Poštnina plačana v gotovini. '491)8 Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predaI 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 1 Sobota, 5. januarja 1935 Leto X Naše naloge v novem letu Iskrenost in delo Naše delavstvo, naši nameščenci so iskreni. Beseda razredne zavesti jim ni le na jeziku, ampak tudi v srcu. To je prvo. Najprej je treba, da smo prepričani o veliki misiji delavskega razreda ne le z ozirom na položaj delavstva, marveč na splošni položaj družbe. Marsikdo čuti v svoji duši to iskrenost. Silno hudo mu je, da ne more delavskemu gibanju koristiti več, da ne more zakričati vsemu svetu: »Boj za pravico je potreben in nujen!» Vsemu svetu bi to sveto resnico rad povedal. Pa ne more in mnogo jih je, ki tega vprašanja ne umejo — ali celo nočejo umeti. Ta občutek zavednega sodruga in sodružice boli- in peče. Toda ne! Kdor čuti to zlo, kdor vidi vse to, je pa le na pravi poti. Vedeti moramo seveda, da se svet ne bo podrl, kakor so se podrli zidovi Jerihe, ko so Izraelci zatrobentali, če kričimo mi. Te^i ne bo, ker se taki čudeži niso godili takrat in se ne gode danes. Potreba je storiti več. Med ljudi je treba stopiti. Širiti krog svojih znancev. Nje pridobiti. V organizacije je treba privesti malomarneže, da dobe interes na svojem življenjskem vprašanju, če ima naše gibanje sto čkreu.h zaupnikov in vsak dobi v enem letu deset somišljenikov in članov, dvajset sodrugov s svojo prepričevalno besedo, pa jih imamo v enem letu tisoč in dvatisoč več. Zato je podrobno delo temelj delavskega gibanja, javne manifestacije pa vrata Delayski Politilti< Pekovski mojstri „na delu" Kaj vse bi radi pekovski mojstri? Predstavniki Zveze pekovskih obrtnikov so se tik pred Božičem napotili v Beograd, kjer so pridno pritiskali kljuke in posedali po raznih ministrskih predsobah. V tej delegaciji so se nahajali iz Dravske banovine pekovski mojstri Karel Vidmar in Mirko Cvrti-ia iz Ljubljane, Albrecht iz Ptuja in Jakob Koren iz Maribora. Bili so v ministrstvu socijalne politike, trgovine in industrije, notranjih del in v ministrstvu za finance, kjer so predložili svoje zahteve. Najbolj jim je napoti nameravana ukinitev nočnega dela v pekarnah. Zahtevajo, da se dopusti delo v pekarnah od 12. ure ponoči do 12. ure podnevi. S pripravljalnimi deli za peko pa naj bi se lahko poljubno začelo! Nedeljski počitek naj bi ne bil določen enotno, ampak naj bi se kraji razdelili v dve kategoriji: v prvi bi trajal počitek od sobote opoldne 12. ure, do nedelje ponoči 12. ure; v drugi kategoriji pa od nedelje 12. ure opoldne, do pon-deijka 12. ure opoldne. Posamezni okraji naj bi si izbrali oni nedeljski počitek, ki njihovim krajevnim potrebam V zadnji številki našega lista smo povdarili, kako važen in potreben je delavski tisk vsakemu delavcu. Pomisli tudi Ti: Kdo je Tvoj najzvestejši tovariš? Tvoj list! Kdo je Tvoj pomočnik in svetovalec v vseh težkih položajih življenja? Tvoj list! Kdo je Tvoj edini zaščitnik in zagovornik proti vsem krivicam, ki se Ti gode? Tvoj list! Zato ne zanemarjaj svojega tovariša; ne zanemarjaj svojega pomočnika in svetovalca, ne pozabi na svojega zaščitnika in zagovornika, naročaj svoj list v svoj dom, naroči si »Delavsko politiko«! »Vsaj enega novega naročnika bom pridobil ta mesec .Delavski politiki’,« mora biti Tvoj trdni sklep, trdni sklep vsakega zaupnika, funk-cijonarja in čitatelja »Delavske politike«. Ustanovite poverjeniške odbore v vsakem kraju, kjer še ne postoje, ki bodo organizirali dopisništvo in pobiranje naročnine. Kdor si naroči delavski časopis in ne plačuje naročnine, oškoduje vse redne naročnike, škoduje pa tudi samemu sebi! Ustvarimo si močno orožje, ki je delavskemu gibanju neobhodno potrebno, zato na delo: ŠIBIMO ,.DELAVSKO POLITIKO«! bolj odgovarja. Pristajajo na to, da se kruha med 12. uro opoldne in 12. uro ponoči ne peče, pač pa se lahko v tern času vršijo pripravljalna dela, čistijo prostori in podobno. (To se pravi, da bi podeželski pomočniki in vajenci sploh ne bili nikdar prosti). V ministrstvu financ so zahtevali, naj bi se obstoječi davčni sistem za peke izpremenil in naj bi se za peke uvedel pavšalni davek, odmerjen po številu zaposlenih pomočnikov in po krajevnih razmerah. (Kaj pa tam, kjer obratuje mojster večinoma s svojimi družinskimi močmi in z vajenci?) V Beogradu so pekovske mojstre lepo potolažili, glede nočnega dela so jim pa rekli, da bo v kratkem to vprašanje urejeno enotno za celo državo. ZAHVALA Vsem, ki so mi čestitali k moji sedemdesetletnici ustmeno, pismeno ali brzojavno, se tem potom najiskrenejše zahvaljujem. Zagorje, 1. januarja 1935. Melhijor Čobal. Resultati preiskave Vzroki pogostih nesreč v naših rudnikih V dalmatinskih rudnikih, družbe Monte Pronina, se je nedavno dogodila večja nesreča, ki je imela za posledico, da je došla tja posebna preiskovalna komisija članov Inšpekcije dela in Delavske zbornice, ki je ugotovila to-le: 1. rudarji, zaposleni na mokrih krajih (voda stoji 10—14 cm visoko), nimajo primerne obutve; 2. varnostne naprave v rovih so se napravile šele zadnje dni (ko se je zvedelo da pride komisija), kar je dokaz, da sicer v normalnih razmerah niso zadostne. In ravno ta pomanjkljivost varnostnih naprav je vzrok pogostim smrtnim nesrečam med zaposlenimi rudarji; 3. razstreljevanje se ne vrši vedno po strokovno izvežbanih osebah, kar je tudi povod raznim nesrečam; 4. rovi in izkopi so nezadostno zavarovani, ker družba preveč stedi z materijalom; 5. ventilacijske naprave v rudniku »Siverič« so pomanjkljive; 6. rudarske mezde so nezadostne. Znašajo 8 do 20 dinarjev dnevno. Komisija je predlagala: L kantina, ki jo vzdržuje podjetje, naj se ukine, ali pa vsaj omeji na oddajanje edino najpotrebnejših živil rudarjem; 2. zaposlevanje mladostnikov izpod 16 let naj se omeji na minimum; 3. posveti naj se vsa pozornost najprej varnosti človeškega življenja, potem šele produkciji; 4. naj se ne preprečuje in ne ovira ustanavljanje rudarskih strokovnih organizacij in volitev rudarskih zaupnikov. Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti dotna U* svetu Uzunovič odstopa. Bivši predsednik vlade Uzunovič, ki je obenem predsednik jugoslovanske nacionalne stranke, je odložil predsedstvo poslanskega kluba v narodni skupščini. Nadaljnja vest poroča, da je pismeno sporočil, da odstopa tudi od predsedstva stranke. Iz tega bi sledilo, da je večina stranke za podpiranje nove vlade.- Jugoslovanska narodna stranka je sklenila, da bo novo vlado podpirala. Širši seji je predsedoval poslanec dr. Svetislav Hodžera. Emigrantsko gibanje na Ogrskem se nadaljuje. Iz Ogrske poročajo, da so imeli na Ogrskem teroristi sestanek, na katerem je bilo okoli 30 teroristov. — Francoski policijski organ, ki je hotel te ljudi zaslišati, pa ni našel nobenega. Ogrske oblasti so jih razmestile po oddaljenejših krajih in pod novimi imeni. Avstrijski finančni minister dr. Buresch je obiskal Tabor, kjer se je sestal z dr. Dcnešein. Zahvalil se mu je za podporo čehoslovaške vlade pri konverziji avstrijskega posojila. — Ali pomeni ta obisk zbližanje obeh držav? Trocki preklicuje. Trocki izjavlja v francoskih listih, da ni v nikakršni zvezi z umorom Kirova v Rusiji in z zaroto, ker je bil vedno nasprotnik individuelnil: atentatov.______________ Ali se niste razveselili, kadar je skozi mračno zimsko meglo pogledalo solnce v Vaš dom? Glejte, prav tako se bo razveselila Vaša žena, če bo prišel k njej najboljši prijatelj, družinski mesečnik »Žena in dom«. Storite ji največje veselje, dajte ji nekaj, kar jo bo vse leto, vsak mesec spominjalo na Vas in Vašo skrbnost. Naročite ji »Ženo in dom«. Prva številka novega letnika je izšla že te dni. Že danes opozarjamo, da bo prihodnja številka posvečena našim malčkom. Pišite nam, pa Vam pošljemo eno številko brezplačna in brezob-vezno na ogied. »Žena in dom« se naroča pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1 in stane za vse leto z desetimi krojnimi polami samo 68 dinarjev, pet praktičnih gospodinjskih knjig, ki jih izda založba vsako leto, pa stane Še posebej 37 dinarjev. Tone Maček: 129 SUuaf lium&ugez »Res je, o brazdi sodi lahko le orač. Zal, da mi ne znamo sukati peres.« »Pozno je že,« je opominjala Trpinka. »Gremo? Kaj pa ti Dolfe še ostaneš?« Dolfe je pogledal svojo Pepco. Ta se je hotela prikupiti bodoči tašči in je takoj za njo vstala izza mize. Odpravili so se vsi. Ko pa so prišli do Trpinkinega stanovanja, ni Dolfe šel domov, ampak je spremljal svoje dekle proti koloniji. Prišla je jesen. Francetu je pisala mati, naj si vzame dopust in pride domov na trgatev. Po Hrastniku se razburjenje še ni čisto poleglo. Ljudje so po svoje razpravljali o zadnjih dogodkih. Se bo preostalim svojcem ponesrečenih rudarjev priznala pripadajoča pokojnina ali ne? Pri Bratovski skladnici so imeli posebno sejo za to. Zastopniki rudarjev so glasovali, da se prizna vdovam pokojnina, ostalim svojcem pa, v kolikor so jih ponesrečenci podpirali, gotova odškodnina. Zastopniki podjetja so bili proti vsemu. Zastopnik oblasti je priznal pokojnino dyema vdovama, drugima dvema ne, ker sta imeli ko-čarijo. Na ostale sc ni oziralo. Rudarji s tem niso bili zadovoljni. Na posebnem shodu so o tem razpravljali. Proti podjetju so se slišali klici nezadovoljstva, ker bi uprava rada zvalila krivdo za nesrečo na ponesrečene rudarje, češ, da so s svojo lahkomiselno neopreznostjo povzročili katastrofo. Na shodu so rudarji zbirali prostovoljne prispevke, kot prvo pomoč preostalim svojcem, dokler ne bo zadeva rešena. Glede Dremšakove neveste so bila mnenja deljena. Vsi zastopniki Bratovske skladnice so bili mnenja, da ji ne pripada nikaka odškodnina. Večina delavstva je pa bila nasprotnega mnenja: Bila sta že na oklicih, najela sta si že stanovanje, omislila sta si opremo, dekle je že dalj časa šivalo in pripravljalo vse potrebno. Imelo je že precejšnje izdatke in trpi veliko škodo, ki jo ie povzročil rudnik. ' Bila sta že kakor poročena. Pritiče ji vsaj odškodnina. »Če ti drugače ne priznajo, pa toži!« so jo vzpodbujali nekateri. Spočetka dekle o tem ni maralo nič slišati, jadikovalo je samo za svojim fantom, sčasoma, ko se je umirilo, je pa začelo bolj praktično misliti. Vsa zadeva je bila oddana rudarskemu sodišču v Celju, ki naj končno odloči. Nekega jesenskega popoldneva, ko sta prišla s šilita, je Janez rekel Francetu: »Ravnikarjev purš iz Ravnega me je za nocoj povabil na kožuhanje koruze. Jih bo šlo več. Greš ti tudi?« »S teboj že.« »Ampak, če bo potreba, se moraš izkazati, da si hrastničan. Baje pridejo tudi trboveljčani.