samo »celjske zobomiš-
ke« temveč tudi mariborski
projekt Voda-gasila bo žejo
in umivala zobe ter velenj-
ski o vplivu preventivnega in
kurativnega dela pedontolo-
gov na oralno zdravje otrok.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
St. 45 - 8. november 2001
Plakat, ki ga je izdelal oblikovalec Jože Domjan, je navdušil otroške zobozdravnike na svetovnem
kongresu v Parizu.
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Varnost na
prvem mestu
v ponedeljek so predstav-
niki občine Polzela, Slo-
venskih železnic in drugi
pristojni v javni razpravi
Polzelanom predstavili, ka-
ko bi na železniških preho-
dih zagotovili večjo var-
nost.
V polzelski občini je 11
testno-železniških križanj,
od tega je 8 nezavarovanih.
Letos so se zgodile že štiri pro-
metne nesreče, dve s smrt-
nim izidom. V občini so v so-
delovanju z železnicami ta-
koj ukrepali, in sicer so ome-
jili hitrost vlakov s 75 na 50
kilometrov na uro ter poskr-
beli za boljšo vidljivost An-
drejevih križev.
Poleg tega so začeli z ak-
tivnostmi za zaprtje železniš-
kega prehoda Polzela 1, med-
tem ko bi radi drugi prehod,
oddaljen dvesto metrov, za-
varovali z zapornicami ali pa
zgradili podvoz. Pri enem od
prehodov bi radi zgradili
vzporedno cesto - možnosti
je veliko, vendar so vse po-
vezane s finančnimi sredstvi,
ki jih v občini nimajo. Samo
zavarovanje prehoda bo ve-
ljalo približno 55 milijonov
tolarjev, zato na ponedeljkovi
javni razpravi rokov še niso
opredelili. »Še naprej se bo-
mo dogovarjali s Slovenski-
mi železnicami. Glede na to,
da pri železnici dajejo pred-
nost rešitvam, ki predvide-
vajo ukinitev železniških pre-
hodov, upam, da bomo kmalu
na vrsti,« je nakazal polzel-
ski župan Ljubo Žnidar.
Javne razprave se je udele-
žilo precej krajanov, ki pa prav
tako niso enotni glede načrto-
vanih sprememb v cestno že-
lezniških križanjih znotraj ob-
čine, tako da bo verjetno po-
trebnih še kar nekaj dogovo-
rov, preden bodo železniška
križišča na Polzeli v resnici var-
na. Hkrati je župan Žnidar po-
zval krajane, naj očistijo ve-
getacijo ob železniških progah
in voziščih občinskih cest ter
s tem prispevajo k večji var-
nosti.	U. SELIŠNIK
Cestno železniško križanje, ki naj bi ga uredili z zapornicami.
Ko se korenin zavemo
Štirje Grmovškovi rodovi so se srečali v Andražu
Klen Grmovškov rod se je
razraščal na kmetiji pod Go-
ro Oljko, v slikoviti vasici An-
draž, ki je danes daleč nao-
koli znana tudi po prireditvi
"Družina poje".
Ko sta na začetku prejšnje-
ga stoletja stopila v zakon Fran-
čiška Kolšek, in Martin Ogra-
jenšek, sta začela trden rod.
Imela sta sedemnajst otrok in
vsi po vrsti so iz ljubečega gnez-
da krenili na svojo pot, ustva-
rili družine, rojevali otroke.
Iz njih in njihovih potomcev
je nastajala neuklonljiva rod-
bina.
Najstarejši še živeči člani Gr-
movškove rodbine so Ludvik,
Angela in Amalija. Na družin-
skem deblu se košatijo veje, ki
so jih v minulih mesecih skrb-
no negovali in zvezali v "rod-
binsko drevo", da bi tako spoz-
nali korenine, veje, vejice in
drobcene liste, ki šele klijejo
in črpajo moč iz globokih Gr-
movškovih korenin. Po listih
in koreninah so brskali Irena
in Jože Krk ter Ivica in Vinko
Zabukovnik.
Trud se jim je poplačal, ko
so našteli in na "rodbinsko dre-
vo" vrisali 158 članov te dru-
žine. Nato pa so poskrbeli, da
so se pred dnevi na velikem
srečanju v Andražu bližnji in
daljni sorodniki med seboj
spoznali, se spoprijateljili in
ob deblu obujali spomine po
obledelih fotografijah v albu-
mu, z dramatizacijo dramske
igre po resničnih dogodkih iz
kmečkega življenja, ki ni bilo
vselej lahko. Na srečanje v An-
draž jih je prišlo kar 128, od
blizu in daleč, z vseh koncev
Slovenije.
MATEJA PODJED
Lepi in gostoljubni
Minulo soboto je bilo ži-
vahno v gomilskem domu
krajanov, kjer je Turistič-
na zveza Spodnje Savinjske
doline v sodelovanju z Ra-
diem Celje pripravila drugi
turistični ples.
Na prireditvi so podelili
priznanja najbolj urejenim
spodnjesavinjskim krajem in
drugim ocenjevanim objek-
tom v akciji Moja dežela - lepa
in gostoljubna, v katero so
se vključile posamezne ob-
čine, njihova društva ter se-
veda zveza. Med zmagovalci
Spodnje Savinjske doline so
se znašli mesto Žalec, manj-
ši kraj Petrovče, Gostišče Ci-
zej. Osnovna šola Vransko in
Zdravstveni dom Žalec, za naj
turistični spominek pa so iz-
brali hmeljarski škaf, ki ga
je izdelal Sašo Rus iz Kasaz.
Na plesu so svoje delo pred-
stavili številni glasbeniki ter
tudi turistični podmladek iz
OŠ Šempeter.	TT
Predsednik zveze Vlado Rančigaj med podelitvijo priznanja Aleni
Žnidar, predsednici TD Polzela.
Gasilske aktivnosti
Občina Vransko in občinsko gasilsko poveljstvo sta
mesecu požarne varnosti pripravila vrsto aktivnosti.]
Predstavili so gasilsko tehniko in priročne gasilske api
te, vsem občanom je bil na voljo brezplačen ogled zaniu
vega Gasilskega muzeja na Vranskem. Osrednja vaja, v k
teri so sodelovala vsa PGD iz občine Vransko, je bilai
območju nekdanjega gostišča Grof v Čepljah pri Vranskei
Člani prostovoljnih gasilskih društev v občini Polzela
goste radi povabijo osnovnošolce, ki jim pokažejo oprem
učenci pa se lahko preizkusijo tudi v gašenju manjšega
žara. Letošnje predstavitve PGD Polzela, Ločica ob Savil
in Andraž se je udeležilo več kot 300 učencev nižje stopP
ter sedmega in osmega razreda iz OŠ Polzela.	T.
Učenci radi prisluhnejo gasilcem.
Gradnje in obnove
Lepo vreme omogoča izgradnjo kanalizacije v Goto
Ijah in na nekaterih ulicah v mestu Žalec.
Hkrati z gradnjo kanalizacije obnavljajo tudi vodovod.
Žalcu bosta kanalizacija in vodovod obnovljena v Trubail
vi ulici, ulici Nikole Tesle in Ivanke Uranjek. V Gotovi)«
kjer so prav tako pričeli z deli, so za gradnjo že porabili'
milijonov tolarjev, opravljena dela pa bodo stala veČ ^
170 milijonov tolarjev.	T.
Novo športno igrišči
Novo igrišče v Taboru, ob katerem so uredili
ograjo, razsvetljavo in naravno tribuno, je tudi ura^
odprto.	J
Zemeljska in asfaltna dela je izvedlo celjsko podjetje S
Celje, postavitev zaščitne ograje in razsvetljave je bila
na podjetju Pluton, oprema pa je bila kupljena pri ElanU i
vse so porabili 21 milijonov tolarjev, od tega je tri mili)"]
tolarjev prispevalo ministrstvo za šport. Novo igrišče sta^
prla županja Vida Slakan in predsednik TVD Partizan Gr^
Kovče, blagoslovil pa ga je domači župnik Polde Sečan- I
T. TAVC'
Št. 45 - 8. november 2001
15	NASI KRAJI IN LJUDJE

Rogaška graščina
Strmol vse lepša
Rogatčani bodo v prenovljeno pristavo ob graščini prestavili sedež občine
Ibnova Graščine Strmol,
ireilstavlja enega najlep-
kulturnih spomenikov
Ijčini Rogatec, se je pri-
|že pred petimi leti. Zu-
ya gradbena dela se po-
zaključujejo, še letos
[laj bi končali tudi fasa-
da osrednjem in vzhod-
I delu objekta ter vgra-
stavbno pohištvo. Pri-
ni sedaj razmišljajo o
bini, ki naj bi jo imel ta
esančno-baročni dvo-
svojimi bogatimi stavb-
li sestavinami sodi graš-
1 med najpomembnejša
niška bivališča na Slo-
skem. Njena obnova je^
lej stala že okoli 80 mi-
lov tolarjev, več kot po-
co denarja pa je prispe-
I država. Župan Martin
lolič pravi, da jim je to
elo z dobrim delom in
ico vloženega truda. Po
jovih besedah naj bi le-
uredili tudi bližnjo ka-
pelo z na novo odkritimi fre-
skami, v prihodnje pa zade-
lali še razpoke na fasadi se-
verne stene.
Občina Rogatec se je z graš-
čino prijavila tudi na javni
razpis ministrstva za kultu-
ro za sofinanciranje v letih
2002 in 2003. »Ker je držav-
ni proračun za dvoletno ob-
dobje, smo morali tudi svo-
je načrte podati za prihodnji
dve leti,« pravi Mikolič. »V
letošnji prijavi načrtujemo
obseg del v takšnem obsegu,
da bi lahko obnovo gradu
končali že leta 2003. Projekt
bomo skušali razdeliti na dva
dela. V prihodnjem letu naj
bi uredili malo, poročno in
veliko dvorano v tretjem nad-
stropju.«
V prihodnje načrtujejo
ureditev prvega nadstropja,
kjer naj bi po Mikoličevih
besedah uredili gostinsko po-
nudbo,. ki bi bila nekaj po-
sebnega, in vinoteko. »Tre-
nutno se o tem dogovarja-
mo s partnerjem, ki naj bi
sovlagal v dograditev prve-
ga nadstropja. Vsekakor pa
se bo potrebno v naslednjem
letu lotiti zunanjščine, ure-
diti dovozne poti in plošča-
di. Upamo, da bo grad v pr-
vi fazi že deloval konec pri-
hodnjega leta,« doda Miko-
lič.
Kakšna bo
vsebina
graščine?
Letos bodo Rogatčani na raz-
pis prijavili tudi graščinski park
in tako imenovano grajsko Pri-
stavo ob vznožju gradu, ki je
bila v preteklosti mišljena kot
gospodarsko poslopje. Dela v
notranjosti objekta se še niso
pričela, saj morajo prej odtod
izseliti stanovalce.
»Vsekakor pa načrtujemo do-
ločene gradbene posege, s či-
mer bi zaokrožili celoto,« po-
jasni Mikolič. »Sam grad ni ne
majhen ne velik. V vsakem nad-
stropju je nekaj manjših in
srednje velikih prostorov, v do-
datnem, t.i. gospodarskem delu
Strmola pa naj bi bil prihod-
nje sedež Občine Rogatec.«
Večja dvorana, v kateri je pro-
stora za okoli 60 do 80 ljudi,
naj bi bila namenjena različ-
nim slovesnostim, muzejski de-
javnosti pa bo posvečeno dru-
go nadstropje. Na prehodu iz
leta 1999 na 2000 je občina pri
ministrstvu uspela pridobiti še
dodatne tri milijone tolarjev za
programsko zasnovo Strmola.
V njeni pripravi so sodelovali
ljubljanska projektantska orga-
nizacija APl, programski svet
s predstavniki ministrstva, celj-
skega zavoda za spomeniško
varstvo. Občine Rogaška Slati-
na, Steklarne Rogaška, Kme-
tijske zadruge Šmarje ter pred-
stavniki Občine Rogatec.
Naslednja naloga je ureditev
parka, ki obsega vrt zahodno
od graščine in rastlinjak. Je pri-
mer krajinskega ambienta trš-
kega dvorca, ki s svojo edins-
tveno pobočno lego predstav-
lja pomemben sestavni del šir-
šega trškega zaledja starega Ro-
gatca. Tako graščina kot park
bi lahko bila v prihodnje nad-
vse zanimiva turistična točka,
ki bi obogatila tovrstno ponudbo
bližnje Rogaške Slatine in Pod-
četrtka.
BOJANA JANČIČ
Martin Mikolič
Za vamo
igro
Med številnimi zajetnimi
naložbami občine Rogaš-
ka Slatina, njihova skup-
na vrednost znaša približ-
no 584 milijonov tolarjev,
je tudi izgradnja prečne ce-
ste med Kidričevo in Ulico
XIV. divizije v središču Ro-
gaške Slatine. Graditi so pri-
čeli že lani, projekt pa je na-
stajal kar tri leta.
Dolgo gradnjo so povzro-
čili številni zapleti pri prido-
bivanju ustreznih dovoljenj,
je povedal slatinski župan
Branko Kidrič. »Pomembno
je, da je objekt danes dokon-
čan in da smo z njim uredili
prostor v neposredni bližini
vrtca,« je dejal Kidrič. »S tem
smo zmanjšali promet po
Ulici XIV. divizije, kjer je po-
leg vrtca tudi 1. osnovna šo-
la. Za potrebe vrtca smo na
novo pridobili še enkrat več-
jo zeleno površino za otroš-
ko igrišče in skupaj približ-
no dvajset parkirnih mest za
zaposlene in starše, ki bodo
otroke pripeljali v vrtec.«
Naložba, vredna 40 mili-
jonov tolarjev, naj bi zlasti
pripomogla k večji promet-
ni varnosti. Da pa se bodo
lahko tamkajšnji malčki v vrt-
cu ne le varno, ampak tudi v
miru igrali, so jih zaščitili še
s protihrupnimi ograjami.
Bo.J.
Distilm napravi tudi
na Šmarsicem
Napravi bosta stali v Šmarju in v bližini podjteja Vital v Mestinju
'o občinah Rogaška Slatina in
gatec se je gradnje čistilne na-
»ve v Obsotelju lotila tudi šmar-
J občina. Izgradnja zbirnega ka-
la od sedanjega iztoka kanali-
tije v potok do mesta, kjer bo sta-
tistilna naprava, seje pričela že
tačetku oktobra.
'petstometrski kanal se bodo po-
i stekale odpadne vode Šmarja in
oliških naselij, ki imajo kanaliza-
ože urejeno oziroma jo bodo ure-
iv bodoče, naložba pa je vredna
Mižno 80 milijonov tolarjev.
^re za prvi del gradnje čistilne na-
've v Šmarju pri Jelšah, ki naj bi
končali predvidoma prihodnje le-
Po zbirnem kanalu bodo zgradili
i^kta, za katerega bo morala ob-
'a ob pomoči države odšteti med
"in 400 milijoni tolarjev. »Že ne-
I let so ljudje spraševali, kdaj se
iio tudi v Šmarju lotili takšne na-
■be, in sedaj smo končno naredili
korake,« je povedal šmarski
Pan Jože Čakš in še pojasnil, da
Pričeli tudi že s pridobivanjem do-
•iientacije, projektov in zemljiš-
ka objekt.
^enar za gradnjo zbirnega kanala
'lo Šmarčani črpali iz taks za obre-
■'^jevanje oziroma onesnaževanje
nekaj pa bo prispevala tudi dr-
Finančni načrt za drugi del, ki
jbi ga začeli graditi jeseni prihod-
■l^to, bo pripravljen na osnovi pro-
'^ov, dokončali pa naj bi ga v prib-
dveh letih. Upravljanje bo naj-
verjetneje prevzelo javno podjetje za
komunalne storitve OKP Rogaška Sla-
tina.
Sicer pa je po Čakševih besedah ka-
nalizacija urejena le v večjih nase-
ljih, kot so Šmarje, delno Mestinje
in Šentvid, še letos pa bodo izdelali
tudi študijo gradnje kanalizacije, čiš-
čenja odpadnih voda, pa tudi uredi-
tve posameznih stanovanjskih enot
na območju celotne občine. »Neka-
tera vaška naselja bodo imela manj-
še čistilne naprave, ki so po Sloveni-
ji že precej uveljavljene. Sedanjo ka-
nalizacijo Šmarja bo potrebno še do-
graditi oziroma rekonstruirati, kljub
temu pa je tudi v tem stanju že pri-
merna za priključitev na zbirni ka-
nal in odtod na čistilno napravo,« je
pojasnil Čakš.
Druga večja čistilna naprava, ki na-
staja pod okriljem šmarske občine,
bo pokrivala področje Mestinja, kjer
je skoncentrirane nekoliko več in-
dustrije. »Tam imamo Rogaško Les
in Vital, ki ima kar precej težav s čiš-
čenjem svojih odpadnih voda,« je de-
jal Čakš in dodal, da je dokumenta-
cija za gradnjo tamkajšnje čistilne
naprave že pripravljena. Postavlje-
na bo ob Mestinjščici v bližini pod-
jetja Vital, namenjena pa bo čišče-
nju tako industrijskih kot gospodinj-
skih odplak.
Obe naložbi sta zelo pomembni za
šmarsko občino, čeprav po zakonu
nista obvezni. »Tako smo se pač od-
ločili,« je povedal Čakš. »Glede na
razvoj svetovne, zlasti pa evropske
miselnosti bo namreč to nekoč še ka-
ko pomembno.«
BOJANA JANČIČ
Jože Čakš
Jubilej pod
stoletno lipo
Marija Penič, po domače
Penkošekova Mici iz Krni-
ce, je v svoji knjigi življe-
nja obrnila devetdeseti list.
Pod lipo na domačiji Plev-
nikovih so ji ZB Loka, Rdeči
križ Loka in gasilci iz Dobri-
ne pripravili presenečenje.
Zaigrali in zapeli so ji doma-
či godci in šele, ko je na mi-
zi zagledala cvetje, darila in
torto, je dojela, za kaj prav-
zaprav gre.
Micka se je rodila v Hrast-
ju, kjer je odraščala v veliki
družini. Ko je odrasla v de-
kle, se je poročila Ivanom Pe-
ničem-Anzekom, ki jo je pri-
peljal na svojo kmetijo. Ker
jima otroci niso bili dani, sta
prosti čas namenjala žusem-
ski cerkvi in župnišču. Veli-
kokrat sta botrovala, poma-
gala pa sta tudi pri gradnjah
in popravilih. Najtežje ob-
dobje v Micikinem življenju
je bilo, ko je pred enajstimi
leti po hudi bolezni izgubila
moža.
Micka se danes rada druži
s sosedi, saj je vesela vsake-
ga obiska in prijaznih besed
ter toplega nasmeha, ki ji vli-
va polno upanja. N.P.
St. 45 - 8. november 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Selitev E-Športa in
dvoizmensico delo
»Državo bi naš stečaj v treh mesecih stal več, kot zdaj rabimo, da bi
izplavali iz težav,« pravi direktorica šentjurskega E-Športa Sonja Uljarjevič
Bi nova metla res pomet-
la vse težave, ki so se s kraj-
šimi premori vse od usta-
novitve sredi devetdesetih
let pa doslej nakopičile v
šentjurskem podjetju E-
Šport? Kot kaže, je župan
Jurij Malovrh - občina je na-
mreč večinska lastnica pod-
jetja, nastalega na pogoriš-
ču nekdanjega Eleganta -
prepričan v to, saj še vedno
išče primernega kandidata
za direktorja.
V E-Športu pa so po bese-
dah direktorice Sonje Uljar-
jevič prepričani, da bi bilo
poslovanje veliko uspešnej-
še, če bi podjetje imelo več
osnovnega kapitala in če bi
dobili pomoč za premostitev
finančnih težav, ki z dobri-
mi 20 milijoni izgube iz pre-
teklih let in okoli 10 milijo-
ni tolarjev letos neplačane na-
jemnine za poslovne prosto-
re kot Damoklejev meč visi-
jo nad podjetjem.
Po oktobrskem srečanju z
vodstvom in predstavniki
sindikata E-Športa ter trgov-
sko-gostinskega podjetja
Ahac, ki je lastnik dveh proi-
zvodnih dvoran, v katerih so
do konca meseca šivale šent-
jurske tekstilke, je župan Jurij
Malovrh napovedal, da naj bi
novega direktorja v E-Špor-
tu imeli že z novembrom. Po-
tem, ko je zdajšnja direkto-
rica Sonja Uljarjevič ustno
ponudila odstop - ob njenem
imenovanju so se dogovori-
li, da bo delo opravljala za
določen čas, a se je začasnost
z enega podaljšala na šest let
- se je resno pogovarjal z več
kandidati. »Eden je ponud-
bo odklonil, ker je menil, da
je delo preveč zahtevno, z
dvema pa se še pogovarja-
mo,« je v torek povedal Ma-
lovrh in dodal, da je po nje-
govem pred E-Športom še
obetavna prihodnost, če bi
podjetje le temeljito reorga-
nizirali in vzpostavili boljšo
notranjo organizacijo.
Šentjurčanke
rekorderke po
bolniških?
županovi očitki dosedanje-
mu poslovanju E-Športa teme-
ljijo na ugotovitvah, da naj bi
v delu E-Športa prihajalo do
zastojev in da imajo tudi za
ženski kolektiv izjemno visok
delež bolniških odsotnosti.
Za Uljarjevičevo pravi, da
je po tehnološki plati izjem-
no sposobna, vseeno pa ne
more razumeti, kako lahko
imajo v podjetju tako visok
delež bolniških, ki naj bi ob
konicah dnevno dosegale tu-
di 15 do 20 odstotni izpad
delavk. V podjetju to zani-
kajo, Uljarjevičeva pravi, da
delež bolniških odsotnosti za
odstotek ali dva morda res
presega povprečje ženskih ko-
lektivov, a preko desetine se
ne povzpne. Domnevni zasto-
ji v delu pa so posledica se-
zonske naravnanosti njihovih
naročil, tako da se mesečna
realizacija razlikujejo tudi za
10 milijonov tolarjev. »Konica
v našem delu pa je vselej ko-
nec leta, zadnja dva meseca
sta najhujša,« še dodaja.
Šivalnica med
prazniki, zdaj
še krojilnica
Najemna pogodba za E-
Športovi dve proizvodni dvo-
rani, ki sta v lasti trgovsko-
gostinskega podjetja Ahac, je
podjetju potekla že pred ča-
som in oktobra so se z last-
nikom Romanom Moško-
tevcem dogovorili, da večjo
dvorano do konca meseca iz-
praznijo.
Preko praznikov so tako v
manjši dvorani uredili šival-
nico, krojilnica, ki bo utes-
njena v skladiščnih prosto-
rih, pa pride na vrsto ta ko-
nec tedna, saj bodo potreb-
na tudi manjša gradbena de-
la. Od ponedeljka šentjurske
tekstilke delajo v dveh izme-
nah, saj drugače ne gre. »Šlo
bi, če bi se odločili za od-
puščanje delavk oziroma do-
ločitev tehnoloških viškov, a
to bi hkrati pomenilo, da ne
bi mogli več izpolnjevari na-
ročil, ki nam jih ne manjka,«
pravi Uljarjevičeva.
Razmere, zrele
za stečaj?
Glede na dobrih 20 mili-
jonov tolarjev izgube iz pre-
teklih let ter del letošnje ne-
plačane najemnine za proi-
zvodni dvorani, ki se vrti oko-
li 10 milijonov tolarjev, so
razmere v E-Športu vse bolj
zrele za stečaj.
A hkrati imajo v podjetju
dovolj naročil in tekoče po-
slovanje ni problematično.
Še več, šentjurskim tekstil-
kam, ki si kruh služijo z Ion
oziroma dodelavnimi deli, je
uspelo pritegniti dve ugled-
ni nemški podjetji. Šivajo zve-
čine za Bogner in Nicovvo,
ki sodita v višji cenovni raz-
red športnega programa. Ste-
čaj podjetja s 141 zaposleni-
mi bi bil za šentjursko obči-
no, ki že zdaj izstopa iz slo-
venskega povprečja z enim
najvišjih deležev brezposel-
nosti, več kot boleč.
Župan Malovrh ocenjuje, da
bo do konca tedna najverjet-
neje že kaj več znanega o tem,
kako se bodo razmere v pod-
jetju razpletle. Obljublja, da
bo občina izpolnila sklep o
odkupu strojev za E-Šport, ki
so ga šentjurski svetniki spre-
jeli že na pragu letošnjega po-
letja. »Nakup nas bo stal okoli
6 milijonov tolarjev, zanj pa
se doslej nismo odločili, ker
se bojimo, da bi ob morebit-
nem stečaju podjetja stroji po-
stali del stečajne mase,« pra-
vi Malovrh, Uljarjevičeva pa
dodaja, da bi te pomisleke lah-
ko odpravili tako, da bi obči-
na stroje odkupila v svojem
imenu in jih E-Športu preda-
la v brezplačno uporabo. A
samo stroji ne bodo dovolj, v
Šentjurju bodo morali poiska-
ti tudi način, kako sanirati iz-
gubo preteklih let. -
»Stečaj ni rešitev,« je pre-
pričana Uljarjevičeva, ki vi-
di pomoč tudi skozi različ-
ne državne razpise za subven-
cioniranje in ohranjanje de-
lovnih mest, »nenazadnje bi
državo že v treh mesecih stal
več, kot znaša naša izguba iz
preteklih let. Samo za nado-
mestilo plač 141 delavcem E-
Športa, ki bi v primeru ste-
čaja pristali na Zavodu RS za
zaposlovanje in bi bili prve
tri mesece upravičeni do iz-
plačila 70 odstotkov svojih
plač, bi država morala me-
sečno odšteti okoli 11 mih-
jonov tolarjev!«
IVANA STAMEJČIC
Foto: GAŠPER DOMJAN
E-Športove šivilje zdaj v dveh izmenah delajo v manjši proizvodni dvorani. Krojilnico bodo v podjetju
uredili ta konec tedna.
V Rečici pri Lašicem pomagajo šoli
v podružnični osnovni šoli v Rečici pri Laškem so bogatejši za nov, kvaliteten
glasbeni stolp, ki jim ga je v imenu tamkajšnje krajevne skupnosti izročil njen pred-
sednik Matjaž Piki.
Že spomladi, ko so v šolo dobili prvi računalnik, jim je krajevna skupnost podarila
barvni tiskalnik. »Potrebe so velike, možnosti pa majhne,« pravi vodja šole Dragica Rado-
jevič, ki je v imenu otrok hvaležna domači krajevni skupnosti za pripomočke, s katerimi
lahko posodabljajo pouk.	VLADO MAROT
Kapela v čast Siomšitu
v Velikih Gorelcah nad Laškim so blagoslovili obnoi
Ijeno Salobirjevo kapelo.
Prvotno kapelo, zgrajeno okrog leta 1800, je že moči
prizadel zob časa. Vaščani so se pred dvema letoma odlo<
li, da jo bodo obnovili in namenili blaženemu Slomšku
čast. Gradbeni načrt je pripravil Karli Fantinatto, kip Slomšl
je izdelal Martin Klezin, oba Laščana, slikarska dela pa i
opravil Stane Petrovič - Čonč iz Celja. Pri obnovi so finan
no, materialno in s prostovoljnim delom sodelovali vsi vai
čani Velikih Gorele, pa tudi nekateri posamezniki, ki ima
korenine v njihovi vasi.
Blagoslov sta opravila dekan Jože Horvat in kaplan Duši
Egidij Kubot, slovesnost pa so obogatili še s Slomškovii
recitali ter petjem župnijskega zbora ter otrok.
VLADO MARfl
V osmih aiccijaii 906
itrvodajalcev
s krvodajalsko akcijo na Planini pri Sevnici so zaklji
čili letošnje akcije v občini Šentjur in Dobje, ki jih organi
žira Območno združenje RK Slovenije v Šentjurju.
Letos so pripravili osem krvodajalskih akcij, na katerih)
darovalo kri 906 krvodajalcev ali okoli 150 več kot lani
Vzrok za porast je v tem, da so letos število akcij povečaliii
jih tako približali ljudem na podeželju. Prihodnje leto b«
do dodali še eno akcijo v Kmetijski šoli Šentjur. Med krvo
dajalci je tudi vedno več mladih, vso kri pa darujejo z
potrebe celjske bolnišnice.	TI
Nocoj o
Ipavcih
V	Šentjurju se z nocojšnji
predstavitvijo monografija'
znameniti glasbeni in zdr^
niški družini Ipavec zakljji
čujejo prireditve letošnjil
Ipavčevih kulturnih dnevC
V	Ipavčevi hiši v Zgornje'
trgu bodo na slovesnosti oblf
uri svetovno uveljavljeni s'
pranistki Ani Pusar Jerič, s'
cer šentjurski rojakinji in ^^
bitnici letošnjega najvišjega"'
činskega priznanja, izrodi
plaketo, dr. Igor Grdina pa^^
predstavil svojo knjigo o Ip^
cih. Znamenita šentjurska rf'
bina svojo monografijo do^
va v času, ko mineva 170"
od rojstva Gustava in 80 let "
smrti Josipa Ipavca. Čez d";
ber mesec bo Šentjur bogati
ši še za eno knjižno delo-\
dr. Grdina pripravlja tudi nj
nografijo Šentjurja. V Ipa^''
vi hiši bodo nocoj odprli
razstavo starih fotografij ŠeiJ
jurja.
St. 45 - 8. november 2001
17	NASI KRAJI IN LJUDJE

Kotlovnica ne bo v
središču Vitanja!
gazburjenje, ki je zajelo
pjaiie ob javni razgrnitvi
^torsko ureditvenih po-
,jev za območje centra Vi-
luja, je obrodilo sadove,
jhovo temeljno pripombo
nasprotovanje izgradnji
ptlovnice na biomaso, bo-
li v novih načrtih upošte-
jli.
prejšnji teden se je sestal
ičiiiski odbor za komunal-
linfrastrukturo Občine Vi-
ije in pregledal vse pripom-
1,izoblikovane ob javni raz-
litvi. 'Zaradi odločnega nas-
ptovanja izgradnji kotlov-
nice, ki da bo prinesla v sre-
dišče Vitanja hrup in onesna-
ženje, so se člani odpoveda-
li ekonomskim razlogom za
lokacijo kotlovnice. Prvotno
načrtovana kotlovnica bi bi-
la namreč v neposredni bli-
žini lesnega podjetja Lip in
velikih uporabnikov, kot so
šola, trgovine in drugi. Ce-
vovodi bi bili krajši, zaradi
česar bi bile manjše tudi iz-
gube energije. Ker je torej
zmagal ekološki vidik, kot-
lovnice na biomaso na bo v
središču Vitanja. Lokacijo bo
treba najti drugje.
