Posamezne številke i Navadno Din ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO w »ihtj* * “«*• bora, Jurčičev* «1. it, 4, L nnd-•tropje, Telefon intnrurb. tt 27S. UPRAVA te nahaja v Jurčičevi nlioi it. A pritličje, denno. Telefon it 24. — SHS poitnofckmf račun stav. 11,787. N* naročil* brea denarja ee m •žira. — Rokopisi ta •• vračajo. Posamezne številke* Navadno Din 1>—* ob nedeljah Din •t' C MARIBOR,* Številka; 147 1 Maribor, sreda 4. julija 1923. Prekmurje. Maribor, 3. julija. ^B&kimirje je za širšo Slovenijo svet ,lS3, Tisočletje je hodila njegova zgo-°v®ia svojo pot. Sancta corona hunga-,riCa’ '"Srveta krona ogrska« jo zajela to ePo pokrajino enostran Mure in je ni *2Pustila, dokler je ni iztrgal velik zgo-0vinski preobrat. Znano je, koliko so trudil; naši delegat je na pariški kon ,wouei, da so dokazali mirovnimi sodni-našo pravico do Prekmurja. Mad-so razpolagali že takrat in razpola- gajo vo Prav posebno danes z izredno žila-ttt spretno propagando. Spominjamo TT’ s kakšnim veseljem je prekmursko Jjudstvo Popravilo prihod naših čet,na arodavna prekmurska tla. Veličastna ® bila manifestacija jugoslov. državne 'misli meseca avguista 1919. L v Beltincih. , 6^eli sjno, da bo navdušenje pojenjalo, ^ftkor hitro ho ljudstvo občutilo, da tu-novu država nalaga različna breme-’ tir ja davke.in pobira vojaštvo in da mora tudi Jugoslavija boriti z vsemi težkočami. Vedeli smo, da eti p0 zope^ Pojavili vplivi preteklo Poit ,ek°d ljudstva v novo državo jo ust ° 6n drugemu zakonu. Zakonca ei fekrhn ° ^ovi zvezi najlepše pojme in biitro ° ^rtvata svoje slabosti,. Kakor slabosti1 86 nav:a(iita drugemu, se kon jinia°?6t pofcažej0 in prejšnji za-idasi ni bil ia8',etla srečnejši od prvega, ^ ' J noben zadovoljen' in srečen'. čunat;0 ***** slabostjo je treba raško st ' C .0 7 Politika. Veselilo nas je, im da 'se med Prekmurci ved- v .. . 3 utrjuje naciohalna zavest. Zadajajo Bpoznavd koristi naše države. Uvide vajo, da »imajo z Madžari ničesar skupnega razen preteklosti. In »a žalostil pretekldfiltl je treba ustvariti boljšo bodočnost. V šolah raste Tfov rod. Uči! Se skupnega kSnjiževrtega jezika, spoznava Srfbohrvate, vlzgaja se v narodnem in državnem duhu. To je novo Prekmurje. A tudi staro Prekmurje se prebuja v Pazniih društvih, v političnih organizacijah, v gospodarski obnovi. L Nedvomno je, da je osvobojenje pri-jfcslo Prekmurju toliko izprememb, da Sedanji kmečki rod ni kos. Tako preoibrat političnih, kulturnih ^gospodarskih razmer je moral nujno ^?ati prebivalstvo, in ta zbeganost bo eno desetletje. Na mesito ^^irŠčiiie je uvedeni y vse šole in ij^^jslpveniski jezik, v patrijarhalino ®°w»to, Beltince, D. Lerndavo So priselil ^ staro uradndštvo še je iz- ZlafeH ^eP°9estn'i^ai zemlja se deli. “vi zadnje je važno, ker vemo, kalk-Pomena so bili fevdalni madžar-., eosP°dje za javmo življenje na ogr-h tleh. Prometne zveze so obrnjene v ® 0 hagprofcno smer: preje So tekle na or, sedaj teko proti jugu. Meje, ki jih ,, prčj sploh ni bilo, šo zaprte. Ravno-ar ise gradi nova železnica, ki ho vezala raknfiurje z jugom!. Talko ibo oidprav-3eDo Sedanje nemogoče prometno etate in1 razlike med levim! in! desnim brekom Mure bodo izginjale vedno bolj. , RazumenSo bolestne tresljaje, ki jih ljudstvo na prehodu iz starega v OVo; razumemo tudi konzervativnost, . ® katero hoče varovati svojo posebnost v®mo, da bo Prekmurje ostalo še nekaj nrekak »Svet zase«. Danes pišemo 11 jem zgolj z nacionalnega in državnega ‘ Vidika. Zato simo si tudi dovolili daljši ^Plošen »vod. K razglabljanju o nacio halnenn in državnem položaju Prekimui;-jte nas «U,i nova nevarnost, ki . preti Prekmurju. Z besedo nevarnost jfe ini-®liMo, da je Prekmurje inorda ogroženo- Ta nčVarooSt je namreč ozko zapre s®®* ž aeSfflUSafe^ Bolgarska sfinga. Kmetje nosijo kralja na rokah. — Značilen govor izpuščenega ministra' Sofija, 3. jul. (Izv-) VčefaJ' Je biIa drugim: Združiti se moramo na pro-slovesna otvoritev železniške proge gram, ki bo nasproten programu Mosta—Vratca—Vidin v prisotnosti kra- Stambulijskove vlade. „Novosti“ k tej lja Borisa in cele vlade. To je bil prvi brzojavki pripominjajo: ker je bil v nastop nove vlade po prevratu. Bolgar- programu Stambulijskove vlade tudi niška agencija javlja, da je bila slavnost ški sporazum in politika dobrih odno-impozantna in da so kmetje kralja na šajev z našo državo, pomeni to, da rokah nosili. Splošno se je opažalo, bivši min. predsednik Malinov ne želi, da so kmetje z vlado zadovoljni. da bi Bolgarska še naprej vodila to po- Beograd, 3. julija. „Novosti“ ob- litiko. Po svečanih miroljubnih zatrdilih javljajo sledečo brzojavko iz Sofije: g. Cankova je odkritosrčnost Malinova, Včeraj je na tukajšnjem kolodvoru bil ki je eden najuglednejših politikov, vse-slovesen sprejem ministrov Malinova, kakor neprijetna. Zvečer so prišli še 4 Daneva in Jablanskega, ki so bili iz- bivši ministri, ki so bili zaprti v Sume-puščeni iz zaporov v trdnjavi Sumen. nu, med njimi Magarov. Na nagovor je odgovoril Malinov med Dogodki v Beogradu. Še novi davki? — Tretlranje uradniškega zakona. Beograd, 3. julija. Koncem tedna sprejet do 28. junija t. 1., nakar je pre-namerava fin. minister predložiti skup- šel odbor k razpravi posameznih zakon ščini zakon o izpremembah in dopol- skih členov, nitvah zakona o taksah. Fin. minister V včerajšnji seji ministrskega sveta upa, do dobi iz tega 100 milijonov di- je fin.