« In zvečer sta šla. Zbirali so sc pri »Slepem Janezu«. Iz puršenhav-za jih je prišlo precejšnje število. Zbralo se jih je okrog trideset. Skozi sotesko ob Bobnu so peli, da je odmevalo od strmih skalnatih sten. Ko so prišli iz soteske, so zavili preko mostička na desno in šli t po kolovoznici navkreber. Kmalu so bili pri Ravnikarjevih, naj premožnejšem kmetu v Ravnah, ki je vsako leto povabil hrastniške fante, kadar je imel koruzo za kožuhati ali proso za meti. Fantje so se povabilu radi odzvali, saj so vedeli, da se pri takih prilikah ne skopari z dobrim, odkisanim sadjevcem in da se dobi tudi kaj mastnega za pod zob. Ne samo v Ravne, tudi drugam so hodili. V Studence, v Prapretno, na Brnco in celo v Drago in doli na Savo. Ob košnji so hodili kosit, ob žetvi vezati snop-je, ob mlačvi mlatiti, v jeseni pa .kožuhati koruzo, meti proso ali pa ribati zelje in repo. V vseh teh vaseh so imeli kmetje na hrani posamezne samske rudarje, ki so jim plačevali za hrano precej manj kakor purši v koloniji, zato pa so ob svojem prostem času pomagali kmetom pri delu. Glede stanovanja niso bili razvajeni; poleti so spali v senu na kozolcu, pozimi pa v hlevu ali v najboljšem slučaju v hiši za pečjo. Le redki so imeli zase posebne kamre, kjer so si pozimi kurili v gašperčku s kosi premoga, ki so si ga prinesli s seboj z dela. tfaribor Delavstvo vseh treh Hutterjevih tvornie je vabljeno v nedeljo, dne -6. januarja ob 9. uri v dvorano Delavske zbornice, Sodna ul. 9-11., na .članski sestanek. Dnevni red: Poročilo o delovanju obratnih zaupnikov v minulem letu in sestava kandidatnih list za nove volitve. Želeti je polnoštevilne udeležbe in je potrebna agitacija od osebe do osebe, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. »Svoboda«, Maribor. V sredo, dne 9. januarja prične tukajšnja1 (podružnica »Svobode« zopet z rednimi predavanji v tem letu. Predaval ifcto proif. Slnpan »O rasizmom«. Na to zanimivo predavanje že dlanes opozarjamo sodlnui^e in Sodražice, naj ,se ga polnoštevilno udeleže. 21 advokatov v komunističnih procesih. V pondeljek, dne 31. dec. je bil pri mariborskem okrožnem sodišču prvi komunistični proces z razpravo proti 6 obtožencem, večinoma dijakom ljubljanske univerze in srednje tehnične šole ter dvema delavcema, Cernčecu in Lazarju. — Za dneva 16. in 17. januarja pa je razpisana razprava proti 15 obtožencem, učiteljema Apihu in Vrunču, medtem ko so ostali učiteljiščniki in srednješolski dijaki in dijakinje. Med njimi sta dve dijakinji, stari šele po 16 in 18 let in en dijak 16 let. Vsled tega bo ta razprava na vsak način tajna in se o njej tudi ne bo smelo poročati že radi mladoletnih obtožencev. Sodišče je postavilo vsem obtožencem posebnega zagovornika, če si ga niso že sami izbrali in je vsled tega zagovarjalo obtožene v pondeljek 6 zagovornikov, a pri drugem procesu 15 odvetnikov, med njimi bivši minister dr. Kukovec, bivši veliki župan dr. Schaubach in bivši predsednik oblastne skupščine dr. Leskovar. Novo železniško postajališče na Teznu, ki je bilo predi .dinevii dajjotovljeno, botdo oitivorili v nedeljo, .dane 6. t. im. Odkod trije milijoni za Pohorsko vzpenjačo? V zvezi z gradnjo pohorske vzpenjače se širijo po mestu vesti, da je denar že na razpolago. Treba je še samo odobritve ministrskega sveta, da dovoli dvig treh milijonov dinarjev, ki so baje >»>■ * n« pri Hipotekarni banki in vozili se bomo... O rentabilnosti podjetja menda ni treba dosti razpravljati. Predstavljajmo si samo eno takšno zimo kot je letošnja. Z vzpenjačo bi se vozilo na Pohorje ravno toliko ljudi, kakor z avtobusom v Kamniško predmestje. Zgoditi bi se moglo, da bi vzpenjača kmalu postala last tistega, ki bi posodil milijone. Toda, odkod milijoni? Govori se, da gre za posebne vrste dinarjev, ki so prišli po čudovito nizkem kurzu iz Amerike >.> o r. Toda pravi lastnik teh milijonov ni »neka« * ■ banka, am- pak neki gospod iz Maribora. Opozorilo. Ker kupujejo rnelke osebe od kcinkurznih luipoilkoiv Kmetijske eksperta© zadnuije v Meriiborru mjih priznane konkuinz-ne terjatve ipo nizkih cenah, opozarjam te upnike, dla ibodiO' dobili v nekaj mesecih ca. 48% svcljih terjatev in da naj zato ne ‘odstopajo svojih terjatev v svojo škiodio1. — Kocikiuir.znii opraviteiij ,dSr. Maikao Žnuderl, advokat v Mariboru. Popis davčnih zavezancev. Mestno poglavarstvo mariborsko poziva vse posestnike oziroma upravitelje hiš, da točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega poglavarstva, vse v svojih hišah se nahajajoče osebe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročen, ločen ali vdovljen) in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1935. Popisne pole je izpolniti tekom treh dni. Po nje bo prišel za to določeni občinski organ. Razpored pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1934 je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba štev. 15) do vštetega 9. januarja t. 1. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. Javna zahvala! Za v preteklem letu izkazano vztrajno požrtvovalnost pri plačevanju mesečnega protituberkuloznega dinarja v azilni sklad, se Protituberkulozna liga v Mariboru zahvaljuje vsem podpornikom s prošnjo, da ji ostanejo naklonjeni tudi v novem letu. Zbirka PTL je v mesecu decembru 1934 dosegla vsoto Din 139.937, ki je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Vlom. Te dni je izvršil ©ek neznani storilec vlom v nizki hiši v Maistrovi ulici. OckfoKel 'je raznih prečimeitiov v vrednosti nad 1000 Din. V soboto vsi v pritlično kazinsko dvorano k prireditvi Svobode, kjer nastopijo rokoborci in boksači njene nove težkoatlet-ske sekcije. Vstopnine ni. Po nastopu družabna zabava z godbo. Pridite vsi prijatelji lepega športa. Začetek ob 8. uri. Vhod s Slomškovega trga. Mariborsko gledališče. V soboto, dne 5. januarja olb 20. uri: »Izgubljeni valček«. Red C. —-V nieidleljo, dte 6. 'januarja ob 15. uri: »Jurček«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Statmbullska roža«. Znrižane cene. Oder Zveze mladih intelektualcev. V nedeljo, din© 6. januarja icib 20, uri »Marija v predmestju1«, legenda v devetih slikah od Wil!'.-Erich Peuckert. Predstava se bo vr-šia v 'dvorani Zadružne gospodarske barake. Vstopnim/a skrajno nizka. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Hrastnik Dopusti steklarskih delavcev Steklarski delavci smo tudi med tistimi maloštevilnimi delavci, ki so si priborili svoj plačani dopust. Zgodilo se je to 1. 1923. Od tedaj naprej je imel vsak skeklar na leto 6 do 8 dni plačanega dopusta. V letu 1932 pa je vodstvo tovarne z izgovorom na slabe čase dopuste ukinilo. V 1. 1932 in do vključno 1934 nismo steklarji imeli ni-kakega plačanega dopusta več, zato pa tem več neplačanega. V preteklem letu so si zaupniki v tovarnah v Paračinu in pri Sv. Križu ter Hrastniku postavili za nalogo, da bodo delavcem dopust zopet priborili. Najprej se je posrečilo v Paračinu in potem tudi v Hrastniku. Dočirn so v Paračinu dobili dopust izplačan v denarju, je vodstvo tovarne v Hrastniku sporočilo, da nima potrebnega denarja za izplačilo. Stavilo je predlog, da naj bi delavstvo sprejelo izplačilo v naturi. Zgodilo bi se pa to na ta način, da bi tovarna s kakšnim odjemalcem zamenjala steklo za blago in bi ga potem razdelila med steklarje, ki imajo pravico do dopusta. Zaupniki so ta predlog tovarne sprejeli. Sestavili so se seznami dopustnikov in izračunala vsota, ki vsakemu pripada. Neki zaupnik je bil poverjen, preskrbi vzorce od neke zagrebške fir-rne, ki je bila voljna zamenjati steklo za blago. K0 smo pa te vzorce prejeli, smo videli, da je ponujeno blago veliko predrago. Kljub temu so d.elavci izbrali nekatere stvari, nakar so zaupniki to sporočili vodstvu tovarne. Cez nekaj časa je blago tudi v resnici prisi0. Na svoic največje začudenje pa so delavci morali ugotoviti, da je bila to Popolnoma drugačna roba kot naročena. Kdo je spremenil listo naročil, ali vodstvo tovarne ali zagrebška firma, ne vemo. Dejstvo pa je, da so sedaj delavci prikrajšani za Povprečno Din 100 do Din 200 na pripadajoči jim mezdi za dopust. Z menjalno trgovino ni danes nič če nisi v stanju na licu mesta izbrati blaga in ga odnesti. To naj bo tudi drugim delavcem v opomin, ako bi se jim kaj podobnega nudilo. Mi u.e delamo za to, da bi potem od tega imelo dobiček ne samo Podjetje, ampak še nekdo tretji — t. j. trgovec. Nejevoljo med steklarji je pa vzbudilo zlasti to, da se'je na račun dopustnikov naročeno blago s -strani tovarne dodelilo tudi takim, ki niso bili navedeni V seznamu. Steklarji nimajo nič proti temu, ako se tovarna spomni tudi tistih, ki so ji celo življenje garali, sedaj pa žive v bedi. Toda to naj stori iz svojih sredstev. Nikakor pa ne gre, da bi tovarna igrala vlogo dobrotnika, račun pa bi plačevalo delavstvo. Na tak način se dopusti ne bodo več »izplačevali«. — Delavstvo bo s svojo organizacijo in potom svojega tiska, ki naj si ga naroči sleherni delavec, tak način menjalne trgovine odločno pobijalo! Prosvetni večer Svobode H. Svoboda II. je priredila na Štefanovo skupno s steklarsko godbo v brusilnici prosvetni večer. Lokal so napolnili obiskovalci do zadnjega kotička. Predavatelj s. Teply, ki bi ga zelo radi slišali, ni prišel in je morala zato ta točka dnevnega reda odpasti. Otvoril je večer s. predsednik s kratkim nagovorom in je razložil pomen prireditve, podčrtajoč dejstvo, da se brigajo za prosveto steklarji, ki imajo čez glavo skrbi, kako preskrbeti sebi in družinam košček kruha. Pozval pa je tudi izobražence, ki še niso v naši Svobodi, da pristopijo in nam pomagajo; sleherni, ki prihaja s čistimi nameni, je dobrodošel. Nato je pričel spored. Godba je zaigrala več komadov s solo vložki krilnega roga .(»Beograd u noči«), in klarineta (»Večerna idila«). Ijevski zbor (30 pevcev) pod taktirko pevovodje Dir-mayerja, je zapel mogočno delavsko pesem »Slava delavstvu«, nato melodijozno »Naša zvezda« in našo bojno pesem »Vzbu-jenje duhov«. Mala Grčarjeva je deklamirala »Pozdravljeni« in »Marseljezo«. Diletanti pa so nam zaigrali burko »Zdaj gre sem, zdaj gre tja«. —• H koncu je spregovoril še s. Deu tl, ki je povdaril potrebo delavske izobrazbe in vztrajnosti. Poslušalci so vse sodelujoče nagradili s ploskanjem m s tem izrazili svoje zadovoljstvo. Program bi sicer bilo potrebno še izpopolniti, ali glavno je, da imamo voljo in vztrajnost. 1 evci so zlasti lahko zadovoljni s svojim nastopom. Diletanti pa naj nam pokažejo kaj resnega in vzgojnega v teku zimske sezone. OŠLAK FERDINAND: Novoletne misli o delavskem časopisju Trbovlje Praznovanje pri rudniku Sedanji zimski čas se glede praznovanja delavnikov nič ne loči od poletnega. Vse pričakovanje delavstva, da se bo v zimskim času več delalo, se ni uresničilo. V mesecu januarju je predvideno za prvo polovico samo 9 delavnikov,' in to samo tedaj, če TPD ne bo v zadnjem hipu odredila še novih praznikov, tako kakor je to storila v mesecu decembru. Sedaj se je zopet pričelo prakticirati, na se vselej, kadar se razglasi praznovalni “f", veliko dela samo na produkciji prejoka. Tudi podjetje Dukič in drug tedaj zaposluje delavstvo izključno le pri produkciji premoga. .».