Takšno je sedaj naročilo za
izdelavo novih prostorsko
ureditvenih pogojev za to ob-
močje, ki jih bo, tako kot pr-
vič, naredil Razvojni center
Celje. Seveda bo pred tem še
sam proučil možnost vklju-
čitve pripomb krajanov. Os-
novna opredelitev, da ostaja
območje Lipa namenjeno in-
dustriji, pa kljub dodatnim
predlogom ni spremenjena.
Kakšna industrija (ali kaj dru-
gega) pa v tem prostoru de-
jansko bo, je odvisno tudi od
usode Lipa oziroma od tega,
komu ga bo sedanji lastnik
morebiti prodal. Bojazen
pred industrijo je zaradi raz-
voja tehnologije očitno manj-
ša kot pred kotlovnico.
Zgodba se začenja znova -
ko bodo pripravljeni prostor-
sko ureditveni pogoji, bodo
nanje na javni razgrnitvi ob-
čani spet lahko posredovali
svo^je pripombe... »Občina b(
naj urejala prostor na podla-
gi zahtev ljudi,« kratko komen-
tira odločitve, sprejete na od-
boru, Gorazd Fric, ki je v ob-
čini Vitanje zadolžen za po-
dročje komunalnega urejanja.
MILENA B. POKLIČ
Premalo
denarja za
devetletko
v zreških osnovnih šolah
138 rednih oddelkov in 4
Idelki varstva. V tem šol-
kem letu so na novo odprli
jdelek devetletke na Gore-
ju, vendar zanj v občin-
kem proračunu ne morejo
agotoviti potrebnega denar-
iza materialne stroške.
Še posebno velja to za ogre-
inje, saj so dejanski stroški
laGorenju kar trikrat višji od
ffflšala na oddelek. Težave so
idi z nakupom opreme in
iiJ za devetletko. Letos so za
porabili več kot 4 milijone
iarjev, v proračunu pa je bil
^otovljen samo milijon. Po-
obno kaže za prihodnje le-
i,ko v proračunu načrtujejo
milijona, za najnujnejš(5
premo pa potrebujejo vsaj 4
ailijone tolarjev. MBP
Priznanje
Matjažu
Šmalcu
Na četrtem mednarodnem
fslivalu turističnih filmov v
plitu je Konjičan Matjaž Šmalc
fejel priznanje za najboljše-
3 režiserja v konkurenci turi-
tičnih filmov s triindvajsetmi-
itno predstavitvijo Slovenskih
onjic, ki vključuje tudi odlom-
fiz občine Zreče. MBP
Kolar in
Sicerbineif
v Parizu
v oktobru se je pet sloven-
slikarjev odzvalo povabilu
teniške matice in se od-
''^avilo v Francijo, natančne-
je v Pariz in Alzacijo, da tudi
preizkusijo svoje slikar-
ij® sposobnosti. Med njimi sta
Jla tudi Ivan Kolar iz Vele-
* in Franci Skerbinek iz Slo-
^iiskih Konjic. Po treh dneh
J^varjanja so nastala dela
^^stavili na priložnostni raz-
^^ v slovenski ambasadi v
^zu. Pri tem jim je poma-
^^ vodja ambasade Veroni-
^Stabej (na posnetku s Fran-
Skerbinekom). N.P.
Trije zlatoporočenci z Dobrne
V občini Dobrna živi več kot dvesto starejših občanov. Občina in društvo upokojen-
cev sta zanje pripravila srečanje starejših občanov, ki se ga je udeležila približno
polovica povabljencev.
Župan Martin Bred je predstavil delo in naloge občine, zbrane je prav tako pozdravil
predstavnik društva upokojencev. Med njimi so bih trije zakonski pari, ki praznujejo letos
zlato poroko ter so se jih na srečanju posebej spomnili s skromnimi darih in plaketo
upokojenskega društva. Zaključih smo s skupnim kosilom in klepetom o starih časih. Tudi
godbe in petja ni manjkalo.	IVANKA PETELINŠEK
Na srečanju starejsih Dobrnčanov so bili posebne pozornosti deležni trije pari, ki praznujejo letos pol
stoletja skupnega življenja. To so (z leve proti desni) Darinka in Aleksander Pann, Vera in Viktor Rožanc ter
Ana Repas (soprog Anton se srečanja ni mogel udeležiti).
Grad Tabor Je naprodaj
Grad Tabor v Višnji Vasi
pri Vojniku je naprodaj. Pol
tisočletja star kulturni spo-
menik je na križišču cest
med Celjem, Dobrno in Slo-
venskimi Konjicami,
Grad na poslovno zanimivi
lokaciji je začel pred leti hi-
tro propadati, nakar sta obči-
na Vojnik ter država poskrbe-
li za streho ter rekonstrukcijo
porušenega grajskega stolpa.
V občinski stavbi šo ocenili.
da je takšen Tabor postal za-
nimiv za prodajo. Tik pred
prazniki, so v Uradnem listu
objavili razpis za prodajo.
Za grad so se v zadnjih le-
tih že zanimali različni inte-
resenti. V treh grajskih nad-
stropjih je namreč 1270 kva-
dratnih metrov površin, k
stavbi spada šest tisoč kva-
dratnih metrov ter večja ka-
pela. Kupec bo moral obnav-
ljati grajsko notranjščino v
skladu s smernicami Zavo-
da za varstvo naravne in kul-
turne dediščine, stavbo pa
lahko nam.eni za kulturno, go-
stinsko, turistično ali drugo
primerno dejavnost.
Občina sprejema ponudbe
do 28. novembra. Osnovna
cena gradu Tabor znaša 50
milijonov tolarjev, prodati pa
ga nameravajo najboljšemu
ponudniku.
BRANE JERANKO
Medobčinski inšpeictorat
Občine Vojnik, Dobrna, Zreče in Vitanje se odločajo o ustanovitvi skupnega medob-
činskega inšpektorata, saj zaposlitev inšpektorja za nobeno od teh občin ne bi bila
smotrna.
Občine ustanoviteljice imajo skupaj skoraj 19 tisoč prebivalcev, stroške pa si bodo raz-
delile glede na število prebivalcev v posamezni občini. Sedež inšpektorata bo predvidoma
v največji občini, torej v Vojniku. Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave je v fazi prve
obravnave na občinskih svetih. Do druge obravnave bi naj občine dogovorile vse podrob-
nosti o delu in financiranju skupnega inšpektorata.	MBP
Dobrnsko okno
v svet
V občini Dobrna, kjer
imajo kabelsko razdelilni si-
stem v občinskem središču
že dalj časa, v zadnjih ted-
nih nadaljujejo z izgradnjo
na področju Vinske Gorice.
Elektro Turnšek, ki mu je
občina na javnem razpisu
pred nekaj leti zaupala iz-
gradnjo sistema, namerava še
letos priključiti tudi del na-
selja Klanec. V zvezi z izgrad-
njo kabelsko razdelilnega si-
stema je prišlo lani zaradi ce-
ne do zapleta s prebivalci do-
brnske okolice, saj naj bi ti
plačali več. Po dogovoru pla-
čajo okoličani zdaj le razli-
ko, če so izkopi do hiše dalj-
ši od 40 metrov.
Sicer pa znaša cena Turnš-
kovega priključka za družin-
sko hišo, ki v okolici Dobr-
ne prevladujejo, 1071 mark
tolarske protivrednosti. V
dvostanovanjski hiši morajo
odšteti 833 mark ter v več-
stanovanjski hiši 595 mark
tolarske protivrednosti.
BJ
Rogia pripravljena
Smučarski center na RogH je pripravljen na zimo. Obi-
skovalce pričakuje prenovljena restavracija na smučišču
Jurgovo, kjer je na voljo 120 sedišč v restavraciji in 400 na
terasi. Kupili so tudi nov teptalni stroj z vitlo za zahtevnej-
ša smučišča, ki omogoča kvahtetnejše delo na teh terenih.
PosodobiU so tudi opremo v ski servisu na RogU, kjer je na
voljo 500 parov različne smučarske opreme. Uredili so
tudi 350 parkirišč.	MBP
Nova štipendista
Likovnih prijateljevanj
V Slovenskih Konjicah so že peto leto zapored dvema
študentoma podelili enoletni štipendiji Likovnih prijate-
ljevanj.
Štipendijski sklad Likovnih prijateljevanj vsako leto na
javni dražbi ustvarijo kupci posebne polnitve vin. Štipendi-
ji v višini 50 tisoč tolarjev bosta eno leto prejemala Matija
Kovač iz Slovenskih Konjic, študent 2. letnika FDV v Ljub-
ljani, in David Ivačič iz Zreč, študent 4. letnika fakultete za
računalništvo.	MBP
Uspešna plesalca
Na državnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in la-
tinskoameriških plesov sta Sergej Slapnik in Lana Matja-
šič Filipič iz Slovenskih Konjic v kategoriji mlajših mladin-
cev osvojila tretje mesto.	MBP
MODRITELEFON
Modri telefon
na provokacije
ne reagira
Tri vprašanja so bila na-
slovljena na Modri telefon,
a žal tokrat ne moremo od-
govoriti na nobenega, ker je
bil čas za to prekratek ali pa
je bil tisti, ki bi moral odgo-
voriti, preobremenjen z de-
lom. V naslednji številki bo-
mo torej odgovorili na vsa
vprašanja, razen na enega. Te-
ga je na Modri telefon naslo-
vil bralec Drago iz Celja (ta-
ko se je predstavil). Na neu-
mestna in provokativna vpra-
šanja namreč ne bomo rea-
girali.
M.A.
Koši na
Ostrožnem
Bralca je zanimalo, kdaj
bodo postavljeni koši za
smeti ob igrišču na Ostrož-
nem.
Odgovor so posredovali iz
Komunalne direkcije MOC.
V njem Jože Smodila in Sil-
vo Plesnik pišeta, da bodo ob
asfaltiranem igrišču na Os-
trožnem v nekaj dneh posta-
vili koše za smeti, ostalo opre-
mo in igrala pa spomladi pri-
hodnje leto.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Brane Jeranko. Na te-
lefonsko številko 031/569-581 ga
lahko pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro. Vprašanja, naslovljena
na Modri telefon, pa lahko od po-
nedeljka do petka (do 17. ure) za-
stavite tudi, če pokličete na tele-
fonsko številko 42-25-000.
St. 45 - 8. november 2001
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Na Recici
prevladujejo
emocije
Informatizirano poslovanje krajevnih'uradov v Zgornji
Savinjski dolini - Ukinjanje KU v Nazarjah in na Rečici
že buri duhove
Predstavniki Upravne
enote Mozirje so pred krat-
kim solčavskemu županu
Vojtehu Klemenšku izdali
osebni dokument in s tem
v praksi predstavili predno-
sti informatiziranega poslo-
vanja krajevnih uradov.
Elektronski sistem so
uvedli v štirih krajevnih ura-
dih (Solčava, Ljubno, Luče,
Gornji Grad), z njim pa so
poenostavili postopke za pri-
dobivanje osebnih dokumen-
tov, potrdil o državljanstvu,
prijav skupnega gospodinjs-
tva ali bivališča, v uradih pa
naj bi skrbeli tudi za vode-
nje evidenc pri referendumih
in volitvah. Sicer so v UE Mo-
zirje nadaljevanje antibiro-
kratskega programa napove-
dali že spomladi, zaposleni
pa bodo strokovno svetova-
nje opravljali tudi na terenu.
Kriteriji na državni ravni
med drugim omejujejo odpi-
ranje krajevnih uradov. Do-
ločeno je, da morajo biti ura-
di od sedeža UE oddaljeni vsaj
15 kilometrov in da morajo
»pokrivati« vsaj 3 tisoč prebi-
valcev, vendar se ta kriterija
nevtralizirata v primeru hri-
bovskih in demografsko ogro-
ženih območij. Tako pri pri-
dobivanju soglasij ministrs-
tva za notranje zadeve ni šlo
brez zapletov - sporen je bil
krajevni urad v Lučah, kjer
pa so problem rešili. V obči-
nah so tesno sodelovali pri
vzpostavljanju informatizira-
nih krajevnih uradov - v Lu-
čah in Solčavi so med drugim
uredili tudi nove prostore.
»Glede na odzive in ocene
sodelavcev lahko rečem, da
poleg izboljšanih pogojev de-
la narašča zanimanje kraja-
nov, ki se bolj množično og-
lašajo v krajevnih uradih,«
ocenjuje načelnik UE Mozir-
je Darko Repenšek.
Ukinjanje in
gradnja
s 1. januarjem 2002 bodo
dokončno zaprli vrata krajev-
nih uradov na Rečici in v Na-
zarjah. V torek je načelnik
Repenšek poslal uradna ob-
vestila in hirati predlog o spo-
razumni prekinitvi najemne-
ga razmerja v občinskih pro-
storih. Kakor kaže v Nazar-
jah ne bo veliko pritožb, dru-
gače pa'bo na Rečici. Za ta
krajevni urad v UE že dlje ča-
sa ugotavljajo, da je »neren-
tabilen«, tako glede pripada
zadev kot obiska, poleg tega
pa je v neposredni bližini Mo-
zirja. Rečiški krajevni urad
so že večkrat nameravali uki-
niti, vendar so prevladali drugi
interesi. Tokrat v UE mislijo
zares. »Seveda bo to povzro-
čilo veliko odmeva, vendar
pa brez argumentov,« pravi
Repenšek. »Nekateri nočejo
razumeti dejstev, ki govorijo
v prid naši odločitvi, v glavah
nekaterih občinskih in krajev-
nih svetnikov pa ne prevladu-
jeta strokovnost in ekonomi-
ka, temveč emocije in mor-
da tudi strankarsko politična
obarvanost. Vsekakor pa kra-
jani ne bodo oškodovani.«
Včeraj, v sredo, naj bi se v
Ljubljani dokončno odloči-
li glede gradnje nove uprav-
ne stavbe v Mozirju, v kateri
bi našli prostor vsi državni
organi - torej upravna enota,
inšpekcijske službe, geodet-
ska uprava, policisti... Idej-
ni projekti so izdelani, po-
leg tega pa je v proračunu mi-
nistrstva za delo 63 milijo-
nov tolarjev za ureditev pro-
storov mozirskega centra za
socialno delo. »To dejstvo je
pognalo veter v jadra našim
prizadevanjem,« pravi Repen-
šek. Včerajšnjemu sestanku
je poleg načelnika prisostvo-
val tudi mozirski župan Jo-
že Kramer, saj je občina Mo-
zirje zainteresirana, da se
preseli na novo lokacijo. Po
predvidevanjih načelnika Re-
penška bi lahko prihodnje leto
začeli s pridobivanjem doku-
mentacije, v letu 2003 zače-
li graditi in leto kasneje ob-
jekt tudi odprli.
U. SELIŠNIK
Vse O
Velenju
Turistično-informacij-
ski in promocijski cen-
ter Velenje (TIC) je praz-
noval petletnico delova-
nja. TIC deluje v okviru
Urada za gospodarstvo
in finance Mestne obči-
ne Velenje in ima prosto-
re v Rdeči dvorani.
V	petih letih je informa-
cije v TIC osebno poiska-
lo več kot 30 tisoč obisko-
valcev, po telefonu in tele-
faksu so podatke posredo-
vali 35 tisoč ljudem, po
elektronski pošti pa poslali
informacije na šest tisoč na-
slovov. Obiskovalcem Ve-
lenja in domačinom so po-
sredovali preko sto tisoč iz-
vodov različnih tiskovin o
Velenju, Šaleški dolini in
Sloveniji.
V	TIC zbirajo in posre-
dujejo informacije o za-
nimivostih, prireditvah,
dogodkih, turistični in go-
stinski ponudbi ter narav-
nih in kulturnih znameni-
tostih Velenja in Šaleške
doline. Mesečno izdajajo
Koledar prireditev v Mest-
ni občini Velenje, v enem
letu pa v koledarčkih ob-
javijo podatke o več kot
1.300 prireditvah. Z^a obi-
skovalce Velenja organizi-
rajo tudi turistična vode-
nja. Na seznamu imajo kar
36 turističnih vodnikov.
BRST
Čopova diploma Alji Bratuša
Na rednem letnem posve-
tovanju Zveze bibliotekar-
skih društev Slovenije, ki
je bilo v Radencih pod na-
slovom Digitalna knjižni-
ca, so knjižničarjem pode-
lili Čopove diplome, ki jo je
prejela tudi Alja Bratuša s
Polzele.
Višja knjižničarska sveto-
valka je priznanje prejela za
svoj prispevek k razvoju slo-
venskega knjižničarstva. Al-
ja Bratuša Je leta 1989 diplo-
mirala na Pedagoški akade-
miji in za diplomsko nalo-
go, ki jo je oblikovala s ko-
legico Alenko Želik iz Nove
Gorice, prejela študentsko
Prešernovo nagrado. Z delom
je začela v Občinski matični
knjižnici Žalec, sedaj pa je
zaposlena v Osnovni šoli Pol-
zela, kjer je neprecenljiv njen
delež pri uvajanju informa-
cijske tehnologije. Od leta
1995 sodeluje v raznih pro-
jektih Zavoda za šolstvo (ra-
čunalniško opismenjevanje,
razvojna skupina za šolsko
knjižnico, uvajanje devetlet-
ke...) in pri pripravi didak-
tičnih gradiv za uvajanje
knjižničnih informacijskih
znanj v osnovni šoli (muhi-
medijska zgoščenka Knjižko,
spletna stran Knjižko na sple-
tu...).	T. TAVČAR
Alja Bratuša s Čopovo diplomo.
Strogo zaupno v Libojah
člani dramske skupine Kulturnega društva Svoboda
Liboje so premierno predstavili komedijo Marca Camo-
lettia Strogo zaupno.
Delo, v katerem se je avtor na humorističen način lotil
vohunstva, je režirala Janja Ramšak, igrajo pa Tanja Hrva-
tin, David Sopotnik, Zlatko Flajs, Andreja Špajzer, Andrej
Frece, Zlatko Kerčmar, Tomaž Lukež, Jure Ramšak in Staša
Novak. Šepetalki sta Klavdija Frece in Martina Maček, za
luč pa skrbi Jožko Jančič. Med odmorom občinstvo zabava-
jo plesalci Marina Kline ter Alenka, Anka in Martin Frece.
Domačemu občinstvu so se prvič predstavili minulo sobo-
to, s komedijo pa nameravajo tudi gostovati.	T.T.
Učiteljica Anka
pred devetletkf)
Predstavniki občine Ljub-
no so v torek podpisali po-
godbo, s katero so še za dva
meseca podaljšali rok za iz-
gradnjo prizidka k osnov-
ni šoli Ljubno.
Glede na zahteve, ki jih s
sabo prinaša uvajanje devet-
letnega šolanja, bodo v pri-
zidku zgradili 9 novih učil-
nic, 6 kabinetov in nove pro-
store za šolsko upravo, Lju-
benci pa še posebej težko pri-
čakujejo novo 850 kvadrat-
nih metrov veliko telovadni-
co. Vrednost opravljenih del
bo 424 milijonov tolarjev, ko
pa bodo februarja dogradili
prizidek, bo celoten šolski
kompleks na Ljubnem pri-
pravljen za uvedbo 9-letke.
Kot zanimivost naj omeni-
mo, da se v tem tednu Iju-
benska županja Anka Rakun,
po izobrazbi ekonomistka,
poskuša v vlogi učiteljice. V
7. in 8. razredu v okviru pred-
meta etika in družbena vzgc
učencem predstavlja delo
naloge občine, občinske
sveta in tudi vlogo države,
jo ima ta na lokalni ravi
Učenci so nad štirimi uran
kolikor so jih namenili u
teljici Anki, navdušeni,
daj pa menda že vedo, fe
so člani občinskega sveta
Anka Rakun
Občinskih svetoi
Proračun pod streho
ŠOŠTANJ - Svetniki so potrdili predlog osnutka proraj
na občine za leto 2002, ki predvideva dobro milijardo'
200 milijonov tolarjev prihodkov in proračunski preseži
18 milijonov tolarjev. Brez pripomb so sprejeli tudi pre
log odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje
visokošolsko središče. (BS)
Dražji vrtec
VELENJE - Od 850 do 6.800 tolarjev na otroka mesečj
bodo dražji velenjski vrtci. Tako so sklenili svetniki mest
občine Velenje, ko so sprejeli predlog 14,5 odstotka vi
ekonomske cene za celodnevni program vrtčevskega va
tva. Ta po novem za prvo starostno skupino znaša 66.92
za drugo pa 60.935 tolarjev. Velenjski vrtci so tako m«
najdražjimi v državi, vrtčevski programi so dražji le vi
občinah. (B.S.)
Rave da, a ne v mestu
Svetniki Mestne občine Velenje so se v torek vendail
lotili dolgo napovedovane razprave o primernosti orgj
nizacije rave zabav v mestu.	I
Burna, mestoma tudi žolčna razprava se je razvila v pogi
vor o nevarnosti narkomanije v mestu, rave sam, kot pi
ljubljena zabava mladih, pa je ostal na obrobju, v preprifi
nju, da se tovrstne zabave mladih ne da zatreti z administi
tivnimi ukrepi. Razprava, v kateri so sodelovali praktiču
vsi svetniki, je, dokaj presenetljivo, izzvenela strpno don
vea kot zabave, zanimivo ob tem pa je, da so se svetnil
zavzeli za spremembo lokacije tovrstnih zabav, ki bi ji
radi iz Rdeče dvorane, ki je praktično v središču mest
preselili kam na obrobje. Kam, se niso dogovorili in tuj
sklepov niso sprejemali, župan Srečko Meh pa je obljubi
da se bo glede bodočih izvedb ravea v Velenju odločil b
sneje in o tem svetnike tudi obvestil.	^
Obstoječa cesta ali
obvoznica?
strokovnjaki so Lučanom in drugim zainteresiranii
predstavili idejne študije bodoče cestne ureditve sko'
naselje Luče.
V dobro obiskani razpravi so največ pozornosti nameni
dvema možnostima: ali urediti obstoječo traso ceste
Luče ali pa pred Lučami zgraditi 70-metrski tunel z obvo^
nico po desnem bregu Savinje. Pri slednji različici ni do^
čena zaščita kraja pred poplavo, pri ureditvi obstoječe cey
pa je najbolj boleče to, ker bi morali odstraniti nekaj stan'
vanjskih hiš. Očitno je bilo, da se poleg strokovnjakov tt|
v Lučah ne morejo točno odločiti, katera različica bi
boljša, zato bo potrebnih še veliko pogovorov in dogo^
janj, v končni fazi pa je mogoč celo razpis referendum*
Hkrati so Lučani še opozarjali, da je od katastrofalne poP|
ve, ki je najbolj prizadela Luče, minilo že deset let, pop'^,
na varnost pa še vedno ni zagotovljena.	i
E. MAVK'
Št. 45 - 8. november 2001
KULTURA
19
Statve v Stari grofiji
»čipke iz babičine skrinje« mojstrice Marte
^^r način tkanja in
Jokanja na Slovenskem
tjolj izpodriva čas. Te-
^ §e posebej dobro za-
,jo muzealci. Zato so
jzstavo, ki so jo včeraj,
(ovembra zvečer, odprli
jjri grofiji Pokrajinske-
jiuzeja Celje, zamislili
i kot učno delavnico z
jstrico tkanja in kvač-
ja Marto Lukaščik. Ta-
,odo izpolnili predbo-
iičas, tja do 23. decem-
I kolikor časa bodo
j)ke iz babičine skrinje«
li na ogled.
iot pravi kustos razstave,
olog mag. Vladimir Šli-
,ta čas ni izbran zgolj na-
livno. »Tkanja in kvačka-
so se namreč ženske na
ieli lahko oprijele šele po-
li^ ko so bili pridelki z njiv
avljeni in ko so se začele
prave na božične prazni-
Na Štajerskem je bila
kka obrt nekoč sploh zelo
(lita, čeprav se je najdlje
fanila v Beli Krajini in
imurju. Platno so posa-
zniki na Pohorju, v Spod-
Savinjski dolini in pone-
J drugod tkali še v času
drugi svetovni vojni«,
tojstrica Marta Lukaščik,
pstare statve dobila v dar
tprijateljice iz Šmihelu
JMozirjem, (s tkanjem in
ačkanjem pa se ukvarja
zadnjih petnajst let), je v mu-
zejski sobi že narejene izdel-
ke, čipke in tkanine, posta-
vila na ogled kot muzejske
eksponate in učne predme-
te hkrati. Kot pravi, ima z
materialom za tkanje kar
precej težav, saj se kmetje
ne odločajo več za sejanje
in vzgojo lanu. Konoplja, ki
so jo nekoč veliko uporab-
ljali za tkanje, pa je v sodob-
nem času dobila negativen
sloves in je v industrijske na-
mene tudi ne gojijo več. Za-
to se je odločila, da se bo
sama poskusila še z goje-
njem lanu in je v ta namen v
Mozirju že najela njivo.
Izzivov pri obujanju teh,
skoraj že pozabljenih opra-
vil, ki zdaj res že sodijo v
kulturno dediščino, je še ve-
liko, je prepričana Marta:
»Od gojenja do trenja lanu,
preje in tkanja in drugih
opravil, ki jih je industrij-
ska izdelava oblačil že sko-
raj povsem uničila.« Pokra-
jinski muzej Celje s priču-
jočo razstavo v Stari grofiji
s posluhom do ljudskega
izročila to napako vsaj del-
no popravlja.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Ifse manj je dobrih gostiln
Spomini s črno-belih fotografij in razglednic
fčas in čast svetega Mar-
abodo v Osrednji knjiž-
iCelje, kjer občasno pri-
ivljajo tudi razstave, v
ido, 14. novembra odprli
stavo razglednic in fo-
Mfij »starih celjskih go-
bi«.
Tako se bo tudi imenovala
Slava, ki bo že zavoljo no-
igije po starih gostilniških
Warniških časih priteg-
5 pozornost zlasti starej-
Celjanov.
Mlajši pa si bodo lahko
Hali (in se iz pričujo-
^ gradiva morda tudi kaj
^čili), kako so bile ne-
f opremljene gostilne v
'ju in bližnji okolici, kaj
ponujale na jedilnih li-
'i in kdo je zahajal va-
Da jih ni bilo malo in
So bile to zares dobre go-
^^e, kavarne, hoteli in
l^fkovalnice, po kakršnih
ogledu razstave sko-
'"alo, ve veliko poveda-
^vtorica razstave, prof.
fea Kač, vodja domoz-
Hega oddelka v Osred-
'^ižnici Celje, ki je za
'''■'iložnost k sodelovanju
^'egnila tudi Pokrajinski
'j^ej, etnologa Vladimir-
,'ibarja. Prav tako pa so
ill^bilu odzvali številni Ce-
nekdanji lastniki in
'°inci gostiln, ali gost-
so v svojih arhivih še
.^ili stare razglednice in
i^Brafije družin in go-
niti
Tako se je ohranilo, črno
na belem, veliko dragocene-
ga gradiva, ki ga je Tatjana
Kač zbirala kar nekaj let.
»Okrog 150 fotografij in dru-
gega dokumentacijskega gra-
diva bo na razstavi,« pravi
»nekaj pa še za katalog, ki ga
bodo v sodelovanju s celj-
skim LTO izdali sredi januar-
ja prihodnje leto.
Razstava bo gledalca vodi-
la po znanih gostilnah v me-
stu in okolici. »Za mnogimi
so, žal, ostale le še razgled-
nice in spomini še živečih lju-
di, saj jih je uničil bodisi čas,
poplave ali 11. svetovna voj-
na«, predstavlja dogodek Tat-
jana Kač in lista po orume-
nelih fotografijah starih celj-
skih gostiln: Stegu... Ko-
lenc... Franci... hotel Pri po-
šti... Slon... Pri belem volu...
Avtorji fotografij ali raz-
glednic so bili pogosto zna-
ni fotografi, kot so bili Peli-
kan, Lenz in tudi neznani av-
torji, pa tudi obUkovalci pla-
katov^ ki so vabili na prire-
ditve v mestu in okolici, kjer
je bilo družabno življenje ne-
koč na višku.
Delček tega časa, do ob-
dobja pred II. svetovno voj-
no, bodo z razstavo v Osred-
nji knjižnici uspeli priklica-
ti nazaj. Mnogi obiskovalci
morda z znanim refrenom pe-
smi Vse manj je dobrih go-
stiln...
MATEJA PODJED
Foto:GAŠPER DOMJAN
Beseda in glasba
Na celjski Večer z... v dvorano Plesnega foruma v
Celju prihaja jutri, v petek ob 21. uri, monokomedija
Kam se peljeta Vladek in Miša? v izvedbi Miše Gerek
in Borisa Gyorkoša.
Občinstvo bosta nasmejala z zgodbo o pobegu iz kraja,
kjer je mlado dekle razočarano in naveličano življenja...
Po številnih nastopih in uspehih na festivalih po Sloveni-
ji se bosta prvič ustavila tudi v Celju.
Večer zatem pa bo v forumovi dvorani odmevala glas-
ba s koncerta meseca z vrhunskimi glasbeniki, kot so:
pevka Alenka Godec, bobnar Ratko Divjak in kitarist Primož
Grašič.	MP
Operacija
mečarica
Filmi, ki za svoje izhodiš-
če jemljejo neko akutno ak-
tualno ali manj aktualno real-
nost, imajo dve možni sme-
ri razvoja in eno veliko tve-
ganje. Smeri razvoja sta tile:
v razlaganju tematike si ali
objektiven (kot recimo Ttaffic
v zvezi z mamili) ali subjek-
tiven (kot recimo Pearl Har-
bor v zvezi z vojno).
Objektivnost nosi s sabo
umirjenost, morda dokumen-
tarnost, po možnosti večpers-
pektivnost. Subjektivnost je
ponavadi dramatična, senti-
mentalna, »epska« in lahkot-
na. V večini primerov je tudi
posplošena in povsem komer-
cialna. (Pop corn filmi so poo-
sebljenje subjektivne posplo-
šenosti.) Možna je tudi zdru-
žitev obeh smeri - do neke
mere je ta združitev tudi ved- ■
no prisotna, ker pač ni mož-
na niti popolna objektivnost
niti subjektivnost - čeprav
idealen uspeh v tovrstnem
združevanju že spada med
redke čudeže. Predvsem mo-
ra avtor zelo dobro vedeti, česa
ne ve, in tam postavljati vpra-
šanja. Veliko tveganje aktual-
no realističnih filmov je tole:
da te resničnost prehiti. Z od-
kritjem dejstev, ki pretekli do-
godek postavijo v novo luč,
ali pa novimi dogodki.
Operacija mečarica včasih
celo poskuša združiti obe
smeri, a načeloma se oprede-
li le za subjektivnost, nazad-
nje pa se ji tveganje izjalovi,
ker jo je resničnost prehite-
la. Zaradi novih dogodkov.