^ minister izrekel željo, naj bi se narjev. Novi proračun namerava fin. mi- sluge izvzeli iz uradniškega zakona in nister predložiti skupščini še pred par- bi se zanje napravil poseben zakon, lamentarnimi počitnicami, da ga bo mo- Dalje je zahteval zmanjšanje predvidenih gel fin. odbor čez počitnice predelati, uradniških plač, ker jih smatra za pre- Beograd, 3. julija. Zakonodajni velike. Finančne mere za priprave novih odbor je včeraj pričel specijalno razpra- plač bo mogel odrediti Šele, ko bo zakon vo o uradniškem zakonu. Uvodoma je sprejet, izvršena y razdelitev v kategorije konštatiral posl. Svetozar PribiČevič, da in izvedena revizija oziroma redukcija je vlada 'kršila ustavo, ker zakon ni bil Napetost radi Poruhrja. Anglija napoveduje samostojna pogajanja z Nemčijo. — Nove francoske represalije. — Nov nemški ateijtat. f . London, 2. julija. (Izv.) Reuterjev popoldne zopet zasedli Kruppove tovar urad prinaša sledeče informacije: Ce bo ne. Natančni podatki še sicer manjkajo« Francija odklonila pismeni odgovor na ugotovljeno pa je, da so doslej zasedli angleško vprašalno polo, bo angleška sledeče oddelke: livarno, elektrarno, vlada najbrž javno izjavila, da vodi da: kotlarno, ter oddelek za lokomotive in našnja francoska politika Evropov prepad, železniške vozove. Ni še dognano, ali Ce se to uresniči, bo Anglija stopila v gre samo za začasno zasedbo v svrho direktna pogajanja z Nemčijo glede re- rekvizicij, ali pa nameravajo tovarno paracij na podlagi nemške ponudbe z stalno zasesti. dne 7. julija t. 1. Ce bi se Francija tudi D ti sseldorf, 2. julija: (Izv.) Oblasti teh pogajanj ne hotela udeležiti, bi jih so na meji zssačile pet tovornih avtomo-vodila Anglija popolnoma na lastno roko. bilov, ki so jih skušali Nemci vtihotapiti Mogoče je tudi, da bo Anglija sklicala v nezasedeno ozemlje. Skladišča premoga konferenco nevtralnih držav, da bi na ta v petih rudnikih so zasedle okupacijske način dosegla sporazum z Nemčijo brez čete. V zvezi z atentatom na predor v Franclje. Mainzu so oblasti izgnale pet meščanov, Berlin, 2. julija: (Izv.) „B. Z. am tri osumljene osebe pa so zaprte. Mlttag“ poroč8, da so Francozi včeraj Poročila o izredno bogati žetvi y državi. Beograd, 3. julija. (Izvirno.) Po ne, temveč tudi na stanje naSe valute-vesteh, ki prihajajo iz severnih delov Tudi iz ostalih pokrajinah naše države naše države, je žetev 2e pričela. Po do- prihajajo povoljna poročila. Koruza z sedanjih rezultatih presega letošnja 2e- malimi izjemami zelo dobro uspava, tev vsa pričakovanja. Posebno ugodna Splošno stanje setev je kar najboljše in je žetev v Bački. Kvaliteta žita je boljša, je pričakovati letos v celoti izredno bo-kakor vsa dosedanja povojna leta. Brez- gato žetev, dvomao bo to vplivalo ne samo na ce- ' ■ */ 'V' ’ 'V 'fi; Dve železniški nesreči. nesreče takoj rešilni vlak s potrebnim Beograd, 3. jul. (Izv.) Osebni vlak, številom delavcev, ki so progo za silo ki je včeraj zjutraj odšel iz Beograda v popravili, tako da je promet zopet vzpo-smeri proti Zagrebu, se je na progi stavljen. med postajama Indjija—Pazova ponesre- BORZA. Čil. Pri enem vozu se je zlomila os, C uri h, 3. julija (Izv.) Predborza. vsled česar je voz skočil iz tira. Po- Pariz 33.80, Beograd 6.25, London nesr«čil ni nihče. Promet je bil ob 11. 24.80, Beriiu 0.0032, Praga 27.15, Ita-uri zopet vzpostavljen. lija 26.15, New-York 573.—, Dunaj Beograd, 3. julija: (Izv.) Na progi 0.00807t, žig. krone 0.0084, Budim-Beograd—Niš se je pripetila Železniška pešta 0.650, Varšava 0.045, Sofija 5.50, nesreča, ki le slučajno ni imela hujših Zagreb, 3. julija. (Sklepni tečaji.) posledic. Vsled slabega stanja tračnic je Pariz 5.47—5.525, Švica 16.25—16.30. skočil brzovlak iz tira. Vsi vozovi prve- London 4.24—4.25, Berlin 0.515—0.53, ga in drugega razreda so se prekucnili Dunaj 0.12925—0.1325, Praga 2.79— in skotalili pod nasip. Mrtvih ni bilo, 2.81, Italija 4.02—4.04, New-York 93.— pač pa je ranjenih 10 oseb, med temi 93.50. Budimpešta 103—1Q7. -6 težko. Iz, Lapove je odšel na kraj ‘ -O- / " jem. Mislimo radičevsko propagando* Kakoi- hitro bo rešeno vprašanje hrvat4 skega separatizma v celoti, bo tttdj Prekmhrje rešeno te 'nevarnosti. MiilfJ mo pa, da je radičevska propaganda v, Prekmurju nevarnejša nego dftigbdj Druigod je večaliimanj domača zadeva, hišni prepir med brati, v Prekmurju inl sploh na mejah pa je vprašanje, ki pre-< sega navadno politično obzorje. Po vseh vesteh, ki jih imamo o temina Prekmurja, se da pribiti z gotovostjo, da se Radičeva politična stranka poetu* žuje dveh pogubnih metod: sabotaže državne irt narodne misli. Radičevi agitatorji so spoznali, da ima Prekmurja hvaležna tla za vsako demogagijo. Zbeganost, ki je nastala med ljudstvom! vsled izprememlbe prejšnjih ozkih, tov* dalno preprostih razmer, je vzrok, ‘da Prekmurci hitro in naivno nasedajo