^r.' takšnem Postopanju imajo srečnejši ueiavci do polovice več zaslužka kakor pa oni, ki morajo vse šilite praznovati. Delavstvo te začelo resno razmišljati o takšnem postopanju in lahko rečemo, umet- I Sem navaden delavec, imam: pa o naslovnem vprašanju svoje mnenje in to tem bolj, kep sem že sam urejeval delavske liste. Prosim torej, da se mi dovoli v nastopnem brez uredniških korektur iznesti nekaj misli, tudi če bi uredništvo ne delilo mojega mišljenja. Vsem sodružicam in sodrugom širom slovenskega ozemlja predlagam te vrstice kot vabilo, da začnejo resno delovati na tem, kako bi se iz »Delavske politike« napravilo dnevnik in kako bi ga bilo potem treba urejevati. Vodilnim sodrugom bi se o tej stvari dalo kratkomalo svetovati, da gredo na delo in skušajo stvar brez nadaljnega oživotvoriti. časopisje je danes najučinkovitejše vzgojno, agitacijsko in reklamno sredstvo, če je dobro urejevano in odgovarja svojemu namenu ter gre v velikih množinah kot iskano in željeno čtivo med široke ljudske mase. Prvaki našega delavskega razreda v Dravski banovini najbrž podcenjujejo vrednost in važnost našega tiska, ker bi se sicer to vprašanje že davno moralo spraviti dalje kakor je. Pred štirimi leti se je v »Delavski politiki« javno razpravljalo o prehodu lista iz dvotednika v dnevnik, a žal je ostalo pri starem'. Naš pokret ima v Dravski banovini kakor so pokazale volitve v Delavsko zbornico, nad 20.000 zaposlenih pristašev. Če dodam temu še nezaposlene, simpatizere in mladino, ne bo pretirano, če trdim, da imamo 50.000 ljudi, ki bi imeli interes, da či-tajo lasten dnevnik. Glavna ovira razvoju »Delavske politike« je seveda pomanjkanje fundamenta — finančnega ozadja — za začetno obratno glavnico. »Delavska politika« je odvisna zgolj od dohodkov na naročnini in oglasih in v dogledni dobi tudi ne bo mogla zaznamovati tako ogromnega porasta teh dohodkov, da bi na ta način lahko postala dnevnik. Zgodovina časopisja uči, kako so nastali veliki listi. Nikjer ni šlo brez prvotne vložitve denarnih ..sredstev in šele potem so se lahko razširili in ‘pridobili na vplivu. Logično je torej, da mora tudi naše glasilo najprej najti način, da bi mu bilo finančno omogočeno izhajati dnevno. Naš pokret ne razpolaga z bankami in kapitalijami. ki jih velik, moderen dnevnik lahko tudi pogoltne, vendar kljub temu postoji možnost, da se zamisel realizira. (Načrta zaenkrat ne kaže obešati na veliki zvon.) Kot dolgoleten delavski zaupnik v industrijskem veleobratu s 1200 delavcev, izmed katerih je 90 odstotkov naših članov, somišljenikov in prijateljev (obojega spola), poznam tudi želje, ki jih ima delavstvo glede časopisa. Časi, ko je proletarec le v nedeljo ali pa dvakrat tedensko pogledal v časopis — so za nami. Sodoben slovenski ‘delavec čita dnevno. Njegov delavski list pa ne izhaja dnevno in kadar izide, mu radi pomanjkanja prostora ne prinese vsega, kar ga zanima. Jasno je, da čitanja željen delavec čita in naroča meščanske dnevnike. Škodo, ki jo povzročajo meščanski dnevniki v delavskem gibanju s svojo nam nasprotno ideologijo, je nepregledna. Mislim, da je ravno danes železna potreba priti do lastnega dnevnega glasila v naši banovini. Delavski dnevnik, kar bi naj postala »Delavska politika« (tudi glede imena lista bi se dalo govoriti), bi ne bilo lahko urejevati. Pri delavcih precej čitan meščanski tisk bi se moralo spodriniti. Naši delavci, stari in mladi, bi v dnevniku morali najti razen sedanje zgolj agitacijske vsebine — ki tudi sedaj popolnoma ne odgovarja svojemu namenu, ker način agitacije ni povsod v skladu s sodobnostjo — tudi vse, kar jim danes zanimivega prinašajo kapitalistični dnevniki. Od dnevnih političnih dogodkov doma in po svetu, do športa, romana itd., bi se bralcem moralo nuditi vsaj nekaj. Vsebina lista bi imela tudi nalogo s pravilnim pisanjem vplivati na orijentacijo čitateljev, jih pridobivati za naše ideje, kar bi bila najeminentnejša funkcija urednikov. Pridobivanje naročnikov in bralcev je za dnevnik, v čigar uredništvu bi morali sedeti zmožni novinarji-organizatorji, je seveda lažje, kakor sedaj. Glavno uredništvo in centralna uprava zamišljenega ..dnevnika bi naj bila v Mariboru. V svrho vzajemne podpore in da se vsestransko prepreči eventuelne prepirčke, bi brez uredništev in uprav v Ljubljani, Celju, Jesenicah, Trbovljah, Kranju in ostalih večjih delavskih centrih ne šlo. Zlasti ne, ker je treba list urejevati za celo banovino, da ne bi imel lokalnega obeležja. Uprava lista ni nič manj važna od uredništva. V Ameriki sedijo v upravah časopisov najzmožnejše sile. Upravnik je tisti faktor, ki s pomočjo dobrih urednikov vsak čas vidi in ve, kako stoji z bilanco, kakšna vsebina pridobiva abonente itd., on je oče lista in njegova zasluga je, če listu ne primanjkuje oglasov, ki so povsod glavni vir dohodkov, t. j. steber dnevnikove eksistence. Uprava sme precej vplivati na delovanje uredništva in če sedijo v obeh pisarnah zmožni, uvidevni in delavni ljudje, ki vse svoje sile vporabijo za dobrobit časopisnega podjetja, je pri složni skupnosti mogoče dnevnik v kratkem času spraviti na višino, da bo meščanskemu tisku opasen tekmec, obenem pa tudi vzgled žurnalistično orga-nizatorčne zmožnosti, nam pa zvezda-vod-nica v boljšo bodočnost. Razen dobrega uredniškega in upravnega osobja, ki bi ga bilo treba izbrati, razpolaga naš pokret z lepim številom proletarskih pisateljev in pesnikov in to poklicnih in priložnostnih, ki bi jim delavski dnevnik nudil možnost sodelovanja. Glede linije, ki bi se je list moral držati, bi si morali biti popolnoma na jasnem. Funk-cijonarji vseh organizacij bi po temeljitem razmišljanju celokupne tendence, ki ji naj dnevnik služi, brez pomembnih prepirčkov, lahko našli smer, ki bi odgovarjala času in razmeram, po kateri bi se moralo korakati. Izključiti bi se moralo seveda vse osebnosti. Ob začetku Novega, leta izražam željo, da se začnemo z vso epergijo baviti s tem vprašanjem, in sicer v prvem redu vplivni sodrugi, katerih besede odmevajo in so upoštevane. Dela, truda, žrtve, bojev in tudi jeze pri tem ne bo manjkalo. Zavedajmo se, da je širjenje pokreta brez dnevnika približno isto, kakor poslati vojaštvo brez orožja v napad na oboroženega nasprotnika. In ker je naše življenje duševni boj z dobro oboroženim protivnikom, je želeti, da si nujno priskrbimo nujno potrebno orožje, t. j. delavski časopis, ki bo izhajal dnevno. nem