V bistvu je imel Dominic
Senna nesrečo. Šlo mu je za
las - lahko bi prihodnost na-
povedal in postal vsaj novi No-
stradamus, če že ne kult. Za-
gotovo se je bolj potrudil kot
pri prejšnjem filmu. Samo še
60 sekund. Imel je dobre eks-
plozije (sploh tista začetna je
fantastična); imel je Johna
Travolto v edini vlogi, ki mu
zares odgovarja - vlogi trde-
ga, kaj trdega, najtršega kri-
minalca; imel je joške Halle
Berry, čeprav bi s tem speci-
fičnim detajlom moral nare-
diti kaj več; imel je nekaj
»kontroverznih« protidržavnih
bodic, kot je recimo ta o bra-
nju mejlov s strani države; imel
je tematiko patriota, ki kra-
de državi, da jo na svojo roko
in povsem nasilno brani pred
teroristi... potem pa so se stva-
ri, ki so v tem filmu skrite in
ilegalne, začele dogajati po-
vsem javno in legalno. Ozi-
roma so se enostavno začele
dogajati in s tem legalnost po-
slale k vragu. Velik del filma
tudi. Ostaneta mu samo prib-
ližnost in pirotehnika.
PETER ZUPANC
Koncertno mesto
Celje bo letos zlahka do-
bilo sloves koncertnega me-
sta, saj se občinstvu ponu-
ja v tej sezoni niz vrhun-
skih glasbenih dogodkov iz
profesionalne in ljubiteljske
ponudbe.
Jutri, v petek ob 19.30, bo-
sta v Narodnem domu v Ce-
lju koncertirala dva domača
glasbenika, mlada, a že do-
bro uveljavljena pianista Gre-
gor Deleja in Simon Dvoršak
z gosti: violinistom Andrejem
Božičem, pianistom Otmar-
jem Plavčakom in akordeni-
stom Viljemom Babičem ter
flavtistom Lukom Železni-
kom. To bo že osmi takšen
koncert, ki jih v okviru Kul-
turnega društva Anton Aškerc
pripravljata pianista, nekda-
nja dijaka in maturanta I. gim-
nazije v Celju. Mladi glasbe-
niki so na program uvrstili
znana dela skladateljev Pur-
cella, Dvofaka, Schuberta in
drugih. Gostje večera bodo
igrali dela pred nedavnim
umrlega argentinskega skla-
datelja Astorja Piazzole.
V prvih dneh prihodnjega
tedna pa sta dva koncerta v
abonmajski ponudbi Zavoda
za kulturne prireditve. V to-
rek, 13. novembra ob 19.30,
bo v Narodnem domu v Ce-
lju nastopil pianist Luca Fe-
rini in izvajal dela Liszta, Ko-
dalyja, Florjanca, Ebna in Go-
reckega. Mlajši tržaški pianist
Luca Ferini ima za seboj bo-
gato koncertno kariero po vsej
Evropi. Celjskemu občinstvu
se bo predstavil prvič.
Nova koncertna ponudba
pod streho zavoda pa so abon-
maji GM Oder, v sodelovanju
z Glasbeno mladino Sloveni-
je in Glasbeno šolo Celje. V
dvorani Glasbene šole bo v sre-
do, 14. novembra, drugi abon-
majski koncert. Nastopila bosta
mlada umetnika: Mateja Mum
na kontrabasu in Sanja Mlinar
pri klavirju. Izvajala bosta de-
la Ramovša, Kantušerja, Den-
hoffa in Elisa.	MP
Št. 45 - 8. november 2001
20
ŠPORT
Drobni icoraici sreČ€
Pogodbi z Mercatorjem podpisani - 2:0 proti Olimpiji - Rudar zmagal v gosteh
Zadnja nedelja je bila iz-
jemno pomembna za na-
daljnji razvoj celjskega no-
gometa. Pred opoldnevom
sta bili podpisani dve pogod-
bi z Mercatorjem, ki je od
Mestne občine Celje odku-
pil zemljišče poleg novega
stadiona na Hudinji, s prib-
ližno petimi milijoni tolar-
jev pa je podprl še CMC Pub-
likum. Zoran Jankovič si
je nato ogledal obračun na
Skalni kleti z Olimpijo, kjer
so celjski nogometaši zno-
va uprizorili veliko ofenzi-
vo, ki so jo končno tudi pri-
merno kronali. Gola Oliver-
ja Bogatinova in Roberta
Korena sta bila pika na i
dneva, ki je postal eden od
zgodovinskih mejnikov no-
gometa v Celju. Marjan
Vengust, Darko Klarič, Bo-
jan Šrot in somišljeniki so
si upravičeno meli roke,
obenem pa tolažili Marija-
na Pušnika.
Celjski strateg je še uro po
tekmi ogorčeno pojasnjeval
dogodke iz 75. minute, ko
je moral za ograjo. Po posre-
dovanju pomočnika Žarka
Vidalija ga je izključil glav-
ni sodnik Damir Skomina
iz Kopra.
Brez Pušnika
gre lažje
Koroški strateg naj bi na-
vodila Celjanom dajal izven
predvidenega prostora, obe-
nem pa naj bi se neprimer-
no izražal ob protestih stran-
skemu sodniku. »Nikogar ni-
sem žalil, nič neprimernega
rekel. Vidali je res posebna
zgodba. V Murski Soboti nas
je namerno provociral. Po-
menljivo se je držal za med-
nožje in izzival. Če bi imel
posnetek...,« je delegatu celj-
ske tekme Eriku Berčniku
iz Maribora razlagal Pušnik,
ki se ni imel časa veseliti po-
membne zmage. Nikakor se
ni mogel sprijazniti z izklju-
čitvijo. Prejšnji teden je pou-
daril, da ni kaznoval vseh,
ki so ga razočarali v Prekmur-
ju. Za Roberta Korena ima
pač višje kriterije, a prav dol-
golasi vezist je po ukoru zai-
gral kot prerojen. Odlična
igra Celjanov pa je bila po-
plačana šele, ko je Pušnik tek-
mo spremljal izza ograje. Oli-
ver Bogatinov je žogo spret-
no potisnil med Volšika in
Ošlaja, stekel zanjo, Olim-
pijina branilca pa sta ga zru-
šila. Bogatinov ni upošteval
nepisanega pravila, da enajst-
metrovke ne sme izvajati
igralec, nad katerim je bil
storjen prekršek. Samoza-
vestno je prevzel odgovor-
nost, pri zaletu malce zastal,
nato pa natančno žogo usme-
ril v mrežo ob desni vratni-
ci, kamor pa se je le trenu-
tek prepozno vrgel vratar Mi-
loš Popivoda. Celjske ofen-
zive nato kar naenkrat ni bi-
lo več. Ponovila se je stara
zgodba - nasprotnik je vse sile
usmeril v napad in zlahka
prevzel pobudo! Zmedena
domača obramba je imela
srečo ob poskusih Kosiča in
Puca, pred iztekom kar pet-
minutnega podaljška pa je Ko-
ren izkoristil odprti prostor
in z roba kazenskega prostora
matiral Popivodo ter razve-
selil več kot tisoč gledalcev.
Pušnikova obljuba je bila iz-
polnjena. Njegovi terierji so
res igrali, da je trava frčala.
Če Aleksander Radosavlje-
vič in Robert Koren »grize-
ta«, potem v Sloveniji ni eki-
pe, ki bi nadigrala Publikum.
Kako ponavljati učinkovite
predstave? To je vprašanje,
s katerim se ubada Pušnik.
A nikamor se mu ne mudi.
Prihodnost je jasno začrtal
in smernic zaradi dežurnih
nergačev ne bo spreminjal.
Medtem se je v A reprezen-
tanco uvrstil Celjan Goran
Sankovič, ki je v Prago od-
šel s Skalne kleti.
Sedmi remi
Šmarčani tudi pod vods-
tvom novega trenerja Stane-
ta Bevca niso uspeli ubežati
tradiciji na domačem terenu,
saj so tudi tokrat (četrtič) iz-
tržili le neodločen rezultat.
Kakšnih tisoč gledalcev je v
sončnem vremenu spremlja-
lo enakovredno srečanje
obeh ekip, vendar zadetka ni-
so videli. Čeprav imajo Šmar-
čani kar 10 točk prednosti
pred Novogoričani, se to to-
krat ni poznalo in končni re-
zultat je pravi odraz igre na
igrišču. Po številnih prilož-
nostih v prvem polčasu, naj-
lepšo je zapravil Ramiz
Smajlovič v 21. minuti, se
je igra v drugem delu umiri-
la. Moštvi sta igrali bolj na
sredini igrišča, kjer se je do-
mačim še kako poznala od-
sotnost kaznovanega Dani-
ja Repovža. Domače navija-
če je nekajkrat vrgel iz tira
Damjan Romih, ko je nez-
brano posredoval pred svo-
jim golom in bi žogo skoraj
poslal v lastno mrežo. Peter
Mernik pa je zapravil prilož-
nost za zmago v sodnikovem
podaljšku, ko je z glavo stre-
ljal za las čez gol. Sreča v
Šmartnem res ni naklonje-
na Erinim nogometašem. »Že-
lja po zmagi je vsekakor pri-
sotna, tega si želijo tudi gle-
dalci. Jaz sem vesel, da gost-
je niso dosegli gola, ki bi ga
lahko predvsem po naših na-
pakah. Mislim da srečanje da-
nes res ni bilo na visoki rav-
ni, naši ključni igralci so na-
redili preveč napak, tako da
je rezultat popolnoma pra-
vičen,« je dejal novi trener
Stane Bevc, ki je prevzel od-
govorno nalogo, nadaljevati
delo najuspešnejšega trener-
ja na slovenski klubski sce-
ni Bojana Prašnikarja. Nje-
gov odhod iz domačega
Šmartnega je, kot kaže, izred-
no raztogotil domače navija-
če, saj se je ob izidu 1:0 v
Kranju, kjer je gostovalo moš-
tvo Maribora Pivovarne Laš-
ko, razlegel močan aplavz na
tribunah nogometnega sta-
diona v Šmartnem ob Paki.
Očitno je sicer priljubljeni
»Prale« vsaj za nekaj časa iz-
gubil privržence v domačem
kraju. Bevcu pa je uspelo na-
daljevati serijo tekem brez
poraza, Šmarčani namreč že
6 srečanj zapored niso izgu-
bili.
Koroško-
šaleški derbi
Rudarju
Velenjčani so po izjemni
predstavi proti Primorju, od-
potovali na Prevalje optimi-
stično razpoloženi. V ekipi
je zaradi kartonov manjkal
Željko Spasojevič, kar pa
Prevaljčanom ni prav nič po-
magalo in morali so prizna-
ti premoč »knapov«, ki so za-
služeno slavili z 2:1. Dobra
igra se je gostom obrestova-
la že v 19. minuti, ko jih je
Marinko Galič z natančno
izvedenim prostim strelom
popeljal v vodstvo. Korota-
nu niso pomagale niti nove
okrepitve in gledalci so po-
novno razočarano spremljali
igro domačih nogometašev.
Zmago Velenjčanov je le še
potrdil Roman Plesec ob iz-
teku rednega dela igre, do-
mači pa so preko Benoviča
le uspeli doseči častni zade-
tek v sodnikovem podaljšku
tekme. Kot kaže so nogome-
taši Rudarja trenutno v do-
bri formi in verjetno že ne-
strpno pričakujejo derbi s
Publikumom. Nanj pa bodo
morali zaradi reprezentanč-
nih obveznosti Marinka Ga-
liča, ki ga čakata dve odlo-
čilni tekmi v kvalifikacijah
za svetovno prvenstvo z Ro-
munijo, počakati do 21. no-
vembra. Vojislav Simeuno-
vič ima tako 14 dni časa, da
pripravi taktiko za nadalje-
vanje zmagovalnega niza. Ve-
lenjčani se bodo takrat na
Bonfiki pomerili s Koprom.
P. ŠAFRAN, D. ŠUSTER
Foto: GAŠPER DOMJAN
Mercator bo najboljši sosed na novem celjskem stadionu. Zoran
Jankovič: »Srečno pot v ligo prvakov!«
V prvem polčasu Ollver Bogatinov ni imel sreče.
NA PIKI
Oli študira in zabija
Najboljši strelec CMC Pub-
likuma je trenutno Domen
Beršnjak, v strelsko formo
pa se vrača Gorenjec Oliver
Bogatinov, ki ga poškodbe
že dlje časa ovirajo pri še vid-
nejšem napredku. Mirni
»Oli« je študent 2. letnika Vi-
soke poslovne šole, v nede-
ljo pa je razveselil celjske lju-
bitelje nogometa. Publikum
je lomil Olimpijo, a zlomiti
je dolgo ni mogel. Odločilna
je bila poteza Oliverja Boga-
tinova. Priigral je enajstme-
trovko, in jo tudi realiziral.
»Bila je povsem upraviče-
no dosojena. Trener Marijan
Pušnik me je pred tekmo kot
prvega določil za izvajalca naj-
strožje kazni, zato sem, ne gle-
de na to, da je bil prekršek stor-
jen nad mano, prevzel odgo-
vornost. Enostavno sem se p
čutil sposobnega za učinl^
vit strel z bele točke.« I
Mnogi vas povezuj^
predvsem s Kranjem? i
Kar pa ne drži popolnons
Res je, da sem pri Triglavu a
čel igrati že s 14. leti, vendi
sem doma z Jesenic, kjer sel
tudi začel nogometno kalil
ro. V Celju sem od začetkail
ta 2000, po povabilu Daiii
Klariča. Trenerje bil takrat N
kola llievski. Iz Kranja si
prišla istočasno z Andreje«
Jožefom, Aleksander Radosa
Ijevič pa že pol leta prej.
V 2. ligi ste bili najbotf
strelec z 32 goli, lani štel
v DP dosegli 10, poleti na S
rih tekmah Intertota štiri,
ligi Simobil pa ste pri dvd
Zaustavila me je poško(®
v Bratislavi proti Petrzalki. Vt
gležnja so bile močno naČfi
Dvomim, da bom presegeK
setico. V podzavesti pa inc
no upam, da se bo vseeno sfl
no izteklo in da se mi bo
kdaj odprlo.
Čas za študij in za del^
Pravkar pišem seminara
nalogo. Zaenkrat mi gre po <
črtih. S študijem so začeli J
di Aleksander, Aljoša in ^
mir, medtem ko je Samo'
pred diplomo. Punca Katj3
iz Mosta na Soči, a na s^
študira v Ljubljani in se lal«
videvava večkrat, kot bi spjj
sodili po veliki razdalji- n
nujem na Lavi v enosobn^
stanovanju. Dobro sem se^
lagodil, ljubitelj spremenjj
na primer menjavanja klu^
- pa nisem.	u
DEAN ŠUST^
Št. 45 - 8. november 2001
ŠPORT
21
Deseti lov za
jsvropslcim finalom
Celje Pivovarna Laško jutri v Moskvo- CSKA, klub mladih, z bogato tradicijo
^ celjskim moštvom je
jgo obdobje igranja med
Opsko elito, spomladi bo
nilo že desetletje. Vseh
^ krogov po skupinah li-
prvakov bo odigranih v
jnjih mesecih leta, nakar
(prihodnje leto sledilo
topsko prvenstvo na
dskem, kasneje pa zno-
izločilni boji najboljših
bov. Pet zaporednih uvr-
fv v polfinale lige prva-
r je izjemen uspeh Celja
rovarne Laško, apetiti pa
logično postali večji. Dru-
[je uradni cilj kluba uvr-
lev v finale.
Razočaranje po povratni
Jfinalni tekmi s Portlan-
Di je še v svežem spomi-
I. Rana je močno skelela,
ifeprav je nato moštvo iz
nplone celo postalo evrop-
i prvak.
Ostajajo
vztrajni
Igralski nakupi za novo se-
ono dajo vedeti, da celjski
ii5 pri ambicijah ne popuš-
iPri sestavljanju mozaika
poleg trenerja Josipa Šo-
ia zelo aktivno sodeloval
ortni direktor Slavko Ive-
t, ki mu je Tone Turnšek
kazal zaupanje in mu po-
lijšal pogodbo.
Vratarju Dejanu Periču,
Bfemu zvezdniku Golovca,
Jje pridružil Mario Kelen-
ili, ki naj bi ga uspešno do-
»Injeval s svojimi lastnost-
i, predvsem če bo moštvo
Eiio plitko obrambo. Naj-
ifja pridobitev je Aleš Pa-
"ič, ki je ostal v klubu. Brez
^ga bi bilo vse drugače,
Minljive španske ponudbe
*lo še deževale. Branka Be-
dekoviča Evropa zdaj poz-
na, a ob nenehnem napred-
ku bo znova presenečal. Del-
no ozdravljena Rastko Ste-
fanovič in Renato Vugrinec
hitita v lovljenju forme. Za-
menjava za prvega naj bi bil
Sergej Rutenka, ki mu bo
namenjena vloga jockerja. Iz-
jemno nevaren je, a paziti bo
moral tudi na statistiko. Vu-
grinec nima prave menjave,
čeprav Šojat previdno vzga-
ja Dragana Gajiča. Vrnitev
težje poškodovanega Uroša
Šerbca je težko predvideti.
Če bo zaigral, ne glede ka-
ko, bo junak. Celjska krila
so »svetovna«, če bodo lete-
la, pa je odvisno od zunanjih
napadalcev. Edvard Kokša-
rov in Roman Pungartnik
sta očitno v prednosti, zara-
di novega pravila (14 igral-
cev v moštvu tudi v LP) pa
bo Šojat imel sladke skrbi,
kdaj vključiti Žikico Milo-
savljeviča in Luko Žvižeja.
Na črti v napadu bo Tomaž
Tomšič. To bo njegova pre-
lomna sezona, saj se je otre-
sel obremenjujoče konku-
rence. Ko bo izjemno moti-
viran, bo zelo »vroč«. Mar-
ko Oštir pa lahko v obrambi
postane presenečenje sezone.
Novi vzpon
CSKA?
v Rusiji je Vladimir Mak-
simov »bog«. Sloviti trenerje
z reprezentanco osvojil vse!
Zdaj se loteva klubskega pod-
viga, saj je v Moskvi zbral na-
jobetavnejše ruske rokome-
taše. Maksimov namreč kot
trener nima lovorike evrop-
skega klubskega prvaka.
CSKA je evropski prvak iz
leta 1988 (Tušem Essen-
18:15, 18:21). Pet let prej je
izgubil finale z Gumersbac-
hom (14:13, 15:19). Leta
1981 pa sta se CSKA lotila tu-
di Celjana, brata Vlado in Mi-
ha Bojovič. S Slovanovo sanj-
sko ekipo, v kateri skorajda
ni bilo Ljubljančanov, sta iz-
ločila ruskega prvaka v pol-
finalu pokala prvakov (21:25,
29:22).
Tekma v Moskvi se bo za-
čela ob 13. uri s prenosom
na valovih Radia Celje. So-
dila jo bosta Francoza Gar-
da in Moreno. Celjanom sta
življenje zagrenila pred sed-
mimi leti na Dunaju, veči-
ni igralcem pa sta se odku-
pila na EP v Zagrebu z ne-
pristranskim sojenjem na
zgodovinskem obračunu
Hrvaške in Slovenije.
CSKA si je v sezoni 94/95
privoščil nepozabno sramo-
to (skupaj z Zagrebom). V
Moskvi je Hrvate premagal z
32:21, nato pa v Ledeni dvo-
rani, od koder televizijske-
ga prenosa izjemoma ni bi-
lo, doživel poraz s 33:17. Ne-
kaj ruskih igralcev, ki očit-
no ni vedelo za umazano kup-
čijo, si je med tekmo »pulilo
lase«.
Zdaj je ekipa v povprečju
za tri leta mlajša od celjske,
in za 3 centimetre višja. Vi-
talij Ivanov, rojen v Nemči-
ji, je reprezentančni dirigent,
vratar Jurij Ogered in desno
krilo Oieg Frolov pa sta le-
tošnja mladinska svetovna pr-
vaka. V splošni državni pro-
jekt so vključeni najboljši
mladeniči s tal bivše Sovjet-
ske zveze, ki vadijo trikrat
na dan. Na vzhodu je možno
vse. Volgograd je postregel s
propadajočo in hladno dvo-
rano, v kateri je bil pod vse
prej kot raven, a so Celjani
prepričljivo ugnali moštvo Po-
gorelova in Kulešova. Mosk-
va bo nova, upajmo prijetna
izkušnja. In prvič se bo lete-
lo iz Zagreba!
DEAN ŠUSTER
Foto: GAŠPER DOMJAN
GREGOR KATIČ
Da bi se pivovarji čimvečkrat veselili v novi sezoni.
Še vedno prvi adut, bombarder Aleš Pajovič.
Z Estonci bo lažje
V soboto je v Velenju go-
stovala prekaljena ekipa Mo-
bitela Prul 67. Ne glede na to,
da sta manjkala Zrnič in Ka-
stelic, so Ljubljančani še ved-
no močnejši od večine slo-
venskih moštev. Za »oslab-
ljeno« ekipo je kljub vsemu
nastopilo devet aktualnih re-
prezentantov Slovenije in več-
jih razlogov za pritiske na
prestavitev tekme Prule ni-
so imele.
Toda domače moštvo le ni
bilo brez možnosti. Večji del
tekme so se igralci Gorenja
pravzaprav odlično držah.
Končni rezultat 19:26 je zato
morda celo nekoliko previsok.
»V 1. polčasu smo se enako-
vredno kosali z močno ljub-
ljansko ekipo, toda v nadalje-
vanju smo preveč popustili. Ko
se nam je že uspelo vrniti na
dva gola zaostanka, smo ob
igralski premoči kar trikrat za-
pravili protinapade in prilož-
nost je splavala po vodi. Prule
imajo preveč izkušene igral-
ce, da bi zapravile takšno pred-
nost. Mož odločitve je bil La-
pajne,« je bila ocena Robija
Lainščka, ki tokrat ni imel
svojega dne. Beno Lapajne,
vratarski kolega na nasprotni
strani, je bil tokrat res nepre-
magljiv, saj je z 20 obramba-
mi znova pokazal svoj razko-
šni talent, a ob tem ostal skro-
men: »Obrambe vratarja so ved-
no plod dobre obrambe celotne
ekipe. Velenjčani so odlični,
zato je naša zmaga še bolj po-
membna, saj je vsako moštvo,
ki odnese točke iz Velenja, kan-
didat za naslov prvaka.« Velenj-
čani so se trudili, garali, a je
ljubljanska obramba 6-0 de-
lovala brezhibno. Pomanjka-
nje dobrih strelcev od daleč
in nižja rast velenjske ekipe je
tako prišla še bolj do izraza.
Vseeno pa gledalci niso bili ne-
zadovoljni, kajti igra obeh ekip
je bila nad povprečjem sloven-
ske lige, kar je za obe moštvi
pred nastopi v evropskih po-
kalih dobra popotnica.
Gorenje je imelo pri žrebu
več sreče. Dobili so estonske-
ga državnega in pokalnega pr-
vaka Serviti iz Polve. Čeprav
imajo o Estoncih malo infor-
macij - dobili so le seznam
igralcev in podatke o uspehih
moštva - pričakujejo uvrstitev
v nadaljevanje. Še posebej za-
radi dejstva, da igrajo obe tek-
mi na domačem terenu. Prvo
srečanje bo v petek, povratna
tekma pa dva dni kasneje. Mi-
ro Požun trdi, da je poraz s
Prulami že pozabljen: »Poraz
je preteklost in z optimizmom
pričakujemo Estonce. Zaveda-
mo se, da je naš rokomet na
višji ravni, toda nikogar ne pod-
cenjujemo. Vse drugo kot uvr-
stitev v 4. krog, bi bila kata-
strofa.« Tudi uprava se že zav-
zeto pripravlja na obe sreča-
nji. Gledalcem bodo ponudi-
li vstopnice v paketu za obe
tekmi, na katerih bo tudi žre-
banje in nagradne igre, hkrati
pa na spletni strani kluba
www.rokometniklubgore-
nje.si že ves mesec traja na-
gradna igra.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GAŠPER DOMJAN
Sebastjan Sovič je le enkrat ubežal obrambi Prul.
Št. 45 - 8. november 2001
22
ŠPORT
Polovičen izkupiček
Gorazd Bokšan je že drugič zapustil Zreče
v 3. krogu Hypo lige so
ekipe iz Celjskega dosegle
polovičen izkupiček, kajti
slavili so Polzelani in Šent-
jurčani, izgubili pa Šoštanj-
čani in Zrečani.
Na Polzeli je po nekaj letih
ponovno zavladala prava ko-
šarkarska evforija. Trener Mi-
loš Sagadin je namreč uspel
sestaviti še kako dobro eki-
po, ki jo je tudi odlično pri-
pravil, plod tega pa so tri zma-
ge in vodstvo na lestvici, kar
je osrčju Savinjske doline po-
novno dvignilo košarkarsko
temperaturo. Hmelj boys so
vse številčnejši, zadovoljni so
v upravi. Zmaga v Kranju je
še enkrat dokazala, da imajo
Polzelani zelo dober igralski
kader. Tokrat sta bila v ospred-
ju kapetan Cizej in temnopolti
Hughes, ki sta skupaj z osta-
limi odnesla zmago z vroče-
ga igrišča v Kranju.
To pa ni uspelo Rogli, ki je
očitno v precejšnji krizi. To
se je najbolje videlo na sreča-
nju v Domžalah, kjer so Zre-
čani doživeli enega najhujših
porazov. Vse je bilo še nekako
normalno do zadnje četrtine,
v kateri so »Pohorci« dosegli
vsega 9 točk, od izida 58:64
pa dovolili domačim, da so na-
redih delni izid 22:0! Vse to
je samo pospešilo odločitev tre-
nerja Gorazda Bokšana, ki
je že sredi tedna napovedal svoj
odhod iz Zreč. Po tekmi se je
zahvalil igralcem in drugič za-
pustil krmilo Rogle. Prvič proti
svoji, tokrat pa po svoji volji.
Čeprav ni želel preveč govori-
ti, je jasno, da z nekaterimi
igralci nikakor ni našel skup-
nega jezika, zato je ocenil, da
je bolje vse skupaj pustiti in
se prijateljsko raziti s klubom.
Najbliže klopi Rogle je sedaj
Franc Perkič, ki je pred ted-
nom zapustil krmilo B Ugaša
Banexa, nekateri pa ugibajo ce-
lo o Veljku Petranoviču, ki
je že lani kazal ambicije, da
ob igranju tudi trenersko vodi
Roglo.
Vroče je tudi v Šoštanju, kjer
je Elektra minimalno izgubi-
la še drugo domače srečanje,
kar bo nedvomno pustilo po-
sledice na novinca v ligi. Tre-
ner Darko Mirt je že med ted-
nom napovedal ostrejše ukre-
pe proti posameznim igral-
cem, a grožnja očitno ni pad-
la na plodna tla, kajti igra proti
zidarjem iz Sežane se ni bis-
tveno popravila, zmagovalec
pa je bil domala znan že po
treh četrtinah, ko so gostje vo-
dili za 20 točk. Sklepni juriš
domačih električarjev je bil
nato le jalov poskus nemogo-
čega, kajti napaka Dražoviča
v zadnjem napadu je odnesla
točko iz Šoštanja.
Šentjurčani so navkljub
vsem težavam prišH do dru-
ge zmage v prvenstvu. Čovič
je po 24 minutah igre kon-
čal v celjski bolnišnici (do-
bil je 8 šivov na glavi), Kah-
vedžič je nastopil bolan, od
Spahiča pa zaenkrat ni veli-
ko koristi. Zato pa je bila ko-
ristna naveza iz Rogaške No-
vakovič-Petrovič, ki je naj-
zaslužnejša ob kapetanu Rov-
šniku in omenjenem Kahve-
džiču za zmago, ki je prine-
sla nasmeh na lica predsed-
nika kluba Petra Lapornika.
Uvidel je, da bo moral po-
skrbeti še za enega centra, kaj-
ti v igri brez dvometraša se
ne bo moglo zmagovati kot
proti Zagorju, kjer je bil pr-
vi skakalec tekme Vinko
Rovšnik, ki je ujel sedem
žog. Zanimivo je, da se tudi v
Šentjurju ozirajo proti Polzeli
oziroma k Veljku Petrano-
viču, za katerega se zanima-
ta tudi Triglav in Zagorje. Na-
slednje kolo prinaša derbi v
Zrečah, kamor k ranjeni Ro-
gli prihajajo Šentjurčani (z ali
brez Čoviča?), izpit zrelosti
pa bodo imeli tudi Hopsi, ki
doma čakajo Domžalčane.
JANEZ TERBOVC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Pri Hopsih je bil tokrat najbolj razigran Matjaž Cizej.
Še drugi poraz
Košarkarice Merkurja so po zmagi nad Klosterneubur-
gom pričakovale zmago še z zagrebško Croatio. Vendar so
tudi v svoji dvorani morale priznati premoč Zagrebčank.
Po izredno slabi igri domačink, so Hrvatice zasluženo
slavile s 77:62. Popolnoma so zatajile organizatorke igre,
predvsem novinki Nina Pezdirec in Olga Kursevich, zato
vodstvo kluba pred jutrišnjo potjo v Šibenik razmišlja, da
bi se jima odreklo. Edina razpoložena pri domačih je bila
Mirna Deak s 23 točkami, ki pa sama ni uspela slediti ritmu
gostujočih košarkaric.	P.Š.
PANORAIVIA
___ NOGOMET
1.SNL
15. krog: CMC Publikum -
Olimpija 2:0 (0:0); Bogatinov
(82, 11- m). Koren (94), Era
Šmartno - HIT Gorica 0:0, Ko-
rotan- Rudar Velenje 1:2 (0:1);
Galič (19), Plesec (89);Beno-
vič (93). Vrstni red: Primor-
je 32, Koper, Maribor Pivovar-
na Laško 28, Mura 25, CMC
Publikum, Era Šmartno, Ru-
dar Velenje, Olimpija 22, Ži-
vila Triglav 13, HIT Gorica 12,
Korotan 10, Domžale 8.
2. SNL
14. krog: Aluminij - Dra-
vinja2:0(0:0);Rakič (61,88).
Vrstni red: Dravograd 36,
Ljubljana 33, Aluminij 32,
Livar Ivančna Gorica 28, Že-
lezničar Radio City 24, Za-
gorje, Jadran Šepič 22, Bela
krajina 20, Drava Asfalti Ptuj
18, Dravinja, Nafta, Triglav
Bakovci 16, Tabor Sežana 11,
Feroterm Lenterm 10, Goriš-
ka brda 9, Elan 3.
3. SNL - sever
13. krog: Stojnci - Inde
Vransko 2:2, Zreče - Kozjak
Radlje 4:1, Šmarje pri Jelšah
- Hajdina 0:1, Gerečja vas -
Mons Claudius 1:4, Usnjar
Šoštanj - Paloma 6:1. Vrstni
red: Mons Claudius 37, Krš-
ko Posavje 28, Kozjak Radlje
23, Stojnci 22, Paloma, Ma-
lečnik 21, Hajdina 20, Inde
Vransko 18, Usnjar Šoštanj
17, Šmarje pri Jelšah 13, Zre-
če, Gerečja vas 11, Pobrežje
Gradiš 10, Bistrica 7.