na z* nim! izkoriščevalcem političnega živJS®* nja. Tako se je že Ob zadnjih voMjtv\>di pokazalo, koliko polagajo Prekmurci ita Radiča in njegovo politiko. Pribiti njo* ramo, da so Radičevi agitatorji- Izključno bivši Madžaroni, ki so že nedavno- a-gitirali proti Jugoslaviji in' za Madžtarsko. Že ta moment je zelo važen. Oni! vidijo y širjenju Radičevih' »idej« saaloio nekako dovoljeno obliko madžarorteffre propagande. Pod Radičevim imenom j*t dovoljeno rovariti proti državi in se »pirati oblastim. Za Radičevoe natmteč »a-kon ne velja. Ce se kak Madžar ali Nw mcc javno izrazi proti državi irt kralju,, ga'takoj vtaknejo v ječo. Ce pa Ra^li* cevi agitatorji jemljejo kralju ugled (iM državi avtoriteto, tedaj je to »domača politika«. Radičevšeina je dobrodošla krinka, s katero sme propagirati v Prelks mUrju celo madžarsko državno mistilL Pod Radičevim dežnikom lahko Madžarom razpravljajo o tem, ali bodo spkAj še plačevali davke ali ne (»lučaj kramarja Obala v Bankovcih). Radičev klobadc pokrije tudi propagando za »madžars^oo narodnost«, h kateri se po budimpeštalniškem vzorcu prištevajo prekmurski »Vendi«. Česar ni mogel opraviti jod Horthyjeve kamarile plačeni iadajie* prof. Sandor Nikola, izdajatelj »DomSJo-vine«, to store y veliko večji meri ni * izdatnejšim uspehom politični hranjtev-ci iz Zagreba. Zato se ni čuditi, da ae TO Prekmurju zopet sliši glas: Prekanil®je so Srbi samo zasedli, kmalu pridejo»»o-pet Madžari. i \ V Morda Radič rte gre talko daleč^STOnv da, pravimo. Toda ljudstvo razume njVM' govo politiko kot boj proti sedanj državi »za stare, dobre čase«. Nemara ljudstvo dober instinkti Radičevo repin-blikanstvo razumeva prekmursko ljudstvo kot protest zoper vse ono, nia čenrtirt so nastale sedanje velike 3 zpremomh e.: Pasivnost naših oblasti si razlag« kot znamenje slabosti naše države. Zakstj, če je ljudstvo stoletja čutilo rta žavno pest, mu imponira samo < nastop oblasti, kadar je treba ščititi dir* žavno avtoriteto. Kdo bi fei bil dTO$3 pod prejšnjim režimom na javniK ghio-dih Dolemizirati o takih vprašanjih, kot; so obstoj in neobstoj države, kraljefvtilie: itd. Ljudstvo, ki je vajeno konservativnih političnih metod, si to razlaga TO* polnoma drugače. Posledica tega je, dal se madžaronstvo na vso moč obriavlja in v Budiirupešti si lahko veselo ufanejo^ roke. Naše mnenje je, da bi bilo treHa prtoti' Radičevemu defetizmu v obmejnih lira-jih, zlasti v Prekmurju, nastopiti z vso. odločnostjo. Če se je država zaščitila pred rušitelji družabnega reda; naj l» zaščiti tudi pred onimi, ki v brazve&t-: nem lovu za mandati izpodkopavajo to,-kar j© dosegel ves narod na «vwxp«(ki (mirovni konferenci, onim1, ki delajo •— hote ali nehote, to je vseeno — v pri« zunanjimi govražnikom držaje, .po- Pdiihtfia plžrdha'v soterin! J M.JL JL 'taTaT ' pn . i ut— jpustljtvost se Hc da opravičiti s ozirom1 pa nekako 'bolestno »ljndsko voljo«, ker ftljudtetvo hoče po svojih končnih smotrih pmo red, mir in! močno, »iravo državo. [Tajko državo pa mora dati Prekmurcem klasfceo narod, in enkrat za vselej «e ilmotfajo iztrebiti simpatije do Madža-Hrov. Dokler ne bodo dale oblasti ljud-ttetfu občutiti, da so državnopravna vprašanja v glavnem rešena In da se o takih ^zadevah razpravlja le v parlamentu, nikakor pa Ro v vaških gostilnah; dokler i1» bo smela pod Radičevim imenom ši-Iriti madžaronščlna, rte more ljudstvo *oMH vere v novo državo. [| Ne smemo pa tudi pozabiti, kolik d sc fMadžari trudijo za revizijo mirovne pogodbe in — kar je velevažno — koliko jvspeha ima njihova propaganda na pr. Sr Angliji. Že ta moment je dovolj va-en, da zahtevamo nacionalno utrditev n^še meje napram Madžarski. ,» Naša javnost naj ne posveča pozor-"ITofeti samo suvereni meji z Avstrijo. Zdi ee rtami, da je trenutno meja z Madžarsko večjega pomena. Prva zahteva pa bodi; Več odločnosti v zaščito držav-fnih in nacionalnih interesov v Prek-murju! Politične vesti. Pr * Odrtior v narodni skupščini traja de 9. tm. Tega dne bo seja, v kateri bodo ^Oljeni odlbori za proučevanje raznih 'fcakonfckih predlogov. V nadaljnih 'sejah prridfcjo v razpravo: zakon o ustrojstvu ,W>j«ks in uradniški zaikon. Pričakujejo, d*bosta oba ta zakona sprejeta do 20. junija, ko nastopijo parlamentarne počit-ijlice. Od klerikalcev napovedane absti-»fthce očividno ne bo. Zdi so, da so se tpfrflrolislili pod uti som dejstva, da muslii-'fttnian! odločno stoje na 'stališču, da, vztra- ejo v skupščini in sodelujejo v njej, budi kot opozicij«. Muslimani so mne-jMa, da je treba pomirjen j e mod Hrvati fen! Srhi izvršiti na parlaauentarnih tleh. (Kofosea jo očlvidnO strah, da bi v aibsti-jjlenfel iagutbtl zaupanje mas, ki še po-'toekod vedno verujejo, da ho izbojeval imavtonomljo«. \ * Kriza v Italijanski klerikalni Stran- Po tur inskem! kongresu je izglodalo, ?iia ostane italijanska klerikalna stran-jlrtu posebno ker so se odcepili narodni jfcatoMoaiii, enotna. In’ trdna, da je premagala rtevamost raapada, ki ji jo grozila fradi nastopa fašistov. Toda trdno in !