nadaljevanju krize, za nekatere delavce. Zato delavstvo resno zahteva, da naj ali vsi praznujejo, ali pa vsi delajo. Oblasti in TPD pa delavstvo opozarja na neljube posledice, ki jih je takšno postopanje TPD svoječasno že povzročilo. Rudarsko zborovanje V nedeljo, dne 6, januarja se bo vršilo rudarsko zborovanje II. skupine ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavskega doma v 1 rbovljah, s tem-le dnevnim redom,: Poročilo o izvršenih intervencijah in razpravah; 2. delo in zaposlitev ob praznovalnih dneh; 3. zaupniški tečaj in razno. Ker je dnevni red važen, so vabljeni vsi zaposleni delavci. Silvestrovanje. Četudi ni bilo na Silvestrovi prireditvi »Svobode« v Delavskem domu plesa, kakor so ga imela druga « 1 'v' društva, je bila dvorana Delav- skega doma vendarle prenapolnjena. Program prireditve je bil posrečeno sestavljen. Pri nastopih se je posebno odlikovalo pevsko društvo, oziroma ženski in moški pevski zbor »Svobode«. Ob pričetku novega leta je trboveljski župan, s. Klenovšek, kot predsednik »Svobode« pozdravil trboveljske delavce, in se ie s toplimi besedami spominjal žrtev rudarskega poklica tukaj in v drugih delih naše države, osobito v Kakanju. Spominjal se je tudi žrtev ostalega proletarijata za svobodo ter pozval navzoče, da naj bodo tudi v bodoče složni in enotni v boju za svoje socialne, kulturne in gospodarske pravice. Za svoja kratka in jedrnata izvajanja je žel dolgotrajno odobravanje. — Prireditev je potekla v najlepšem redu. Udeleženci so se zadovoljni razhajali v prvih jutranjih urah na Novega leta dan. V trgovini v Delavskem domu se dobi vsako sredo in soboto iiovo došia »Delavska Politika«. Delavci, čitajte delavski list, saj je pisan za vas! Brez delavskega lista ni uspešnega boja za delavske pravice! Kranj Označba ulic. Označba ulic, kakor tudi nabava novih hišnih številk je bila že zelo potrebna. Do zdaj smo imeli v mestu samo par ulic, predmestja pa so bila označena komulativno. Razen tega je bilo veliko hiš brez številk na vidnem mestu. Nove ulice, kakor tudi hišne številke pomenijo vsekakor pridobitev za naše mesto. »Delavska Politika« se dobi tudi v trafiki Kerč Dragica, v poslopju hotela »Stara Pošta«. Delavci, delavke! Ob priliki volitev obratnih zaupnikov izvolite takšne zaupnike, ki res s srcem delajo za vas in za pravo delavsko gibanje. Želimo pa, da delavstvo v nobenem podjetju ne ostane brez zaupnikov (torej tudi tanr ne, kjer imajo glavno pozicijo beli). Dolžnost novih zaupnikov pa je, da so strokovno organizirani in naročniki naše »Delavske Politike«. O delavstvu in kulturi nam je predaval prof. s. Teply preteklo nedeljo, dne 30. decembra. Razveseljivo je dejstvo, da se delavstvo vedno bolj zanima za izobrazbo, o čemer je pričala nabito polna dvorana, izključno samih delavcev in delavk, ki so v popolni tišini z največjo pozornostjo sledili izvajanjem predavatelja. Žalostno pa je, da se tako^ važnih predavanj ne udeležujejo tudi nameščenci, saj je teh tudi precejšnje število v Kranju. Navzoči pa so bili deiavci iz vseh okoliških vasi, še celo iz 2 uri oddaljenega Predvora. Nekaterim nameščencem so bližji razni reakcionarni fašistično usmerjeni pokreti, mnogi pa čakajo na zboljšanje svojega mizernega položaja in mislijo, da bo prišlo samo ob sebi ali od zgoraj ali s pomočjo železne roke. Vsi vemo, da je večina nameščencev bolj izkoriščana kakor delavci-profesionisti, zato je nesmiselno, da se smatrajo kot nekaj višjega in da zato ne spadajo v vrste delavcev. Toda zelo se motijo. Skoro bodo spoznali, da so tudi proletarci in da velja tudi zanje izrek: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Delavci iz okoliških vasi sedaj širijo socialistično misel vsak v svojem kraju in delajo propagando za širjenje de-lavskega kulturnega gibanja. Večina delav-cev iz okoliških vasi že stremi za tem, da ustanovi lastne podružnice »Svobode«, kajti v kranjski podružnici se ne morejo udejstvovati, radi prevelike oddaljenosti. Mišinim, da se ne motimo, če rečemo, da bo Šenčur med prvimi, kjer se bo ustanovila Podružnica »Svobode«. Agilni sodrugi že nabirajo ustanovne člane. Le želeti je, da bi sodrugi tudi v drugih vaseh kmalu sledili sodrugom v Šenčurju. — Kadar bomo zopet zaprosili prof. s. Teplyja za predavanje, želimo, da se nam bo odzval rade volje kot doslej. V zahvalo pa obljubimo, da bomo šli na delo za delavsko kulturno organizacijo »Svobodo« in za socializem! Družnost! Slov. Javornik Predavanje »Svobode«. V nedeljo je pod okriljem tukajšnje »Svobode« predaval s. prof. Teply iz Maribora pri polno zasedeni dvorani delavstva o predmetu »Fašizemi«. S. predavatelj si je osvojil po-slušavce z odlično dialektično tehniko predavanja, za katero je predmet »fašizem« kakor nalašč vlit. Zlasti so ugajali njegovi točni zaključki o vzrokih pasivnosti in mrtvila v političnem izživljanju malomeščanstva, vštevši takozvano izobraženstvo. Žal, je bil sodrug predavatelj po dopoldanskem predavanju V Kranju zelo utrujen, vsled česar ni bilo mogoče izvesti večje debate, ki so med delavstvom tako priljubljene, ker se delavstvo baš pri debatah dotakne konkretnosti, da poišče za dejanske razmere podlage iz predavanja. Zato je tudi drobec debate, ki se je vršil, izzvenel v nasprotju s predavanjem v tezo pasivnosti, kar bo treba pri prihodnji priliki izravnati, ker je jiapačno. Driš. Jesenice Izmenjava dopisov. Kakor znano, so izvoljeni odborniki s kandidatnih list dr. Stanovnika in Celesnika po volitvah oktobra 1933 stvorili skupni opozicijski klub obč. odbornikov, ki je predstavljal 853 volivcev, dočim je klub JNS predstavljal 816 volivcev, med temi okrog 500 železničarjev. Eksekutivo kluba opozicije so sestavljali dr. Stanovnik kot načelnik, s. Celesnik kot podnačeinik, s. dr. Štempihar kot tajnik in Arnež Peter s Stanovnikove liste kot tajnikov namestnik. Koncem; meseca novembra so ss. Celesnik. Ažman in dr. Štempihar sporočili dr. Stanovniku konec skupnosti kluba, nakar je prejel s. dr. Štempihar ta-le dopis z dne 4. 