MNZ Celje
9. krog: Laško - Šentjur 2001
0:0, Kozje - Posavje Brežice 5:2,
Oplotnica - Vojnik 1:3. Vrstni
r^: Posavje Brežice 19, Voj-
nik 14, Šentjur 2001 12, Op-
lotnica 9, Kozje, Laško 8.
MAU NOGOMET
1. SL, 6. krog: Svea Lesna
Litija - Dobovec 7:4 (4:2); Sve-
telšek (3), Obrovnik (17), Škr-
lec (22), Pašalič (37). Nazar-
je - Mizarstvo Širovnik 4:4
(2:1); Adamič (13, 20), P.
Hren (34), Hrastnik (39). Vrst-
ni red: Svea Lesna, Puntar 16,
Sevnica 11, Beton MTO10, Na-
poli IP 9, Koper 8, Beton Lu-
cija 7, Širovnik 3, Dobovec 2,
Nazarje 1.
KOŠARKA
miif ma—rjta«*.?"' wraaBHMHI
LIGA GOODVEAR
6. krog: Pivovarna Laško -
Zadar 71:67 (60: 44, 33:27,
12:14); Walker, Pavič 14, Ju-
rak, Novak 13, Miletič, Vuji-
čič 6, Duščak 4, Lerič 1. Vrstni
red: Union Olimpija, Gibona
VIP 12, Pivovarna Laško, Bu-
dučnost, Sloboda Dita 10, Za-
dar, Široki Brijeg 9, Krka Te-
lekom, Split 8, Geoplin Slo-
van, Triglav 7, Bosna 6.
LIGA
DOBRODOŠLICE
4. krog: Merkur - Kloster-
neuburg 68:56 (50:43,
33:29,20:19); Deak 20, Tem-
nik, Potočnik 14, Pezdirec
13, Perlič 6, Tratsiak 1. 5.
krog: Merkur - Croatia 62:77
(46:65, 28:39, 12:15); Deak
26, Temnik 14, Potočnik 11,
Tratsiak 4, Pezdirec 3, Per-
lič, Kursevich 2.
HYPO LIGA
3.	krog: Alpos Kemoni
- Zagorje BZ 99:90 (69
43:42,27:14); Novakovi^
Petrovič 22, Rovšnik 16, k
vedžič 12, Čovič 8, Kok
Ribežl 4, Novak 1. Trigi;
Savinjski Hopsi 70:82 (49!
32:40,18:24); Cizej 23,11
hes 18, Tovornik 14, R^^j
12, Perkovič 11, Ščepan,
č, Devčič 2. Elektra - Kra
zidar 73:75 (42:64, 29;
15:26); Rizman 23, Mai
kovič 15, Dražovič 11,]
nik 9, Nuhanovič 8, ŠapQ
4, Popovič 3. Helios - Rq
89:65 (61:56, 38:38, 22:;
Dundovič, Ikonič 15, Špo
11, Sivka 10, Strnad, Be
6, Bajramovič 2. Vrstnir
Savinjski Hopsi 6, Triglav,
pos Kemoplast, Koper, L(
kava 5, Zagorje BZ, Heli
Kraški zidar, Rogla 4, E1
tra 3.
1. SKL - ženske
4.	krog: Slovenske Kq
ce - Slovenija mlade 61:1
(45:80, 33:57, 18:19); K-
19, Klančnik 12, Furman
Gaberšek, Ajdnik 5, A. |
bej 4, Gosak 3, Marinšek,
vornik 2. Vrstni red: Lek
žica, Jesenice 8, Maribor,;
venija mlade, Sežana 6, Od
Škofja Loka 5, Slovenske!
njice, Pomurje 4.
Savinjska
košarkarska ligj
1. krog: Velenje - Parii
102:69, Gomilsko - Lof
85:81, Polzela - Naza
83:72, Prebold-Gornji Gl
57:74, Veterani Laško - Hi
Laško 69:57.	!
^komeT^
1. SRL- moški
5.	krog: Termo - Celje
vovarna Laško 22:37 (11:1
Vugrinec 7 Pajovič, Tom
6, Milosavljevič, Bedakov
Rutenka 4, Stefanovič 3, Ž
žej 2, Pungartnik 1. Goreni
Mobitel Prule 67 19i
(11:12); Sirk 5, Kavtičnik
Kavaš, Plaskan, Mlakar, I
belšek2, Sovič, Belko l.VrsI
red: Mobitel Prule 67 10, (
Ije Pivovarna Laško 9, Gfl
nje, Prevent, Trimo Trebn
Termo 6, Slovan 5, InlesI
ko 4, Rudar Velenje 3, Veli
Nedelja 2, Izola, Sevnica 1
1. SRL - ženske
8. krog: Žalec - MOM
ran 24:32 (10:14); V. Dolar.
Potočnik 6, Randl, Čerenj
3,	T. Dolar 1. Vrstni red: Kr
ENR 16,MDM Piran 14, Oli
pija 12, Žalec 10, Grarniz
Jelovica, Sava Kranj 6,
Bori 5, Škocjan 2, Burja O
ODBOJKA ^
1. DOL - moški
3.	krog: Maribor Stavl
IGM - Šoštanj Topolšica ^
Vrstni red: Kamnik, Fužin
Salonit 9, Bled 5, Žužemb'
4,Šoštanj,Stavbar3,Pom'J
2, Granit 1, Olimpija 0.
1. DOL - ženske
4.	krog: Savinjska Šeini
ter - Kamp Pivka jama -
Vrstni red: Branik 12, Lj'
Ijana, Nova Gorica, Mik''
9, Novo mesto, Ljutom^'
Šempeter, Koper 4, Pivk^
ma 1, Solkan 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 10.11.
NOGOMET
MNZ Celje, 4. krog nove-
ga razporeda: Laško - Oplot-
nica (14).
10. krog novega razpore-
da: Vojnik - Kozje, Posavje
Brežice - Šentjur 2001 (14).
KOŠARKA
Liga Goodyear, 7. krog,
Ljubljana: Union Olimpija -
Pivovarna Laško.
Hypo liga, 4. krog, Zre-
če: Rogla - Alpos Kemoplast
(20), Polzela: Savinjski Hopsi
- Helios (20), Šoštanj: Elek-
tra -- Triglav (19).
Liga dobrodošlice, 6.
krog, Šibenik: Šibenik Jolly
JBS - Merkur Celje.
ROKOMET
Liga prvakov, l.krog,
Moskva: CSKA - Celje Pivo-
varna Laško (13).
l.SRL - moški, 6. krog,
Slovenj Gradec: Prevent - Go-
renje.
ODBOJKA
1. DOL - moški, 4. krog,
Ravne na Koroškem: Fužinar
GOK Igem - Šoštanj Topolši-
ca.
1.	DOL - ženske, 5. krog,
Ljubljana: Ljubljana - Savinj-
ska Šempeter.
NEDEUA 11.11.
■■»(^»■■»■»»»»'»■■■■^■■■■■BaaBaa
NOGOMET
l.SNL, 16. krog. Murska
Sobota: Mura - Era Šmartno
(14).
2.	SNL, 15. krog, Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Fe-
roterm Lenterm (14).
KOŠARKA
Savinjska košarkarska li-
ga Polzela, 2. krog: Velenje
-	Gomilsko (8), Gornji Grad
-	Veterani Laško (9.15), Pa-
rižlje - Hum Laško (10.30),
Ločica - Polzela (11.45), Na-
zarje - Prebold (13).
TOREK 13.11.
ROKOMET
1. SRL - moški. Velika Ne-
delja: Velika Nedelja - Celje
Pivovarna Laško.
SREDA 14.11.
KOŠARKA
Koračev pokal, 1. krog: Pi-
vovarna Laško - Euras
(18.30).
NA KRATKO
Celje: Na 2. mednarod-
nem pokalu Heledi's je na-
stopilo 89 tekmovalk iz pe-
tih držav. Celjski judo klub
Sankaku je bil proglašen za
najboljšo ekipo turnirja. Po-
samične zmage pri Celjan-
kah so dosegle: Petra Nareks,
Nives Pere in Urška Žolnir
pri članicah ter Tamara Pe-
tek pri kadetinjah.
Celje: V 7. krogu 1. B dr-
žavne rokometne lige za žen-
ske so rokometašice Celeie
prepričljivo premagale Ja-
dran Hrpelje z 51:13, mla-
de igralke PUV Nivoja pa so
izgubile s Šentjernejem s
36:32. (J.K.)
Kranj: V 4. krogu ženske
hokejske lige so Celjanke s
Triglavom igrale neodloče-
no 2:2. Zadetka za celjsko
ekipo sta dosegli Diana Po-
slalec in Sanja Vickovič.
(J.K.)
Celje, Ankaran: Kegljav-
ke celjskega Miroteksa so v
Ankaranu slavile s končnim
rezultatom 2:0, njhova 2. eki-
pa pa je na domačem keg-
ljišču premagala Impol prav
tako z 2:0.
Budimpešta: Celjska keg-
Ijavka Biserka Petak je na-
stopila na svetovnem poka-
lu. V predtekmovanju je po-
drla 434 kegljev, kar ni za-
dostovalo za uvrstitev v fi-
nale.
Leskovec: Na 1. odprtem
kontrolnem tekmovanju v
streljanju z zračnim orožjem
so tekmovalci naše regije do-
segli dve prvi mesti (Cvetko
Ljubič, Ksenija Maček), eno
drugo (Peter Tkalec) in tretje
mesto (Sabina Suljič).
Celje: Drsalni klub Celje
bo organiziral mednarodno
tekmovanje v umetnostnem
drsanju za mlajše kategori-
je. Na tekmovanje, ki bo od
8. do 11. novembra, se je pri-
javilo več kot 270 tekmoval-
cev iz 13 evropskih držav.
(J.K.)
Milano: Anja Bratec iz dr-
salnega kluba Celje bo ta ko-
nec tedna nastopila na mla-
dinskem svetovnem pokalu.
(J.K.)
Miinchen: Katarina Sre-
botnik je v paru s Tino Kri-
žan morala priznati premoč
Lisi Raymond in Rennae
Stubbs v 1. krogu masters tur-
nirja Sanex Championships.
Prvi nosilki so ju premagali
s 6:3 in 6:4. (P.Š.)
St. 45 - 8. november 2001
KRONIKA S CELJSKEGA
23
Mačje
tiskarska
družina
ilan Maček je eden od treh najstarejših tiskarjev v Celju
iružinsko tradicijo nadaljujeta hči Jelka in sin Miloš
landanes tiskarne najde-
ne skoraj v vsaki ulici,
^ tridesetimi pa so bila
rstna podjetja prava red-
it. Eden prvih, ki se je v
lju pričel ukvarjati s ti-
irstvom, je Milan Maček
aletove ulice v Celju, ki
eta 1970 odprl samostoj-
obrt.
; prvih letih je bila le ta
ana na ženo Jožico, saj je
Milan kot aranžer zapo-
ipri podjetju Izletnik Ce-
Dobro se še spominja ča-
i,ko je skrbel za urejenost
Einikovih restavracij in iz-
iin ko je, skupaj s sode-
ri, zunanjost avtobusov
sil s slikami in napisi ta-
ikot se je to počelo pred
mi desetletji. S čopičem
barvami. Z rokami,
loje začutil, da si želi no-
izzivov, se je odločil za
Ečase zelo tvegan posel.
i 1970 je odprl podjetje
itotisk, aranžerstvo in fo-
opiranje. »Takrat nisi smel
k\ za zasebna podjetja,
i čas so nas nadzorovali,
eje bilo pod kontrolo.
!eno pa so ljudje radi da-
I delati zasebnikom. De-
je bilo hitro opravljeno,
u in kakovost sta bili
idni. Včasih smo delali ce-
»oči, saj ni bilo strojev ali
toalnikov in večino dela
o opravili na roke.
'O smo pisali in risali s
'iči, je prišla nadarjenost
iko bolj do izraza kot da-
i. ko si pri delu lahko po-
gaš z računalnikom in di-
ilno tehniko,« pravi Mi-
'Maček.
Obrtnikom v tistem času
je šlo zelo težko. Nikakor ni-
si smel pokazati, da imaš več
kot drugi... »Niti avta si ni-
sem upal imeti, saj bi me vsi
spraševali, od kod denar,« se
spominja Milan, ki so mu v
najlepšem spominu iz tistih
let ostali časi, ko je z našim
novinarjem Tonetom Vrab-
lom sodeloval pri priprav-
ljanju pevskih revij v Libo-
jah.
»Nikoli nismo delali
osem ur, pogosto pa se je
delo zavleklo pozno v noč
oziroma vse, dokler ga ni-
smo zaključili.« Najhuje je
bilo pred silvestrovim, ko
je v Milanovo delavnico pris-
pelo tudi po tristo naročil
različnih podjetij. »Naročali
so pisala, koledarje, rokov-
nike... in vse je bilo potreb-
no poslikati in natisniti do
novoletnih praznikov.«
Delo je doseglo rekord na
silvestrov večer, ko je bil Mi-
lan do poznega večera še v
tiskarni, nato se je preoble-
kel iz skoraj iz tiskarne od-
šel z ženo na novoletno ve-
čerjo...
Milan se spominja časov,
ko so v delavnici tiskali knji-
ge Vinka Moderndorferja
starejšega, deda danes slav-
nega režiserja Vinka, ki je
zbiral in zapisoval ljudske
zgodbe. Večkrat so izdajali
tudi kakšne pesniške zbir-
ke, natisnili so nekaj knjig
nekdanjega ravnatelja Sred-
nje zdravstvene šole Celje in
priznanega pisca znanstve-
no fantastičnih zgodb, po-
kojnega Acija Puncerja...
Žena Jožica je bila Mila-
nu ves čas v veliko oporo,
zato ni čudno, da sta šla oba
otroka po njunih stopinjah.
Najprej se je za izobraževa-
nje na Srednji šoli tiska in
papirja v Ljubljani odločila
starejša hči Jelka. Pripravniš-
tvo je opravljala v radeškem
Muflonu, potem je nekaj let
delala v celjskem Fotoliku,
pred kratkim pa je odprla pod-
jetje za posredovanje tiskar-
skih del. Tako zadnje čase
spet vse več sodeluje z bra-
tom Milošem, ki je očetovo
obrt prevzel v začetku devet-
desetih, ko se je Milan zara-
di težav s srcem upokojil.
»Ko sem zaključil srednjo
zdravstveno šolo, sem si že-
lel študirati medicino in dve
leti sem delal v bolnišnici,«
pravi Miloš Maček. Potem je
prišla vojska, čas za preve-
tritev svojih želja in spoznal
je, da ga je tiskarna, v kateri
je očetu pomagal od otroških
let, tako zasvojila, da je oče-
ta seznanil z novico. »Ostal
bom doma. Delo v tiskarni
mi je všeč in nisem človek,
ki bi si želel biti v službi vsak
dan od sedmih do treh...«
Iz podjetja za fotokopira-
nje in sitotisk je kmalu na-
stala sodobna tiskarna, ki ima
prostore kar v domači hiši.
Miloš večino tistega, kar je
njegov oče risal s čopičem, iz-
dela na računalnik, pri čemer
sodeluje s prijateljem Boru-
tom Kramerjem, s katerim
nameravata v prihodnosti od-
preti skupno podjetje. Sodob-
ni stroji in računalniki pa ne
pripomorejo bistveno k te-
mu, da bi bilo dela manj, kot
ga je bilo pred tremi deset-
letji in tudi Milošu, pri kate-
rem sta zaposlena dva delav-
ca, se delovni čas pogosto za-
vleče pozno v noč...
Z leti se je tiskarna Ma-
ček specializirala za tiskanje
turističnih prospektov in bro-
šur. In ker ga želja po tem,
da bi pomagal, ni zapustila,
se večkrat odzove na proš-
nje celjskih humanitarnih or-
ganizacij in športnih klubov,
katerih plakate, biltene in ob-
vestila večkrat natisne kar
brezplačno. »Pomembno je
delati dobro in pomagati lju-
dem po svojih najboljših mo-
čeh,« je prepričan Miloš, ki
je sponzor kluba Maček tiskv
prvi celjski ligi malega no-
gometa. Večkrat brezplačno
tiska za Projektno pisarno
Celje zdravo mesto. Regio-
nalno varno hišo, celjsko bol-
nišnico in druge podobne us-
tanove.
Miloševa življenjska so-
potnica Sandra Stanjko se
je po treh letih odsotnosti za-
radi porodniškega dopusta
(mlademu paru sta se v tem
času rodili dve hčerki; pred
tremi leti Nina in lani še Ani-
ka) pred mesecem dni vrni-
la na delo in deklici sta v vars-
tvu pri babici Jožici.
Ali bosta tudi Nina in Ani-
ka šli po očetovih stopinjah,
pri Mačkovih zaenkrat le ugi-
bajo. Vsekakor pa bosta odraš-
čali v duhu dela, s katerima
se ukvarjajo njuni oče, teta in
ded. Slednji, odkar je v poko-
ju, na pergamente izrisuje
Zdravljico, peska steklenice
in nasploh opravlja različna
ročna dela, ki so mu v veselje
in zabavo. Jožica medtem pa-
zi na obe vnukinji (ki bosta
šli v vrtec šele naslednje le-
to), njuna mama Sandra skr-
bi za področje predšolske vzgo-
je na Oddelku za družbene de-
javnosti Mestne občine Celje.
Sedanji lastnik tiskarne Miloš,
ki se v prostem času ukvarja
tudi z ekstremnimi športi, pa
vse bolj razmišlja o tem, ka-
ko bi družinsko tiskarno, ki
že enaintrideseto leto deluje
kar v domači hiši, sčasoma po-
večal in premestil na novo lo-
kacijo.
ALMA M. SEDLAR
Srečni očka s hčerkama. Bosta nadaljevali družinsko tradicijo?
Oče Milan in sin Miloš, ki nadaljuje družinsko tradicijo.
Jelka, Milan, Jožica in Miloš med družinskim praznovanjem.
Št. 45 - 8. november 2001
24
REPORTAŽA
Slovenski veslač
z jezera Titicaca
Prvi belec na indijanskem veslaškem
tekmovanju na jezeru Titicaca bo
naše gore list - Letos in lani po trikrat
v Peruju
strojevodja Jože Cajzek iz
Rimskih Toplic je te dni
nastopil na tekmovanju v
čolnarjenju po jezeru Titica-
ca kot prvi belec med Indi-
janci. Kot sponzor prispeva
tudi nagrade za najboljše,
prav tako je član organiza-
cijskega odbora.
Tekmovanje na najvišjem
plovnem jezeru na svetu, na
3810 metrih nadmorske viši-
ne, poteka z značilnimi čolni
iz močvirske rastline tortora,
nekakšnega trstičja. Po njih slo-
vi jezero v Andih po vsem sve-
tu. Prireditev je v sklopu trid-
nevnega praznovanja mesta Pu-
no na perujski strani jezera,
ki obsega blizu polovico veli-
kosti Slovenije. Imenuje se Bal-
sa de Totora, tekmovali pa so
Indijanci in Indijanke s peruj-
ske in bolivijske strani jezera
ter naš rojak iz Rimskih To-
plic.
Tekmovalna proga je običaj-
na, od dveh plavajočih otokov
iz tortore do jezerskega pri-
stanišča v Punu. Dolga je pet
kilometrov, zadnjič pa so tek-
movali pred nekaj leti. Cajzek
je izvedel za nevsakdanje tek-
movanje iz neke perujske re-
vije, se navdušil ter pozanimal
pri lokalnih veljakih. Tako je
postal celo soorganizator le-
tošnjega tekmovanja, skupaj
z lokalnim predstavnikom tu-
rističnega ministrstva in pun-
skim hotelirjem Noriego.
Pred odhodom je sodeloval
s soorganizatorjema s pomoč-
jo Interneta ter poslal v Peru
med drugim 35 kilogramov tež-
ko pošiljko plakatov... Za spon-
zorstvo seje odločil zaradi svo-
jih morebitnih velikih načrtov
ob legendarnem jezeru. Raz-
mišlja, da bi nekoč odpri ho-
stal (penzijon) ter bi imel s pa-
pirji manj težav, na plavajoče
otoke na Titicaci bi povabil slo-
venske skupine ter jim nudil
edinstveno turistično ponudbo
na svetu.
Med velikimi načrti je tu-
di želja po velikem čolnu iz
tortore. Cajzek že ima v Rim-
skih Toplicah dva in pol me-
tra dolg uvoženi čoln, želi pa
si še bistveno večjega. Z njim
bi morebiti prevažal skupi-
ne na slovenskih vodah...
Savinja
neprimerna
Na tekmovanje se je mo-
ral dobro pripraviti. S čol-
nom iz tortore je poleti veli-
ko veslal na Savi, na progi
med Zidanim Mostom, Ra-
dečami in Vrhovim, po Ljub-
ljanici, na Bohinjskem jeze-
ru... Ker je takšen čoln nare-
jen za mirnejše ter višje vo-
de, je domača Savinja nepri-
merna za trening. Po sloven-
skih vodah z njim vesla že
tri leta, zato se že precej na-
pije vode ter moker tehta nič
manj kot 180 kilogramov.
Ljudje, ki opazijo nevsakda-
nje plovilo, seveda strmijo.
»Nekateri pridejo bliže, ven-
dar ne upajo nič vprašati. Dru-
gi takoj vedo, da je z jezera
Titicaca. Pozna se, da je v me-
dijih o jezeru Titicaca veli-
ko reportaž,« pravi Jože Caj-
zek. Slovenci se nasploh iz-
jemno zanimajo za Peru, tam
jih vedno sreča zelo veliko.
Posebnost indijanskih čolnov
s Titicace je, da je treba veslati
kleče. »Z njimi je treba ujeti
pravi ritem, so bistveno zah-
tevnejši od čolnov kot jih poz-
namo pri nas.« Cajzek seveda
dobro pozna vse skrivnosti tak-
šnih čolnov. In kakšno uvrsti-
tev je pričakoval pred tekmo-
vanjem? »Sotekmovalce slabo
poznam. Pravijo mi, da bom
zmagal, saj sem v primerjavi z
njimi fizično zelo močan.
Vendar je treba upoštevati, da
veslajo vsakodnevno, tehniko
veslanja imajo v malem prstu.«
Zanj je moteča tudi velika vi-
šinska razlika. Letos je bil dva-
krat na višini 5500 metrov, v
Peruju ter Boliviji.
Izjemni dogodek na jeze-
ru Titicaca, povezan z na-
šim rojakom Jožetom Cajz-
kom, je predstavljen na In-
ternetu (na naslovu http:/
/cajzek.e-slo.net).
Za nagrade za tri najbolj-
še v vsaki kategoriji bo pris-
peval osemsto zelencev. Tri
unikatne kristalne pokale, v
obliki čolnov iz tortore, so
izdelali v Studiu Gry iz De-
korja Kozje, kjer slovijo po
kristalnih darilih za različ-
ne svetovne vladarje.
Inkovsica
kultura
»Jezero Titicaca ima poseb-
no, močno energijo,« pravi o
krajih inkovske mitologije,
povezanih z Manoc Capakom
in Mamo Ocllo, otrokoma
sonca.
Zato Peru Cajzka pritegne
vedno znova. Letos je tam že
tretjič, bil je tudi v Boliviji.
Tudi lani je bil v Peruju tri-
krat, v Južni Ameriki vsega
skupaj že desetkrat. Prepoto-
val je Ekvador, bil v Kolum-
biji in Čilu. Pri vsem skupaj
ga je najbolj očaral Peru.nj
gova bogata inkovska kull
ra. Prvič je ga je spoznal le
1993, na trekingu z ljublja
skimi alpinisti, pozneje v ša
jurski odpravi v Cordille
Blanco.
Jože Cajzek je vključen vo
lični šentjurski plezalni kli
Rifnik, najbolj znan po alpii
stu Acu Pepevniku. Všeč mu
razgibano življenje, zato jep
stro in razgibano tudi njega
delo v Slovenskih železnica
Upravlja diezelsko lokomo
vo, s katero vozi dolge tovon
vlake med Dobovo in Ljub|
no. Čeprav se je izšolal zal
govskega poslovodjo, pa niz^
žal za prodajnimi pulti. 0<S
no je premalo vznemirjenja.
BRANE JERANKl
Po slovenskih vodah vesla s čolnom iz tortore tri leta. Zato se čoln že precej napije vode ter moker tehta do 180 kilogramov.
Cajzek med Indijanci na jezeru Titicaca, na enem od plavajočih otokov Iz trstičja. Jezero, ki si ga delita Peru
in Bolivija, je veliko kot polovica Slovenije.
Z indijanskim plovilom je treniral med drugim na Bohinjskem jezeru. Povsod zbuja veliko pozornost
FOTOREPORTAZA
25
Blato in
bencin
' V Podlogu pri Šempetru vsako
zadnjo nedeljo v mesecu potekajo
j	dirke v avtokrosu
Ponavadi se zbere od petindvajset do trideset tekmo-
valcev, ki so odslužene avtomobilske lupine predelali v
robustne dirkalnike za divje kroge. Teh je treba opraviti
: ?ttnajst, najprej v predtekmovanju, nato v polfinalu in
liiazadnje v finalu. Zmaga voznik, ki prvi med šestimi
lekmovalci prevozi vseh petnajst krogov. Avtomobili so
azdeljeni v dve kategoriji, do 900 kubičnih centime-
irov (v njej se gnetejo fički in pičipokiji) ter od 900 do
1300 kubičnih centimetrov, prostornejši motorji pa ni-
so dovoljeni. Tekmovalci se lahko prijavijo od 10. do 11.
ure pred dirko, ob 13. uri pa se začne divji ples, ki vedno
privabi veliko gledalcev.
Foto: GAŠPER DOMJAN
26
KRONIKA
Dovolj orožja
in mamil
Ugibanja o slovensko-hrvaški mreži kriminalcev Kaj je res in kaj ni?
Hrvaški policisti so minu-
li teden v Krapini odkrili
skoraj sedemnajst kilogra-
mov marihuane, 17. okto-
bra pa skoraj dva tisoč tab-
letk ekstazija. Le dan prej
pa so celjski kriminalisti od-
vzeli prostost sedmim ose-
bam, vpletenim v orožarsko
ilegalno preprodajo na ob-
močju Rogaške Slatine. Do-
godki so sprožili ugibanja,
da je razbitje kriminalne
združbe na območju Rogaš-
ke Slatine omogočilo hrvaš-
kim policistom uspešne ak-
cije proti preprodajalcem
prepovedanih drog na ob-
močju krapinske-zagorske
županije.
Vodilni člen slatinske sku-
pine, Jožef S. iz Rogaške Sla-
tine, je trenutno za zapahi.
Slednji naj bi kot organiza-
tor prodaje orožja tesno so-
deloval s hrvaškim pajdašem,
S.B. (po neuradnih podatkih
naj bi šlo za Stjepana Bukvi-
ča), ki je doma ravno z ob-
močja Krapinsko-Zagorske
županije. Skupaj naj bi spre-
jemala ponudbe in naročila
možnih kupcev orožja s Celj-
skega in tudi širšega sloven-
skega območja. Glede na pov-
praševanje sta zatem orožje
sproti tihotapila čez hrvaško
mejo v Slovenijo. Od marca
do prijetja naj bi skupina pro-
dala vsak teden vsaj tri kose
nevarnega orožja, največkrat
je šlo za vojaško. Pri tihotap-
ljenju in preprodajah sta vso
zadevo organizirala Jožef S.
in S. B., medtem ko sta za
neposredno prodajo in pre-
voz uporabljala še štiri osum-
ljence.
Kriminalistom je doslej us-
pelo dokazati, da je skupina
v obtok na črni trg spravila
štiri vojaške avtomatske puš-
ke, pet prirejenih strelnih na-
prav v obliki daljinca, deset
kilogramov vojaškega razstre-
liva TNT, tri avtomatske puš-
'ke UZl z dušilcem zvoka, tri
kilograme plastičnega razstre-
liva, več detonatorjev, ostro-
strelno puško znamke CZ, po-
lavtomatsko puško magnum
z optičnim merilnikom, ma-
lokalibrsko puško, dve pištoli
in okrog 500 kosov različne-
ga streliva.
Kaj je res?
Celjski kriminalisti so že
sredi oktobra podali kar ne-
kaj kazenskih ovadb, na ta-
kratno vprašanje, kje se na-
haja hrvaški državljan, pa je
načelnik urada kriminalistič-
ne policije PU Celje Robert
Mravljak odgovoril dokaj ne-
natančno. Ni bilo namreč ja-
sno, ali so mu »hrvaški ko-
legi« že odvzeli prostost ali
pa je še na svobodi. Pravza-
prav ni čisto jasno tudi se-
daj, kje (ne)točno se Hrvat
nahaja. Ali se še vedno spret-
no izogiba zapahom, smo ho-
teli preveriti tudi na Policij-
ski upravi Krapina, kjer pa
tudi po večkratnem klicanju
nismo uspeli dobiti tamkajš-
njega predstavnika za stike
z javnostjo, Željka Cujzeka.
V javnosti pa se je pojavil na-
mig, da so celjski krimina-
listi aretirali S.B. in ga nato
tudi izpustili, ravno takrat pa
je v Krapini hrvaška policija
našla pravo skladišče mamil.
Je bil povezan tudi s tem? Je
bil on tisti, ki je nakazal, kje
bi lahko policiste preseneti-
la zanimiva najdba? Tu bi torej
bila možna skupna nit obeh
kriminalnih združb.
So pa s celjske policijske
uprave sporočih, da S.B niso
aretirali, saj ga v času areta-
cije slatinske naveze sploh ni
bilo v Sloveniji. Po njihovih
podatkih primera sploh nista
povezana, za to domnevo so
namreč izvedeli iz medijev.
Ali so v preiskavi slovenskih
kriminalistov dobljeni podat-
ki kakorkoli pomagali hrvaš-
kim kolegom, ne vedo, saj ni-
so z njihovih strani dobili no-
benih povratnih informacij,
pravijo.
Zanimivo je tudi to, da so
pri »slatinskem šefu«, Jože-
fu S., našli Celjani še 500 gra-
mov marihuane, kar pome-
ni, da je vpleten tudi v neu-
pravičeno proizvodnjo in
promet z mamili. Ima zase-
žena marihuana vendarle po-
vezavo z dogajanjem onkraj
meje, ali so to le puhle dom-
neve?
Od kod
poškodbe?
Sicer pa je bilo v časopi-
sih možno tudi brati, da naj
bi Jožef S. pridobil v času are-
tacije tudi poškodbe čeljusti
in da je minuli teden zaradi
bolečin moral na operacijo.
Nekateri namigujejo, da je
zato kriva policijska grobost.