«fioti6a je iagledala stranka le na zunaj, idočftm je na knotraj razpadala dalje. Te •fdni jo prišlo zopet do resnejše krize. (Stranka se je ponovno razcepila ina dva ferfbora, na sneg«, ki je protiven faši-fctOM i« katerega vodi don Sturze ter Uh a drugega, k} simpatizira s fašisti. Po-Ktošaj d ona Sturza, nekdanjega mogočne- - jtta voditelja mogočne italijanske st-ran- pm j* omajal sedaj še Vatikan', ki se i!ji nagnil bolj na stran onih v stranki, *' Bet felmpatizlrajo s fašisti. Italijanski li-frtt poročajo sedaj, da bo don1 Sturzo tega odložil miesto glavnega tajnica stranke. Če se to zgodi, potem bo flnrtza seveda še mnogo bolj poostrena. * Nove francoske represalije v Po-rafrtju. Nemci so pred nekaj dnevi v Duisburgu razstrelili most preko Rena, ba5 ko je vozil črezenj belgijski voja-žki vlak, ki je strmoglavil v globočino. Prt t£j priliki je bilo ubitih 9 belgijskih vojakov. Vsled tega novega zločina Nemcev so Francozi uvedli nove repre-salije. Nad celim zasedenim ozemljem je odrejena najstrožja zapora. Od 1. t. W. naprej je ustavljen ves promet med »asedenim in nezasedenim ozemljem. l*revoz je dovoljen samo za vozove s hrano. Najstrožje je zabranjen tramvajski promet med posameznimi mesti. Vsakdo, ki bi hodil po kakih stranskih potih, bo brez usmiljenja ustreljen. ............ •JMSfT 4.1uHfT!52^7 Dnevna kronika. ! — Proslava Vidovega dne v Ptuju. '3a Ptu ja prikle v svet prav malo vesti, desiifarvno je to mesto zelo važno, osobito Y ndcijonalneiu oziru. Kakor v drugih {večjih krajih, tako se je vršila tudi v [Btadiu proslava Vidovega dne, ki je ja Uto dobro uspela. Dopoldan se je vršila [v šupni cerkvi slovesna maša, katere so fee udeležili razen številnega ofočinstvu tudi zastopniki uradov lrf vojake. Po-poldan; so je vrni fca d^isou ®ojašpicp Icralja Petra I. Veli kesa, Osvoboditelja, javen nastop vojaštva s sokolskimi^vež-bami: vojaške vaje s puškami, vaje z nožem1, dvojne prosto vaje, orodne vaje, ter skok v višino in v daljino. Zmagovalci so bili obdarovani; obdarovanje jo obavil podpolkovnik Božic pred vojaštvom dn občinstvom. Ob 17. url so vprizorili šolski otroci v gledališču igro »Kralj Matjaž«. Zvečer se je vršila v vojašnici prosta zaibava. Žalilmg, da se svečanosti, posebno igre, ni udeležilo mnogo onih naših ljudi, od katerih bi to pričakovali. — Zaspani Ptuj. Ptuj je postal v zadnjem času silno zaspan; nič ni več o-nega pravega živahnega življenja, ki je plapolalo nekoč, posebno prve čase po osvObojenju. Ta zaspanost se kaže posebno tudi ob priliki raznih prireditev. Na Vidov dan1 smo pri proslavah pogrešali mnogo naših ljudi, isto tako pa je bilo tudi o priliki gostovanja mariborskega ansam/bla v našem gledališču. G. Bratina ift ga. BUkšekova, ki ata igrala tragedijo »Ono« in dialog »Prava ljubezen«, sta imela sicer priličen obisk, vendar pa za naše mesto mnogo premajhen. Ptujčmni-Slovenci, zdramite ■ se, pričnite se vendar v interesu našo narodnosti in državne stvari zanimati za naše, posebno prosvetne in kulturno prireditve! — Veselica Orjune v Polenšaku. V Po-lenšaku se je vršila v nedeljo, dne 1. tm. veselica tamkajšnjo Orjune, ki je jako dobro uspela; obisk je bil nepričakovano velik. Veselice so se udeležili tudi gosti iz Ptuja in iz raanili okoliških občin. To je bila prva veselica Orjune v mariborski Oblasti. — Skupščina profesorjev v Celju. Dne 2. tm. je bila v Celju redna letna skupščina ljubljanske sekcije jugoslov. profesorskega društva. Udeležilo se je je 40 delegatov. Sekcija Šteje danes 300 člane. Nadzornik Wester je podal zanimivo poročilo o svojem potovanju po srednješolskih zavodih v Srbiji. Predsednikom je bil ponovno izvoljen dr. Korun. Skupščina je sklenila ponoviti zahtevo po specialnem zastopstvu ljubljanske sekcije v glavnem prosvetnem savetu v Beogradu. Kot delegat je določen inšpektor Vajda. Na glavno skupščino v Sarajevu, ki bo koncem tedna, pojde iz Slovenije petdeset delegatov. — Otvoritev telefonske centrale v Velikih Laščah. Pri pošti Velike Lašče je bila dne 21. julija tl. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. — Otvoritev brzojavne postaje Videm pri Krškem. Pri pošti Videm pri Krškem je bila dne 28. maja tl. o-tvorjena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — II. kongres učiteljstva meščanskih šol se vrši v času od 4. do 6. julija v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 4. julija: ob 16. uri posvetovanje delegatov v državni realki. 5. julija: ob 8. uri glavno zborovanje delegatov v državni realki; popoldne ogled mesta, zvečer ob 20. uri skupna večerja v restavraciji »Zvezda". Dne 6. julija izleti na Gorenjsko, v Maribor in Ptuj. r- Občutna kazen špekulanta. Vrhovna sodna inštanca je potrdila sodbo, s katero je bila tvrdkaa Brača Hahn v Zagrebu radi tihotapstva" z valuto obsojena na 7,200.000 Dinarjev globe. Ce tvrdka v določenem roku ne plača globe, bo sodišče zarubilo vse njeno premoženje. — Veličasten' vidovdanski izlet Orjune v Novem Sadu. Zlet vojvodinskih Orjun v Novem Sadu na Vidov dan je uspel glasom poročil nad vsa pričakova nja. Zletu je prisostvovalo skoro 10.000 Orjunašev s tremi godbami irt mnogimi zastavami. Vsa slavnost se jo izvršila brez najmanjšega incidenta. — Moderniziranje Niža. Kakor poroča