12. 1934: »Z velikim začudenjem smo prejeli dopis dr. Štempiharja, ki javlja tudi Vaš izstop iz skupnega kluba desetorice opozicije v občinskem odboru na Jesenicah. Prav tako so nas iznenadili razlogi Vašega izstopa po pismu dr. Štempiharja z dne 25. 11. 1934. Mi sprejemamo Vaš izstop z obžalovanjem v vednost,, ker že vidimo, kako se tega Vašega koraka vesele nasprotniki delavskih interesov v vseh taborih. To Vaše dejanje nas ne bo motilo, da ne bi tudi v bodoče zastavili vseh svojih sil v prospeh jeseniškega delovnega ljudstva. Z odi. spoštovanjem in pozdravom za Klub obč. odbornikov soc. gosp. liste: Peter Arnež 1. r.. t. č. predsednik, dr. Stanovnik Aleš 1. r., t. č. tajnik.« Z ozirom na vsebino tega dopisa, po kateri druga polovica prvotnega skupnega kluba ni pravilno ocenila korak sodrugov delavske delegacije v obč. odboru, je s. dr. Štempihar v njihovem imenu odgovoril g. Petru Arnežu sledeče: Danes (t. j. dne 8. 12. 1934) mi je bil dostavljen dopis z dne 4. t. m., s katerimi mi javljate imenom »kluba obč. odbornikov soc. gosp. liste«, kako ste prejeli na znanje »tudi moj izstop iz skupnega kluba desetorice opozicije« in to z »iznenadenjem« tako glede čina, kakor glede razlogov. Ker vidim iz Vašega dopisa, da ste moja obvestila razumeli napačno, ponavljam, da smo ss. Če-lesnlk, Ažman in jaz kot polnopravna polovica doslej skupnega kluba ukinili to skupnost, torej ne izstopili iz kluba, ali celo iz opozicije. Za izstop iz kluba ni podlage, ko pa je obstojal klub bistveno iz skupnosti predstavnikov obeh list. Zato skupni klub ni več obstojal, čim smo sporočili, da ukinjamo skupnost. Kar se tiče iznenadenja, smem sporočiti, da smo mi iz-nenadeni, ker nam javljate, da ste iznetia-deni. Na »veselje«, ki ga je baje povzročil naš korak pri nasprotnikih delavskih interesov, bi bilo vsekakor treba misliti, preden so nastali razlogi za naš čin. Ker nam zagotavljate, da hočete tudi v Vaši novi klubski organizaciji zastaviti vse svoje sile za delovno ljudstvo, upamo, da »veselje« nasprotnikov ne bo veselje onega, ki se zadnji smeje, in za to gre. Z odi. spoštovanjem in pozdravom za delavsko delegacijo v obč. odboru: Dr. Štempihar, 1. r.« Iz izmenjave teh dopisov morejo volivci liste s. Celesnika, po zdravem premisleku, pa tudi volivci soc. gosp. liste raz-videti, v čem je bistvo zadeve. Kdor se zanima za podrobne razloge ukinitve skup-' nosti kluba, jih lahko poizve pri članih delavske delegacije v obč. odboru. Driš. Zveza delavskih žena in deklet bo zopet priredila zdravstvena predavanja. Prvo se bo vršilo v torek, dne 8. t. m. v Delavskem domu na Savi. Predaval bo dr. Ber-gelj. Slede predavanja dr. Marčiča in dr. Kogoja. Vabimo vse delavske žene, da se udeležujejo teh predavanj in se na ta način izobražujejo! Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo, dne 5. in 6. jan. t. 1. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) filmsko opereto »Bil nekoč je muzikant« z V. de Kowo, E. Verebesom in Szoke Szakalomi v gl. vlogah. Dodatki običajni (barvana Silly Simfonija). Sledi nacionalno zgodovinski film Balkanska vojna in nov film o pogrebnih svečanostih. ŠoStanj Popravite most! Pred več leti se je podrl most pri Agrariji (nekdanja tovarna za klej). Le srečnemu slučaju se je treba zahvaliti, da se takrat ni težko ponesrečil voznik, ki je padel z konji in vozom vred v vodo. Od tega časa dalje se nihče več ne briga za most, ne občina, ne posameznik. Kmetje iz Lokovice so bili radi tega prisiljeni narediti iz treh brun zasilno brv in prav nezanesljive ograje, da morejo po krajši poti v mesto. Na Štefanovo je padla s te 5 m visoke brvi Magda Koradejeva v vodo. Voda je tam precej globoka. Edina sreča je bila, da ponesrečenka ni priletela na iz vode štrleče pilote in da zna dobro plavati ter da ni izgubila prisotnosti duha. — Ali se bodo poklicani faktorji vendarle že enkrat odločili za popravitev te brvi. Mestna občina mora oskrbeti primerno razsvetljavo od hotela Jugoslavije čez sejmišče do Agrarije, ker si človek v večernih urah sicer lahko polomi noge ali pa pade v Pako. Gospodje na občini naj si položaj na licu mesta ogledajo in primerno ukrenejo. — Občan. Občni zbor delavskega pevskega zbora »Cankar« se bo vršil v nedeljo, dne 13. januarja ob 10. uri dopoldan v tajništvu Zadružnega doma. Sodrugi, delavci, kateri imate veselje do petja, pridite in pomagajte, vabimo vas! Božičnico je priredila podružnica Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije dne 23. decembra 1934. Za prireditev je darovala tvrdka Fr. Woschnagg, skupno z zbirko uradništva Din 2000. Izmed ostalih omenjamo na prvem mestu trgovino Šumer, ki se je prav posebno izkazala, prispevali so pa tudi ostali trgovci in posamezniki, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo. Ta zbirka je omogočila obdaritev 350 otrok. Pri božičnici so sodelovala naša delavska društva, zlasti pohvalno je treba omeniti delavsko godbo »Zarja« in pa pevce. Z deklamacijami sta nostopile Magda Koradejeva (Tone Maček: Božiček proletarskih otrok) in Ivica Koradejeva (Nepravičen Božiček). Božiček pa je tudi s prav lepimi besedami obrazložil pomen Božiča ter je malčke obdaril. — (Ne bo odveč, ako omenimo, da firma Bat’a ni prav nič prispevala, kljub pismeni