Omenjenega je pregledal nje-
gov osebni zdravnik in pred-
lagal pregled pri specialistu
nevrologu, kar mu je bilo tudi
omogočeno. Drugih poš-
kodb, razen na roki, na pre-
gledu niso našh, niti ni sam
potožil o kakršnihkoli bole-
činah v času policijskega pri-
držanja. Tako namreč pravi-
jo na policijski upravi Celje.
SIMONA ŠOLINIČ
FOTO: GAŠPER DOMJAN
Del zaseženega orožja, ki so ga zasegli slatinski združbi.
Objestnost ali hudobija?
Dan pred dnevom spomina na
umrle je obiskovalce na šempetr-
skem pokopališču potrl žalosten po-
gled na povzročeno razdejanje.
Nekdo je ponoči posekal šest dre-
ves, ki so bila pokopališču doslej v
okras. Pokopališče v Šempetru so na
pobudo gostilničarja Zvoneta Štorma-
na več let urejali kot park spominov.
Poleg zadnjega domovanja naj bi bilo
šempetrsko pokopališče tudi kraj miru
in priložnost za sprehod. Tudi dreve-
sa, ki so stala na večih mestih, so" pred
leti posadili na pobudo Zvoneta Štor-
mana. Sedaj so bila že lepo razrašče-
na, tako da so nudila prijetno senco.
Kaj je storilca navedlo k temu, lahko
bi rekli zločinskemu dejanju, ne mo-
re biti razumljivo nobenemu člove-
ku, ki ima količkaj rad naravo. Tako
Zvone Štorman kot Šempetrčani upajo,
da bodo storilca izsledili in primer-
no kaznovali.	T. T.
Žalostna podoba podrtih dreves.
MINI KRIMICI
Oljnati tat
Zaenkrat še neznani obraz
si je na Celjski cesti v Žalcu
v torek, 30. oktobra, privoš-
čil dokaj naoljeno potezo. Iz
cisterne je iztočil kar dvaj-
set tisoč litrov kurilnega ol-
ja. Podjetje Era, ki je olje upo-
rabljalo za ogrevanje poslo-
valnic v Žalcu, je oškodova-
no za skoraj dva milijona to-
larjev. Upajmo, da ne bodo
zato Erini žalski prodajalci
morali opravljati svojega po-
slanstva v neogrevanih pro-
storih.
Kradejo,
kradejo
v torek, 30. oktobra, je
nekdo s parkirišča pred sta-
novanjsko hišo v Arclinu pri
Celju ukradel osebni avtomo-
bil znamke yugo 45 AX, mo-
dre barve, registrske ozna-
ke CE B4-294. Lastnici, L.D.,
je s tem povzročil za okrog
petdeset tisočakov škode.
Kar za 690-krat večjo gmot-
no škodo pa je utrpel A.H.
Temu so v noči na nedeljo,
4.novembra, namreč iz Po-
horske ulice v Celju odpeljali
mazdo MW5 kabrio, meta-
lik srebrne barve, registrskih
oznak CE H6-401. Voznika tu-
jih avtomobilov celjskim kri-
minaUstom še nista znana.
Odnesli stebre
v zadnjih dneh desetega
meseca in prvih dneh novem-
bra so neznanci v bližini Dra-
melj ob avtocesti polomili
kar trideset nosilnih alumi-
nijastih stebrov žične ogra-
je in jih odpeljali. Kam, ni
jasno. Javno podjetje za vzdr-
ževanje avtocest je tako ob
360 tisoč tolarjev.
Golftatifine
v noči na nedeljo, 4. no-
vembra, so si neznanci za svoj
hobi izbrali vlamljanje v več
osebnih avtomobilov. Tarče
nočnih tatov so bili osebni
avtomobili golf, vsi pa so bili
parkirani pred oziroma v ne-
posredni bližini hale Golo-
vec v Celju. Sedem golfov je
tako ostalo skorajda v vseh
primerih brez avtoradioase-
tofonov, lastniki, ki so v je-
klencih pustili še svoje oseb-
ne dokumente in denarnice,
pa so ostali tudi brez njih.
Skupno so, verjetno dobro
izurjeni vlomilci, saj gre za
enake tipe avtomobilov, pov-
zročili okrog 350 tisoč tolar-
jev škode. Policisti o njih še
poizvedujejo.
Nedelja za
kraje
Nedeljo, 4. novembra, so
izkoristili v svoje dobro ti-
sti, ki so vlomili v poslovne
prostore podjetja Artes na
Efenkovi cesti v Velenju. Tam
so si nabrali fotoaparat in pre-
nosni računalnik in za seboj
pustili za okrog 800 tisoč to-
larjev škode.
V noči na nedeljo pa so v
Velenju vlomili tudi v kiosk
ČGP Delo na Trgu mladosti.
Tatovi se bodo dobro naka-
dili in nažvečili, saj so ukradli
za 400 prešernov raznih ci-
garet, žvečilnih gumijev, ni-
so pa pozabili niti na 25 rno-
bi kartic, čokolado in seve-
da daljinski upravljavec re-
gistrske blagajne.
Metal Z
balkona
Svojo hudo jezo je minu-
lo nedeljo v Celju kazal 32-
letni l.P. V Miklošičevi uli.
ci naj bi razbijal in kričal v
stanovanju. Svoje nestrinja-
nje z ne vemo čim je iz nad-
stropja nesrečne trinajste
številke na dvorišče in v tam
parkirana vozila metal raz-
ne predmete. 32-letnika sta
obvladala policista, ki sta
morala za to uporabiti tudi
fizično silo in mu natakniti
lisice.
Kaže, da so si možaki
morali kar dobro skočiti v
lase, saj so bili vsi trije lažje
ranjeni. Metalec predme-
tov pa bo moral svojo ne-
deljsko dejavnost zagovar-
jati tudi pri sodniku za pre-
krške.
NOČNE
. CVETKE
•	Naftnemu tatiču se je noč-
ni posel pred dnevi odvijal
kot po olju. Dobesedno, saj
si je iz cisterne iztočil krep-
ko mero dragocene tekoči-
ne za ogrevanje. Nesramnež
ni niti pomislil na to, da se
bodo sedaj delavci, katerim
je bilo olje namenjeno za ogre-
vanje, zmrzovali pri svojem
delu. Zato se ne čudite, če
bo kakšnemu prodajalcu na
Celjskem izza srajce kukal
termofor...
•	Lastniki jugoavtoproizvod-
nje so v tem času na preiz-
kušnji! Kot da bi bilo dome-
njeno, tatovi te dni noro ob-
legajo »jugece«. Seveda iz njih
tudi poberejo marsikaj, če se
že ne odpeljejo s samim av-
tom. Pa tudi če si lastniki op-
timistično dodatno zavaruje-
jo ključavnice, se jim tatici
mirno smejijo v brk, saj lah-
ko uberejo tudi drugačno tak-
tiko: pridejo ponoči, si na-
točijo goriva iz jugeca in iz-
ginejo kot kafra.
•	Zadnji hit jeseni (sodeč po
dogodku, ki se je zgodil pred
dnevi v Celju), je očitno me-
tanje skozi okno vsega kar
vam pride pod roke. Paziti
je potrebno le, da koga ne za-
denete. Če smo malo nagaji-
vi, bi to lahko pomenilo za-
detek v prazno in seveda za-
govor pri sodniku za prekrš-
ke.
•	Neka Celjanka je spet pO;
kazala, da imajo ženske pn
hiši glavno besedo. Če ni ta-
ko, se moža napade in poka-
že kaj mu gre, je očitno mi-
slila. Če en moški ni dovolj-
pa so tu še policisti, ki mo-
rajo miriti takšne ženske iZ'
grede. Možnosti je torej, ve^
kot dovolj.
St. 45 - 8. november 2001
KRONIKA
27
Tožilka
podtaknila
dokaze?
44-letniku ponovno sojenje - Izločitev
okrožne državne tožilke?
v ponedeljek, 5. oktobra,
se je na Okrožnem sodišču
v Celju znova začela glav-
na obravnava zoper 44-let-
nega G.B., obtoženega po-
skusa nadaljevanega kaz-
nivega dejanja umora in za-
nemarjanja mladoletne ose-
be in surovega ravnanja.
Primer so znova vrnili na
začetek, saj je petčlanski se-
nat okrožnega sodišča 19. ja-
nuarja letos 44-letnika že ob-
sodil na šest let zaporne kaz-
ni. Njegov zagovornik se je
v takratni pritožbi skliceval
na zmotno uporabo prava, ne-
pravilno ugotovljeno dejan-
sko stanje in kršitev postop-
ka ter dosegel ponovno soje-
nje. G.B. je bil izpuščen na
prostost, a so mu izdali pre-
poved približevanja svojemu
sinu na manj kot dvesto me-
trov. V začetku oktobra so mu
izdali še priporni nalog, na
faterega se obtoženi očitno
ni oziral, saj se nanj ni niti
odzval. V ponedeljek je na
sodišče prišel sam, toda iz
sodne dvorane so ga pospre-
mili pazniki. Predsednik
petčlanskega senata, Miran
Jazbinšek, mu je namreč že
takoj na začetku le nekajmi-
nutne obravnave izročil sklep
o priporu.
Nad sina
v njegovi družini naj bi bi-
lo nasilje velikokrat na dnev-
nem redu. Največkrat naj bi
»trdo očetovo roko« občutil
starejši sin. Tega naj bi 12.
marca lani dvakrat davil, kar
naj bi nakazovale tudi pod-
plutbe na vratu in mu grozil,
da ga »bo ubil kot mačka«.
Na prvem sojenju se je zago-
varjal na to, da je bil napa-
den. Sin naj bi ga tistega dne
resnično udaril z levico po
ustih, to pa naj bi storil zato,
ker je želel ubraniti mamo
pred očetovim nasilnim ve-
denjem.
Sina, takrat še mladoletnega,
naj bi v začetku novembra la-
ni na vhodu v stanovanjsko
hišo tudi dvakrat brez razlo-
ga udaril v mednožje in mu s
tem zadal tako močne bole-
čine, da jih je napadeni čutil
še več ur kasneje. Svoje »oče-
tovsko poslanstvo« pa naj bi
kršil tudi s tem, ko naj bi sta-
rejšega sina večkrat pretepal
s pestmi v ramo, trebuh in gla-
vo. Tudi po izrečenem var-
nostnem ukrepu (da se sinu
ne sme približati na manj kot
dvesto metrov) naj bi se oče
in sin večkrat srečala.
Podtaknjeni
dokazi?
Štiriinštiridesetletni G.B. je,
preden je iz dvorane odšel v
spremstvu paznikov, nastopil
odločno. Ponedeljkova glav-
na obravnava pa se je kaj kmalu
končala, saj je zahteval izlo-
čitev okrožne državne tožil-
ke Marjete Kreče. Dvomi na-
mreč v njeno nepristranskost,
sumi pa tudi, da mu je v pr-
vem sojenju podtaknila zanj
obremenjujoče dokaze. Glav-
na obravnava naj bi se nada-
ljevala 23. novembra, do ta-
krat naj bi bilo o možni iz-
ključitvi Krečeve že odloče-
no. Ali bo obravnava (ki za-
jema tudi zelo občutljive po-
datke) , kot je bila v prvem so-
jenju, tudi tokrat zaprta za jav-
nost, pa še ni jasno.
SIMONA ŠOLINIČ
Roparji^ kje ste?!
Ropi finančnih ustanov za kriminaliste prava uganka
Našli le motor iz ropa banke v Vitanju
Na Celjskem se je v deve-
tih mesecih letos zgodilo
4580 kaznivih dejanj, kar je
nekoUko več kot lani. Čeprav
je skupna preiskanost tovrst-
nih deliktov več kot petde-
set odstotna, ostajajo za celj-
ske kriminaliste hud prob-
lem ropi finančnih ustanov.
Ropi bank v Vitanju, Voj-
niku, Žalcu, Pošte Celje in
poskus ropa menjalnice En-
ka v središču Celja še vedno
nimajo svojih storilcev, ki so
očitno velika uganka za celj-
ske kriminaliste.
Na Policijski upravi Celje
pravijo, da je težko govoriti v
teh primerih o posledicah sla-
bih varnostnih razmer, res pa
je, da so skorajda v vseh po-
slovalnicah, kjer so bili izvr-
šeni ropi, za večjo varnost ven-
darle poskrbeli. Najbolj so se
potrudili ravno v Banki Celje.
Marsikje v tovrstnih usta-
novah namreč videokamere
nimajo pravega učinka, saj
so postavljene nepravilno ali
neprimerno. Tudi varnostno
steklo pri okencih ni bilo po-
vsod pravilno nameščeno.
kar je roparjem dodobra olaj-
šalo delo.
So pa celjski policisti pre-
tekli teden na izredno težko
dostopnem terenu na območ-
ju Paškega Kozjaka našli mo-
tor, s katerim sta se odpelja-
la roparja banke v Vitanju v
prvi polovici tega leta. Mo-
tor je bil pred ropom ukra-
den v Celju. V obtoku pa je
zaslediti tudi nekaj obarva-
nega denarja, ki izvira iz zad-
njega večjega ropa - ropa ban-
ke v Žalcu.
S. ŠOLINIČ
Povzročil nesrečo
in napihai
Na cesti v Laškem ranjenih sedem oseb - Povzročitelj
napihai kar 1,85 promila alkohola
v prometni nesreči, ki se
je prvega novembra pripe-
tila na cesti v Laškem, je bilo
ranjenih kar sedem oseb,
med njimi dve hudo.
Dvajsetletni voznik oseb-
nega vozila, R.R. iz Konca,
je med prehitevanjem trčil v
osebno vozilo 35-letnega l.B.
iz Brezna, ki je vozil pravil-
no. V čelnem trčenju sta se
hudo ranila dva sopotnika,
pet oseb pa je bilo lažje poš-
kodovanih. Policisti so s
preizkusom alkoholizirano-
sti ugotovili, da je imel pov-
zročitelj nesreče v krvi kar
1,85 promila alkohola.
Ravno to pa je izredno za-
skrbljujoče, pravijo na celj-
ski policijski upravi. Še ved-
no namreč ogromno vozni-
kov kljub številnim opozar-
janju in preventivnim akci-
jam sede za volan pod vpli-
vom alkohola. Vedoč, da s
tem ogrožajo ostale udeležen-
ce v prometu.
»Še vedno nam ni uspelo,
da bi povprečno stopnjo alko-
holiziranosti v prometu zni-
žali,« pravi direktor Policijske
uprave Celje, Edvard Mlačnik.
»Pri 420 vinjenih povzročite-
ljih vseh prometnih nesreč je
bila povprečna stopnja vinje-
nosti 1,55 g alkohola na kilo-
gram krvi, pri povzročiteljih
smrtnih nesreč pa celo 1,70 g
alkohola na kilogram krvi.«
Gre za podatke letošnjega de-
vetmesečnega obdobja.
Najpogostejši vzroki za ne- ■
sreče so neprilagojena hitrost,
neupoštevanje pravil predno-
sti, nepravilna stran in smer
vožnje ter neustrezna var-
nostna razdalja.
Letos je na cestah celjske
regije umrlo že štirideset lju-
di, lani v enakem obdobju tri-
deset. Katastrofalnim števil-
kam umrlih v prometu se
očitno ni moč izogniti, zato
bodo celjski poUcisti izvaja-
li še večji in strožji nadzor v
prometu. »Še posebej bomo
preverjali psihofizično stanje
voznikov, uporabo varnost-
nega pasu in opremljenost
pešcev s svetlobnimi telesi.
Pešci so ravno v teh mesecih
zaradi slabe vidljivosti v noč-
nem času izredno ogroženi,«
dodaja Mlačnik.
S. ŠOLINIČ
Kaj je
smrdelo?
Krajani Trnovelj so minu-
li četrtek občutili dokaj mo-
čan vonj po amonijaku. Kot
smo izvedeli, je do tega priš-
lo zaradi izpusta amonijaka
iz hladilnega sistema Celjskih
mesnin zaradi napake na var-
nostnem ventilu. Koncentra-
cije amonijaka v zraku ni bi-
lo mogoče izmeriti, so pa na-
pako še pred prihodom celj-
skih kiminalistov uspeli od-
praviti.
Sumljivo
pismo
Drugega novembra naj bi
na naslov celjskega podjetja
Slovenija Turist prišla sum-
ljiva pisemska pošiljka. Ker
gre za podjetje v stečaju, tak-
šne pošte niso pričakovali.
Pošiljatelj omenjenega pisma
naj bi bil v Iraku. Pismo, za
katerega obstajajo sumi, da
bi v njenn bil antraks, je prev-
zel veterinarski inšpektor, ti-
ste, ki so prišli z njim v stik
pa so zdravstveno že pregle-
dali.
TENIŠKA AKADEMIJA
GOLOVEC
PREDPRODAJA
ABONENTSKIH KART
ZA IGRIŠČA V
DVORANI GOLOVEC
Vsak dan od 8. do 22. ure
KLUBSKA PISARNA GOLOVEC
Opravičilo
v 44. številki Novega tednika, ki je izšla 2. novembra,
se nam je na straneh črne kronike v članku z naslovom
»Gajšek zlorabil svoj položaj«, zapisala neljuba napaka.
Kot je iz nadaljevanja omenjenega članka razvidno, je
Okrajno sodišče Celje Miranu Gajšku izreklo pogojno
sodbo na štiri mesece zapora, če bi v obdobju dveh let
storil novo kaznivo dejanje in ne na štiri leta, kot smo
pomotoma napisali v podnaslovu. Za napako se Miranu
Gajšku iskreno opravičujemo. SIMONA ŠOLINIČ
Radarske kontrole
bodo.H
•	jutri, 15. novembra, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja;
•	v soboto, 16. novembra, dopoldne na območju Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Laškega;
•	v nedeljo, 17. novembra, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v ponedeljek, 18. novembra, dopoldne na območju Mo-
zirja, popoldne pa na območju Celja;
•	v torek, 19. novembra, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Laškega;
•	v sredo, 20. novembra, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Žalca;
•	v četrtek, 21.novembra, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Velenja.
I PROMETNE NESREČE
V trčenju umrli dve osebi
V prometni nesreči, ki se je zgodila v četrtek, 1. novembra, na regionalni cesti izven
Slovenskih Konjic, sta življenje izgubili kar dve osebi. 22-letni D.F iz Šedine in 61-letna
I.K. iz Slovenskih Konjic. Na Celjskem je v nesrečah letos umrlo že štirideset oseb.
Dvainvajsetletnik je z osebnim avtomobilom v dolgem desnem ovinku po prehitevanju
izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pravilno
pripeljal 40-letni B.K. iz Slovenskih Konjic. V silovitem trčenju sta umrla voznik prvega
avtomobila in 40-letnikova sopotnica, hude telesne poškodbe je v istem avtomobilu utrpe-
la 36-letna J.K., voznik B.K. in devetletna deklica pa sta bila lažje ranjena.
Foto: GAŠPER DOMJAN
Paradi prevrnjenega tovornjaka je bil promet na avtocesti Arja vas-Celje v torek, 6. novembra, kar nekaj
časa oviran. V nesreči ni bil nihče huje ranjen.
St. 45 - 8. november 2001
28
Jesenska
Mallorca
Da najdeš osamljene zalivčke, spoznaš čar tržnice in
domačine, se je treba malo potruditi
španski otok Mallorca je
eden izmed prijetnih kotič-
kov, kjer je sonca dovolj tudi
v jesenskih mesecih. Slo-
venske turistične agencije
vodijo goste predvsem v tu-
ristična središča, ki se raz-
prostirajo blizu glavnega
otoškega mesta Palme de
Mallorce. Na desetine loka-
lov, restavracij, diskotek in
trgovin nedaleč od obale ok-
tobra še zdaleč ne kaže po-
sezonskega mrtvila.
Že res, da niso prav vsi na-
bito polni, toda poulični vr-
vež, žvenket kozarcev in
krožnikov, bolj ali manj neu-
brano petje ter hrupna glas-
ba kažejo podobo, kakršne
se pri nas ne bi sramovali v
Portorožu celo sredi turistič-
ne sezone. Zabave in loka-
lov za vsakršen okus tod res
ni težko najti. Žal je še naj-
težje tistim nostalgikom, ki
bi radi doživeli srečanje s tra-
dicionalno Španijo. Diskote-
ke in lokali so naravnani na
okus turistov, med katerimi
prevladujejo Nemci, Angle-
ži in Skandinavci. In če je na
jedilnikih še mogoče najti je-
di, ki naj bi bile značilne za
Španijo (paella, ki sicer ni
doma na Balearih), bi se za-
man ozirali po španski glas-
bi.
Z
avtomobilom
na potep
Mallorca, največji Balear-
ski otok, je idealen za spoz-
navanje z najetim avtomo-
bilom ali motorjem. Mor-
da velja poizkusiti le vož-
njo z vlakom, ki iz Palme
de Mallorce vozi v notra-
njost do mesta Inca in proti
zahodni obali do Sollerja.
Na otoku je na stotine iz-
posojevalnic avtomobilov,
ki še posebno v najbolj tu-
rističnih krajih ob obali sto-
jijo dobesedno druga poleg
druge. Temu primerne so tu-
di cene najema, ^i so ob
knnrn tnrictir^np «p7nnp
gotovo med najnižjimi v
Španiji. Cene so sorazmer-
ne s kvaliteto voznega par-
ka. Manjši avto novejše iz-
delave (npr. ford fiesta, opel
corsa, tvvingo...) lahko do-
bite že za 3500 pezet (cca
4500 SIT) na dan, če ga na-
jamete za več dni, pa je vse
skupaj še cenejše. Pri tem
večina agencij nudi popol-
no kasko zavarovanje. Še
največ težav imajo lahko
družine z otroki, saj agen-
cije običajno premorejo le
en ali dva otroška sedeža,
pa še ti niso vedno v naj-
boljšem stanju.
Osamljenih
kotičkov je
vedno manj
Na Mallorci vsakodnevno
pristaja na desetine letal. Te-
mu primerno je na otoku vsaj
pol leta veliko število turi-
stov, tako da se je potrebno
za osamljene kotičke ob obali
malo potruditi. Najlažje je
lastnikom različnih plovil, ki
so še posebno primerna za
težko dostopno zahodno oba-
lo. Ob njej se prek gorovja
Sierra de Tramontana sicer
vije ovinkasta a nadvse sli-
kovita cesta, s katere pa se je
le na redkih mestih mogoče
spustiti do majhnih zalivov.
Eden prijetnejših in najlažje
dostopnih je ob vasici San Tel-
mo, v katero radi zahajajo lju-
bitelji miru. Tu obiskovalce
namesto hotelskih gigantov
in živahnega nočnega življe-
nja pričakujejo zgolj majh-
ni bungalovi in vsaj v jesen-
skih mesecih opustele kam-
nite obale ter še vedno pri-
vlačno in nadvse čisto mor-
je. Od tod se cesta dvigne ne-
kaj sto metrov nad obalo in
do številnih zalivčkov je mo-
goče priti le še po kozjih ste-
zicah.
Vseeno je vožnja prek gor-
ske verige zanimiva, saj se
vsake toliko odpre pogled na
razpenjene obale ali pa na
slikovite vasice, ki so ugnez-
dene sredi strmih bregov.
Tod na terasastih poljih, ki
jih otočani obdelujejo že celo
tisočletje, uspeva vsakovrst-
no sadje in zelenjava. Eden
najbolj slikovitih koncev te-
ga dela otoka je rt Formen-
tor. Tukaj se otoške čeri dvi-
gujejo najvišje, skopa zem-
lja pod nazobčanimi vrhovi
pa nudi zatočišče gostim bo-
rovim gozdovom, pod kate-
rimi leži nekaj najprivlačnej-
ših peščenih zalivčkov na celi
Mallorci.
Srečanja z
domačini
Tradicionalno Mallorco je
mogoče zaslediti le v notra-
njosti otoka, med terasasti-
mi polji, nasadi mandljevcev
in citrusov, obvezno opoldan-
sko siesto in seveda na lokalni
tržnici. Večja mesta enkrat te-
densko prirejajo tržni dan.
Na pot je potrebno v zgod-
njih dopoldanskih urah, saj
začne življenje med stojni-
cami po 13. uri neverjetno
hitro zamirati. Človeška re-
ka se steka med labirint kri-
čečih prodajalcev, radoved-
nežev ter tisoč in več skuš-
njav za turistove žepe. Prav-
zaprav se ponudba ne razli-
kuje od tiste v trgovinah v tu-
rističnih krajih, toda proda-
jalci so tu veliko bolj goreči
in predvsem pripravljeni ba-
rantati. Slednje turistom ved-
no daje lačno upanje, da so
nekaj kupili poceni, če jim
le uspe zbiti začetno cene vsaj
za nekaj odstotkov. Čipke, us-
njeni izdelki, obleke, bižu-
terija, ure, zlatnina, razno-
vrstni spominki in še kaj, se
ponuja množici radovednih
oči.
Pravi čar tržnice z živah-
nimi domačini iz okoliških
krajev pa je mogoče dožive-
ti le na predelu, namenjene-
mu prodaji živil. Tu posto-
pajo kmetje, se pomenkuje-
jo o vsakdanjih rečeh in se
ravnodušno pustijo fotogra-
firati redkim zablodelim tu-
ristom. Medtem se kupcem
nasmihajo debelušne fige, rav-
no prav dozorelo grozdje, sra-
mežljivo obarvani jajčevci,
svareče rdeči feferoni in ga-
lerije oliv različnih odtenkov.
Med pisano ponudbo še po-
sebno pozornost vzbujajo
polži. Majhni, veliki, sluza-
sti, se pretegujejo, krivijo ro-
ge in skušajo pobegniti iz pla-
stičnih posod. Toda njihova
usoda je zapečatena, saj so
za domačine dobrodošla po-
slastica ali pa vsaj dodatek
tujcem najbolj znani španski
jedi, paelh.
IGOR FABJAN
V majhnih zalivih Mallorce so vasice, kjer še ni množic turistov.
Št. 45 - 8. november 2001
Egipčani novega sveta
Arheološki park La Venta priča o starodavni olmeški kulturi
siva senca je hušknila
rdeče rjavo pot. Mala pol-
jožna pošast se je ustavi-
|ob košu za smeti. Koni-
^t gobček je hitel riti po
nato pa je pradavni ne-
Wna sila prenesla na dru-
Utran steze. Še trenutek
Lza pasavcem je v gostem
^enju ostalo le šelestenje
^ja. Pokanje vej je priva-
moje poglede navzgor.
Jrni telovadec se je obesil
H dolg rep in me zvedavo
|iazoval. Široko razprti
l^je in prediren krik sta
jjla jasno vedeti, da sem
^želen gost.
Arheološki park La Venta
p muzej, postavljen na pro-
(em, ob robu mehiškega me-
ja Villahermosa. Prišel sem
kadi sivo rjavih skal častit-
|ve starosti. Bazaltni kipi, ob-
rni s primitivnim kamni-
orodjem, so razporejeni
p poteh, ki se kakor dolge
lače vijejo skozi čudovito
lopsko rastlinje. Vsak kip
3oveka, jaguarja, izrezljani
ileber, oltar, mogočna kam-
ita glava ima svojo intimno
eleno ložo. Zelena je v trop-
iem pragozdu ime za dese-
to neponovljivih zelenih od-
tokov. Čarovnija sončnih žar-
k, ki se prebijajo skozi go-
sto zeleno kopreno in sence
oživljajo toge in hladne kam-
nite obraze. Opazovalcu se za
trenutek zazdi, kot da hodi
po poteh starodavnega mesta.
Najvišja
piramida
La Venta je cvetela med 800
in 500 leti pr. n. št. Imela je
trideset metrov visoko pira-
mido, verjetno največjo v ta-
kratni Srednji Ameriki. Z nje-
nega vrha so plemiči in du-
hovniki ob sončnih zahodih
zrli na stavbe, ki so se nizale
na terasastih podstavkih, raz-
porejenih ob osi sever jug.
Poleg piramid so meščani La
Vente naredili spoštljivo šte-
vilo kipov, prestolov in mo-
numentalnih bazaltnih ste-
brov. Vhod v mesto so brani-
le tri ogromne glave, postav-
ljene pred glavno piramido.
Arheologi so sprva dom-
nevali, da je bila La Venta
prazno versko središče, ki so
ga ob posebnih priložnostih
obiskovali svečeniki in ple-
menitaši. Analize ostankov
prastarih smetišč pa so po-
kazale, da je bilo mesto cve-
toča komuna ribičev, polje-
delcev, trgovcev, različnih
obrtnikov in kiparjev.
Okoli leta 1150 pr. n. št.
so majhne razpršene vasice
prerasle v večjo skupnost. Os-
tanki hiš iz tega obdobja že
kažejo, da so se prebivalci za-
čeli med seboj razslojevati.
Tri stoletja kasneje se je La
Venta vzpenjala proti vrhu kot
bogata, močno razslojena so-
cialna skupnost. Vladal ji je
mogočen posameznik. Nje-
gova beseda je poganjala sto-
tine in stotine ljudi, ki so gra-
dili piramide, templje in kle-
sah mogočne kipe. Najbliž-
ji kamnolom bazalta je od ver-
skega središča oddaljen več
kot sto kilometrov. Kako so
v tistih časih transportirali
kamnite kipe, nekateri so
imeli tudi po več deset ton,
brez poznavanja vlečne živi-
ne in kolesa, si danes težko
predstavljamo. Na suhem so
verjetno uporabljali sani in
hlode, če se je le dalo, pa so
se držali rek in za transport
uporabljali splave.
La Venta ni bil osamljen
otoček civilizacije sredi div-
jine in barbarstva. Ob rekah,
ki se prebijajo skozi močvir-
no ravnino proti zalivu Cam-
peche, so cveteli štirje olmeš-
ki centri. Temeljili so na na-
ravnih bogastvih, ki so jih ce-
nili takratni prebivalci. San
Lorenzo je imel fino lončar-
sko glino in železovo rudo,
ki so jo cenili kot odlično rde-
čo barvo. La Venta je imela
dostop do kavčuka, soli in ka-
trana. V bližini gore Tuxtla
pa sta zrasli mesti Laguna de
los Cer ros in Tres Zapotes.
Živeli so od bazalta, ki so ga
uporabljali za klesanje spo-
menikov in izdelovanje orod-
ja. Po trgovskih poteh, žilah
civilizacij, pa se je olmeški
vpliv razširila tako daleč, kot
je mesto Mehiko na severu
in država Honduras na jugu.
V katerem izmed mest se je
rodila mogočna civilizacija,
je težko reči. Najverjetneje
gre za sestrske kulture ena-
kih med enakimi, ki so se raz-
vijale v istem času in močno
vplivale druga na drugo.