beograjski »Preporod«, se je te dni osnovala v Nišu posebna akcijska družba za moderniziranjo mesta. Družba zgradi veliko električno centralo, ki bo oskrbovala mesto s svetlobo in gonilno silo za industrijska podjetja; dalje zgradi tramvajsko omrežje za mesto in okolico, osobito zvezo z Niško banjo (kopališčem), velik park ob Nižavi, moderen vodovod, več restavracij la hotelov ter izvede tlakovanje uiro in preureditev trotoarjev in nasadov. S prvimi deli pri-j čnie družba že letos. Vsa podjetja hodo iostaU;M gttovovrsto ltU«st druibe, po- ternl pa Kodo prešla v lastništvo niške mestne občine. Niš ho bo torej moderniziral! Kaj je pa z Mariborom? Ali bi se ne dala ustanoviti tudi pri na« slična družba, ki bi zgradila vsaj tramvaji — Od ljudskošolskega učitelja do univerzitetnega profesorja. Dvorni svetnik dr. Edvard Burger, deželni šolski nadzornik na Dunaju, je dobil to dni dve namestitvi kot univerzitetni profesor in sicer v Pragi in v Joni. Katero bo sprejel, še ni znano, zanimivo pa je, da so je g. dr. Burger povzpel do to časti od ljudskošolskega učitelja. Burger je bil svoječasno Ijndskošokoki učitelj v Trstu, pozneje pa meščanskošolski učitelj v Mariboru, kjer je tudi privatno študiral univerzo in dosegel doktorat. Stari Mariborčani bo ga gotovo še spominjajo. — Vrnitev znamenite zgodovinske slike. Prošli teden je bila na sl o v osen način vrnjena Kopru stara zgodovinska slika, Vivarinijeva »Madona«. Slika je bila last koprSke občine, za časa Napoleonovih vojn pa jo bila prenesena na Dunaj V dvorno galerijo. Ker je morala Isedaj vrniti Avstrija Italiji vse u-metfiine in’ zgodovinske spomenike, je vrnila tudi to sliko, itali janska vlada pa jo je izročila zopet prvotni lastnici, koprski mestni občini. , — Snežili meteži na Solnograškem. Nft Solnograškem je prošli teden vsled neprestanega deževja silno padla temperatura, po višjih gorah pa so vihrali veliki snežni viharji. Na tennenlgehirSki planoti leži sneg nad 1 m debelo. Sneg je uničil vse nasade in je vsled viharja in' mraza poginilo tudi večje število živine in ovc. Tako poznega snega in mraza Solnograjčani Še ne pomnijo. — Prodaja Wttllersdorfa. Kakor poročajo dunajski listi, je dosedanja akcijska družba »Union«, ki je bila lastnica ivollersdorfškili tovaren1 in taborišč, prodala v«s kompleks berlinski industrijski družbi Sklarz. Kupna cona znaša 35 milijard avstrijskih kron v fimtih šterlin-gih. Wollers(dorf pri Wienemeustadtu je bilo med vojno znan’o taborišče za delavce, begunce in invalide, ki so V tamkajšnjih municljsklh tovarnah o-pravljali raztta dela. V barakah je blk> krog 30.000 nesrečnikov, od katerih jih je veliko število pomrlo, ponesrečilo ati pa izgubilo zdravje. Mnogo je bilo iam tudi Jmgoslovenov. — Umor podpredsednika Venezuele. Iz Caracasa poročajo, da je podpredsednik republike Venezuele Juan Gomez bil v>noči na 1. tm, v svoji postelji umorjen. Motiv umora ni znan. Slutijo pa, da igrajo vlogo politični razlogi, ker je kot zastopnik svojega brata, predsednika Gomeza, vladal kakor diktator. — Velika nesreča v Indijski sirofišht-ci. V indijski sirotišnici v Kalkuti se je pripetila pred par dnevi groHia nesreča. Staro posjopje se je nenadoma zrušilo in pokopalo pod razvalinami S2D Otrok. Nekatere otroke so tešili še žive, večina pa je ostala mrtva pod razvalinami. Nekatera trupla so tako razmesarjena in zmečkana, da ni mogoče ustanoviti indentitete. — Angleško delavstvo !« kraljevska hiša. Na svojem velikem kongresu je angleško delavstvo drve 80. junij« z o gromno večino odklonilo resolucijo, ki predlagala, da t» uvede volitev oficirjev v armadi in mornarici s strani moštva, ter da se odpravi kraljevska hišft. Laiudslburg je izjavil v imuaiu predsedstva stranko, da ne gre za to, ali je Anglija monarhija ali republika. Odlo oilna za blagor dežele jo odprava kapitalističnega sistema. Ne kraljevska, lasa, katere člani se obnašajo kot priprosti državljani, ampak velekapitalističmi podjetja so v/.rok vedno večjemu ebu-bo-žanju ljudskih mas. — Državni deški sanatorij v Topolšici. Vodstvo državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolšici je odprlo državni deški sanatorij za krog 60 otrok od 7. do 14. leta. V zavod se sprejme nače loma deea, kateri preti pri razmerah v ožjemi krogu posebna opaznost od tuberkuloze in pri kateri sc'že prikazujejo pozitivne biološke reakcije, odnosno deea s početnimi prikaznimi tuberkulozne kosti, členkov, mvene, žlez in pljuč. Vodstvo namerava odpreti obenem Za deco tudi šolo na solnou, ^žitoma gozdno šolo, kakor ijnamo takih uijtauiOK »a zapade xpliko. Celjske vesti. Smrtna koSa. Vi Celju je umrl v trtek, dno 28. t. ml g. I. Dečman, uradnik celjskega okr. glavarstva, do»r znan v vseh lovskih krogih. V fctvir mnogoštevilnih lovskih prijatelj«* je bil pokopan v sohoto popoldne celjskem! okol. pokopališču. N. * »Deutschea Haus« v Celju Pre^ go instanco. Dne 30. jun. se je ^ • pred višj. dež. sotdUšScml v ^ vzkliiena obravnava v zadevi .laat®^’. pravice »Deutsiehes Haus«, ki si nezakonito prisvojil majhen1 krog l ga nemškega kuratorija za narav11 smešno nizko ceno. Druga instanca pravofek