prošnji.) — Prireditv. odbor. »Maksel« na odru »Svobode«. Ze enkrat smo v »Del. Politiki« povdarili, da so naše proletarske kulturne organizacije v pogledu oderskega udejstvovanja prepuščene velikemu pomanjkanju. Iger z dialektičnim raziskovanjem in analizo življenja je malo. Pa še po teh naša društva ne segajo kakor bi morala. Zakaj? Delavska društva, ki bi morala biti v službi razrednega boja in bi morala to svojo pripadnost pokazati z vsako prireditvijo, stoje preveč pod vplivom -« f- odrov iti se celo bojijo prikazati kaj drugega, kar bi pri nas ne bilo »v navadi«. Neredko pa se tudi dogaja, da določajo kulturni program, naših prireditev ljudje z • - » orientacijo. \Valfriedov »Maksel« je burka in nič več. Brez duhovitosti in satiričnosti. Notranja zgradba zelo revna. Osebe prihajajo na oder kakor naprošene in pazljiv gledalec že v naprej ve, kaj bodo povedale. Igra zaradi igre... »Svoboda« je »Makselna« podala še precej dobro. Večjih razlik med posameznimi igralci ni bilo. Med hibami bi omenili izgovorjavo in mučno in nepotrebno’stopicanje po odru. Igra je bila na Božič, kot tudi naslednji dan prav dobro obiskana. — Ugajal je delavski tamburaški zbor, ki se je pod novim kapelnikom zadnje čase zeljo popravil. — Delavski diletanti, le pogumno naprej! Zabukovca »Rojstvo železnih sužnjev« (postanek stroja) je naslov skioptičnega predavanja, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 6. januarja 1935 s pričetkom ob pol 4. uri popoldne v gostilni Zupanc v Migojnici. K obilni udeležbi vabi odbor »Svobode«. Mežica Za mir in proti fašizmu. Minulo nedeljo je sklicala tukajšnja podružnica »Zveze delavskih žen in deklet« zborovanje proti vojni in fašizmu. Kljub neznatni agitaciji se je zbralo v dvorani Konzumnega društva za mežiško dolino lepo število sodružic in sodrugov. Zborovanje je otvorila in vodila predsednica podružnice s. Knezova, ki je po uvodnih besedah podelila besedo s. Jelenu iz Maribora. Referent je v daljšem govoru obrazložil stremljenje reakcije, orožne industrije in fašizma, ki bi radi izzvali novo svetovno klanje, račune pa bi moralo poravnati zopet delavstvo. Orisal je dalje^na-loge delavskih organizacij, zlasti tudi Zenske zveze in delavskega tiska itd. — Nato je govorila še predsednica s. Knezova, ki se je v izbranih besedah pridružila izvajanjem referenta in povdarila, da delavstvo noče vojne. Ožigosala je daije početje nekaterni-kov, ki nazivljajo organizacijo delavskih žen »hudičevo zvezo«, da bi s tem odvrnili delavske žene od te potrebne organizacije. Pozvala je žene, da vztrajajo in se borijo ramo ob rami z organiziranimi sodrugi. — Govoril je dalje še s. Maks Potočnik, ki je istotako bodril k vztrajnosti in solidarnosti, nakar je predsednica zaključila lepo uspelo delavsko manifestacijo. — Po zborovanju se je vpisalo več novih članic v organizacijo, priglasilo pa se je tudi nekaj novih naročnikov za »Delavsko politiko«. Črna Venček iger bo 'priredSlo delavsko kal -■tiurmo dmištvo »Svobcidla« in sicer: »Iskrena .ljubezen«, ,,Čašxia ikaive" in ,,Ljubosumnost", v sciboto, dne 5. t. m. ob 8. uiri zvečer in v nedieljo, dne 6. t. m. ob 3. uiri popoldne, cfcaikirat na druištvemeim odriu v .divorani gostilne Knez iv Orlnii. Sodlriulgii in soclr užic e ter prijatelji vesele zabave, pridite ivsi! Silvestrovanje »Svobode« je nad vse pričakovanje dobro uspelo. Udleležba je bila zelo Vielllka, s čimer sie jie ipokazalo, da »Sivoifcoda« nueid tukajšnjim - delavstvom ,vži-va onio zaupanje in naklonjenost, ki ga s svojo agilnostjo, zasluži. Želeti !bi' le bilo, da ni.kdo ne ipoziabi leipJh besed iz deklamacije o polnoči: Organizacija društva, zveza v,as vabi, da pristopite v njene vriste; Le, če se vsi združimo, nam bo srečno in veselo novo leto! Ptuj Silvestrovanje oz. družabni večer, ki ga je priredila Svoboda, je jako lepo uspel. Tokrat je bilo v dvorani premalo prostora. Ni pa bilo to navadno veseljačenje, temveč so vsi navzoči delavci in delavke pazljivo sledili tako pevskim točkam kakor tudi deklamacijam: in govorilnemu zboru naših malih in velikih... Tudi tamburaški odsek je sodeloval. Po pozdravnem govoru o polnoči,, smo se vsi mirno razšli, v nadi, da se bomo v novem letu še bolj oklenili naše kulturne organizacije ter prjdobili one, ki dajejo prednost orgijam in plesom, ne vedoč, da je izobrazba tista sila, ki usposobi delavca za uspešen boj za njegove pravice. Listnica uredništva F. S., Celje. Tvoj članek smo prejeli ob zaključku lista. Pride v prihodnji številki na vrsto. Lažnjive vesti o Seve-ringu 2e lani so nemški in tudi naši slovenski listi razširjali laž, da je s. Karl Severing, ki je bil prej pruski notranji minister, odobraval Hitlerjev fašizem. Izkazalo se je takrat, da so bile vesti lažnjive. Sedaj pa širijo nemški listi neko ponarejeno izjavo, da se je izrekel Severing v intervijevu za brezpogojno priključitev Posaarja k Nemčiji. V ta namen so hcteli Nemci izrabiti sodrug a Lobeja, bivšega predsednika nem. državnega zbora. K tej vesti izjavlja vodstvo nemške socialno-demokratične stranke, sedaj v Pragi,, da so te vesti izmišljene, ker Severing v tem oziru ni dajal nikakršnih izjav časnikarjem. / // ' ceV.,e V'"" && |SaVtf>«kU se dotof° S N** Tl VAR-obleke Srečno in veselo Novo leto žele cenjenim odjemalcem in vsem znancem: KUPUJTE V SVOJI ZBORUGI ..DELAVSKI DOM* MARIBOR, FRANKOPANOVA 1 S O KO- obleke Kralja Petra c. 22 Celje mmmmrnšm THELJAN KAREL brivec Zagorje o/S. Nabirajte nove narožnike GOSTILNA PRI »ZIMOVCU« Sp. Kašelj pri postaji Zalog Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen ▼ Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.