Ljudje jaguarji
Kakorkoli že. Olmeki so ži-
veli v območju kavčukovih
dreves in njihovo ime v az-
teškem jeziku pomeni »gu-
mijasti ljudje«. Na njihovem
območju so našli žoge, ki
kljub temu, da so stare pre-
ko tri tisoč let, še vedno diši-
jo po kavčuku. Igrali so
obredno igro z polno žogo,
ki se je kasneje prijela pri Ma-
jih. Še bolj bi se jim prilega-
lo ime »ljudje jaguarji«. Mo-
gočna pragozdna mačka jih
je začarala. Hkrati so se je
bah in jo občudovali. Njihova
umetnost je polna kipov te
živali, obrednih mask z nje-
nimi potezami, kipov ljudi
z jaguarjevimi glavami. Ce-
lo znamenite olmeške glave
sledijo potezam mogočne
mačke. Hlepeli so po njego-
vi moči, zvitosti in pogumu.
Imeli so ga za šamana žival-
skega sveta. Vladarji in vrači
so se kitili z njegovo kožo in
oblivali z njegovo krvjo.
Smatrali so, da lahko človek
z jaguarjevimi lastnostmi naj-
de pot med stvarnim in nes-
tvarnim svetom.
Arheolog Frans Bluma je
leta 1925 prvi naletel na ru-
ševine La Venta. Ostale so ma-
lo znane vse do trenutka, ko
so v bližini odkrili nafto. Vr-
tanja in razkopavanja so po
eni strani uničevala zgodo-
vinsko dediščino, po drugi
strani pa so iz globin moč-
virja spravljala vedno nova
čudesa. Redkim zagnancem
se lahko zahvalimo, da niso
višji interesi pometli z staro
šaro, z materjo vseh kultur v
novem svetu. Pri njenem stu-
dencu so pili Maji, Tolteki
in Azteki. Ni čudno, da so
nekateri arheologi Olmeke
poimenovali Egipčani nove-
ga sveta.
JANEZ JAKLIČ
BazaKne glave predstavljajo otmeške vladarje ah' pa, kot menijo
nekateri, slavne igralce igre z žogo.
Jaguarja so se Olmeki bali in ga spoštovali.
Št. 45 - 8. november 2001
30
pisma bralcev
odmevi
Grobovi
tulijo, toda
resnica
odrešuje
Spoštovani gospod Franc
Zabukošek, ker očitno niste
povsem točno seznanjeni z na-
menom obnove partizanske
bolnice Javoršica, naj povem,
da je bila to dolgoletna želja
KO ZZB NOV Loka pri Žusmu,
Mladi forum ZLSD Šentjur
»Kozjansko« pa si je zadal na-
logo, da predvsem s prosto-
voljnim delom pomaga obno-
viti propadajoči objekt, ki je
kljub skrbi krajanov začel vid-
no propadati. Obnovljeni spo-
menik bo tako postal sestav-
ni del zgodovinske podobe na-
še občine, obnovljena parti-
zanska bolnica pa bo in\ela
še posebej velik pomen v do-
datni turistični zanimivosti
osrčja Kozjanskega.
Osnovni namen tabora je
bil krepiti zavest o solidar-
nosti in enakopravnosti med
mladimi, spoznati običaje
kraja in ljudi ter spoznati čim
več novih prijateljev, pred-
vsem pa ponovno oživiti mla-
dinsko prostovoljno delo.
Priznam, da sem na taboru
pričakoval tudi Vas, spošto-
vani g. Zabukošek, saj sem
menil, da ste eden izmed
udarnikov, ki je pripravljen
svoj čas nameniti tudi za pro-
stovoljno - neplačano delo.
Tako nam je z velikimi na-
pori ter s pomočjo in razu-
mevanjem naših sponzorjev
in donatorjev uspelo zaklju-
čiti prvo fazo projekta. Pre-
pričan sem, da bomo prihod-
nje leto obnovo objekta us-
pešno zaključili in ga preda-
li namenu.
Kar pa zadeva povojnih po-
bojev, jih Mladi forum ZL
Šentjur- Kozjansko obsoja, ka-
kor jih obsojam tudi sam. Ker
pa verjamem v pravno drža-
vo, sem prepričan, da bodo
za to pristojni organi - tako
strokovna komisija kot tudi
zgodovinarji in sodstvo - po-
stavili stvari na pravo mesto
in v skladu s pooblastili us-
trezno ukrepali. Prepričan
sem tudi, da bo naša država
znala in zmogla določiti pri-
meren prostor za posmrtne os-
tanke teh nesrečnih ljudi in
zagotoviti tudi primerna obe-
ležja in sklepna dejanja, da
ne bodo prepuščena morebit-
nemu posamezniku ali njego-
vemu trenutnemu navdihu.
Ob tej priliki se Vam tudi
zahvaljujem za Vašo skrb, da
ne bi obnovljeni objekt Ja-
voršica sameval oziroma mu
ne bi znali določiti namem-
bnosti. Tega me ni strah, kajti
namembnost objekta je zna-
na, pa tudi ljudje na vasi ži-
vijo bolj odprto, še vedno
imajo smisel za humor, pe-
sem in dobro voljo, se radi
družijo in so odlični gostite-
lji. Ker vem, da se aktivno
ukvarjate s pohodništvom.
Vam predlagam, da v svoj ter-
minski plan pohodništva
vključite tudi zgodovinske
pomnike, kot so npr. Zima
na Blagovni, Resevna, Javor-
šica, Sv. Urh ...
UROŠ ERJAVEC,
vodja projekta
in predsednik
NP ZK Šentjur-Kozjansko
Lisjaki v
celjskem
mestnem
svetu i.
Spoštovana gospa Gerkeš
Lednik, imam občutek, da ste
se s svojim zadnjim pisanjem
na temo pod gornjim naslo-
vom, ki je bilo objavljeno v
.44. številki Novega tednika,
spustili na preveč osebno ra-
ven komuniciranja. Na vaše
pisanje pa imam še nekaj dru-
gih replik:
V vseh mojih dosedanjih
odgovorih sem odgovarjal
zgolj kot tajnik Mestnega sveta
Mestne občine Celje. V poli-
tične odločitve mestnega sve-
ta, kamor sodijo tudi kon-
kretna imenovanja članov v
posamezna delovna telesa, pa
se ne nameravam spuščati, saj
to presega moje pristojnosti.
Navedem lahko le dejstva, da
je ta in ta oseba imenovana
za člana nekega delovnega te-
lesa, ne morem pa komenti-
rati odločitev glede zastopa-
nosti političnih strank ali list
volivcev v posameznih delov-
nih telesih.
Najbrž ne bo držalo, da so
komisije mestnega sveta »bla-
žev žegen«, če je npr. statu-
tarna komisija po Statutu
MOC predlagateljica Statuta
MOC, ki predstavlja osnovo
za celotno delovanje MOC,
če je predlagateljica poslov-
nika mestnega sveta soglaso-
dajalka k statutom pravnih
oseb, katerih ustanoviteljica
je MOC. Tudi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in na-
grade najbrž ni »blažev že-
gen«, če je npr. predlagate-
ljica za odločitve, ki pome-
nijo, ali bo nekdo 4 ali 5 let
zaposlen kot direktor takšne
pravne osebe ali pa bo član
organa upravljanja te osebe.
Glede delovanja odborov
pa upam, da niste mislili ta-
ko, kot ste zapisali. Po ve-
ljavni ureditvi namreč sami
odbori še vedno ne morejo
odločati o ničemer, res pa je,
da imajo večji ali manjši vpliv
na sprejemanje odločitev v
mestnem svetu.
S tem odgovorom z moje
strani zaključujem pisanje o
tej zadevi. In lep pozdrav.
BOJAN REBEC,
tajnik Mestnega sveta MOC
Ogabne
igre v
Frankolo-
vem
Verjetno je prav, da posre-
dujemo pojasnilo k članku
»Ogabne igre v Frankolo-
vem«, objavljenem v Novem
tedniku št. 44 dne 2. novem-
bra 2001.
Čudi nas, da pri izbiri na-
slova ter vsebine prispevka
ne sodeluje odgovorna ured-
nica, ali pa se morda strinja
s takšnim načinom seznanja-
nja javnosti. Pa pustimo na-
čin, gre predvsem za poda-
janje informacije o postop-
kih ter vsebini dela organov
občine Vojnik, ki v skladu z
zakonodajo izda soglasje k
predlogu za imenovanje rav-
natelja.
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imeno-
vanja se je v vseh primerih
doslej in tudi v tem primeru
temeljito seznanila z vsebi-
no prijave edinega kandida-
ta, ki ga je posredoval Svet
zavoda OŠ Frankolovo. Ker
pa je član sveta zavoda tudi
predstavnik ustanovitelja, je
le- ta na seji komisije in seji
občinskega sveta podal infor-
macijo o prijavi vseh treh
kandidatov, njihovo vizijo, še
posebej tisto, ki je vezana na
sodelovanje šole s starši, kra-
jem, krajevno skupnostjo,
društvi in organizacijami.
Kraj si želi napredka tudi na
področju šolstva, izvenšol-
skih dejavnosti, predvsem pa
vključevanje šole v vsa po-
membna dogajanja v kraju.
To pa je bilo tudi bistveno
vodilo pri odločitvi o izdaji
soglasja. Tega odnosa pa iz
vizije prijavljenega kandidata
g. Branka Sušnika ni bilo raz-
brati. Jasno in konkretno z
odločnimi usmeritvami, pa
je to doslej razvidno po po-
sredovani informaciji iz vi-
zije druge kandidatke gospe
Simone Žnidar, doslej potr-
jene in afirmirane kandidat-
ke iz OŠ Vojnik, sicer kra-
janke KS Frankolovo. Žal pa
v tem trenutku še ne izpol-
njuje formalnega pogoja za
svetovalca, izpolnila ga bo
čez mesec dni. Morda je bil
tudi razpis za ravnatelja šole
naravnan na časovni pogoj.
Kakorkoli že, o izdaji soglasja
niso odločali samo predstav-
niki Frankolovega, saj v vseh
organih predstavljajo le 20
odstotkov udeleženih. Nih-
če predlaganega kandidata ni
žalil, ampak je bila odloči-
tev obeh organov na podlagi
vsebine in vizije razvoja OŠ
Frankolovo, ki pa za člane
teh organov s strani predla-
ganega kandidata ni bila za-
dovoljiva.
MILAN DEČMAN,
predsednik komisije
prejeli
smo
Lustracija v
celjski NSi
starejši člani MO NSi v Ce-
lju so se neuspešno uprli pred-
sedniku - sledila je lustraci-
ja. Rimljani so imeli lustra-
djo vsakih pet let, v NSi pa
že po enem letu.
Lani, kmalu po tem, ko sta
dr. Andrej Bajuk in Lojze Pe-
terle v Ljubljani ustanovila
novo stranko NSi na pogo-
rišču stare SKD, je Janez Lam-
pret s približno 50 somišlje-
niki storil isto v Celju. Že na
začetku se je pojavila dile-
ma o vodstvu MO Celje. Za
predsednika se je predlagal
in bil izvoljen Janez Lampret.
Kmalu po državno-zbor-
skih volitvah je v Celju na-
stalo zatišje. Članstvo ni ve-
delo, kaj dela MO, odbor pa
ni vedel, kaj dela njihov pred-
sednik. Razen solističnih ak-
cij ni bilo opaziti kakšnega
organiziranega političnega
delovanja. Samovolja pred-
sednika se je stopnjevala, nje-
gova samovšečnost in skriv-
nostnost pa sta naraščali. Po-
samezni člani MO so vse manj
hodili na že tako redke se-
stanke, drugi pa so ga vse po-
gosteje opozarjali na neaktiv-
nost in zaprtost MO. Potem
pa se odbor ni sestal kar ne-
kaj mesecev.
K povečani aktivnosti ga je
prisilil bližajoči se kongres
stranke in zaradi tega nujni
letni zbori članstva. Seje MO
so potekale brez vnaprej do-
ločenega dnevnega reda in
brez potrebnih materialov.
Vodstvo NSi je razglašalo, ka-
ko so med članstvom v raz-
pravi kongresni materiali in
spremembe statuta, predsed-
nik Lampret pa je vztrajal pri
tem, da bodo ti materiali na
razpolago delegatom kongre-
sa, ki bodo izvoljeni na let-
nih občinskih zborih.
Človek skoraj ne more ver-
jeti, da se 1. kongres priprav-
lja tako skrivnostno, da gra-
divo skrivajo pred lastnim
članstvom. Tako skrivnost-
no so potekali kongresi KPJ
pred in med 11. svetovno voj-
no.
Dobršen del članstva je za-
to predlagal, da se sestavi
kandidatna lista za nov MO,
brez dosedanjega predsedni-
ka. Ta predlog pa je zanetil
ogenj. Janez Lampret še je
oklical za človeka, ki je stran-
ko ustanovil, zanjo napra-
vil največ in se razglasil za
nenadomestljivega z zahte-
vo, da bo predsednik pripe-
ljal svojega silaka. Ta je ta-
koj na začetku sestanka po-
vedal, da bo Lampret še na-
prej predsednik, če pa se kdo
ne strinja, lahko gre. Pose-
gal je v vsako razpravo, gro-
zil s fizičnim obračunom. Ko
ga je predsedujoči končno
odstranil iz sejne sobe, so
sledili dialogi, ki jih ne gre
navajati.
Tako se je zadnji sestanek
MO zaključil klavrno. Sesta-
vila se je nova kandidacijska
lista na čelu z nenadomest-
ljivim predsednikom Lam-
pretom. V stranki se je zgo-
dila lustracija. In prav je ta-
ko, zakaj pa se mešamo v ka-
drovsko kuhinjo nam nezna-
nih ljudi.
Vse to je bilo potrebno še
legalizirati. Kandidacijsko li-
sto so dopolnili še z imeni
mame in soproge in s tem so
bih dani pogoji za nemoten
potek letnega zbora, ki je bil
resnično zelo dobro voden.
Predsednik je prebral svoje
»poročilo o delu MO«. Šlo je
za nekonsistentno razmišlja-
nje o preteklosti in o neure-
sničljivih željah prihodnosti.
O konkretnem delu in o prob-
TENIŠKA AKADEMIJA
GOLOVEC
PREDPRODAJA
ABONENTSKIH KART
ZA IGRIŠČA V
DVORANI GOLOVEC
Vsak dan od 8. do 22. ure
KLUBSKA PISARNA GOLOVEC
lemih v zvezi z delom MO
pa ni bilo niti besede. Tudi
to je modro, ali pa je šlo za
podcenjevanje zbora? Volitve
so seveda uspele.
Zanimivo pa je bilo videti
presrečne obraze predsedni-
kovega »podmladka«, ki so
ves čas pred letnim zborom
igrali na dvojno karto: če pade
sedanji predsednik, bi bili v
novem vodstvu in predstav-
ljali bi prenovo, če pa pred-
sednik ostane, mu bodo slu-
žili tudi vnaprej - vse to za
dosego svojih nedoživetih
sanj - biti velik politik, pa če-
prav v nečastni družbi. Kon-
gres bo čez dobra dva tedna,
pa da ne bo kdo mislil, da je
bila o tem spregovorjena kak-
šna beseda, razen to, da bo
kongres 24. novembra, in to
letos. O kongresnih materia-
lih pa bomo razpravljali ob
božiču.
VIKTOR HAJSINGER,
Celje
Ko sva
zaljubljena
še bila...
Bravo Marko Šubic, bra-
vo okrožna državna tožilka
Nusdorferjeva, bravo Jurij
Šubic. Končno smo lahko do-
čakali dan, ko se je razblinil
(kot milni mehurček) »real-
socialistični mit« uboge slo-
venske matere - samohranil-
ke, ki naj bi bila žrtev moš-
kega in vsega kar naj bi bilo
moško in po moško. Sedaj
je potrebno samo še spreme-
niti Ustavo in Zakon o dru-
žinskih razmerjih. Smo na do-
bri poti, spoštovani (moški)
bralci.
Dejstvo je, da je bil z raz-
sodbo ljubljanskega okrož-
nega sodišča (ponedeljek,
22.10. 2001) v medijsko raz-
vpitem »primeru Šubic« za-
dan močan udarec tezi, da
lahko izključno matere skr-
bijo za otroke po prekinitvi
zakonskega, zunajzakonske-
ga ali kakšnega drugega raz-
merja. Še več; že v sami prek-
valifikaciji kaznivega deja-
nja, ki je bilo očitano M. Šu-
bicu, je bil narejen pravi ko-
pernikanski preobrat v do-
jemanju teze o izključeno-
sti moških po prekinitvi za-
konske zveze.
Gre namreč za to, kar sem
že opisoval v pismih bralcev
(Kdor reši eno življenje, reši
ves svet, glej Novi tednik, 7.
6. 2001), da je v R Sloveniji
z Ustavo in s podzakonski-
mi akti perfidno določeno in
s tem omogočeno, da lahko
ženske finančno izkoriščajo
moške na ramenih ubogih
otrok.
O čem pišem spoštovani
(moški) bralci? O ničemer
drugem, kot o preživnini. In
po moško šovinistično že kar
vnaprej povem vsem (more-
bitno) ogorčenim bralkam -
samohranilkam, da mi je kaj
malo mar za njihovo more-
bitno zgroženost, fascinaci-
jo ali celo naslado. Je, kar
je. In po tem zmagoslavnem
ponedeljku ne bo nič več ta-
ko, kot je bilo. Vsaj kar za-
deva razlago Zakona o dru-
žinskih razmerjih.
Prav tako je bila s to raz-
sodbo obelodanjena tudi vsa
beda in kontinuiteta šlama-
stika tistega dela slovenske,
ga socialnega dela, ki zai^
va področje urejanja stikov
ter pravic in dolžnosti, ki
hajajo iz tega naslova. R^^.
krinkan je torej proces sistg.
matičnega odrinjanja Očet^
(Velikega Drugega po Freu.
du in Lacanu skupaj) terpo
drugi strani fanatično povz,
digovanje Matere (večnega,
neratorke simptomatike Oj.
dipovega kompleksa prj
otrocih) na piedestal »ubo-
ge« cankarjanske samohra-
nilke, ki stopiclja po šentf-i
lorjanski dolini in je vsa iz-
mučena od krutega moške-
ga (očetovskega) prizadeva-
nja, da bi imel kaj stikov z
otrokom.
In potem taista mati sreča
ubogega Jezusa Kristusa, ki
pomotoma zaide v Dolino
Šentflorjansko in oba skupaj
se jočeta zaradi svinjarij, ki
s(m)o jima jih naredili mi-
moški.
In zakaj je tako, spoštova-
ni bralci in verjetno že kar
ogorčene bralke? Vam prišep-
nem vsaj en majčken
vzrok(ec)?
Vsekakor je vzrok(ec) tu-
di v tem, da polje socialnega
dela v Sloveniji izključno ob-
vladujejo predvsem ženske,
Ja, prav ste prebrali, ženske.
In to finančno, organizacij-
sko, celo tudi strokovno, pa
še akademsko povrhu. Femi-
nizacija je na tem polju ab-
solutno fatalna. In zato je pač
tako, kot je.
GREGOR URANIČ,
Celje
zahvaleT
pohvale
Zahvalna
nedelja
Vsako jesen se spominja-
mo, kaj vse smo med letom
doživeli in kaj smo priča-
kovali od narave. Jesen je
tukaj in res se moramo zah-
valiti za vse pridelke, čeprav
je bilo vmes precej dežja in
nazadnje suša, ki je kmeta
najbolj prizadela, a je bil
kljub temu marsikateri pri-
delek lep, zato se je jesen z
lepim vremenom oddolži-
la.
Mi tukaj v naši vasi smo
še zlasti veseli novega mo-
stu čez Koprivnico in dokon-
čanja ceste, prekrite z asfal-
tom. Ob tej priložnosti se Še
posebej zahvaljujem župa-
nu Bojanu Šrotu, ki je držal
besedo, da se je lahko to de-
lo letos opravilo. Dolžni smo
se zahvaliti tudi vsem, ki so
kar koli pripomogli, da se
je po novi cesti res bolj var-
no voziti.
HELENA ZUPANC,
v imenu vaščanov,
Šmartno v Rožni dolini
Opravičilo
v 44. številki Novega ted-
nika se nam je nehote na-
pačno zapisal priimek di-
rektorice glavne podružni-
ce Abanke v Celju. Nadi Jur-
ko se iskreno opravičujemo-
UREDNIŠTVO NT
Št. 45 - 8. november 2001
T v VODIC
31
32
TV VODIČ
^ banka celje Vsak dan z va^
TV VODIC
33
34
TV VODIC
NASVETI
35
Ugotavljanje
zalog krme
Je v silosih in na senikih dovolj krme za zimsko obdobje? - Kolikšne zaloge
so potrebne?
Zimsko obdobje krmlje-
ja govedi traja v naših
limatskih pogojih prib-
žno pol leta. Za ta čas si
lora kmet pripraviti za-
igo krme, ki ji pravimo
[Hovna ali voluminozna
fina. Za govedo je zna-
ilno, da mora dnevno do-
iti neko minimalno koli-
no voluminozne krme: to
I mrve, travne ali koruz-
esilaže, poleti zelene kr-
le in v skrajnem primeru
idi slame. Za dopolnitev
[broka, za večjo prirejo
jgesa ali mleka, pa kmet
lokupuje žita ali drugo
lOČno krmo.
Letos, ko je pridelek krme
aradi suše marsikje precej
jnanjšan, je še kako potreb-
10, da ugotovimo zalogo kr-
iie, ki smo jo pripravili za
jmo, in izračunamo, kolik-
iie so potrebe živali v našem
ievu. Sicer se lahko zgodi,
!a nam bo spomladi zmanj-
kalo krme. Vse kategorije Ži-
di v hlevu naj bi imele na
TOljo dovolj krme primerne
i?iovosti.
Narediti moramo krmno
ianco, s katero uskladimo
;evilo živali in zalogo krme
!i hkrati preprečimo prepo-
gosto menjavo krmnega
obroka.
Zalogo krme določimo ta-
ko, da ugotovimo volumen
določene krme v kubičnih
metrih; mrve v seniku, sila-
že v silosu. Različna vrsta kr-
me vsebuje različno količi-
no vlage, torej je m^ razhčne
krme različno težak.
Mrva vsebuje najmanj vo-
de in je najlažja; 1 m"* mrve
tehta od 70 do 100 kg. Teža
je odvisna od starosti trave
ob košnji, od načina sušenja,
načina skladiščenja, višine
kupa...
Silaže so težje; 1 m^ trav-
ne silaže tehta 600 do 700
kg in 1 m^ koruzne silaže 550
do 600 kg. Teža silaž je v naj-
večji meri odvisna od deleža
vlage v silaži, pa tudi od viši-
ne silažnega kupa. Teža sila-
že v balah je odvisna tudi od
tega, kako zelo je bila silir-
na masa stisnjena.
Iz prostornine in povpreč-
ne teže kubičnega metra kr-
me izračunamo zalogo krme.
Če le-to delimo s številom
zimskih dni, dobimo količi-
no krme, ki jo lahko pokr-
mimo v enem dnevu. To kr-
mo je potrebno še porazde-
liti.
Ker je v različni vrsti kr-
me različna vsebnost vode,
lahko med seboj primerjamo
samo suho snov krme. Tako
na primer 1,15 kg mrve po-
meni 1 kg suhe snovi (SS),
za 1 kg SS je potrebno okrog
3 kg silaže, ki vsebuje tretji-
no sušine.
Da ugotovimo, koliko kr-
me bomo rabili, moramo do-
ločiti tudi stanje živali v zim-
skem obdobju in poznati mi-
nimalne zahteve živali po vo-
luminozni krmi.
Krava težka 600 kg potre-
buje dnevno minimalno 10
do 12 kg SS iz osnovne kr-
me, tele težko 100 kg potre-
buje 1 kg SS dnevno, ple-
menske telice stare do 1,5
leta potrebujejo 5 kg SS iz
osnovne krme, starejše bre-
je telice pa 7 kg SS. Enako
računamo za pitance do te-
že 350 kg 5 kg SS iz osnov-
ne krme, pitanci težki okrog
500 kg pa je potrebujejo 7
kg,
Ce ugotovimo skupno te-
žo vseh živali v hlevu in jo
delimo s 500, dobimo števi-
lo glav velike živine (GVŽ).
Za eno GVŽ potrebujemo 10
kg SS iz mrve, travne in ko-
ruzne silaže. Razlika med za-
logo krme in številom živali
nam pove, kako bomo ukre-
pali. Če nam bilanca kaže,
da nimamo dovolj krme za
zimo, bomo morali zmanj-
šati število živali ali krmo do-
kupiti. Lahko pa, da nam bi-
lanca pokaže presežek krme
glede na število živali v hle-
vu. Takrat se lahko odloči-
mo, da bomo krmo prodaja-
li ali pa dokupili še kakšno
žival.
A čaka nas še ena naloga.
Krmo je potrebno porazde-
liti med različne kategorije
govedi. Pri tem pazimo, da
je krmni obrok iz osnovne
krme vso zimsko obdobje
čim bolj enak in prilagojen
pričakovani oziroma načrto-
vani proizvodnji. Gotovo pa
je v večini primerov neizrav-
nan in ga je potrebno dopol-
niti z manjšimi količinami
energetske ali beljakovinske
krme.
Izračun krmne bilance ni
tako enostaven, zato velja
nasvet kmetom, da se obrne-
jo na svetovalno službo. Sve-
tovalci imajo dovolj znanja
in izkušenj in bodo pri izra-
čunu radi pomagali.
HELENA PREPADNIK,
univ. dipl. inž. zoot.
Kuhajmo ojštro!
Začinjena hrana je po no-
vem zdrava. Preprečevala
naj bi težave z želodcem,
tudi čire in podobna obole-
nja. Koristila naj bi tudi
diabetikom in ljudem, ki
imajo težave s prekomerno
težo. Tako vsaj trdijo na
Spicy Cooking (www.spicy-
cooking.com), spletišču z
recepti začinjene hrane iz
raznih koncev sveta. Seve-
da nisem zdravnik, zato te-
ga ne jemljite kot strokov-
ni nasvet, velja?
Vsekakor pa vam, če vam
je pikantna hrana všeč, toplo
oziroma vroče priporočam
obisk tega naslova. Na njem
boste našli nekaj svetovnih
kuhinj, ki so značilne po bolj
začinjeni hrani. Tajska, in-
donezijska, indijska, jamajš-
ka, karibska, cajunska, me-
hiška in maroška kuhinja so
trenutno izbor ustvarjalcev te
strani, čeprav je tega po sve-
tu še veliko več. Morda bo-
do kakšno dodali kasneje.
Vsaka kuhinja je predstav-
ljena z nekaj značilnimi re-
cepti, hkrati pa so opisane
ključne sestavine in seveda
začimbe te kuhinje. Človek
se lahko še kaj nauči in če že
nič drugega, pocedi kakšno
kapljo ali dve sline. Če boste
sledili nekaterim povezavam,
ki jih ponuja stran, boste priš-
li do sorodnih strani, kjer so
prav tako recepti na temo pi-
kantne hrane. Seveda se bo
vmes našla tudi kakšna trgo-
vina, vendar je to lahko pred-
vsem prednost in ne nadlo-
ga, kot ste utegnili najprej po-
misliti.
Priznati moram, da sicer
ne bi posegal v eksotično ku-
hinjo, saj je običajno prav ne-
prijetno, ko bi človek rad kaj
skuhal, pa nima potrebnih za-
čimb in drugih sestavin. To-
da dandanes se da v naših na-
kupovalnih središčih in spe-
cializiranih trgovinah res do-
biti marsikaj, tako da upam
da bo kakšnemu ljubitelju oj-
štre košte celo uspelo pripra-
viti kakšno zanimivo jed.
Sam sem se odločil, da bom
naprej poizkusil z mehiško
hrano, saj so na našem trgu
sestavine za pripravo mehiš-
ke hrane še najbolj dostop-
ne.
In ker sem že na začetku
govoril o nekaterih novih me-
dicinskih pogledih na pikant-
no hrano, naj priporočim še
obisk prvega poglavja, v ka-
terem avtorji pojasnjujejo
svoje trditve, namreč da je
pikantno zdravo. Stvar se na
prvi laični pogled ne zdi iz
trte zvita, koliko pa je dejan-
sko na tem, raje povprašajte
še kakšnega strokovnjaka. Si-
cer pa ni treba že kar na za-
četku na dušek izpiti stekle-
ničke s tabascom, kajne?
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
MOJA POKOJNINA
Odgovori o
upokojevanju
Stara sem 50 let, imam
iS let delovne dobe, od te-
5a tri leta beneficirane. Ali
>e lahko ta tri leta prej upo-
bjim? Sem invalid III. ka-
tegorije in vas bi vprašala
•li se pri invalidih zniža
starostna meja za otroke?
Pod kakšnimi pogoji se
ihko upokojijo delovni in-
validi II. oz. III. kategorije
'ivalidnosti, je odvisno od
^varovalnega primera oz.
"(i dneva nastanka invalid-
nosti. Če je invalidnost na-
stopila do dneva uveljavi-
•''e sedaj veljavnega zako-
iz pokojninskega in in-
*'3lidskega zavarovanja, to
No 31. 12. 1999 se lahko
[ovrstni invalidi redno upo-
Nijo še po določbah sta-
zakona o pokojnin-
^I^em in invalidskem zava-
rovanju, ki je veljal do zad-
[iega dne v letu 1999. Pred-
hodni zakon je poznal po-
'^g pravice do starostne po-
kojnine, ki jo je ženska lah-
,0 pridobila ob dopolnitvi
^^ leta starosti ter izkaza-
||'h 35 letih pokojnine do-
^ še pravico do predčasne
l^^kojnine, ki pa jo sedaj ve-
'^vni zakon ne pozna več.
Zavarovanka je lahko pri-
dobila pravico iz tega na-
slova, če je dopolnila naj-
manj 30 let pokojninske do-
be in 53 let starosti, vendar
le v naslednjih primerih:
-	če ji je delovno razmer-
je prenehalo zaradi stečaja
ali redne likvidacije orga-
nizacije ali zaradi stečaja
nad obratovalnico deloda-
jalca in ji ni bilo možno za-
gotoviti druge zaposlitve;
-	če je delovni invalid II.
oz. III. kategorije invalid-
nosti;
-	če je nezaposlena in je
bila v zadnjih 24. mesecih
najmanj 12 mesecev prijav-
ljena na zavodu za zaposlo-
vanje kot iskalec zaposlitve.
Stari predpisi so poznali
tudi posebni institut zava-
rovalne dobe, ki se šteje s
povečanjem (beneficirana
zavarovalna doba) do kate-
re so bili upravičeni tisti za-
varovanci, ki so opravljali
posebno težka in za zdrav-
je škodljiva dela. Novi za-
kon, ki zavarovalne dobe s
povečanjem dalje ne uzako-
nja, določa, da imajo zava-
rovanci, ki so na dan 31. 12.
2000 delali na delovnih me-
stih, na katerih se jim šteje
zavarovalna doba s poveča-
njem, pod pogojem, da ima-
jo najmanj 25 let (moški)
oz. 23 let (ženske) pokoj-
ninske dobe, še naprej pra-
vico do štetja zavarovalne
dobe s povečanjem in do
znižanja starostne meje po
predpisih, ki so veljali do
uveljavitve sedanjega zako-
na.