okrožnega sodiišča v Celju razveljavljenje kupne pogodbe potrcii^ Celjsko mestno gledališče. Dram^j^ urami društvu v Celju se je P° . !,] skleniti z Udruženjem gledaliških cev v Ljuibljani pogodlbo, po kateri P**" vzame Udruženje zaenkrat za dobe ga leta artistično vodstvo celjskega & stnega gledališča, uipravo pa vodi * Dram. društvo naprej. Udrtiženje . zavezalo stalno angažirati najmanj poklicne igralce ter preskrbovati t® 1 raznovrstna gostovanja. Veliki naPTe dek v razvoju celjskega mestnega dališča bo vsak ljubitelj dramatično * metnosti kar najtopleje pozdravil. Novi dobavitelj mesa za vojaški «•* v Celju je neki Dimitrij Markovič, W je na veliko Škodo celjskih slovo’n^'_ mesarjev nastanil- v hotelu »UniotTc dobavlja meso za vojaštvo. Pripoin. Zeletd bi bilo, da celjski niiiki energično intervenkajo pri komP" tentni oblasti. Profesorsko zborovalije v Celjn. P*-* nes se vrši v Celju občni abor prof^s^ skega društva, sekcija Ljubljana, v oj realni gimnaziji. Od vseh zavodov v veni j i je prišlo lepo število delegeuto^' Naše šole. Učni uspehi na drž. moškem učitelj* šču v Mariboru koncem 2. tečaja šol. & ta 1922-23 so bili sledeči: Zavod je ^ 4 letnike z žensko vzporednico v 4 ^ uiku. Izmed 157 gojencev in 33 goien jih je dovršilo šolsko leto 37 z odlijf* spaso'l>nih je 105, xx>uavljalni izpit jo f bilo 37, neredovan jc 1, nesposobnih ^ je 10 gojencev. Po narodnosti so bili V Slovenci. Vadnica je štela 130 učence*^ Sklep trgovske nadaljevalne šole. soboto dne 30. junija se je izvršil s*1® trgovske nadaljevalne Sole v, Mariib0 v navzočnosti zastopnikov fcrgovfik®*, gremija. Iz poročila šolskega vod»»^ posnemamo, da je obiskovalo do ko® ( šolskega leta 1. razred 42 učencev V:« odliko), H. razred 71 (15 z odliko) in * .j razred 45 učenoev (13 z odliko). K: zaznamovati razen' par izjem, ki položiti ponavljalen izpit, kljuib strogi kvalifikaciji povoljen uspeh, zaključek šole z ozirom pa ogromno j« gte- vilo učencev zelo razveseljiv ter ^ celemu učiteljskemu aboru za njega ^& vse priznanje. Na učence sta imela nagovore predsedniik g. Weixl iti P1,6..!" Slov. trg. društva g. Šoštarič; upati 3 da bodo njij.ii lepi nasveti padli vj. dovitna tla. Za fem' so učenci zapeli P pesmi, predvsem državno himnO in. ee nlora prtenati, d« razpolagajo čez gla?ove iii so razmeroma dobro Hvalevredno ml gremija je, da roval vse odličnjake kljub veli^ številu z raznimi knjigami. .j^l Sprejemni Izpit na državni gimnaziji v Celja. V letnem r, v dno 30. junija se jo prijavilo za ^ prvi raOTed 74 učenlcev, meS ^enl.1 ^ učenk. Sprejemni izpit eo naprav^1 priglašeni. Z zadovoljstvom se lab^0 gotovi, da »o bila učenci mnoge pripravljeni kakor prejšnja: ktaj ,nem. »ka gimnazija izkazuj« nrvtč v n terminu tako visoko število -jih čenče v za prvi razred. Lansko je bilo prijavljenih samo 55. Soort ki : Nogometna tekma Oradjansk -Freiburg F. K. v Zagrebu 1. tm. jc končala 2 zmigo Gr^4iaaslte£a tnerju 4:0. mmtrn • * Mariborske vesti. K , Maribor, 3. julija 1923. m Pogreb f F. Jančera se vrši v sredo, dne 4. julija ob 16. uri popoldne ^ mrtvašnice starega mestnega pokopališča na mestno pokopališče v Pobrežju. (Pokojnega se je moralo z ozi-| oni na to, da je v zasebni hiši hotel, Položiti na oder v mrtvašnici na starem Pokopališču in so vse druee govorice ^osnovane.) m »Jadran«, društvo Primorcev, naganja vsom pcvcem, da se vrši pevska v sredo, dne 4. Julija ob 20. tiri zve* • ef v prostorih Glasbene Malice, III. -it, " 8°^)a Št. 6- Pri Gfttzu. Prosim toč-^ Pevovodja. ^„5) Državno žensko učiteljišče v teni« i Q Je ime^° letos tri letnike z 96 ena ' ® ^ ie nem^l^a(^rau*> društvo Primorcev v Ma-j Va(0ru’ v*bi v«e člane, ki hočejo sodelo-Uek 1>rl ve*icl^®n* odseku, na sesta--j* ki se vrši Ane 5. julija v pisa/rni , '^'»venske Matice, Sodna uL '62. 'gi 111 ^nakovna dneva iA obmejno sol-1923 a S°bota 111 nedelja, 7. ifi 8. jo«ji ee 9fe naže revno šolske de- . nar_j^V6rui jezikovni meji, ki jo vabijo darujte* v svoj tafoor, ter Po niožoosii, ,gla£ Mestni magistrat raz- služaj ie zopet pojavil V mestu njene štiri feteMine in so bile ugriz-: zarja na ohJ^e> se prebivalstvo opo-fjega zapora « .odredbe stogega pas- : Prestopki odredi?1?0™1™1 da 8e b.°,do rglede psov Pasjega zapora tako strožie 17 akor fudi glede mačk naj -7>ovali. - Zupan Grčar, s. r. Društvo »Jadran* privija vso one, imajo društven0 pefsnuartoe, fc jft ”OoajO tajniku v Juposlov. Matici, Sod-na ulica 32. Upamo, da ne lbo potrebno i ^fiSrrat opominjati. ' l' ta Restavracija v Narodnem domu j j®** danes v torek, dne 3. julija 1923 *°ncert. Začetek oib 11. uri v restaVrfccij-fftah Prostorih. Brez vsakega povišanja i?*** ali vstopnine. Toči se iabortla kaO-i'*3lca. Gorka in mrzla jedila; Abonenti hrano se Sprejemajo. Cenj. občinstvu ^Priporoča ŠAiJ? ^eselica CM v prid obmejnemu v «11, 8e b° vr^ila v Narodnem domu vaSfiT * ?’ 8- iuliJ'a 1923- Največja ne-oh n. Je. slovenskemu narodu pretila nam»n mcj‘ zaradi tega> ker sc je SraH* zapostavljala sloveaska Sola *mana«u * nemška- preobrat« učiteliat!^ vso. mei° ponemčeno in naše go, neizmerno telavno nalo- vednim , a vzbuditi med tem neza-po dom’«^1 nemškntarskim, deloma hojskaaim prek,,ctjhih Srifsvi na-rodno zave«?8 Tdom, iu?oslovensko na-ne sam« Te *a8e pijonirje moramo podnret? ?10.raIno» tettvet tudi jmotno sred«w *' H® moramo na razpolago Ud Vi knliznic«, za podporo ravnih Pridnh?„J- 80 d,laU svojčas Nemci in dela« m.ladino tako moramo ce nrifjj IB'- Ciril-Metodov* podružni-oiibn«^ da obišče vsak narodnjak dtn«r -Veselico» m!^0 ^ ^ neali svoj ki oa kV jra*ne ^notočt. Pivo in vino, la ° d°bili na vesalid, ne bade d. ri ”ar. dražje in gotovo boljše, !kako kotni: - v oko»ci- p®!«g tega pa bodo ^ na razpolago pristne kranj- W? , Sreda, 4. tm. v Grajski kleti jj. ert polnoštevilne železničarske god-»Orava“. Začetek ob pol 20. uri. ^Ustanovitev L citraškega kluba v lborn. Da se obudi na na/ši severni «3j zanimanje za citre, koje ljubki t™^* Pretre»ejo in ginejo še tako m£! ^ Tf’ 86 je Pripravljalni T* Iri ted je Sadel naloge, da ustano* » h n—*, Jfa Sl. vi v MarJb'om. I. cKraški filuiB. Citrd st že od nekdaj ibile najl*pša zalbava v ožjem krogu, tor «© všlod tega postale stelo prilj-uibljone; niao se pa povzdlgmlo do višine moderne glasbe, marveč so o-stale ponižne kot vijolica ▼ tihem grmovju, ki le Cveti in s svoji m ljirbkitai vonjem osreči svojo najbližjo okolico. Za ustanovitev L citraakfega kl-tfba so predpriprave že v polneml teku, teor ho tozadevna pravila oblastveno žo odobrena. Tudi se že redno vrše vaje, tako da bo možno kmalu pokazati širši jarvnO»ti uspeh I« itameii MuM. Ustanovitveni občrti zbor se vrši v poifdoljek dne 9, julija 1&23. ab >38. uri zvečer v »Gam-brinovi dvoraaik v posebni sobi a sledečim' 3 zjutraj, prihod v Varaždin okoli 10. ure. Razstava obeta biti prav zanimiva in poučna, Na podlagi te razstave se ustanovi potem! v Varaždinu kulturoio-historičjvi muaej. * '•rl -m ■ Izpred sodišča. d»ift Sraka. Kultura in umetnost TURNEJA BRATINA - BUKŠEKOVA: 4. julija v Brežicah. 5. julija, 6. julija fia Krškem. 7. julija, & julija v Trbovlju. H3- x Poslovilni Večer g. Vekoslava Janko. V soboto ca jo vršil v kazinski dvo-raui koncert Slanov našega gledališča g. Vekoslava Janka in gdč. Tončke Šuštarjeve, ki je obenem velfei kol QQiio- 171etni hlapec Alojz Hriberšek na Bregu pri Ptuju je dne 21. aprila ukradel Štefanu Baumanu na Bregu pri Ptu-itt *000 K Vredno kolo, Konradu Vaupotiču pa plašč in cev za kolo v vrednosti 800 K. Ohftojen je bil radi hudodelstvu tatvine pa 4 mesece težke ječe. Še ena sraka. : * 42 letnii x>osestnik Franc Trop v Godenincih, okraj Ormož, je dne 17. junija .vdrl v hi&o Matija Venbnjaka v Ormožu. Posrečilo se mu je odnesti Verbnjaku odejo, podzglavnik in rjuho, Jožefu Tropu hlače, Alojzu Lazarju kompletno obleko, dve ponošeni suknji, dvojne po-ijcžene hlače, novi telovnik, 5 spodnjih hlač, 5 »raje, 2 para čevljev, klobuk, naramnice in s vi ter, Ignacu Pobnariču pa srajco in dva robca. Trop, kL odkjito svoje dejanje prizna, je bil dbsojsn »a. 6 mesecev, težke ječe. Pregrešek proti zakonu o volitvah. 751etn^ gostilničarka Ana Vaupotič iz Vinskega vrha, oleraj Ormož, ee jo zagovarjala pred okrožnim eodiše&ip radi pregreika po čl. '70 zakona, o volitvah, ker je za časa volitev narodnih poslancev za ustavofcvorno skupščino točila alkoholno pijačo. Obsojena je bilf na 100 Din. denarne globe. Verska nestrpnost. 301etni hlapec Stefan Horvat i? Tet šanovc, okraj Murska Sobota, ki je pripadnik evamgelako vere, je v noči na 27. maja pomazal zunanjo stran' katoliške i kapelice v Tešariovcih s človeškim1 bla-fcnu gnojnico. Storil je to iz hudobije in' mržnje do rimtsko-katoliške vere in (ker ga je jezilo, da opravljajo verniki rirotetko-katoiiSko cerkve svoje običajne šmarnice pri kapelici. Sodišče '4a je eb-aodilio radi hudodelstva mu; '/ere »a * -MMlMi jsoe. i / Detektiva se je igrat ^ ŽSTetrti čovljair 'SteTari. milici, okraj Dol. Lendava, .je pr-iš^l dn*) 21. nkaja k. $M>džupanu Vendelinu Sul-^ oarj« v Dolg-Hafei. Predstavil SC fliu WphČno kot državni detektiv 't»r ga legal, da ja odposlan od varaMiusfc^^ okrožne komadide, da ugotovi, kdliiko je) še vojnih ubežnikov na Madžarskents Za 16 ub ltnlkov je v.alftdVal od podžu-,> pa ti a 600 Din. globe. Na isti način je zah-} teval od Vendela Biicke, gerenta v Rad^ možameih, ®a 3 nilifejžiri ke “Skupaj 50 :Diit/ denarne kaaftL Od Vendela 'Šepa V Dojfci? vasi pa je zahteval brezplačni vez^ d«' Genterovc in od A> nim sodiščem obsojen 'radi hudodelstva goljufije im '3 mesece ječe. i.. Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Ma* rtboru združena z vinarsko, vrtnarsko, nmdk niško ia gradbeno »zatava (Od 15. do %. avgusta 1923.) Legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah v natif df«1 žavi se dobe pri vseh denirnfh zavodft,; špedicijah itd, in v pisarni razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva al. ter sianejo samo 2(V— Din. Legitiniacii* velja obenem kot permanentna vstopa nlca za razstavo in ni treba plačati posebne vstopnine. Zato priporočamo zlasti' zunanjim obiskovalcem, da si pravo« ČasnO nabavijo legitimacije. , Razstavni katalog Izide v 100.000 izvodih ter bo razširjen po vse| drtavi. Ker bo poleg razstavnega reda vseboval1 tudi seznam trgovskih, indu stri jakih In obrtnih podjetij, bo imel trajno vred«' nost. Zato bodo Imeli tudi oglati v tim katalogu največji in trajni uspeh, na ker opozarjamo vse trgovske, la * ske, obrtne kroge in druge m Naročila za oglase sprejema pisanic pooblaščen oglas niza vod Ivo Sošr Maribor, Sloveaska ni. Ne zamud ugodne prilike za uspe&j« ha trajno reklamo. Odlikovanje najboljših del. \fee razstavljalce in interesenti le eaktat opozarjamo na to, da se bodo najboljSi dela odlikovala. Vsako odlikovanje jt za podjetje brez razlike najboljše pri« znanje, ker dokazuje in priča, da so izdelki res prvovrstni, fini in dobri* Zato naj ni kdo ne zamudi te prilike, de si pridobi odlikovanje. Razstave se bodo v bodoče vršile v daljših presledkih In se taka prilika nebo tako ltmahi vrnila. Vsa pojasnila glede razstave 4>je izključno le pisarna razstavnega odbora, na razstavišču; vhod iz Cankarjev« uL Telefon inteturban št. 325 Objave. HN»- § Mestni kino. „Lov za ____ veseloigra v 5 činih se predvaja v «»«**, sredo in četrtek. ■■■■ ......... Gospodarstvo; g Produktne borze 2. jul. Nevi Sad: Pšenica bačka 430—440, ječmen bački 290, oves bački 307—310, korttza bačka 278—280, moka pšenična ,0* 670, „2“ 635, „5“ 570, „6“ 480. g Prodaja sodarske rob«, V pitortf kr. direkcije šum' v Vinkovcih Ro bo vršila dne 14. julija tl dražba ilimSk« sodarske robe. Predme tol ogla« ie V pisarni trgovske in obrtniške aboriloe 4 Ljubljani interesentom na vpo»kd. ^ sr Svetovni kongres za inlekariita ifia katerega jo predsednik ZedinjanAh dt< žav povabil vse države, bo ziibrovnl ^n« 2. in 3. oktobra tl. v Newyorku, da« 4. % Philadelphiji in potem v.Sir akaii, f,>e« bo od 5. do 10. oktobra tudi stava za mlekarstvo. Natanč kcti/rresa je interesentom ' niške zbornico v 1 I ■vr, itanfeor^ 4. julija '7 Gospod Jakob je vStal, plosknil parkirat z rpkamd, pa jel hoditi po sobi. — Potempa se je pomiril in' se zopet povrnil k Ivani. — »In1 kaka je bila ta Haloga, gospa? — N&obhodno potrebno je, da vemi za njo!« Ivana je bila žisto diplomatione naravi. — Razumela j© takoj, da je bil ta mož pred njo navajen, vsako jake pretvorbe in pred vseim, da se ni!nikdar dal spoznati, da je skrbno skrival vse občutke in’ misli svoje; — v njegovih' potezah je jastao čitala njegovo trdno voljo, se nikdar pokazati pravega in odkritosrčnega, — njegov sklep, si nikdar pustiti pogle-* dati na dno srca, na dno duše. — In vendar je neznanec pustil uvideva-ti svoj notranji nemir, — nekako grozo svojo. — Bilo je torej za Sjega važno, oziroma jako nevarno, da bi imel d’ Asšas izvršiti kako nalogo? — Da — in’ sieer njen1 nalog? — Ivana je čutila, da v tbmi obstoji jedro cele skrivnosti. — In kot dober diplontat je sklenila, da pove resrailco, kajti nič drugega tako n6 prevratne kot nepričakovano dejstvo. — »Gospod, ne poznam! vas,« — je rekla Ivana, — »od vas mi je znano le eno, — da me držite tu vjeto proti vsakemu ptfa-Vu. — Zdi Se ifai, da imam dovolj povoda, misliti,7 da si postaneva kedaj odkrita sovražnika, kot sva si doslej bila skrivna. — fn vefldar zahtevate od mene dokaz zaupnosti.* — »V vašem la/strtem1 ifiteresu,« «-* je od-VrSil tfato gospod Jakob, — »ali pa, ako ravrto hočete, mialite, da v mojem Interesu, — ali prisesan* vanf, da sq v tem trenutku vaši interesi mojim? podložni. Govorite tedaj odkritosrčno, ako nočete, da se pripeti kaj nevarnega vitezu d’ Assaišu ali še koariu drugemu.« Zadrgetala je Ivana pri teh resnih' besedah. — i ; . »Ir* Se Koifiu drngenSiu,« — si je dl-slila, — »gotovo litria v misldh .kralja.« — »Odkritosrčna hočem biti,« — je tedaj odgovorila. — »Pretekle dni šemi bivala v hišici za drevesi desno od grad«:« -**• KRALJEV takoj sprejme, tvrdka Franjo Resnik, Maribor-Krčevina drobnina, trikotaž^ Samo na debelo! J Gaspari & Faning^ Maribor ^ Aleksandrova cesta 48. . j dveh sob, ivrtotti, pri koroškem kolodvoru, se ] menja za enako v mestu. Ponudbe pod »Stanari E 240* aa npravo lista. 1834 2- Brez posebnega oby|$tHa. ., ' ■ ' : |*b ,ot BIT 9b9lj* aR^)k».v • 1 • Z'1 r-' ■ •' f 'rt>iq(sa oq jj i p"w®& v v Pavla Jančer, roj. Kobilca^ naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Elvire, Emilije in Maksa ter ostalih sorodnikov všem prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je njen iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma o6e, brat, svak in stric, gospod w /:v '„........ hotelir v pondeljek, dne 2. julija ob 10. uri po dolgotrajni, mukepolni bolezni in previden s tolažili sv. vere v 57. letu svoje dobe boguvdanb preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se bo v sredo, dne 4. julija 1923 ob 16. uri v mrtvašnici starega mestnega pokopališča svečano blagoslovilo, prepeljalo na mestno pokopališče v Pobrežju in tam položilo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. rekvijem bo darovan v čeMeJ^^tlne- 5-,juHta-obJj J Wi‘V stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, dne 3. julija 1923. 'r lobod »o'1?’* s®1*1’- 1333 Mostni pogrebni zavod v Mariboru. fcastoft: ifi i38d»iajtefe KoBsorcU »JCaJiogc. — ■Odf^ouH Bs4oI| fivia, Cfiskai MžtifeoriBka. tiskarna 4, *