Glede na vaše podatke, ki
ste jih zapisali, se boste lah-
ko upokojih še po določbah
starega zakona, če ste po-
stali delovni invalid III. ka-
tegorije že pred 31. 12.
1999. Zahtevana starostna
meja 53 let starosti se vam
bo glede na zavarovalno do-
bo s povečanjem znižala za
tri leta, kar vam omogoča
takojšnjo upokojitev.
V kolikor ste postali in-
valid III. kategorije po 1.
1. 2000, se bodo upošteva-
le določbe novega zakona,
ki določajo, da se lahko le-
tos ženska upokoji, če iz-
kazuje 35 let pokojninske
dobe pri starosti 53 let in
osem mesecev. Upošteva-
joč vašo zavarovalno dobo
s povečanjem vam zakon
daje prvo možnost upoko-
jitve pri starosti 50 let in
osem mesecev. Točnega da-
tuma vam ni mogoče dolo-
čiti, ker niste napisali va-
ših rojstnih podatkov. Ni od-
več opozorilo, da se lahko
vaš prvi pogoj upokojitve
prenese v leto 2002 v pri-
meru, da letos ne boste do-
polnili 50 let in osem me-
secev svoje starosti. Vendar
pozor, v naslednjem letu se
boste ob enakih pogojih
upokojili pri starosti 51 let,
ker se starostna meja v pre-
hodnem obdobju za ženske
zviša še za štiri mesece, iz-
kazovati pa boste morali
najmanj 35 let in tri mese-
ce pokojninske dobe. Do-
datno znižanje starostne
meje iz naslova otrok v va-
šem primeru ne pride v po-
štev, ker ste z znižanjem sta-
rostne meje iz naslova be-
nifikacije že prekoračili
spodnjo mejo starosti.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem za-
varovanju, ki velja od 1.
januarja 2000, je prinesel
v slovenski pokojninski
sistem veliko sprememb.
Čeprav se bodo določila za-
kona uveljavljala posto-
poma v naslednjih desetih
letih, marsikoga že sedaj
zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vpraša-
nja zato odgovarja Peter
Šalej, vodja oddelka za po-
kojninsko in invalidsko
zavarovanje pri celjski
enoti ZPIZ.
BIO KOLEDAR
St. 45 - 8. november 2001
36
ZA AVTOMOBILISTE
Nova sedmica
v začetku 2002
o novem BMW serije 7
smo letos že nekajkrat pi-
sali, sedaj pa nemška av-
tomobilska tovarna tudi
uradno predstavlja svoj
najprestižnejši avtomobil.
Nova sedmica bo nekaj
daljša in tudi višja kot je se-
danja izvedenka (novega av-
tomobila je v dolžino za
omembe vredna 502 centi-
metra, medtem ko je medo-
sne razdalje za 299 centime-
trov). Mnenja se bodo kre-
sala predvsem o novi zuna-
nji podobi, ki je nedvomno
revolucionarna. Še posebej
to velja za zadek; odločitev
je vsekakor zelo pogumna,
še posebej, ker je znano, da
so kupci tovrstnih avtomo-
bilov dokaj konservativni.
Oblikovna revolucija se na-
daljuje tudi v notranjosti, kjer
BMW uvaja številne novosti;
slednje utegnejo temeljito
pretresti avtomobilski svet,
vsekakor tudi kupce. Tovar-
na namreč uvaja tehnologi-
jo, ki se prepleta z računal-
niško. To velja denimo za i-
drive, ki združuje vse funk-
cije klimatske naprave, na-
vigacijskega sistema, radij-
skega sprejemnika, uravna-
vati pa ga je mogoče z okro-
glim gumbom na sredinskem
tunelu med voznikom in so-
voznikom. Avto bo ob vsem
drugem tudi serijsko oprem-
ljen s šeststopenjskim ročnim
menjalnikom, ki ga uravna-
vamo oziroma upravljamo z
obvolansko ročico - kot re-
cimo brisalnike. Podvozje je
izdelano iz aluminija, kar je
pripomoglo k nekaj manjši
teži, za manjše nagibanje ka-
roserije pa skrbita aktivna
stabilizatorja, medtem ko roč-
no zavoro uravnavate z gum-
bom.
Motorna ponudba bo za za-
četek obsegala dva motorja,
oba bencinska. Prvi bo po-
ganjal izvedenko z oznako
735i, kar pomeni, da se bo
pod motornim pokrovom vr-
tel osemvaljnik s po štirimi
ventili na valj in s 272 KM
pri 6200 vrtljajih v minuti.
Sledi močnejša različica
745i, ki jo prav tako poganja
osemvaljnik, vendar slednji
zmore 333 KM pri 6100 vrt-
ljajih v minuti. Pri obeh iz-
vedenkah je najvišja hitrost
omejena na 250 km/h. Ne-
kaj kasneje naj bi ponudili
še različico z 12-valjnim mo-
torjem in neposrednim vbriz-
gom goriva, konec leta 2002
pa dizelski varianti s šestvalj-
nikom in osemvaljnikom.
Kot pravijo, bo prodaja no-
ve sedmice stekla v začetku
prihodnjega leta, kar naj bi
veljalo tudi za slovenski trg.
O cenah seveda še ni mogo-
če reči nič točnega, vendar
naj bi po sedanjih napovedih
veliki BMW prvikrat stal več
kot recimo mercedes S raz-
reda.
BMW serije 7
Mitsubishiji na pregled
Japonska avtomobilska tovarna Mitsubishi je bila lani vpletena v velik škandal, saj
je razkrilo, da so dolga leta oziroma desetletja sistematično ignorirali vse pritožbe kupce
Zaradi tega je morala tovarna opraviti tako imenovani izredni pregled skoraj 700 tis(
avtomobilov. Zgodba se letos ponavlja, kajti kot so sporočili, bodo pregledali približi
157 tisoč mitsubishijev zaradi morebitne napake na servoojačevalniku volana. Gre prete
no za modela lancer in mirage, ki je pri nas manj znan, pa tudi za nekatere druge mitsubi
hije. Kako bo s pregledom omenjenih avtomobilov na slovenskem trgu, ta hip še ni znan
Mitsubishi colt
Kangoo
s 4x4
pogonom
Francoski Renault se
na slovenski trg voži tu-
di z novo izvedenko več-
namenskega kangooja.
Tokrat je avto dobil šti-
rikolesni pogon.
Navzven se ta različica
od drugih ne razlikuje prav
veliko, pa vendar. Tako
ima kangoo 4x4 večji ozi-
roma zajetnejši zadnji in
prednji odbijač, dno av-
tomobila je od tal odmak-
njena 200 milimetrov, kar
dokazuje bolj terenski
značaj tega vozila, podvoz-
je je sposojeno pri sceni-
cu RX4. Zanimiv je pre-
nos moči na vsa štiri ko-
lesa, saj kangoo nima re-
cimo viskozne sklopke,
pač pa so si pri japonskem
Nissanu (ki je v Renaul-
tovi lasti) sposodili prila-
godljivo hidravlično
sklopko. Slednja skrbi za
samodejni prenos moči
oziroma navora na posa-
mezna kolesa oziroma ko-
lesne pare. Povsem nova
pa je zadnja prema, pri ka-
teri so med drugim z ne-
katerimi konstrukcijskimi
dodatki zmanjšali hrup-
nost in tresljaje karoseri-
je oziroma avtomobila.
Kot pravijo pri novomeš-
kem Revozu, ki pri nas za-
stopa tovarno Renault, bo
prodaja te izvedenke kan-
gooja stekla 5. novembra.
Avto bo na voljo z dvema
motorjema, in sicer z 1,6-
litrskim bencinskim, ki bo
ponujal 95 KM pri 5000
vrtljajih v minuti (največja
hitrost bo 153 km/h) in
1,9-litrskim dizlom (dCi),
ki zmore 95 KM pri 4000
vrtljajih v minuti. Za iz-
vedenko z bencinskim mo-
torjem je znana tudi ce-
na, saj hočejo zanjo 3,24
milijona tolarjev.
St. 45 - 8. november 2001
f^AVTOMOBILISTE
37
Porsche predstavlja
novo targo
»red točno 36 leti je nemš-
porsche prvič postavil na
to targo, različico slovi-
} porscheja 911. Targa so
drugih izvedenk razliku-
iredvsem po ali zaradi ste-
ne strehe. Sedaj se slovi-
avtomobilska hiša pred-
ivlja s povsem novo izve-
ska tega vozila oziroma
rscheja 911.
Kaj je torej targa? Zelo pre-
osto bi lahko rekli, da je ne-
ij med kabrioletom oziro-
0 roadsterjem in kupejem.
ekleno okno oziroma stre-
izelo veliko, saj meri 0,45
kvadratnega metra. Da sonce
ne bi preveč sijalo v notranjost,
skrbi posebna električna po-
mična mrežica, ki sicer skrbi
tudi za toplotno izolacijo. Dva
elektromotorja to veliko ste-
kleno streho odpreta in zapreta
v osmih sekundah. Novost pri
novi targi je tudi dvižno zad-
nje steklo, ki omogoča lažje
nalaganje prtljage na zadnja
sedeža. To pa je tudi vse, kar
targo loči od recimo kupeja
911. V zadku je tako nameš-
čen znani šestvaljni bokser z
gibno prostornino 3,2 litra in
s 320 KM. Motor zagotavlja
izjemne vozne zmogljivosti,
saj je najvišja hitrost targe 285
km/h ter pospešek 5,2 sekun-
de do 100 km/h.
Pri Porscheju pravijo, da se
recimo kakšnih 10 odstotkov
kupcev odloči za targo izve-
denko, kar je razmeroma ve-
liko. Po drugi strani pa niso
nič v skrbeh za svojo poslov-
no prihodnost, pa čeprav več
kot polovico avtomobilov
prodajo v ZDA, ki pa so v av-
tomobilski krizi. Slovenskim
kupcem je nova izvedenka
porscheja 911 na voljo za 20,5
milijona tolarjev.
Porsche 911 targa.
Avto Aktiv prevzema BMW
Menjave uradnih uvoz-
ikov oziroma predstavni-
ov določene avtomobilske
iše na slovenskem trgu ni-
I zelo pogoste. Vendar se
^i, kot se je sedaj zgo-
lo, da bo ljubljansko pod-
ne Tehnounion Avto, ki
I v rokah matičnega Teh-
iuniona, z novim letom
I zastopanje miinchen-
ega BMW.
Sedaj je znan tudi novi za-
bpnik. To je podjetje Avto
Itiv, ki je v lasti Martine
Plesnik iz Logarske doline
in njenega prijatelja Horsta
Koulena. Slednji že od leta
1993 prodaja vozila BMW na
Češkem. V rokah dosedanje-
ga zastopnika, se pravi Teh-
nouniona Avto, ostaja bri-
tanski Rover, medtem ko bo
prodaja motociklov BMW
prav tako pod okriljem Av-
to Aktiva. To velja tudi za
britansko tovarno Mini, ka-
tere lastnik je BMW. Ljub-
ljanski Tehnounion je BMW
v Jugoslaviji in sedaj v Slo-
veniji zastopal od leta 1967,
kar pomeni, da je bil eden
najstarejših zastopnikov na
slovenskem avtomobilskem
prostoru. Zakaj je prišlo do
prekinitve pogodbe, še ni po-
vsem točno znano, vsekakor
pa je res, da pri BMW niso
bili zadovoljni s prodajo svo-
jih avtomobilov na sloven-
skem trgu.
Prihodnje leto audi S4
Pri Audiju je črka S rezer-
virana za športne izveden-
ke sicer znanih avtomobilov.
Tako je tovarna pred nedav-
nim na cesto poslala audija
A4 v avant (karavan) izved-
bi, sedaj pa že preskušajo raz-
ličico S.
Navzven se bo avto od dru-
gih različic sicer uspešnega vo-
zila med drugim razlikoval po
18-palčnih platiščih, spreme-
njenem prednjem delu, kjer bo-
do drugačne in večje odprtine
za zajemanje zraka, medtem
ko bo zadek nekoliko privzdig-
njen in z majhnim spojlerjem
na pokrovu prtljažnika. Pod mo-
tornim pokrovom pa se ne bo
vrtel denimo šestvaljnik, pač
pa sicer znani osemvaljnik z
gibno prostornino 4,2-litra, ki
pa so ga nekoliko posodobili
oziroma preuredili. Menjalnik
bo seveda šeststopenjski, po-
gon bo quattro, medtem ko naj
bi bilo moči za 340 KM. Nekaj
kasneje naj bi tovarna ponudi-
la še bolj strupeno različico z
oznako RS4, ki jo bo poganjal
enak motor, vendar naj bi raz-
vijal približno 400 KM.
St. 45 - 8. november 2001
38
glasba
V meni je moč -
zmagovalna skladba
hit festivala
Odlična tudi Alja iz Mozirja - njen Mister poželenja
večkrat nagrajena skladba
Na Hit festivalu, ki je bil
minulo soboto v Cankarje-
vem domu v Ljubljani, so
najbolj blestele skladbe
Alenke Godec, Alye, Botrov
in skupine Malala.
Hit festival je idejno naj-
stajal nekaj let, lani pa je do-
živel prvenec. Ambiciozno je
prvič v projekt zagrizlo več
kot sto prijavljenih izvajal-
cev, med katerimi je vse ko-
misije najbolj prepričala Nu-
ša Derenda s skladbo Ni mi
žal. Melodija je bila v letu
2000 proglašena za najbolj-
šo skladbo leta in ovenčana
z Zlatim petelinom. V letoš-
njem letu je srečo poizkuša-
lo 76 izvajalec, komisija za
izbor pa je izbrala 18 finali-
stov.
Med finalisti so v soboto
za najboljšo priredbo in s tem
300.000 tolarjev nagrade na-
gradili Marina Legoviča za
skladbo Mister poželenja, ki
jo je zapela Alya iz Mozirja.
Marino je dobil tudi drugo
nagrado za avtorja najboljše
skladbe v vrednosti 500.000
tolarjev. Damjana Kenda Hus-
su je prav za Mistra požele-
nja dobila drugo nagrado za
avtorico najboljšega besedi-
la in s tem nagrado 150.000
tolarjev.
Alenka Godec je za sklad-
bo V meni je moč dobila
300.000 tolarjev za najbolj-
šo izvedbo, skupaj z Anjo Ru-
pel pa sta si prislužili tudi na-
grado za najboljši avtorici be-
sedila, prav tako v vrednosti
300.000 tolarjev. Milijon to-
larjev je kot avtor te, na Hit
festivalu najboljše skladbe,
dobil Aleš Klinar.
Drugo nagrado za avtor-
ja najboljše skladbe v vred-
nosti 250.000 tolarjev je do-
bil Željko Hrkalovič za
skladbo Rekla si, da ljubiš
v izvedbi Botrov. Drugo na-
grado za avtorico najbolj-
šega besedila v vrednosti
150.000 tolarjev je dobila
Miša Čermak, ki se je pod-
pisala pod skladbo Ko je
eno vse v izvedbi skupine
Malala.
SIMONA BRGLEZ
Alya iz Mozirja je zelo uspešna
tako doma kot v tujini.
Srečanje plesnih orkestrov
Narodni dom je pred dne-
vi nabrusil pete marsikate-
remu poslušalcu, ki si je pri-
šel ogledat revijo ljubitelj-
skih plesnih orkestrov Slo-
venije. Zbrali so se štirje big
bendi in vroče zažigali ple-
sne in jazz komade, da so
noge kar same ubirale po-
skočne ritme, polna dvora-
na pa po dveh urah glasbe
že dolgo ni tako iskreno in
spontano ploskala mladim
izvajalcem.
Srečanje sta organizirala
celjska izpostava javnega skla-
da za kulturne dejavnosti in
celjski plesni orkester Žabe,
ki je pod taktirko dirigenta To-
maža Grintala nastopil prvi.
Žabe, ki letos slavijo častit-
ljivih 55 let muziciranja, so
svoj program odigrali v stan-
dardni kvaliteti, ob izjemnih
solih Jake Kopača na alt sak-
sofonu. Zasedba se uspešno
pomlajuje, zato lahko v pri-
hodnjih letih pričakujemo še
več okroglih obletnic.
Big band iz Grosupljega,
vodi jih legenda Braco J. Dob-
lekar, je svoj program odi-
gral brezhibno. Z mladostjo
in zagnanostjo so prav goto-
vo navdušili vse prisotne, nji-
hov zaključek z latino prired-
bo pa je bil pika na i! Skupaj
igrajo komaj tri leta, po sta-
rosti pa so zagotovo najmlaj-
ša tovrstna zasedba.
Radoveljski Big band je naz-
nanil, da ni le Kranj glasbeno
središče Gorenjske. Dirigent
Blaž Terček je tudi sam dodal
nekaj taktov s tenor saksofo-
nom in tako popestril odlični
nastop svojih varovancev Ve-
čer so zaključili Vrhničani, ki
imajo izposojenega žabjega di-
rigenta Grintala. Nastop je iz-
zvenel v lepih melodijah pri-
redb Jožeta Privška.
Vse nastope sta ocenjeva-
la priznana strokovnjaka Ja-
nez Vouk in Vladimir Brlek,
ki sta vsakemu orkestru na-
to poslala svojo oceno. A tu-
di brez strogega ocenjevanja
smo v Narodnem domu lah-
ko uživali v odlični plesni
glasbi mladih izvajalcev.
JANEZ GRIL
MILAN GORJANC
ekspresekspres
•	Po osmih letih se na glas-
beno sceno spet vrača eden
izmed najboljših angleških
soul pevcev Rick Astley. Zdaj
že zrel gospod, ki je zaslovel
v osemdesetih s štancami iz
delavnice hit-makerjev Stock-
Aitken-Waterman, je svoj co-
me-back več kot zadovolji-
vo napovedal s singlom »Slee-
ping«, ki mu bo kmalu sledil
tudi album z enajstimi novi-
mi kreacijami.
•	Konec meseca bodo že 37.
zapovrstjo podelili prestižne
BBC-jeve glasbene nagrade
Top of the Pops. Največ no-
minacij - tri - je zbrala Kylie
Minogue, za zmago v dveh
izmed desetih kategorij pa se
bodo borili Madonna, West-
life, Atomic Kitten, Shaggy,
Destiny's Child, Hear'Say in
Dido.
•	Billy Corgana, bivši šef la-
ni razpadle kultne ameriške
ročk skupine The Smashing
Pumpkins, je tik pred izi-
dom kompilacije največjih hi-
tov omenjene zasedbe formi-
ral novo skupino. V bendu
Zwan bosta poleg Billya god-
la še njegov nekdanji kolega
Jimmy Chamberline in Matt-
hew Sweeney.
•	MichaelJackson se je za-
vihtel na vrh lestvic na obeh
straneh Atlantika in v prvem
tednu po izidu prodal več kot
pol milijona kopij LP-ja »In-
vincible«.
•	Na podelitvi nagrad Q
Awards so konec prejšnjega
tedna v Londonu za najbolj-
ši bend leta proglasili angleški
kvartet Radiohead. Med na-
grajenci velja omeniti še sku-
pine Manic Street Preachers,
Ash in Travis.
•	V naše kinematografe sre-
di meseca prihaja velika ame-
riška filmska uspešnica
»Svvordfish« (Operacija me-
čarica). Akcijski triler je na
trg pospremil tudi sound-
track, ki je v celoti delo naj-
bolje plačanega angleškega
DJ-ja Paula Oakenfolda.
•	Po dveh letih se v klub Am-
basada Gavioli spet vrača
Thomas Schumacher. Eden
izmed vodilnih nemških DJ-
ev bo v Izoli tokrat promovi-
ral svoj pred nedavnim ob-
javljeni LP »Sci-Fi Level 4.4«.
•	Puhavoljni trnovelj ski ra-
per Klemen Klemen je z eki-
po Strup produkcija posnel
video za tretji single »Leta
1600« s svojega LP prvenca
»Trnow Staji«.
•	V sredo, 14. novembra, bo-
do na stadionu Bežigrad v
Ljubljani koncertirali Zoran
Predin, Pero Lovšin in Vla-
do Kreslin. Po koncertu bo
na vehkem platnu ogled po-
vratne tekme med Romuni-
jo in Slovenijo. Vstop na šta-
dion in ogled koncerta bo
prost.
•	Založba Multimedia je ko-
nec prejšnjega tedna proda-
la petnajst tisoči izvod LP »-
Nord« najpopularnejše slo-
venske skupine Siddharta.
Zavidanja vreden dosežek bo-
do fantje v četrtek, 15. no-
vembra, proslavili na koncer-
tu v športni dvorani Kodeljevo
v Ljubljani. Tam prisotne bo-
sta ogrevali skupini Shyam
in Zablujena generacija.
•	Pri ljubljanski založniški
in distribucijski hiši Dallas
je izšel nov album Bajage in
njegovih spremljevalcev In-
struktori. Legende srbskega
pop ročka bodo LP »Zmaj od
nočaja« predstavili tudi na
turneji po Sloveniji, v okvi-
ru katere bodo 22. decem-
bra nastopili tudi v Celju.
SŠ
Prvi videospot Mateja Krajnca
in Agencije Roitenrol
Celjan Matej Krajnc, si-
cer bolj znan kot avtor os-
mih pesniških knjig in kan-
tavtor, je že sredi julija pri
založbi Helidon izdal svo-
jo tretjo samostojno ploščo,
tokrat z zasedbo Agencija
Rokenrol. Te dni bo luč sveta
ugledal prvi videospot s
plošče.
Krajnc in Agencija Roke-
nrol so konec oktobra nasto-
pil tudi v Mladinskem cen-
tru v Celju, za njimi pa so že
prestižni nastopi v Noetu na
Ljubljanici, »prestolnični ro-
kenrol luknji »Hound dog,
Cankarjevem domu in res
elitni oddaji Izštekani na Ra-
diu Slovenija.
Pred letom dni je Matej
Krajnc izdal knjigo prevodov
Lirika Bruca Springsteena,
edino tovrstni prevod v evrop-
skem prostoru, saj vsebuje
prevode približno petdesetih
pesmi legendarnega ročk
umetnika, poleg tega pa še
skrbno pripravljeno sprem-
no študijo. Prva naklada knji-
ge je že razprodana, recen-
zije pa so ji namenih Delovi
Književni listi in celo v ce-
lovški literarni reviji Novi-
ne. (http://agencijaroken-
rol.fly.hm)
Matej Krajnc in Agencija Rokenrol (brez klaviaturista).
V zapor zaradi glasbe!
Sredi novembra naj bi U2 izdali že četrti singel svojega zadnjega albuma Ali That You
Can't Leave Behind, ki so ga doslej samo v Veliki Britaniji prodali že več kot milijon kosov.
Videospot za pesem Walk On so posneli v Riu de Janeiru, režiral pa ga je Jonas Akerlund,
ki se ga boste spomnili po simpatičnemu Beautiful Day. V spotu so uporabiU posnetke
burmanskega borca za demokracijo Aunga San Suu Kyija, ki mu je posvečena tudi omenje-
na pesem. Seveda pa burmanski režim ni križem rok gledal glasbeno-politično angažiranje
irskih rockerjev, tako da je njihov album v Burmi postal izredno delikatno blago. Vsako-
gar, ki ima doma njegov izvod čaka tudi do dvajset let zaporne kazni! U2-jevci trenutno
končujejo ameriški del turneje Elevation, do njenega zaključka pa bodo igrali dvema
milijonoma poslušalcev. (SKO)
Lee in Mad
v Ljubljani!
Končno in vendarle! Legen-
darna reggae mačka Lee
»Scratch« Perry in Mad Pro-
fessor & The Sane Inmates bo-
sta v četrto vendarle prišla v
Slovenijo. Osebje Vinyima-
nie Rec zagotavlja, da prejš-
nji trije odpadli poskusi ne
prihajajo iz njihove štalce, za-
to bodo 3. decembra v dvo-
rani na Kodeljevem zagoto-
vo zasijali vroči reggae rit-
mi, prepreči jih lahko »samo
3. svetovna vojna«. Mimogre-
de, fantje, ta se je začela pred
nekaj tedni... Publiko bosta
ogrevali skupini z letošnje-
ga Soča Reggae Riversplasha
v Tolminu, mariborski Siti
hlapci in B.R. STYLERS iz
Pordenona. (SKO)
Št. 45 - 8. november 2001
GLASBA
39
Družina Galic
potuje v Avstralijo
pružina Galič zaključuje jesen-
10	koncertno turnejo po različ-
11	slovenskih krajih. Doslej jih
obiskala že sedem, nastopila pa
I še 17. novembra v Andražu nad
jlzelo, 18. novembra v Kisovcu
fi Zagorju, kjer bo tudi javno sne-
lanje koncerta, 23. novembra bo
la Ponikvi pri Žalcu promocija no-
f kasete in zgoščenke Kdor mu-
jcira, srce odpira, 24. novembra
a bodo končali turnejo v Bistrici
bSotli.
V začetku decembra bo družina
lalič odpotovala na drugo enome-
kno turnejo po Avstraliji, kjer bo
taela okoli deset uradnih nastopov
b različnih slovenskih klubih, pe-
[apa bo tudi ob drugih prijetnih pri-
ožnostih. Na turneji se bodo med
Irugim predstavili tudi z novim pro-
ektom »Kdor muzicira, srce odpi-
a«, na katerem se Galiči predstav-
jajo v novi luči, kot ansambel laž-
e zabavne glasbe.
I Jože Galič: »Pri novostih se hčer-
ka Katarina predstavlja kot pevska
»listka in celo avtorica, z 'novim'.
fantovskim glasom pa bo gotovo
marsikaterega poslušalca presene-
til tudi najmlajši član družinskega
ansambla, sin Marko. Midva z že-
no Cito ostajava zvesta svojim ci-
tram, orglicam in tokrat še harmo-
niki. Sam sem dodal tri pesmi kot
solist.«
Najzanimivejše so seveda sklad-
be, ki jih družinski ansambel za-
poje skupaj. Nosilni Popotnik iz-
pod Triglava in Božična luč je Jože
Galič posvetil slovenskim rojakom
po svetu. Prvo je celo ustvaril na
besedilo Ivana Lapuha, ki že deset-
letja živi in pesni v Avstraliji, dru-
go pa posvetil znamenju pred do-
mačo hišo v Šempetru v Savinjski
dolini. Posebna zanimivost sta tu-
di ponovno obujeni uspešnici nek-
danjega ansambla Slovenija, Reci
mi še enkrat in Te moje male orgli-
ce, v kateri sta mlada glasova Kata-
rine in Marka vnesla novo svežino.
Tudi zadnji glasbeni izdelek, ki
bo dobrodošel doma, kot tudi v Av-
straliji, je družina Galič posnela in
izdala v založbi Zlati zvoki.
T.VRABL
Družinski člani (od leve) Marko, Cita, Jože in Katarina Galič
med notami
•	Alpski kvintet, ena izmed najbolj-
ših slovenskih narodno zabavnih sku-
pin, praznuje 35 let delovanja. Prvi
jubilejni koncert so imeli na Bledu,
drugega pripravljajo v petek, 9. no-
vembra, v Mengšu.
•	Alfi Nipič po bolezni v tem tednu
okreva v Rogaški Slatini in si nabira
moči za organizacijo velikega koncerta
ob 30 letnici njegove najuspešnejše
skladbe, Silvesterski poljub. Koncert
z najboljšimi slovenskimi izvajalci na-
rodne in zabavne glasbe bo 7. decem-
bra v mariborski dvorani Tabor. Alfi
Nipič bo 30. novembra nastopil na
Dorijevem večeru v Treh lilijah v Laš-
kem in 20. decembra skupaj z ansamb-
lom Zupan ter vokalno skupino Svit v
Avsenikovem abonmaju polk in valč-
kov na božično - novoletnem koncer-
tu v Kuhurnem centru Laško.
•	V četrtek, 15. novembra, bo v Kul-
turnem centru Laško koncert iz Avse-
nikovega abonmaja polk in valčkov.
Na novembrskem koncertu bodo na-
stopili Slapovi.
•	Klub ljubiteljev Vrtiljaka polk in
valčkov bo v petek, 9. novembra, pri-
pravil Martinovanje v gostišču Koc-
man v Šentrupertu nad Laškim. Po de-
lovnem srečanju, na katerem bodo iz-
voUIi novo vodstvo, bodo nastopili Vi-
tezi Celjski ter drugi muzikanti, med
njimi tudi zanimivi gostje, ki na sre-
čanje prihajajo kot prijetno presene-
čenje. Na srečanje so vabljeni vsi čla-
ni Kluba ljubiteljev Vrtiljaka ter osta-
li, katerim je všeč narodno - zabavna
glasba.
Desetletnica
f voicaine
skupine Svit
Vokalna skupina Svit iz
6evč pri Velenju bo deset let
»rganiziranega prepevanja
proslavila s koncertom na
Martinovo soboto, 10. no-
fembra v večnamenski
Jvorani v Vinski gori. Svit
ie imel v desetih letih več
odmevnih nastopov doma
in v tujini, izdal pa je tudi
več kaset in zgoščenko. Ob
jubileju so izdali dve zgoš-
čenki: jubilejnega z deseti-
mi pesmimi »Pesem prija-
teljev« ter drugo »Zaklad
ljudske pesmi«, na kateri so
Predstavili svojo desetletno
glasbeno delo.
Svit se bo na jubilejnem
'(oncertu predstavil v zased-
''i: Milan Leber in Mirko Ro-
manc (1. in 2. tenor) ter Uroš
t^rev in Viktor Lužnik (1. in
bas) z Andrejem Korenom,
l^ijih kot organizacijski vodja
spremlja skoraj deset let.
Na jubilejnem koncertu bo-
(lo nastopili Svitovi glasbeni
prijatelji: ansambli Lipovšek,
Izvir, Franc Žerdoner s pri-
jatelji in prvič Polka punce
ter vokalna skupina tercet Do-
mima s Prevorja, po koncer-
tu pa bodo na Martinovanju
igrali Poljanški. Praznično
srečanje vokalne skupine
Svit, ki jo odlikuje imenitna
interpretacija slovenske ljud-
ske in narodne pesmi, se bo
začelo ob 19. uri.
V prvih novembrskih dneh
smo dobili kar nekaj glasbe-
nih novosti slovenskih narod-
no zabavnih ansamblov, med
katerimi gre posebej omeni-
ti zgoščenko Slovenskih mu-
zikantov ob 35 letnici delo-
vanja, Primorske fante »Mi-
slim nate«. Vesele planšarje.
Svetline in druge. Tri sklad-
be so posneli Štajerskih 7 z
novim pevcem Matjažem
Mrakom, pet prvih skladb pa
ansambel Veseljaki iz Dob-
ja.
TV
Helena: »Nihče ne ljubi
kot Slovenecff
Največja zvezda slovenske estradne umetnosti in prva da-
l^a slovenskega odra Helena Blagne je ustvarila nov album
^ naslovom »Nihče ne ljubi kot Slovenec«. Nanienjen je
^irši publiki, v novih skladbah pa zveni kot v časih pesmi
'^oj mornarček in Mačo. Kot avtorji skladb, besedil in aranž-
?iajev na plošči sodelujejo tudi štajerski hitmaker Bojan
^^ruga ter največja avtorja bivše jugoslovanske scene Tutič
Novkovič. Zamanova gospa že ta mesec odhajajo na vse-
slovensko turnejo, finale pa bo zaključni koncert v hali Ti-
voli 8. marca. (SKO)
Št. 45 - 8. november 2001
40
MODA

Bolje žamet kot...
Retro tkanina s ščetkasto površino znova osvaja modni svet
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ko nakupujete novo gar-
derobo, tudi vas kot nevid-
ni prst božji spremljajo vo-
dila v smislu: tega ne sme-
te, ono morate in sploh -
imejte svoj stil. Če ga nima-
te, ga kar najhitreje poišči-
te!?
Ko bi bil tudi stil napro-
daj, bi v našem vsakdanjiku
ne bilo toliko estetskih zdr-
sov pri oblikovanju vizual-
ne pc^obe posameznika. Ven-
dar, sem ter tja se moda
spomni v svojem iskanju no-
vih vzdušij in ob upošteva-
nju že preizkušenih tudi če-
sa preprostega, prijaznega in
vsestransko uporabnega.
Kot denimo letos, ko je iz
bogate tekstilne zakladnice
potegnila enega izmed naj-
bolj oboževanih materialov
pri ženskah in moških - ža-
met.
Nekoč pojem dragoceno-
sti, prestiža, brezmejnega
bogastva... Na modnem pie-
destalu je bil zasidran kot
material, ki so si ga lahko
privoščili le tisti z najtežji-
mi kovanci v mošnjičkih ozi-
roma najbolj debelimi de-
narnicami. Pa čeprav neka-
teri med njimi včasih niso
vedeli, kaj pravzaprav poče-
ti, kako ga nositi... Žamet na-
mreč.
Sicer ne izključno, vendar
tudi zaradi slednjega, se je
tudi pri nas udomačil prego-
vor: »Bolje pamet, kot ža-
met.« In kaj vam v letošnji
modi svetujemo mi?
Bolje žamet, kot pa kak-
šen eksperimentalni material,
za katerega niti ne vemo na-
tančno, kako se bo obnašal
po prvem pranju oziroma ke-
mičnem čiščenju. Vendar ne
kakršenkoli žamet. V mislih
tokrat nimamo tiste gladke,
hudo občutljive, temveč re-
brasto tkano tkanino s ščet-
kasto površino. Bodisi v mi-
kro ali makro izvedbi »re-
ber«. Da je pregrobo pada-
joč, pretežek za nošenje? Po-
zabite! Po zaslugi sodobne
tekstilne tehnologije je naj-
novejši rebrasti žamet boža-
joče mehak, lahek, zračen in
elastičen, pa vendarle prijet-
no topel.
Vrhunska kreatorska ime-
na in tudi domača modna in-
dustrija ustvarjajo za sezo-
no jesen-zima 2001/2002 iz
rebrastega žameta domala
vsa oblačila. Od plaščev, ve-
trovk, jaken, hlač, kril... celo
moškim oblekam in žen-
skim kostimom vdihne svež,
eleganten videz. Seveda v
družbi primernih modnih
dodatkov.
Vsekakor pa je res, da
najbolje zaživi na ležerno-
športnih oblačilih. Včasih
je temu nadvse trpežnemu
materialu dodano krzno kot
podloga oziroma obroba,
drugič ga nadgradijo usnjen
ovratnik in žepi, tretjič se
s pentljami in zavezalkani-
mi detajli spogleduje z re-
tro romantiko, četrtič v
družbi s »kapitanskd« ka-
po obuja mornarski slog,
petič... se predstavi še bolj
individualno, čisto po va-
šem okusu!
NAMIG ZA NAKUP
V objemu francoske mode
šele zadnje dni so tempe-
rature toliko nizke, da smo
iz omar izbrskali najtoplej-
še puloverje, hlače in vrhnja
oblačila. Če kaj od tega še zelo
pogrešate, vam svetujemo
obisk prodajalne Naf naf v
celjskem Intersparu.
Izbirate lahko med kostimi,
krili in puliji, ki stanejo od
8.980 tolarjev naprej in so iz
mešanic bombaža, viskoze, po-
liestra in elastana, med barva-
mi pa najdemo vse odtenke rde
če, vijoUčno, bež, roža in čr-
no. Puloverji iz mešanice vol-
ne in umetnih materialov sta-
nejo od 9.990 tolarjev naprej,
veliko je hlač iz žameta po
14.990 tolarjev v kombinaci-
ji z jaknami po 17.990 tolar-
jev. Posebno mesto ima jeans,
ki je še vedno aktualen, veli-
ko imajo jaken, hlač in kril,
ki so ob robovih kombinira-
na z resicami in dodatki kam-
nov, pa barvan jeans, srajce...
Ženske športne bunde z
umetnim krznom so po
22.990, s pravim pa 39.990
tolarjev, plašči stanejo od 29
do 39 tisoč tolarjev.
Moški puloverji stanejo od
10 tisoč tolarjev naprej, srajce
od devet, hlače od enajst, jd
ne in bunde pa od 24 tiso
tolarjev.
Sicer smo te dni našli ugodr
cene plaščev še v trgovini 8
sley v Stanetovi ulici, kjer sfil
nejo že od 34.900 tolarjev na
prej, v blagovnici Vele so naj
cenejši plašči Kroja Škofja Lo
ka (36.900), pri Nitki (2. nad
stropje blagovnice Metro)
plašči znamke Ester po 29.98(
tolarjev.
Najcenejše otroške bunde
smo našli v prodajalni Volna
po 5.990 tolarjev .
MOJCA MAROt
NASVETI
41
KAJ BI DANES
KUHALI
Pasta fižol
I suhega fižola, makaro-
,in mesnate slanine pri-
mimo okusno in nasitno
ki je še boljša, ko jo po-
jemo.
J 4 osebe potrebujemo:
Ig suhega fižola v zrnju,
Ig makaronov, 60 g me-
leprekajene slanine, 1 če-
p, strok česna, 2 paradiž-
), vejico zelene, olje, sol,
ler, baziliko (po okusu),
tejšnji večer namočimo
il v mrzlo vodo, da se nap-
Naslednji dan ga odlije-
; stresemo v lonec in za-
mo s toliko vode, da je
atno pokrit. Solimo in ku-
no do mehkega. Posebej
ihamo testenine, toliko, da
rnjih še čutiti trdo jedro,
cedimo jih in speremo z
do vodo, da se ne sprime-
Mekaj kuhanega fižola pri-
nimo, ostalega pa z vodo
d pretlačimo skozi cedi-
ili sesekljamo v mešalni-
, Slanino narežemo na
kockice. Drobno sesekljamo
čebulo, česen in zeleno. V
primerno veliki kožici segre-
jemo olje in popražimo sla-
nino. Ko se scvre primešamo
še sesekljano zelenjavo. Do-
damo olupljene in seseklja-
ne paradižnike, nato pa zali-
jemo s pretlačeno fižolovo ju-
ho. Prevremo, dodamo od-
cejene testenine in celi fižol.
Juha naj bo precej gosta. Odi-
šavimo jo z malo olivnega olja
in z baziliko. Še izdatnejša
je, če zraven ponudimo ku-
hamo klobaso in kos kruha.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ZA POSEBNE
PRILOŽNOSTI
Postrvi z mandlji
Za 2 osebi potrebujemo:
postrvi, žlico moke, 75 g
&sla ali margarine, sol, po-
r, 50 g olupljenih mandljev,
lionine rezine za okras.
Postrvi umijemo, očisti-
la, obrišemo s papirnatim
prtičem in povaljamo v mo-
ki. V ponvi segrejemo 50 g
masla ali margarine. Na maš-
čobi pečemo postrvi z vsake
strani osem minut. V drugi
ponvi segrejemo preostanek
masla ali margarin. Prepra-
žimo mandlje, da zarumeni-
jo. Postrvi sohmo in popra-
mo, prelijemo jih z mandlji
in maslom ter okrasimo z li-
mono.
IriTAMINI
Maribana
jabolka
2a 2 osebi bomo potrebo-
^li 2 srednji veliki jabolki,
[''k pol Hmone, žlico sese-
fenih orehov, 2 žlici slad-
1/8 litra sladke sme-
rne.
Jabolka olupimo in grobo
"^strgamo. Takoj jih zmeša-
jo 2 limoninim sokom, da
J? Porjavijo. Primešamo tu-
^ sladkor. Naribana jabol-
Jdamo v steklene kozarce,
l^fasimo s sesekljanimi ore-
"in s stepeno sladko smeta-
Zavitek s paradižnikom in sirom
Za 4 osebe potrebujemo:
5 jajc, 500 g paradižnika, 125
g sira, (izberemo mozzarel-
lo, mladi sir ali gaudo), 250
g skute, 1/2 lončka kisle sme-
tane, 2 žlici moke, 50 g ma-
sla ali margarine, 1/8 1 juhe
iz kocke, 1 /4 litra mleka, 40
g sveže nastrganega parmeza-
na, 2 čebuli, 2 stroka česna,
šopek peteršilja, vejico bazi-
like, sol, poper.
Na 30 g masla popražimo
moko, da svetlo zarumeni. Pri-
lijemo juho iz kocke in mle-
ko ter mešamo, dokler ne za-
vre. Vmešamo parmezan.
Omako odstavimo. Rumenja-
ke ločimo od beljaka. Ohla-
jeni omaki primešamo rume-
njake, beljake stepemo v trd
sneg in jih počasi vmešamo.
Testo začinimo s soljo in po-
prom ter ga prilijemo v pe-
kač, obložen s folijo. Pečico
ogrejemo na 200 stopinj in
pečemo 25 minut,da se zavi-
tek svetlo rjavo zapeče. Vza-
memo ga iz pečice, ga pregr-
nemo s pergamentnim papir-
jem in pokrijemo s hladno kr-
po.
Medtem, ko se zavitek hla-
di, pripravimo nadev. Skuto
razmešamo z dvema žlicama
smetane, s stisnjenim česnom
in sesekljanim peteršiljem.
Solimo in popramo. Paradiž-
nike potopimo v vročo vodo,
olupimo in jim odstranimo
semenje. Narežemo jih na
koščke. Baziliko na grobo se-
sekljamo, sir narežemo na
koščke, čebulo sesekljamo ter
jo popražimo na preostalem
maslu in žlici olja. Dodamo
paradižnik in preostanek sme-
tane. Na majhnem ognju ku-
hamo 5 minut, da sok malo
povre. Solimo in popramo,
potem pa malo ohladimo.
S testa previdno odstrani-
mo krpo in papir. Premaže-
mo ga s skutnim nadevom, ob-
ložimo s paradižniki in sirom
ter potrosimo z baziliko. S pa-
pirjem zvijemo testo, ga po-
trosimo s preostahm parme-
zanom in zapečemo pri 250
stopinjah. Pečemo 5 do 10 mi-
nut. Zavitek ponudimo nare-
zan na rezine. Zraven ponu-
dimo svež kruh in zeleno so-
lato.
Hitra plošča z
jetrci in papriko
Za 4 osebe potrebujemo:
750 g jetrc, 350 g očiščenih
šampinjonov, 100 g sladke
rdeče paprike, 150 g čebule,
40 g masla ali margarine, 1
del nestepene sladke smeta-
ne, sol, poper, sladko mleto
rdečo papriko.
Čebulo narežemo na kolo-
barje. Jetra očistimo in jih
narežemo na koščke. Očisti-
mo in narežemo šampinjo-
ne, manjše glavice pustimo
cele. Papriko operemo, izre-
žemo semenje in jo nareže-
mo na rezance. V ponvi na
vroči maščobi popražimo če-
bulo. Dodamo jetrca in jih
na hitro, ampak močno za-
pečemo. Pridenemo šampi-
njone in papriko. Jed nekaj
minut dušimo, nato jo zali-
jemo s smetano in dodamo
začimbe.
PRIGRIZEK
Sirovi škrniclji
Tanko narezan sir zvijemo v škrniclje. Napolnimo jih s
pikantno kremo, zložimo na krožnik in okrasimo na pri-
mer z redkvicami, kislimi gobicami, kumaricami ali peter-
šiljem.
Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 14 tankih rezin sira, 100 g
masla ali margarine, 100 g sardelnih filetov, 2 žlici gorčice,
redkvice ali gobice za okras.
Kvadratne rezine sira zvijemo v škrniclje, V električnem
mešalniku gladko sesekljamo in razmešamo maslo ali mar-
garino, gorčico in sardelne filete. Nastane rahla, kremasta
zmes, Nabrizgamo jo v sirove škrniclje. Zložimo na krož-
nik in okrasimo po želji. Ponudimo s svežim kruhom in
kozarcem piva.
Zapečeni makaroni
Potrebujemo: 40 dag ma-
karonov, 4 žlice naribanega
parmezana, 3 jajca, 2 glavi-
ci čebule, strok česna, 50 dag
pelatov, 2 žlici olivnega olja
za pekač, 40 dag mletega me-
šanega mesa, 5 žlic masla ali
margarine, 5 žlic moke, 1/2
1 mleka, šopek peteršiljevih
listov, šopek materine duši-
ce, nariban muškatni oreš-
ček, sol, poper, 2 del PIVA.
Makarone stresemo v več-
jo količino vrele slane vode
in jih skuhamo. Zmešamo jaj-
ca s parmezanom, začinimo
z malo soli, popra in orešč-
ka, Odcejenim makaronom
primešamo pripravljeno zmes
z jajci. Čebulo in česen drob-
no sesekljamo in prepražimo
na olju, dodamo meso in čvr-
sto mešamo, da dobimo tem-
no barvo. Nato dodamo še na-
rezane paradižnikove pelate,
posolimo, popramo, zalijemo
s pivom in pražimo 20 mi-
nut. V tem času naredimo be-
šamel: na nizki temperaturi
stopimo maslo, dodamo mo-
ko, premešamo, da moka le-
po zarumeni, in zalijemo s to-
plim mlekom. Mešati je tre-
ba hitro, da ne nastanejo gru-
dice. Posolimo, popramo in
začinimo z oreščkom. Peči-
co segrejemo na 225 stopinj.
Namažemo pekač, na dno raz-
poredimo polovico makaro-
nov, nanje pa porazdelimo
mleto meso. Sesekljamo za-
čimbe in jih zamešamo v preo-
stale makarone, ter z njimi
prekrijemo mesni nadev. Za-
lijemo z bešamelno omako.
Pečemo 40 minut, K zapeče-
nim makaronom ponudimo
črne olive in svežo zelenjavo.
it. 49 - 8. novMuber 2001
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
45
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
26. 10.: Valerija EDL iz
Ljubnega ob Savinji - dekli-
co, Andreja REHER iz Bistri-
ce ob Sotli - deklico in Petra
ARTNAK iz Gorice pri Sliv-
nici - deklico;
.27. 10.: Klavdija ŠMIT iz
Žalca - dečka;
28.	10.: Branka GAJŠEK iz
Lukovice - dečka in Andrej-
ka PETAUER iz Pristave pri
Mestinju - dečka, Marta RO-
ŽIČ iz Zreč - dečka, Alja
AŠENBERGER iz Žalca - deč-
ka, Brina GODNIK iz Celja -
dečka, Tanja TOPOLOVEC iz
Žalca - deklico, Jasna MOHO-
RIČ iz Grobelnega - dečka,
Jožica ČEBULIN iz Grobel-
nega - dečka in Sonja KLOB-
ČAR iz Velenja - deklico;
29.	10.: Katja ŠEGAN BO-
ŽIČ iz Trbovelj - dečka. Bar-
bara CMOK iz Gorice pri Sliv-
nici - dečka, Helenca HRUS-
TE iz Žalca - dečka in Kar-
men LAH STERMECKl iz Ce-
lja - deklico;
30.	10.: Magdalena ZAZI-
JAL iz Stranic - deklico, Mi-
lena LAUBIČ iz Dramelj - de-
klico, Diana ARISTOVNIK iz
Šmartnega ob Paki - dečka,
Frančiška PODVRATNIK iz
Mozirja - dečka, Marija KRI-
ŽAN GOVEDIČ iz Pristave pri
Mestinji - deklico, Lea PLE-
TERŠEK iz Laškega - deklico
in Snežana ČOH iz Rogaške
Slatine - dečka;
31.	10.: Zofija POTOČNIK
iz Gornjega Grada - dečka,
Katja ZALOŽNIK iz Zreč - de-
klico, Lidija MAZEJ iz Vele-
nja - dečka. Barbara ROBIK
iz Vojnika - dečka, Nataša
URANJEK ŽEVART iz Vele-
nja - dečka in Gordana PIR-
NAT KOVAČ iz Zreč - dekli-
co;
1. 11. : Sabina KOTNIK iz
Lesičnega - deklico, Ivica VO-
DOVNIK iz Štor - deklico, Po-
lonca KRUTIL iz Gornjega
Grada - deklico, Mateja BRI-
NOVEC iz Gomilskega - de-
klico, Tanja ŠTANTE BENČIČ
iz Vojnik - dečka in Veroni-
ka BREČKO iz Kalobja - deč-
ka.
^ POROKE
Celje
Poročili so se: Simon ŠAR-
LAH in Simona SAJNKAR,
oba iz Celja, Aleš STRAŽE
iz Šentjurja in Katja VURCER
s Frankolovega ter Eldin Ra-
mič in Mersija ROP iz Celja.
Zlata poroka: Jožef in Šte-
fanija MIRT iz Laške vasi.
t . SMRTI
Celje
Umrli so: Stanislav JURAK
iz Vojnika, 78 let, Franc
MATKO iz Žalca, 73 let, Šte-
fanija POLIČNIK iz Rečice ob
Savinji, 61 let, Marija HRAST-
NIK iz Laškega, 79 let, Justi-
na MEDVEŠEK s Polzele, 80
let, Jože DEKLEVA iz Vojni-
ka, 56 let, Ivana SOREC iz
Kompol, 78 let, Karolina
KOLAR iz Vojnika, 79 let.
Velenje
Umrli so: Rozalija ČRET-
NIK iz Zgornjih Roj, 83 let,
Vincenc ČETINA iz Podloga
v Savinjski dolini, 83 let, Ve-
rona BALAŽEK iz Velenja, 74
let in Katarina JAGARINEC
iz Velenja, 61 let.
Žalec
Umrla sta: Božo SVENŠEK
iz Žalca, 40 let in Janez
BERGLEZ iz Žalca, star 56
let.
Št. 45 - 8. november 2001
46
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
47
VODNIK
Gledališče
G 8. 11. ob 17. za abon-
šolski in izven ter 9.
t) 10. in ob 15.30 za abon-
;ebelica 11, Ostržkove do-
vščine. 10. 11. ob 19.30
yen Lev pozimi. 12. ob
0	za abonma Gimnazija
ilter 13. 11. ob 11.30 za
irna Gimnazija Lava 11 in
9.30 za izven abonma-
»odnajemnik.
)in kulture Velenje 8.11.
9.30 za zeleni gledališki
ima - »Spevoigra za ene-
ledca in kup čevljev«,
1	teater iz Mengša. 13. in
11. ob 19.30 bo za beli in
eni gledališki abonma go-
alo Slovensko mladinsko
lališče iz Ljubljane s pred-
0 »Utva«.
jplice Dobrna 10.11. ob
10 monokomedija Bužec
bušca jaz, v izvedbi Sa-
'avček.
Koncerti
larodni dom 9. 11. ob
30 klavirski koncert Simo-
Jvoršaka in Gregorja De-
z gosti. 13. 11. ob 19.30
icert pianista Luce Ferri-
14. 11. ob 19. uri me-
dobmočno srečanje Upoko-
jenskih pevskih zborov celj-
ske regije.
Glasbena šola Celje 14.11.
ob 19.30 koncert kontraba-
sistke Mateje Murn in pianist-
ke Sanje Mlinar.
Ipavčeva hiša v Šentjur-
ju 8. 11. ob 19. uri nastop
sopranistke Ane Pusar Jerič,
dobitnice plakete občine
Šentjur za leto 2001 in pred-
stavitev knjige »Ipavci«, Igorja
Grdine.
Knjižnica Velenje 8. 11.
ob 19. uri kabaret Andreja
Rozmana - Roze in Gorana
Završnika
Mladinski center 9.11. ob
18. uri koncert skupine Hea-
ven X. 10. 11. ob 22. uri pa
koncert skupine Let 3.
Plesni forum Celje 11. 11.
ob 21. uri koncert meseca z
vrhunskimi glasbeniki -
Alenko Godec, Ratkom Div-
jakom, Primožem Grašičem
in Alešem Avbljem.
Razstave
Likovni salon 8.11. ob 20.
uri otvoritev razstave Out Of
The Blue, Tanje Lažetič in De-
jana Habichta.
Kulturni center - razsta-
višče Laško 8. 11. ob 17. uri
odprtje razstave likovnih del
dr. Antona Dolenca.
Gasilski dom Kalobje 11.
11.	ob 11.30 otvoritev razstave
slik udeležencev likovne ko-
lonije »Kalobje 2001«.
Pokrajinski muzej Celje
razstava Srednjeveški tlakov-
ci, do 31. 1. 2002 in razstava
Marte Lukaščik Čipka iz ba-
bičine skrinje, do 24. 12.
Galerija Kulturnega cen-
tra Ivana Napotnika Vele-
nje razstava grafik Zorana
Mušiča, do 21. 11.
Grad Podsreda razstava Ire-
ne Romih Ne tipaj, freske na
lehnjaku, do 12. 11.; Galerija
MIK Jure Godec in Franc Sker-
binek, do 15. 11.; Galerija li-
kovnih del mladih na Starem
gradu Celje likovna dela na
prosto temo otrok iz Madžar-
ske in likovna dela kiparke Bir-
git Shola Starp; Galerija Otto
Maša Krajnc, do 17. 11.; Pro-
dajalna Borovo - Heinz Ot-
mar Gorišek iz Berlina, do 5.
12.;	Galerija Volk Matej Če-
pin, do 30. 11.; Etol Toni Ka-
stelic, do 30. 11.; avla Splo-
šne bolnišnice »Življenje slad-
kornega bolnika« do 15. 11.;
Cinkarna »Vode«, fotografije
Francija Horvata, do 30. 11.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Ostalo
Knjižnica Laško 9. 11. ob
18. uri predavanje dr. Jožeta
Mačka in Jureta Krašovca
»Laške gostilne nekoč«.
Mladinski center 8.11. ob
20. uri potopisno predavanje
Klemna Jagodiča o gori Lhot-
se.
Knjižnica Rogatec 14. 11.
ob 19. uri potopisno preda-
vanje Štefana Reharja »Po No-
vi Zelandiji z avtoštopom«.
Dom IL slovenskega ta-
bora Žalec 8. 11. ob 19. uri
potopisno predavanje Milan-
ke Lange - Lipovec »Objadrala
sem svet«.
Ustvarjalne
delavnice,
seminaiji
Muzej novejše zgodovi-
ne - demonstracije v muzej-
ski ulici obrtnikov 11. 11.
od 16. do 17. ure, 14. 11. pa
od 10. do 11. in od 16.30 do
17.30 predstavitev modistinje
Marte Žohar.
Mladinski center Celje 8.
11. angleški tečaj, sprostilne
tehnike - joga; 9. 11. likovna
delavnica, tečaj švedščine (tu-
di 10. 11.); 10.11. novinarska
delavnica; aerobika; 12. 11.
tečaj nizozemščine, tečaj ši-
vanja in krojenja (tudi 14.11.),
od 20. do 22. tae-bo; 13. 11.
tečaj italijanščine, računalniš-
ka delavnica, plesna šola; 14.
11. prenos nogometne tekme.
Lekarna Žalec 14.11. mer-
jenje sladkorja in holestero-
la v krvi ter krvnega tlaka s
svetovanjem, ob svetovnem
dnevu diabetesa.
Seminar za mentorje
otroških in šolskih gleda-
liških skupin bo 10. 11. ob
9. uri, v dvorani ZKD Celje,
Gregorčičea 6.
Martinovanja
Laško - v soboto ob 18. uri v
Kulturnem centru Laško, kjer
bo Martinov večer s Sloven-
skim kvartetom citrarjev in pri-
kazom, »ko bo mošt vino po-
stal«. V nedeljo ob 8. uri na Aš-
kerčevem trgu Martinov se-
jem, ob 10.30 praznična sveta
maša, ki jo bo vodil maribor-
ski pomožni škof dr. Jožef
Smej, ob 11.30 prireditev »Le-
pa nedelja«, na kateri bodo pri-
kazane šege in dogajanja ob
tem prazniku nekoč, z nasto-
pom Godbe na pihala Laško,
KD Anton Tanc iz Marija Grad-
ca, ljudskimi pevci KUD iz Šen-
truperta in člani KD Trobni Dol.
Ponikva pri Slomu - v pe-
tek ob 19. uri bodo pričeli le-
tošnje Martinove dni s kultur-
nim programom, odprtjem
razstave o vinogradništvu in
vinarstu ter pokušino mošta.
V prostorih TD Ponikva bodo
v soboto ob 18. uri odprii li-
kovno razstavo slikarja Jožeta
Krambergerja, ob 19. uri pa bo
v cerkvi Sv. Martina koncert
Moškega pevskega zbora Ko-
pe in Mešanega pevskega zbo-
ra Sonce iz Ponikve, v nedeljo
ob 11. uri pa še nastop Pihalne-
ga orkestra iz Šentjurja.
Šentvid pri Planini 10.11.
ob 19. uri bo tradicionalno
Martinovanje z degustacijo
mladega vina in martinovo
pojedino.
Rogla 10. 11. Martinova-
nje v hotelu Planja.
Šentilj pri Velenju -10.11.
ob 10. uri začetek pohoda po
Turistični vinski poti, od 17.
ure naprej martinovanje v Do-
mu krajanov v Šentilju. Mar-
tinovanje ob 20. uri priprav-
lja Restavracija Jezero, ob 20.
uri pa tudi restavracija Ma-
mi v Nami.
Nakupovalni center Era
v Žalcu 10. 11. od 10. do 12.
ure Martinov krst, zabava in
degustacije.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Laško - pripravlja 3. pohod po nek-
danjih trških mejah Laškega v soboto, 17. novembra s star-
tom ob 9. uri izpred farne cerkve Sv. Martina v Laškem.
Potrebujete opremo za sredogorje. Pohod bo ob vsakem
vremenu.
Planinsko društvo Šentjur pripravlja 10. 11. planinski
pohod na Kum.
Planinsko društvo Dramlje pripravlja 10. 11. z odho-
dom ob 6. uri izpred OŠ v Dramljah planinski pohod od
Litije do Čateža. Postanek ob ^.10 tudi na avtobusni postaji
v Šentjurju, pohodnikom se bodo pridružili tudi člani PD
Slivnica, na to pot pa vabita tudi PD Zabukovica in sekcija
ZZV Celje. Odhod posebnega avtobusa s postaje na Glaziji
bo ob 6. uri.
ISCEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču
za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na tele-
fonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zon-
zani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od
12. do 16. ure.
V Grižah so našli 2 leti starega nemškega ovčarja.
4^esečno nemško ovčarko so
našli v Podvinu.
Na pokopališču Teharje so 4. no-
vembra našli 8 tednov starega kri-
žanca.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Grešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper'
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katič, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič,
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Gerkeš-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Šolinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
tmm
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku m
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Vaher Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!
KINO
djski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
nbe programa.
Inion: od 8. do 14. 11. ob 16., 18.30 in 21. uri ter 9. in 10.
jidi ob 23.15 Planet opic.
lali Union: od 8. do 14. 11. ob 16.30 Dr. Dolittle 2 in ob
in 20.30 Vitezova usoda.
letropol: od 8. do 14. 11. ob 16. in 18. Operacija mečari-
ob 20. in 22. uri pa Nikogaršnja zemlja. 10. 11. ob 10.
Vitezova usoda.
tulturni dom Šentjur 11. ob 18. in 12. 11. ob 18.30 Slad-
;sanje.
pno Žalec 9. ob 18., 10. ob 20.30 in 11. 11. ob 18. uri
tn in drzni. 9. 11. ob 20. uri Ameriški psiho. 10. ob 18. in
i 11. ob 20. uri A.l. umetna inteligenca.
Kno Zreče 11. 11. ob 17. in 19. uri Volčja bratovščina,
iino Velenje - velika dvorana 8. do 14. 11. Operacija
farica, od 9. do 12. 11. Munje; mala dvorana 12. in 13.
ob 20. uri Vrnitev vojaka Ryana ter 13. in 14. 11. Luknja.
Uno Šmarje 9. in 11. 11. ob 20. uri Sladke sanje.
Gremo v kino!
lohn Travolta je bil drugič nominiran za Oskarja v kult-
m filmu devetdesetih Šund Quentina Tarantina. Pravilni
feovor prejšnjega tedna je bil očitno trd oreh, saj smo
fbili le štiri pravilne odgovore. Zato bomo nagradili vse
H. To so: Matic Zupane, Peter Petrovič, Andreja Verbov-
^ in Friderik Hribernik, vsi so iz Celja.
'Nagradno vprašanje: V celjskih kinematografih vrtijo
'Produkcijo Na nikogaršnji zemlji, ki je bila večji del po-
Pla v Sloveniji. Film Denisa Tanoviča je na enem od naj-
^stižnejših evropskih filmskih festivalov dobil prvo na-
Jdo. Kje in kakšno?
[Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Wje, do ponedeljka, 12. novembra. Izžrebali bomo tri
"bitnike vstopnice za ogled filma.
Št. 45 - 8. november 2001
48
ZANIMIVOSTI
Nagec Gaber Marolt, ki smo ga že navajeni v ženski družbi, je previdno
opazoval glasbenega kolega in šefa Mladinskega centra Toneta Kre-
garja, ta pa je ravno podoživljal ljubezen pod topoli...
Tri mestne grade so lovile limonco po svojih kozarčkih: občinska grada Darja Pavlina jih je hahljaje nabadala, modna grada Vladimira Skale
vriskojče nabodla, podžupanska grada Janja Romih pa je slednjo resignirano zbodla: »Ti je pa res ni bilo težko uloviti, ko jih je Darja prej utrai
Celjski nagci, ki so z žegnom občinskih svetnikov postali uradni mestni bend, so navajeni vsakršnih omak. Tokrat se je Boštjan Dermolj naii|
v sočnih čarih TV Mire. Še vedno pa mu zavidamo mačje objeme s celjskih modnih pist...
Prvi celjski glas in stas popularne
televizije Damjana Seme je že na-
vajena radovednih objektivov, to-
krat pa sta jo v navzkrižni ogenj
sredi intimnih ženskih opravil uje-
la Foto Fonda in uradna leča teh
obrekljivih strani.
VERC
Št. 45 - 8. november 2001